V Iskri Semič je spoznanje, da vse proizvodne opreme ni moč kupiti in da je treba 1 e -to izdelati z lastnimi silami, staro že 30 let. Že takrat so bili izdelani prvi stroji. Bolj načrtno razvijanje opreme sega 20 let nazaj, ko smo zaposlili prve konstruktor je, f)/,. nekoliko kasneje, ko sta bila ustanDvljena oddelka konstrukcije in elektronike. Intenzivnejši dotok kadrov in razširitev orodjarne 1. 1975 sta pomenila nagel porast števila novih idejnih zasnov, novih konstrukcij in krmiljenj in končno novih strojev. Vzporedno s kvantiteto raste tudi kvaliteta, namesto strojev nastajajo avtomati, pri krmiljenju se ocl pnevmatike preide na elektroniko in v zadnjih letih na mikroprocesorsko krmiljenje, oz. popolnoma mehansko krmiljenje s pomočjo krivulj. Pri izdelavi opreme smo že uvedli C NC tehnologijo, v tem letu pa bi želeli uvesti tudi računalniško podprto konstruiranje v oddelku elektronike in konstrukcije. Za lastno opremo smo prejeli že vrsto inovacijskih priznanj, opremo smo razstavili na sejmih doma in v tujini, nekaj opreme smo tudi prodali v SFRJ in DDR. Delež domače opreme v proizvodnji kondenzatorjev je približno 85 %. Uvažamo v glavnem le merilno opremo za proizvodnjo miniaturnih kondenzatorjev. Primerjava kvalitete domače in uvožene opreme kaže, da ni bistvene razlike. V tabelah na naslednjih straneh je prikazana opremljenost proizvodnje z domačo in LASTNA PROIZVODNJA OPREME V LETU 1987 PRIMERJAVA KARAKTERISTIK IN DOBAVNIH ROKOV DOMAČE IN UVOŽENE OPREME Naziv Zmogljivost Cena Kvaliteta proizvodov Dobavni rok Punktirni avtomat Evomec 12.000 kos/8h 100 100 6-9 mesecev Punktirni avtomat AVM 12.000 kos/8h 40 100 6-9 mesecev Navijalni avtomat Plessey 6.400 kos/8h 100 100 5-7 mesecev Navijalni avtomat ANM 137 6.400 kos/8h 25 80 6-8 mesecev Stroj za rezanje folij KAMPF 115 kg/8h 100 lOU 8-9 mesecev Stroj za rezanje SRF 115 kg/8h 15 80 8-9 mesecev Število izdelanih Vrednost izdelane Vrednost enake Prihranek strojev opreme uvožene opreme 35 kosov 368.500.000 din oz. 275.000 $ 1.500.000 $ 1.225.000 $ tujo opremo in nato še primerjava vrednosti domače in tuje opreme, primerjava zmogljivosti in dobavnih rokov kot dokaz o upravičenosti nadomestitve tuje opreme z domačo. Pri uvozni opremi je treba upoštevati še čas, potreben za pridobitev uvoznih dovoljenj in uvozni postopek, kar običajno traja do dve leti. Čas razvoja nove opreme od idejne zasnove do izdelave prototipa (oteženo zaradi dobave uvoznih sestavnih delov) traja povprečno 1,5 leta, le pri najzahtevnejših avtomatih (n.pr. navijalni avtomat ANN 236 z mikroprocesorskim krmiljenjem) traja ta čas cca 2,5 leti. OPREMLJENOST DO S 'j'EllNiJLO^KO OPREMO Tehnološka j^uvoza or.eratMju Na?, i v Navijanje Navijalni avtfjmat: kond. Metar zvitkov i3arton Pl^ssey Mi flex Sorhirarijc, zRŠPita, razšeita zvitkov Punktii-finjc zv 1 l.kov Piinkt, icni fitroj Piinklirtli nvKjmal. ■'ofmiranje Eormirni avtomat Montažni avtomat ät. KOM . Lantna oprema Niizl v Merilni stroj jZigosanJe Avtomat za žigosanje Avtomat za snemanje 2 izolacije Stroj za rezanje folij 3 Avtomat za zaščito APP157 Stroj za sortiranje APM147 Stroj za razščito Punktirni stroj Rocini punktirnl atroj i'niiUl.Irrii nvt.oiiiMt AVM Foriiiirni stroj Formirni avtomat Dozirna naprava Linija za zalivanje SMM103 Merilni avtomat MA-10 Merilna miza STV 332 Trak za meritve TLMK Ročni stroj Prägetisk žigosanje Avtomat za snemanje izol. Avtomat ?a snemanje izoi. in pocinjevanje Stroj za rezanje folij Stroj za previjanje Navijalni avtomat in stroji ANM 137 25 ANM 254 26 ANM 236 7 SNM 245 4 NS - 09 38 NS -14A 1 101 Razen navedene .opreme so z lastno opremo opremljene še operacije žigosanje, impregnacija in termična obdelava. ( e torej primerjamo čas razvoja posamezne opreme in čas zn pridobivanje uvoznih dovoljenj i„ „vozni postopek ugotovimo, da sta približno enaka. Ce se nam je še pred nekaj leti zdelo povsem ekonomsko uvoziti moderno opremo (zadnji krik tehnike), je to sedaj lahko tudi obratno. Ob sedanjih restriktivnih ukrepih ugotavljamo, da je naša usmeritev v izdelavo opreme povsem na mestu, ker bomo, ob vseh že predhodno navedenih dejstvih, sami sposobni opremljati lastno proizvodnjo in ludi slediti napredku in razvoj na ten, p«lročju. S takim vključevanjem lastne pameti v tehnološko intenzivnejšo in zahtevnejšo proizvodnjo opreme, si pridobivamo pogoje postati proizvajalec opreme za izdelavo kondenzatorjev. Rezultati, doseženi v tej smeri (prodaja 8 strojev v Jugoslaviji in 4 strojev v DDR) praktično brez predhodne propagande nas silijo, ob vse večjem zanimanju nekaterih tujih kupcev k pripravi proizvodne opreme za trg. Zavedamo se uspehov, doseženih na področju izdelave opreme, vendar pri tem opozarjamo na nekatere težave, ki bi jih v okviru SOZD Iskra s skupnimi močmi uspešneje reševali. Težave nastopajo predvsem: - pri uvozu in domači nabavi sestavnih delov - liri nabavi sestavnih delov ix drugih DO SOZI) Iskra liqotavl jamo, da proste in potrebne kapacitete pri obdelavi strojnih dolov niso usklajene, niti v naši DO, niti v SOZD Iskra pa tudi ne v Sloveniji. V naši DO nam letno primanjkuje: - koordinatnega brušenja - C NC rezkanja - erodiranja z žico cca 3.800 ur letno cca 4.000 ur letno cca 3.200 ur letno Ob tem pa imamo proste kapacitete pri: - C NC struženju cca 1.500 ur letno struženju cca 5.600 ur letno - pri ploskovnem brušenju cca 2.500 ur letno Ugotavljamo, da tudi v drugih DO čutijo pomanjkanje, ali višek kapacitet. Z zbiranjem podatkov o. prostih kapacitetah in manjku kapacitet na nivoju republike, ali SKUJ - morebiti na Gospodarski zbornici, bi se vsem proizvajalcem opreme veliko pomagalo. Poleg predhodno naštete izdelane lastne opreme naši konstrukterji in elektroniki načrtujejo naslednjo opremo: - punktirni stroj za chip kondenzatorje - navijalni in merilni avtomat , avtomatizacijo impregnacije, dozirno napravo, zalivanje, vse elemente proti motnjam. V izdelavi so naslednji prototipi: - avtomat za punktlranje in obvijanje aksialnih kondenzatorjev - linija za montažo miniaturnih kondenzatorjev - avtomat za merjenje prebojne trdnosti sljudnih kondenzatorjev. Novih idej in načrtov je vedno dovolj, vendar 9 kon-strukterjev in elektronikov ne zmore vsega. Planiran dotok kadrov naj bi popravil stanje na področju načrtovanja. Lasten razvoj opreme nam je prihranil velik del deviznega odliva, obenem pa smo se usposobili hitreje slediti zahtevam tržišča po novih, kvalitetnejših kondenzatorjih. Drago Črnič, dipl. ing. Iskra, Industrija kondenzatorjev, 68333 Semič, Vrtača 1 ZBORNIKI MIEL IN SD V tajništvu MIJIEM, Ljubljana, Titova 50, ali po telefonu 061-316-887 (Pavle Teijina) lahko naročite zbornike posvetovanj MIEL in SD iz preteklega razdobja desetih let. Zbornike vam iiomo poslali po pošti in jih boste lahko plačali po povzetju. Cena posameznega zbornika, ne glede na letnik, je deset tisoč dinarjev (10.000). Ponudba velja do razprodaje. Število primerkov je za nekatere letnike že močno omejeno, zato vas prosimo, da naročilo pošljete čimprej.