Murska Sobota, 19- april 2001, leto LIH, št. 16, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit
»Rad bi vzgojil publiko, ki bo na koncertu resne glasbe žvižgala in kričala« str. 11
Na vlado Republike Slovenije so kmetje naslovili zahtevo, da najpozneje v 48 urah zapre uvoz mesnin in prevoz živih živali čez Slovenijo, če vlada njihovi zahtevi ne bo ugodila, pa bodo z ustreznimi aktivnostmi nadaljevali, vodili pa jih bodo predstavniki rejskih in drugih stanovskih zvez, ki so jih povabili na torkov sestanek v Murski Soboti.
Kakšne naj bi bile te aktivnosti, predsednik območne zbornice ni povedal, imamo pa občutek, da
Slavko Šuklar: »Če bi ostal v Soboti, bi verjetno sedel za šankom, pil in nič delal.«
Škode po suši za 18,5 in ne za 30 milijard tolarjev str. 10
Intervju z ministrom za okolje in prostor mag. Janezom Kopačem
bodo z njimi potegnili krajši konec. To sodimo tudi po izjavi predsednika slovenskega kmečkega sindikata Marjana Gorenca, ki je dejal, da je sindikat vse akcije, ki jih je zastavil, pripeljal do konca, tokratno akcijo rejcev pa le podpira, saj ni njen nosilec. Ob takšnem odnosu bi si morali rejci resno zastaviti vprašanje, ali je kmečki sindikat tudi njihova stanovska organizacija.
Zvezala sta ji usta in roke
Dragica je pokazala prostor na hodniku, kjer je jemala iz zamrzovalne skrinje meso za pripravo kosila, potem pa sta se naenkrat pojavila roparja, ne da bi psi nanju lajali.
NAROČNIK--------------
2
AKTUALNO OKOLI NAS
19. april 2001 VESINK
Sporazum petih obmejnih občin dobiva vsebino
Ob desetletnici ustavitve tankov skupna prireditev v Murskem Središču
upani petih obmejnih občin, Lendave, Črenšo-vec, Murskega Središča, Svetega Martina na Muri in Podturna, podpisnic Sporazuma o sodelovanju
na gospodarskem in kulturnem področju ter turizmu, športu, lovu in ribolovu, so pripravili na drugem posvetu v Murskem Središču program skupnih prireditev. Prva bo 28. junija ob desetletnici ustavitve tankov jugoslovanske vojske v Murskem Središču ob pohodu nad Slovenijo. Obletnica sovpada z otvoritvijo nove športne dvorane v Murskem Središču, zato bodo podpisnice pripravile skupno kulturno in športno prireditev.
Sodelovanje na področju malega gospodarstva bo podprla skupna sejemska prireditev ob Lendavski trgatvi, so menili župani, pomembna pa naj bi postala tudi skrb za varovanje prostora in narave ob reki Muri. Posegi v prostor, na primer ob gradnji cest in železnic, bi morali biti usklajeni, očiščevalne akcije Mure bodo odslej skupne, župani pa so podprli tudi zamisel o oživitvi mrtvic, ki jih bodo povezali s tokom Mure. Mura naj bi postala turistično privlačna reka, poživilo pa bi jo tudi splavarjenje od Bistric do Murskega Središča, Murska šuma pa bo postala na predlog komisija za lovstvo in ribolov skupno lovsko območje.
Župani so prišli na skupno srečanje tudi s pobudami, ki se tičejo meddržavnega sodelovanja. Predlagajo, da bi pomaknili mejni prehod v Murskem Središču na to stran Mure, da bi imeli obe državi skupne prostore za delo mejnih organov, mejni prehod Gibina pa naj bi prekvalificirali v mednarodni mejni prehod, ki bi prepuščal tudi tovorni promet. Srečanje v Murskem Središču je spremljal tudi predstavnik vladne agencije za regionalni razvoj Leon Divjak. Tretji sosvet županov bo konec maja v Črenšovcih, podpisnicam sporazuma o sodelovanju se želi pridružiti še občina Odranci, sporazum pa bodo ponudili v podpis še občinama Razkrižje in Štrigova.
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja' Podjetje za informiranie d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček. Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba). n.c. 531 19 60. 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v koiportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Elektronska pošla: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
Ameriški predsednik namenja za okolje vedno manj denarja
Z grmovja odpada listje
Bush in okolje v pesteh kapitalizma
- Amerika je dovolj velika, da uničenega okolja ni treba videti, če nočeš
meriški predsednik George Bush, ki je med predvolilno kampanjo z vsemi štirimi rinil v politično sredino in Američane prepričeval, da okoljevarstveniki pod njegovim žezlom nimajo razloga za skrb, in se celo norčeval iz Ala Gora, ker demokratski kandidat ne bo tako zelo ščitil okolja kot on, je začel v zadnjih tednih kazati pravi obraz. Pomladni veter je prinesel na dan predlog Bushevega proračuna, ki je pol leta pred začetkom jeseni razpihal mrtvo listje z »Grma« v Beli hiši. Bush je predlagal za fiškalno leto 2002 okrog 2,3 milijarde dolarjev manj denarja za različne
A
okoljevarstvene programe.
Če je še kdo dvomil, zakaj je bil Bush poslan v Belo hišo, mu mora biti po njegovem obnašanju v prvih stotih dneh vladanja jasno, da zato, da lahko tisti posebni interesi, ki so zelene
li od jeze zaradi predsednika Billa Clintona (pa ne zaradi škandalov), začnejo spet živeti tako, kot je treba, namreč v imenu vsemogočnega kapitala odpraviti »vse neumnosti«, ki stojijo na poti čim večjega dobička. Med temi neumnostmi je seveda poleg posodabljanja ameriške družbe v smeri večje socialne pravičnosti tudi skrb za okolje, ki preprečuje izkoriščanje naravnih virov in zastrupljanje okolice.
a velikonočno nedeljo je tudi letos papež Janez Pavel II. vsemu svetu spregovoril v velikonočni poslanici. Pred Petrovo baziliko se je zbralo več kot sto tisoč turistov in romarjev, največ iz Poljske, ki so hoteli slišati njegov nagovor. Letos jim je papež spregovoril o miru, ki se mora vrniti na Bližnji vzhod, v Afriko in na Balkan. Čeprav papež na velikonočni petek zaradi zdravja ni hodil v procesiji križevega pota, je tokrat deloval zelo zbrano in se tudi pogovarjal s poljskimi romarji.
C. K., foto: Reuters I
Kuba je v torek praznovala štirideseto obletnico uspešne obrambe pred antikomunističnimi emigranti, ki so poskušali pod vodstvom ameriške obveščevalne službe (CIA) v Prašičjem zalivu zrušiti vladavino Fidela Castra.
Globus
Rim - Za veliko noč se je sredi Rima podrl velik del t. i. Aure-lianove^a zidu, ki ga je dal omenjeni cesar zgraditi pred osemnajstimi stoletji. Zrušil se je verjetno zaradi nedavnih popravil, pri katerih so nastale luknjice, kamor se je stekala voda, ki je povzročila poškodbo zidu. Na srečo žrtev ni bilo.
Srinagar - Najmanj deset ljudi je bilo ubitih v Indiji, ko so se med sabo spopadli indijski vojaki in separatistični skrajneži v indijskem Kašmirju, je sporočila indijska policija.
Beograd - Na velikonočni ponedeljek so ustoličili v beograjski katedrali blažene device Marije novega beograjskega nadškofa in metropolita Stanislava Hočevarja. Šestinpetdesetletni Hočevar je bil do sedaj namestnik, nadškof koadjutor dosedanjemu nadškofu dr. Francu Perku.
Haag - Na mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu so privedli minuli konec tedna še enega domnevnega zločinca, obtoženega vojnih zločinov. Dragan Obrenovič, bosanski Srb’ je bil pred sodišče postavljen zaradi umora več tisoč bosanskih Muslimanov med srbskim zavzetjem Srebrnice.
Diisseldorf - V noči na torek je pred poslopjem turškega generalnega konzulata v Diisseldorfu eksplodirala bomba. Eksplozija na srečo ni terjala žrtev, je pa povzročila za več tisoč mark škode. Napad naj bi pripravila neka turška fundamentalistična verska skupina. *
•
Da politiki lažejo, je jasno vsakemu, le da se tem lažem nikoli uradno ne reče laž, marveč jezikovni spodrsljaj, nesporazum ali kaj podobnega. Bush je med predvolilno kampanjo obljubljal,
da bo določil zvezne standarde glede emisije ogljikovega dioksida, ki po mnenju znanstvenikov prispeva k zmanjševanju ozonskega ščita in prispeva k segrevanju ozračja. Nova direktorica zvezne agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Whitman je pred tedni v dobri veri dejala, da so predvolilne obljube obveza za naprej, in potrdila, da bodo emisijo CO2 regulirali. Za odrom je završalo in rejeni kapitalisti so
zagodrnjali, da za kaj takega že niso dajali denarja republikancu, saj bodo še obubožali. Bela hiša je začela pojasnjevati, da ni resno mislil oziroma da neumnih obljub ni treba izpolniti. Čeprav je Bushev oče izgubil drugi mandat zaradi zarečenega kruha -nobenih novih davkov -, ki jih je nato uvedel, pa sinu zaradi okolja za zdaj še ni treba skrbeti. Večina Američanov ima rada svoje ogromne avtomobile in
le v primeru, če jim za to ne bo treba kaj preveč žrtvovati.
Robi Poredoš, dopisnik iz New York ■
vse druge pritikline udobja, Amerika pa je dovolj velika, da uničenega okolja ni treba videti, če nočeš.
V novem Bushevem proračunu tako ne bo denarja za uresničevanje sporazuma iz Kyota, ker je predsednik
izkoristil še
eno ameriško ugodnost, namreč, kjer en strokovnjak trdi, da je sonce rumeno, je mogoče hitro najti tri, ki bodo utemeljili, da je v resnici zeleno. Vse je odvisno samo od denarja, ki ga dobi ena ali druga stran, da predstavi svoje stališče. Glede na to bi bilo v ZDA, če bi obstajala volja in bil na voljo denar, mogoče večino ljudi prepričati, da se sonce v resnici vrti okoli zemlje in ne ob
ratno. Tako je tudi nepotrebnost Kyotskega protokola o zmanjševanju emisije plinov, ki povzročajo učinek tople grede, v primerjavi s planetarno rotacijo mačji kašelj. Kaj misli o tem preostali svet, pa Američanov seveda niti danes, tako kot nikoli prej, ne zanima pretirano. Bush je pred kratkim tudi ugotovil, da strup arzen niti ni tako škodljiv, če ga človek uživa v zmernih dozah, kot na primer kozarček vina
po večerji. Clinton je odredil, da je treba količino arzena v vodi zmanjšati na petino sedaj dovoljene meje, vendar je Bush zamahnil z roko, ker bi bili stroški odstranjevanja arzena zaenkrat preveliki, oziroma večji kot bi bili stroški zdravljenja posledic morebitnih obolenj. Naslednja ofenziva Bele hiše bo utemeljevanje vrtin za nafto in zemeljski plin v zaščitenem živalskem re
zervatu na Aljaski, pri čemer Bushevim naftarjem prav prideta sedanja energetska kriza v Kaliforniji in zviševanje svetovnih cen nafte. Prav zanimivo bo videti, kako bodo utemeljili izkoriščanje vira, ki zadostuje le za nekaj mesecev zadovoljevanja ameriških naftnih in plinskih potreb. Ne bo posebno težko. Američani sicer v razmerju 2 :1 zagovarjajo potrebo po zaščiti naravnih virov, vendar podobno kot Slovenci glede zveze NATO
«B 19. april 2001
AKTUALNO DOMA
3
Pomurska banka v naročje Nove LB
Država gloda pomursko gospodarstvo
Predlagano menjalno razmerje dvignilo pomurske delničarje - Poroke bank po scenosledu, ki ga je napisalo finančno ministrstvo
ripojitev hčerinskih bank Pomurske banke, banke Velenje in Dolenjske banke Novi LB moramo obravnavati v kontekstu programa finančnega ministrstva, ki ga je pripravilo za privatizacijo NLB in NKBM ter prodajo stvarnega in finančnega premoženja države. V ozadju pripojitve Pomurske banke NLB je torej državni interes, zato je tudi očitno vmešavanje finančnega ministrstva v menjalno razmerje in dinamiko dogodkov.
Država kot 81,l-odstotni lastnik NLB namreč načrtuje prodajo od 40- do 48-odstotnega deleža, tako da bi bila konec leta le 35-odstoten lastnik delnic NLB. Po načrtu naj bi pripravila uprava NLB do 27. marca končni predlog privatizacije, po katerem bi v prvi fazi opravili pripojitev treh hčerinskih bank, v drugi pa prodajo državnega deleža. Finančno ministrstvo je postavilo v dogovorih z upravo NLB tudi zahtevo, da jim slednja do 7. aprila sporoči, da ima pridobljena soglasja k predlaganemu menjalnemu razmerju od tolikšnega števila delničarjev (75,1 odstotka kapitala), da bo to potem na skupščini tudi izglasovano. Skupščine naj bi bile sklicane za 26. in 27. junij.
Menjalno razmerje -za 1 delnico Pomurske banke 1,2 delnice NLB - je dvignilo pomurske delničarje
Državi se torej s privatizacijo bank mudi, zato je pričakovala, da bo NLB v svojih hčerinskih družbah predlagano menjalno razmerje prav hitro pospravila v predal. Pa se ji je zataknilo z delničarji Pomurske banke. Predlagano menjalno razmerje zanje ni sprejemljivo, so sporočili v Ljubljano in še najavili, da bodo lahko zbrali 25,1 odstotka glasov, kolikor je potrebno, da na skupščini sklep o statusnih spremembah ne bo izglasovan.
Po neuradnih informacijah se je zgodilo prvo vroče srečanje malih delničarjev Pomurske banke z upravo NLB in Markom Voljčem na čelu 28, aprila, na dan, ko je nadzorni svet Pomurske banke obravnaval poročilo o lanskem poslovnem letu. Ljubljančani so s seboj prinesli predlog menjalnega razmerja, in sicer 1 proti 1,2, torej eno delnico Pomurske
banke za 1,2 delnici Nove LB. O tej povsem sveži in vroči temi na tiskovni konferenci Pomurske banke, sklicani dan pozneje, predsednik uprave Viktor Šbiil ni spregovoril niti besedice, kvečjemu se je z izjavo, da je:pripoji-tev bank stvar lastnikov, dolžnost uprave pa je, da skrbi za dobro gospodarjenje, postavil v položaj zadržanosti. So pa za to, da je prišla informacija o nesprejemljivem menjalnem razmerju v časopis Finance, poskrbeli nekateri delničarji sami. Članek se je pojavil po tem, ko so se sestali mali delničarji v prostorih borznoposredniške hiše Brod na Muri in se formirali v skupino s poenoteno zahtevo po menjalnem razmerju 1 proti 1,7. O tem obstaja listina, ki so jo poslali tudi v Ljubljano. Nasprotovanje delničarjev Pomurske banke predlaganemu razmerju je razburkalo vode toliko,
PWC. Obe revizijski hiši sta predlagali za Pomursko banko ugodnejše menjalno razmerje, kot ga je potem podala NLB. KPMG je predlagala delnico Pomurske banke za 1,7 delnice NLB, PWG pa eno delnico Pomurske banke za 1,5 delnice NLB. Ključna pri določanju menjalnega razmerja pa je vrednost delnice NLB, ki predstavlja izhodišče za določitev menjalnega razmerja. NLB je namreč na predlog ministrstva za finance vrednost svoje delnice nastavila na 18.284, čeprav je bila na zadnji dan lanskega leta njena knjigovodska vrednost 11.273 tolarjev in čeprav je znašala vrednost delnice NLB, pri kateri so upoštevali razmerje med ocenjeno in knjižno vrednostjo, 18.150 tolarjev. NLB je svoj predlog menjave utemeljila tudi z nekaterimi prednostmi za delničarje, in sicer da bodo postali delničarji naj-
Banka Knjisovodska vrednost Ocenjena vrednost Menjalno razmerje
Cenitev po KPMG
NLB	9 526	14 000	1
Pomurska banka	29 773	23 700	1,7
Cenitev po PWC			
NLB	9 400	15 134	1
Pomurska banka	29 268	22 829	1,5
Izplačana dividenda za lansko leto je 300 tolarjev za delnico NLB in 1140 tolarjev za delnico Pomurske banke.
da je komunikacija med akterji ta čas silno živahna.
Menjava za PB slabša od izračunov revizijskih hiš
In zakaj se manjšinski delničarji Pomurske banke ne strinjajo s predlaganim menjalnim razmerjem? Ker je NLB predlagala slabše menjalno razmerje, kot so pokazali izračuni dveh revizijskih hiš. Prvo cenitev je opravila revizijska družba KPMG Slovenija, d. o. o., po stanju na dan 31. 12. 1999, drugo pa revizijska hiša
Rešitve za avtobusne prevoznike
večje in najmočnejše banke v Sloveniji, katere lastniki bodo postali že letos institucionalni investitorji, zagotovljeni pa naj bi jim bili tudi rast dobička in donos kapitala ter udeležba na borzi.
Precenjena delnica NLB pri menjavi in cenejša na trgu?
Predlagano menjalno razmerje naj bi torej tehtali tudi, upoštevajoč prednosti delničarstva v NLB šele v prihodnjem času. Tehtnici, ki določa menjalno razmerje tudi glede na pričakovane do-
800 milijonov za prevoznike, toda komu?
vtobusni prevozniki so preložili cestno zaporo, ker jim je prometni minister Jakob Presečnik obljubil, da se bo problematika začasno rešila s subvencijami.
Vlada je določila tudi medresorsko komisijo, tako da bodo pripravili skupaj s predstavniki Obrtne in Gospodarske zbornice amandmaje k predlogu Zakona o prevozih v cestnem prometu, s katerim bi nadomestili zahtevek avtobusnih prevoznikov za povračilo dela trošarine za pogonska goriva. S tem bi zagotovili pogoje ža opravljanje prevozov na nujno potrebnih linijah javnega prevoza. Do
sprejetja zakona bodo začasno namesto popustov pri trošarini uvedli subvencijo za izboljšanje razmer v branži. Država naj bi za to letno namenila 800 milijonov tolarjev, vendar prometni minister še ne ve, kdo jih bo dobil. Tudi Avtobusni promet M. Sobota, največji avtobusni pomurski prevoznik, se je vključil v prizadevanje za enakopravni položaj na prevozniškem trgu. Jože Veren, vodja profitnega
centra PC Avtobusni promet, je povedal, da že več let ugotavljajo, da število potnikov na njihovih linijah upada, čeprav so avtobusi prepeljali kar 95>odstotkov vseh potnikov v javnem prometu. Medtem ko opravljajo enako delo javnega prevoza potnikov kot železniški promet, so železnice na boljšem, saj so kot državno podjetje deležne 50-odstotnega povračila trošarine na pogonska goriva. Zaradi izgube, ki se je z leti nabirala avtobusnim prevoznikom, so jo ti morali sanirati na različne načine.
A. N. R. R. ■
godke, pa je mogoče očitati prib-ližnost, to pa že potrjuje nekatera dogajanja na trgu. Družba Elektro Ljubljana je že najavila prodajo delnic NLB, saj menijo, da je sedaj najugodnejši čas za prodajo, ker da bo v primeru nakupa večinskega deleža banke s strani strateškega partnerja tečaj delnic zdrsnil. In tudi za manjšinske delničarje Pomurske banke je najpomembnejše vprašanje, po čem bodo delnico NLB lahko prodali na trgu, kajti lastništvo v NLB jim zaradi skromnega -deleža ne more biti poslovno zanimivo. Po pripojitvi se bodo namreč »utopili« v veliki NLB in pri odločanju postali nepomemben delničar.
Alojz Behek, predsednik uprave Radenske, ki je drugi največji delničar v Pomurski banki, je že najavil, da bodo po menjavi delnice NLB prodali, zato jim je toliko pomembnejša določitev njene realne vrednosti. Ponujeno ■ menjalno razmerje jo namreč precenjuje, zato tudi za Radensko ni sprejemljivo. Behek je še povedal, da je s pogajanji treba nadaljevati.
Tudi direktor Potrošnika mag. Alojz Režonja pravi, da bodo vztrajali pri menjalnem razmerju za eno delnico Pomurske banke 1,7 delnice NLB. Po menjavi načrtujejo delnice NLB prodati.
Pomurski delničarji ne branijo samostojnosti banke
Delničarji Pomurske banke torej ne branijo samostojnosti Pomurske banke, ki ji jo sedaj dajeta uprava in nadzorni svet, in ki je vendarle imela, kljub večinski lasti NLB, poteze domače banke. Pa je to bolj ugotovitev kot 1 očitek kapitalskemu interesu, saj Pomurska banka »zunaj« ne more obstati. Povezovanje v velike sisteme je realnost tega časa in Pomurska banka je že sedaj toliko vpeta v sistem NLB, da bi pomenilo vztrajanje pri samostojnosti, riniti z glavo skozi zid. Pomurskim delničarjem je zato cilj, zbrati 25,1 odstotka glasov, s katerimi bi na skupščini preprečili izglasovanje statusnih sprememb, s katerim želijo iztržiti ugodnejšo menjavo. Bodo delničarji Pomurske banke ostali trdni pri svoji zahtevi, saj je nekaterim zaradi drugih poslovnih okoliščin pri tem težko vztrajati, sploh, če bo ali če je NLB ubrala taktiko pri- * tiska?
NLB se bo vselila v domačnost
Delničarji Pomurske banke torej razmišljajo v svojem last-
niškem vrtu, zunaj pa ostaja vprašanje, kaj bo pripojitev Pomurske banke NLB pomenila za gospodarstvo in varčevalce in kaj za moč regije nasploh. Koncentracija kapitala in centralizacija odločanja slabita moč regije, to je splošna ugotovitev procesov centralizacije, in nič drugega ne moremo pričakovati tudi od napovedane poroke. Pomurska banka je doslej skoraj v celoti pokrivala potrebe gospodarstva v Pomurju, ji pa poznavalci očitajo, da mu je storila slabo, ker je ostala zunaj procesa državne sanacije bank. Napovedujejo, da bi bila lahko močna banka gospodarstvu v korist, če bo to le imelo dovolj investicijskega zagona,
Sicer pa je Pomurska banka svojo rhoč gradila predvsem na sredstvih občanov. Na primer lani so se povečala kar za 29 odstotkov in tako predstavljajo že 57 odstotkov bilančne vsote banke. NLB, ki prevzema Pomursko banko, bo torej dobila prej kot I
Komentar
Večji pomurski delničarji v Pomurski banki so Radenska, 7,2 odstotka, Mura, 6,7, Potrošnik, 3,8, KG Rakičan, skoraj 2, ABC Pomurka Internacional, 1,5, in Mlinopek, 1 odstotek. Drugi imajo manj kot odstotek lastništva.
močne partnerje v gospodarstvu dobre varčevalce, ki so še vedno tradicionalno zvesti domači banki. NLB se bo torej »vsadila« v naš prostor po že dobro razpredeni in utrjeni varčevalski mreži. In tudi zaradi dobro obdelanega polja, na katerega bo prišla prev-zemnica, delničarji Pomurske banke morajo vztrajati pri svoji ceni.
Majda Horvati
Zanimivo in simbolično je, da bo letos svetovni dan planeta Zemlja padel na nedeljo. Prireditve in slovesnosti, ki jih bodo ob tem - mu lahko rečemo? - prazniku pripravili šolarji in člani naravovarstvenih organizacij, bodo zato na sporedu že v petek. Zanima me, ali se bo kdo razen omenjenih čez dva dni zopet spomnil na našo mater Zemljo? Upam, da me jih bo čimveč demantiralo, kajti takrat, ko bomo mi počivali,
Tomo Koles ■
bo Zemlja še vedno trpela izkoriščanje, ki ji ga povzroča človek v svoji želji za kopičenjem dobrin, ki mu čez nekaj desetletij sploh ne bodo več pomembne in potrebne. Pri tem pa pozablja, daje v svoji »univerzalni« moči ter agresivnem
Za Zemljo ni nedelje
spreminjanju in podrejanju vsega, kar je okoli njega, narava še edino, česar ni uspel obvladati. Kljub vsem sredstvom, ki jih je razvil, človek še vedno ne more preprečiti ne potresov ne poplav ne viharjev, s katerimi mu Zemlja dopoveduje, daje treba spoštovati naravo in živeti skladno z njo, pa se bo obema bolje godilo. Mislim, da se po svetu tega zaveda vedno več ljudi, moti pa me že več let stalno opozarjanje, daje treba čisto okolje in nedotaknjeno naravo ohraniti za naše potomce oz., kot se to rado reče, »za prihodnje rodove«. Ne, ne samo za njih, ampak najprej predvsem za nas, ki smo še vedno tukaj in bomo tu mogoče še nekaj časa. Zato je potrebno, da si sami naredimo tako okolje v katerem bomo živeli zdravo življenje, potem ga bodo imeli tudi naši zanamci. Zemlji omogočimo, da bo imela vsak dan svoj praznik, kajti ko dneva Zemlje ne bo več, tudi nas ne bo več. Da o naših prihodnjih rodovih sploh ne govorim.
A
4 LUKALHA SCENA 19. april 2001 KM
Vizijo razvoja mesta vodi kapital, ne celostna zamisel
Sobota regijsko središče ali Las Vegas?
Soboško knjižnico bo zasenčil trgovsko-poslovni objekt
žje središče mesta Murska Sobota je v času nastajanja in v času odločanja o velikih spremembah. Vse to bo vplivalo na kakovost bivanja. V ospredju javne razprave je bil odlok o zazidalnem načrtu ožjega središča mesta Murska Sobota s poudarkom na prostoru med Slovensko, Zvezno, Kocljevo in Slomškovo ulico. Nov projekt je predstavil eden od avtorjev Tomaž Lazar, ZEU, ki je med drugim poudaril, da bo v neposredni bližini knjižnice in avtobusne postaje zgrajen petetažni poslovno-trgovski objekt z zabaviščem in igralnico, dve etaži z dvesto parkirnimi mesti pa bi bili pod zemljo. V bližini naj bi se zgradila še glasbena šola, pred galerijo bi bila površina, namenjena javnim prireditvam. Javna razprava o tem, kaj se bo dogajalo s središčem mesta, sicer ni priklicala veliko ljudi, so pa bile pripombe zbranih toliko tehtnejše. Sledila so tudi vprašanja, kdo je gospodar tega mesta, zavzeli pa so se tudi za to, da mora imeti Sobota kot mesto in središče regije svojo pozitivno razpoznavnost.
Judita Šeruga je takoj na začetku vprašala, ali ima smisel dajati pripombe in ali bodo le-te
mesto da bi to promet preusmerjalo iz mesta, ga vabi nazaj v mesto. Na vprašanje, ali je po-
Bo ožje središče Murske Sobote zaznamovala moč kapitala ali pa se bo našel prostor za to, kar v središče mesta sodi?
Bo občina sprejela načrt?
Zbrani so tudi spraševali, ali bi bila občina oškodovana, če bi odstopila od tega projekta in od pogodbenih obveznosti, saj je to le preveč pomemben prostor v središču mesta, za katerega ne moremo biti ravnodušni ali ga kar tako nekomu zaupati. Postavljeno je bilo tudi javno vprašanje, kdo stoji za MS City Investment, ki pa ni dobilo odgovora. Pri tem je pomembno, kdo stoji za tem, in ne samo, kdo je zastavil svoje ime. To pa je tudi prostor, kjer gotovo ne bi smelo biti vse odvisno samo od kapitala, temveč tudi od interesov prebivalcev. Koliko časa pa imamo(jo), pa je drugo vprašanje, saj se začne ta projekt jeseni že izvajati. Do 20. aprila, ko se še lahko vložijo pripombe, pa se konča razgrnitev prostorskega akta.
vplivale na sprejem zazidalnega načrta. Predloženemu načrtu je odločna nasprotovala. »Ta predel je edini prostor, kamor se lahko mesto širi.«
Dodala je še, da če želi postati Sobota središče regije, mora imeti institucije, ki sodijo v center, in študijska knjižnica je bil odličen začetek. Mesto je pred leti že imelo odličen zazidalni načrt, sedaj pa si bomo omislili igralnice sredi njega in Sobota bo postala Las Vegas.
Promet v podzemlje
Jože Gomboša pa je imel največ pripomb na vstbp v podzemno garažno hišo iz Slomškove ulice in s tem na povečanje prometa in izpušnih plinov, to pa bi še poslabšalo življenjske razmere stanovalcem ob tej ulici. Na-
trebnih toliko podzemnih garaž, pa je Anton Štihec, svetovalec župana, odgovoril, da se lahko že kmalu zgodi, da bodo stanovalci blokov postavili rampe za svoja parkirišča in tako ne bo v mestu kje parkirati.
Glede avtobusne postaje je Štihec odgovoril, da se bo zmanjšala za polovico, dolgoročno ali ko se bo našel investitor pa se bo avtobusna postaja preselila iz mesta. Prej je imela 17 odhodnih mest, sedaj jih bo imela enajst. Tudi Janez dri, ZEU, je dejal, da se bodo avtomobili preselili v podzemne garaže in da se bo pro-m
metni vidik še izboljšal, s tem bo manj nezaželene emisije.
Trg diktira potrebe mesta
Ivo Gerenčer pa je očital, da se urbanizem Sobote izvaja po želji nekaterih struktur, kakovost tega prostora pa je vedno slabša. Sobota nima mestnega urbanista ali arhitekta, ki bi bdel nad vsem. Vprašal je, ali obstaja kakšna institucija, ki se ukvarja s tem, da ugotavlja, kaj mi tu sploh potrebujemo. Omenil je tudi, da 'Sobota nima nekega osrednjega prostora, nekega trga, kot ga ima vsako mesto. Potem pa je padlo še nekaj pripomb na tržnico in avtobusno postajo. »Tudi center Šavel je mrtev. Nazadnje bo tu
Strokovno izpopolnjevanje v srednjem šolstvu
Brez zavor o zavorah
kupleraj.« Predlagal je, da se v Soboti gradi, kar potrebujemo, ne pa tisto, kar kdo hoče tu delati.
6ri pa je poudaril, da je občina usmerjena k temu projektu pozidave centra z namenom, da proda tistemu, od kogar pobere največ dajatev. Investitor pa bo začel zbirati urbanista, da bo to vključil v mesto. Povedal je tudi, da bo to v središču mesta ena najkakovostnejših izvedb ter da investitorji pač gradijo za trg in tržišče diktira, kako se bodo mesta razvijala.
Stojan Habjanič pa je menil, da se v tem trenutku res rešimo »šodra« v središču mesta, vendar bo nov objekt nesorazmeren, metal bo senco na vhod v knjižnico. S tem objektom pa se ne bomo rešili težav, ampak si bomo nakopali nove. Te pa bomo potem spet reševali čez 15, 20 let. Oglasil se je tudi arhitekt in izdelovalec načrta za knjižnico Iztok Zrinski: »Kot avtorji nagrajenega zazidalnega načrta smo hoteli dati k razvoju mesta Murska Sobota kakovosten pri-
A. Nana Rituper Rodež ■
Murskosoboški bolnišnici
Podarjenih sto milijonov tolarjev
plošna bolnišnica Murska Sobota je prejela od decembra 1993, odkar zbirajo prostovoljne prispevke za ginekološko-porodni oddelek, 34,4 milijona tolarjev. Petindvajset milijonov so namenili za nakup opreme, saj so oddelek opremili z dvema ginekološkima mizama, operacijsko mizo, novimi porodnimi posteljami, ultrazvokom z ultrazvočnim skalpelom in sondo ter drugo medicinsko opremo, na računu pa jim je ostalo še nekaj manj kot deset milijonov tolarjev.
Posebej je pomursko društvo za boj proti raku v letu 1996 in 1997 zbiralo sredstva za mamografski aparat, za kar so zbrali 14 milijonov tolarjev. Za druge namene bolnišnice pa so prispevali darovalci v trinajstih letih 44,5 milijona tolarjev. Bolnišnica pa ima tudi fundacijo za razvoj, na račun katere se je v dveh letih zbralo skoraj 15 milijonov tolarjev, nekaj tega denarja pa bodo namenili za izobraževanje zaposlenih. Murskosoboška bolnišnica je tako zbrala v trinajstih letih 107,7 milijona tolarjev prostovoljnih prispevkov.
Na SPTŠ M. Sobota se hodijo izobraževat učitelji iz vse Slovenije
spevek. Sem avtor knjižnice in menim, da je bil južni odmik od knjižnice premajhen, postavlja pa se mi tudi vprašanje gabarita obeh objektov. Ni treba, da si arhitekt, da sprevidiš, da tak objekt ne sodi h knjižnici.«
M. H. ■
Male oglase za Vestnik in Murski val
lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
Novi načrti Stanovanjskega sklada
Največji ponudnik stanovanjskih posojil
V gradnjo stanovanj z občinami
oleg praznovanja 100-letnice Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota - prireditve so se končale prejšnji teden in smo o njih že poročali v našem tedniku -, So na omenjeni šoli pred kratkim realizirali še eno od
odmevnejših tem.
Pripravili so namreč seminar z naslovom Zavorne naprave na stisnjen zrak, ki so se ga udeležili učitelji tehnologije in praktičnega pouka z večine slovenskih srednjih šol, na katerih izobražujejo prihodnje avtomehanike. Zaradi velikega zanimanja so morali seminar izvesti v dveh
delih, udeležila pa se ga je tudi svetovalka za strojništvo pri Centru R Slovenije za poklicno izobraževanje Marija Šibanc, ki se je pohvalno izrazila o njegovi izvedbi. Izvajalca sta bila profesorja SPTŠ Drago Rituper (teoretični del) in Marjan Časar (praktični del), ki je tudi avtor učil za zrač-
ni zavorni sistem in kombinirani zračno-hidravlični zavorni sistem.
Omenjeni učili sta bili že predstavljeni na dnevih tehnične kulture v Ljubljani in na dnevih odprtih vrat Republiškega centra Zveze organizacij za tehnično kulturo 2000 Murska Sobota.
Iz tega bi lahko sklepali, da poteka na SPTŠ M. Sobota kakovostno usposabljanje prihodnjih avtomehanikov.
J. G. ■
tanovanjski sklad Republike Slovenije je leto 2000 zaključil z več kot 47 milijardami tolarjev kapitala, v stanovanjskih posojilih pa ima dobrih 45,9 milijarde tolarjev. Tako je Stanovanjski sklad Republike Slovenije v državi daleč največji in najugodnejši ponudnik dolgoročnih stanovanjskih posojil.
Tako so ugotovili na seji nadzornega sveta Stanovanjskega sk-
lada Republike Slovenije, ki ga vodi minister mag. Janez Kopač. Nadzorni svet je v celoti soglašal s predlagano soinvestitorsko vlogo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije pri gradnji socialnih in neprofitnih najemnih stanovanj skupaj z občinami. V letu 2001 bodo tako določeni pilotski projekti, v katerih nai hi Sta-
novanjski sklad RS sodeloval s sredstvi v višini dve milijardi tolarjev. V ta namen bodo vse zainteresirane občine skušali pritegniti k sodelovanju, pri čemer bodo imeli prednost že pripravljeni projekti in tisti, s katerimi bo občina spodbujala tržno gradnjo stanovanj za pričakovane potrebe iz nacionalne stanovanjske varčevalne sheme.
Qt'jn/W'iniclzi cHorl DC
je, da bo tovrstno združevanje sredstev z občinami omogočilo poleg povečanja ponudbe socialnih in neprofitnih najemnih stanovanj tudi znižanje cene kvadratnega metra stanovanja ib krajši čas za izvedbo investicij' Nadzorni svet je sprejel tudi že 33- razpis za ugodna dolgoročna stanovanjska posojila, ki so tokrat namenjena kreditiranju gradnje socialnih in neprofitnih Stanovanj. Skupni znesek znaša dve milijardi tolarjev. V razpisu lah' ko poleg neprofitnih stanovanjS' kih organizacij prvič sodeluje)0 tudi občine in občinski proračunski skladi. Prav tako so spre' jeti ugodnejši pogoji kreditiranja najemnikov v denacionaliziranih najemnih stanovanjih.
O
MU 19. april 2001
LOKALNA SCENA
5
' Ozara, odprta za drugačnost
Živeti je treba življenje, ki ga imaš
Društvo Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja, ponuja pomoč ljudem v duševni stiski, vsem, ki so se znašli v večjih težavah ali le manjših težavicah ali potrebujejo nekoga, ki jim bo pomagal, da se prebijejo skozi življenjske krize.
kdaj pa kdaj potrebujejo tako pomoč. Tukaj jim : pomagajo zdravniki in zdravila, njihov namen je, i z delom in v številnih krožkih in delavnicah ter s
pomočjo pogovorov topijo svoje težave in se učijo živeti. Vedno ni lahko, ampak, kot pravijo nekateri uporabniki Ozare, je v krogu ljudi, ki te razumejo, lahko lažje.
Anton Kočiš, Lukavci: V življenju me je doletela tragedija, potem pa sem padel v krizo. Pred enim letom mi je prijatelj povedal za Ozaro in od takrat redno prihajam sem. To me je rešilo bolnišnice. Igramo šah, pišem tudi pesmi, delam z računalnikom, imamo vrtnarski krožek, neki vojak pa me uči igrati kitaro. Našel sem veliko prijateljev, med seboj se dobro razumemo in živimo kot ena velika družina. Tu so mi stali ob strani, mi svetovali in mi pomagali. Med seboj si zaupamo, saj smo drug drugemu veliko bolj podobni. Imamo tudi skupine za samopomoč, da s svojo boleznijo lažje hodimo skozi življenje. Ni lahko, ampak živimo samo enkrat, in
živeti je treba življenje, ki ga imamo. Vsak dan se moramo ukvarjati s stvarmi, ki so za nas težje kot za zdrave ljudi. Sam se moraš truditi, da premagaš svojo bole
zen, kajti drugače bo bolezen močnejša od tebe. Ko pride brezizhodna kriza, se prehitro seže po tabletah, bolje je, če se zaupaš prijatelju. Sprva se je vsakemu težko odpreti in povedati, kaj čuti. Ampak če ne spregovoriš o svoji bolezni, se le-ta lahko smo še poglablja in potem padaš v depresijo. Saj pravijo, stisk roke in nasmeh sta včasih vredna več kot škatla zdravil ali zdravnik.«
Danijel Horvat, Černela-vci: »Imel sem kruto usoda, saj me je pri dveh mesecih mama zapustila v sirotišnici v Dobu, potem sta me posvojila dedek in babica, dedek mi je pred nekaj leti umrl in sedaj živim samo z babico. V Ozaro sem prvič prišel pred tremi leti in presenečen sem, kaj vse se tukaj dogaja. Vedel sem, da sem pridejo drugačni ljudje, ki so bolni, ko pa sem sprejel te ljudi, sem videl, da smo prijatelji in da je vse, kar se dogaja, normalno. Mene najbolj zanima glasbeni krožek. Zelo rad se ukvarjam z glasbo, zanimajo
me predvsem house in elektronska glasba, zvoki. Doma imam veliko plošč s to glasbo. Pa tudi formula 1 me zelo zanima in vneto navijam za Schumacherja. Tukaj sem se naučil, da lahko v življenju vse narediš, če imaš kaj talenta in seveda voljo. Nič ni nedosegljivo. Obstajajo pa ljudje, ki te kritizirajo, a teh kritik si ne smeš gnati k srcu. Tu igram tudi na sintetizator. Živeti moramo,
kolikor se le da pozitivno. Tu sem našel nove prijatelje, največ se družim z mirovniki, ki mi velikokrat priskočijo na pomoč.
Dragica Smej, Murska Sobota: Eno leto že prihajam sem. Sem sta me napotila Center za socialno delo in Zavod za zaposlovanje. Ena od delavk je šla z mano, vse so mi pokazali in mi predstavili. Rada imam računalnik, pletem, kartam, tudi kulina
rični krožek in vrtnarjenje me zanimata. Čas mi še prehitro mine. Tudi moj 11-letni sin prihaja sem, po končanem pouku pride sem k meni in ob 15. uri greva skupaj domov. Tu sem našla nov krog prijateljev, s katerimi se zelo dobro razumemo, se drug drugemu potožimo, tukaj opazijo, ko si slabe volje, in ti pomagajo. Ljudje, ki imamo podobne izkušnje, se o tem veliko lažje pogovarjamo. Razumejo te in sprejmejo z dušo, in to je za nas bolnike največ vredno. Tu se počutim doma. In danes ne bi mogla več žive- I ti brez Ozare. Če ne bi bila tukaj, bi bil ves dopoldan sama, potem se zapreš v sebe, poležavaš, premišljuješ, ne moreš nič delati. Vsi tisti, ki me poznajo, pravijo, da sem boljše volje, da sem bolj odpr- * ta, da raje govorim in da sem veliko bolj zdrava.
A. Nana Rituper Rodež, foto: A. N. R. R. I
Kako odpraviti sodniške zaostanke
Radenski proračun pod streho
Rešitev v boljšem nagrajevanju
Primerna poraba?
Prihodki za 3,6 milijona tolarjev višji od odhodkov
Veliki obeti s programom Herkules
lovenska sodišča so leto 2000 končala z več kot 533.000 nerešenimi zadevami, od teh je zadev, ki jih lahko štejemo za pravi sodni zaostanek, več kot 100.000. Vsa sodišča nimajo zaostankov. Za tista, ki so v največjih težavah, pa je pripravljen program Herkules. Izvajati ga bodo začeli takoj, ko bo sprejeta novela Zakona o sodniški službi. Predlog novele je že v parlamentarnem postopku, nedorečeno je le še vprašanje nagrajevanja sodnikov, sodelujočih v omenjenem programu.
Novelo Zakona o sodniški službi,-ki bo omogočila začetek izvajanja projekta, naj bi državni zbor sprejel najkasneje maja letos. Odprto ostaja še vedno vprašanje nagrade oziroma dodatka k plači, ki naj bi jo sodniki dobili za sodelovanje v projektu. Glede tega so namreč v praksi deljena mnenja. Po prvotnem vladnem predlogu bi sodnik za vsak mesec dela na drugem sodišču dobil 10-odstotni dodatek in še 10 odstotkov za preseganje pričakovanega mesečnega obsega dela za več kot petino. Dodatek bi se obračunaval mesečno, izplačal pa ob koncu proračunskega leta. Ker ta predlog ni dobil po- , dpore, je vlada predlagala, naj merila za nagrajevanje sodnikov,
VESTNIK NA INTERNETU:
enijo, da se bo na razpis, ki bo trajal do konca aprila, prijavilo okrog trideset do štirideset prosilcev, čeprav so se do sredine aprila prijavili le štirje. Ko bo razpis končan, si bo komisija ogledala razmere vsakega prosilca, na podlagi česar bodo naredili prednostno listo.

www.p-inf.si
za tfihRimranjK. it n. Ul. a Novaka 1J Mursk« Sobota
ki bodo sodelovali v programu Herkules, pripravi sodni svet. Kaže pa, da tudi ta rešitev verjetno ne bo sprejeta.
Slišati je bilo namreč nove predloge. Med drugim tudi to,
Razpis za dodelitev socialnihstanovanj v Gornji Radgoni
Se nimajo praznih stanovanj
Pred kratkim je objavila občina Gornja Radgona razpis za dodelitev socialnih in nepridobitnih stanovanj
Pri sestavi prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj se bodo upoštevala merila, določena v Pravilniku o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj (Uradni list RS, št. 18/92, 53/99).
Sem spadajo stanovanjske razmere, število ožjih družinskih
naj se sodnikom, ki bodo sodelovali v projektu, prizna nagrada v določenem odstotku. Koliko bodo torej zaslužili sodniki, ki se bodo odločili za sodelovanje v programu za odpravo zaostankov Herkules? V matičnem parlamentarnem odboru se namreč ogrevajo, da bi sodnik, ki bi bil pripravljen za eno leto oditi na drugo sodišče in se tam lotiti zaostankov, dobil 15 odstotkov oziroma dobrih 60.000 tolarjev dodatka k mesečni plači. V projektu naj bi sodelovalo med 10 in 20 sodnikov, za letos pa je v proračunu za program Herkules predvidenih dobrih 49 milijonov tolarjev.
Milan Jerše ■
članov, mlada družina, invalidnost otroka in invalidnost, zaradi katere je prosilec ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje.
Pri sestavi prednostne liste za dodelitev nepridobitnih stanovanj pa se bodo upoštevala merila, do-
otem ko so že enkrat prestavili drugo obravnavo o proračunu občine Radenci za leto 2001, so svetniki dokaj gladko sprejeli ta pomemben dokument. Pisnih amandmajev namreč nihče ni več vložil, kar pomeni, da so večino pripomb iz predhodnih razprav upoštevali.
Sicer pa so skupni prihodki, ki znašajo nekaj čez 574 milijonov tolarjev, v primerjavi s prvo obravnavo večji za okrog 44,5 milijona SIT. Za približno tolikšen znesek naj bi se zbralo z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. Prav to pa naj bi bilo po mnenju radenskih svetnikov najbolj sporno. Zato so se že pritožili na državne organe, saj je na ta način vprašljiva tolikšna primerna poraba, ki jim jo pripisujejo. Predvidevajo, da bo odhodkov za skoraj 570,4 milijona tolarjev, kar pomeni, da bo
ločena v Pravilniku o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št.'26/95,31/97).
Tukaj se upoštevajo stanovanjski status, kvaliteta bivanja, utesnjenost v stanovanju, arhitektonske ovire, mlada družina, družina z večjim številom otrok, družina z manjšim številom zaposlenih, izobrazba udeleženca razpisa in njegovega zakonca.
Podoben razpis je bil narejen v občini Gornja Radgona že leta
Zaradi številnih pripomb svetnikov, ki so pogrešali večje sodelovanje nadzornega odbora, je njegov predsednik Martin Sreš podal poročilo o delu v letu 2000.
dobrih 3,6 milijona tolarjev proračunskega presežka.
Kot je pojasnil župan Herbert Šefer, niso dobili pravočasno podatkov o primerni porabi, zaradi česar so zamujali s pripravo zaključnega računa za leto 2000. Tako znaša lanski primanjkljaj nekaj nad 8,2 milijona to-
1999. Takrat se je nanj prijavilo 34 prosilcev, od tega je dobilo stanovanje do leta 2001 osem prosilcev. Na letošnji razpis pa se lahko prijavijo tudi tisti prosilci, ki so bili na prednostni listi že leta 1999- Ob enakem številu točk bodo imeli prednost, ker že dalj časa čakajo za dodelitev stanovanja. Letošnji razpis pa je objavljen za dodelitev stanovanj, ki bodo na območju občine Gornja Radgona izpraznjena ali na novo pridobljena. Trenutno občina nima praznih stanovanj, se pa bodo med novo pridobljena štela tudi tista v novem stanovanjskem bloku, ki je v gradnji.
C. K. ■
larjev, neporabljena sredstva v višini 2,5 milijona tolarjev pa se prenesejo v leto 2001. Podobno velja za 8,4 milijona SIT proračunske rezerve.
Med letošnjimi odhodki prihaja do nekaterih bistvenih popravkov. Tako so se na račun vključitve novih razsvetljav v Radencih in ob cesti Radenci-Hra-stje-Mota odhodki povečali za dva milijona.
Prav tako se povečuje znesek za vzdrževanje lokalnih cest, med investicijami pa se je znatno dvignil delež za dokončno poplačilo glavnega voda vodovoda in obnovo šole na Kapeli.
Nova proračunska postavka je projekt za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, za kar je predvidenih 3,4 milijona tolarjev. Uvedene pa so tudi tri nove postavke, in sicer sofinanciranje steze za rolkanje, ureditev ulic v Radencih in sanitarij v radenski osnovni šoli. Sredstva za nakup zemljišč pa so povečali za tri milijone SIT, s čimer bodo omogočili gradnjo nogometnega igrišča na Kapeli. Navzlic pomislekom Mihaela Petka, češ da letošnji proračun ni v‘skladu z zakonom o javnih financah, in Erika Ivanuše glede pravilnosti razdelitve denarja za športne potrebe v občini, so z dodatnim sklepom o ureditvi cestnih odsekov Strmec in Zamuda svetniki le z dvema glasovoma proti potrdili načrtovani občinski proračun za leto 2001.
Milan Jerše ■
6
GOSPODARSTVO
19. april 2001 ViSIK
Zdaj še trg z elektriko
Se bo cena znižala?
Do 15. oktobra poskusno
Kam z izrabljenimi avtomobili?
Rešitev ponuja podjetje Wolf
15. aprilom se je odprl notranji trg z električno energijo. Velja za tiste odjemalce, ki imajo več kot 41 kW moči na enem odjemnem mestu. To seveda pomeni, da ta ne velja za male porabnike, torej gospodinjstva, temveč predvsem za večje. V ta namen so potekale daljše priprave elektrodistribucijskih in proizvodnih energetskih podjetij na odpiranje no-
tranjega trga z elektriko.
Kljub temu da še ni sprejeta vrsta podzakonskih aktov, ki zadevajo odprtje notranjega trga z električno energijo, se ne bi smelo dajati vtisa, kot da proizvajalci električne energije niso storili ničesar v pripravah na odpiranje trga. Te priprave so bile temeljite, saj bo trgovanje z elektriko, potem ko bo zaživelo, resen posel. Hkrati se bo spremenila tudi vloga ELES-a. Ta ne bo več neposredno prodajal elektrike, bo pa imel izjemno pomembno vlogo organizatorja trga z električno energijo. V ta namen je bilo registrirano hčerinsko podjetje, ki je v stoodstotni ELES-ovi lasti, in bo vodilo borzne posle pri trgovanju z elektriko.
Seveda je pomembno, kako bo s ceno elektrike že pri odpiranju notranjega trga. Veliki porabniki pričakujejo, da bo možno že zdaj nekoliko znižati ceno električne-
ga toka. Kaj se bo resnično dogajalo, bo mogoče ocenjevati, ko bo notranji trg zaživel. Vsaj do 15. oktobra naj bi deloval še poskusno.
Medtem so v Agenciji za energijo pripravili poseben pravilnik o določanju cen za uporabo omrežij. V Agenciji lahko potrošnikom že zagotovijo, da bo cena za uporabo omrežja na posameznem napetostnem nivoju enotna za celotno Slovenijo, ne glede na to, koliko so oddaljeni od elektrarn.
Priprava pravilnika je del paketa ukrepov, ki od 15. aprila omogoča začetek delovanja trga električne energije. Z določitvijo cene za uporabo elektroenergetskih omrežij, torej omrežnine, bo omogočeno pregledno delovanje trga za električno energijo v tistem delu, ki zajema prenosno in distribucijska omrežja.
Milan Jerše ■
Kramljanje na delovnem mestu
Edini pooblaščeni v Sloveniji
zrabljena motorna vozila predstavljajo v Republiki Sloveniji že dalj časa posebej perečo problematiko. Dosedanje reševanje te problematike še ni dalo želenih rezultatov. Po ocenah imamo v Sloveniji okrog 200.000 izrabljenih vozil, ki so deponirana na neprimernih odpadih za avtomobile ali divjih odlagališčih. To dokazuje potrebo po sistemskem reševanju ravnanja z izrabljenimi vozili, saj tovrstni odpadki povzročajo ve-
liko obremenitev za okolje.
Zato je posebnega pomena prvi ekološko-reciklažni center avtomobilov podjetja Wolf, d. o. o., v Skakovcih, kjer je trenutno zaposlenih 22 izšolanih ljudi. Ti so od lanskega oktobra do letošnje-
Drago Wolf, direktor podjetja Wolf, d. o. o.
Krojacica na vasi
Poklic in družina
H nekaterih krajih, zlasti na prekmurskem Ravenskem, so se ohranili v današnji čas obrtniški cehi, ki so nekoč združevali določene rokodelce, na primer kovače, mizarje, čevljarje, krojače... Cehi so delovali po določenih pravilih in obrtnik ni mogel postati kdorkoli.
Danes je precej drugače. Nekaterih obrtnikov (sedaj se jim reče samostojni podjetniki) je preveč, na primer avtoprevoznikov), drugih malo ali sploh nič. Vsekakor pa po vaseh hudo primanjkuje dobrih domačih šivilj, ko pa so se skoraj vse ženske, ki znajo ravnati s šivalnim strojem, zaposlile v Muri in drugih konfekcijskih obratih.
Po tem nekoliko daljšem uvodu pa h konkretnemu zgledu. V Nasovi pri Apačah smo kramljali z vaško krojačico Marijo Steyer. Poklica se je izučila v nekdanji konfekcijski tovarni Peterka v avstrijski Radgoni, v Avstriji pa je tudi končala obrtno šolo. Potem je delala trinajst let pri Peterki, nato pa do 1994. leta v Muri-nem obratu v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Da je tovarniško delo naporno, ni treba posebej pisati, zato se je Marija odločila za samostojno podjetništvo. Pa še nekaj jo je k temu priganjalo: skrb za družino. Z možem Ivanom, zaposlenim v mizarstvu Avstriji, imata sina Edvarda in hčerko Renato. Zdaj sta sicer že polnoletna. Sin je po poklicu mizar in tudi dela v tujini, hčerka pa končuje v Mariboru šolo za konfekcijsko modelarko.
»Družina mi veliko pomeni, -7 d m sum nstala doma in zdaj
imamo umirjeno življenje,« nam je povedala Marija.
Potem pa je na naše prigovarjanje razčlenila svoj delovni dan:
»Vstajam ob 5.30, se uredim in možu, ki vsak delavnik odhaja na delo v Avstrijo, pripravim vse, kar potrebuje za pot in službo, tudi malico. Potem grem v delavnico in krojim blago tja do osme ure, ko z mamo in svakinjo popijemo kavico, se kaj pogovorimo in tudi opravimo kako koristno delo, denimo trenje orehov. Okrepčana nadaljujem delo s šivanjem tja do 15. ure. Vmes tudi prižgem štedilnik in pripravljam kosilo. V tistem času se tudi že vrne hčerka, naša moška pa prideta okrog sedemnajste ure in tedaj imata kosilo. Izjemoma po tej uri tudi šivam, praviloma pa ne več, ampak se posvečam družini. Imamo tudi majhen vinograd in vsi hodimo radi vanj.«
»Koliko delovnih ur pa .naberete’ v enem mesecu?«
»Okrog 200.«
To je torej več, kot je mesečna obveznost iz delovnega razmerja. Le kako jih ne bi bilo, ko
pa Marija izrabi za šivanje tudi čas, ki bi ga sicer porabila, ko bi bila zaposlena v tovarni, za vožnjo na delo in z njega.
Najprej smo pomislili, da je klasična vaška šivilja, ki šiva predpasnike, ženske bluze, vrhnja delovna oblačila ..., potem pa smo zvedeli, da šiva tudi take reči, vendar pa prevladuje šivanje ženskih oblek (kostimov) in moških oblek, pa ne le tistih za k maši, ampak šiva tudi lovske obleke, obleke za godbenike, obleke za mladoporočence, maturantske obleke in tako naprej. Vse to pa iz blaga, ki ga stranke same prinesejo.
Marija Steyer se ne pritožuje, da ne bi imela dela. V ponos ji je, ker so mnoga njena oblačila unikati. Torej niso sešita po istem kopitu (kroju). Vse bolj se namreč v posel vključuje tudi hčerka s svojimi modeli, to pa pomeni, da nastajajo oblačila po zadnji modi tudi v Nasovi, za katero je morda kateri od naših bralcev zvedel šele sedaj, da je nekje na območju Apaškega polja, bolje rečeno: pobočja.
Štefan Sobočan I
Marija Steyer v svoji nekoliko utesnjeni krojaški delavnici, urejeni v novejši domači hiši, šiva tudi modna oblačila. - Foto: Š. S.
Pokopališče starih avtomobilov v Skakovcih.
ga februarja v 47 slovenskih občinah zbrali in potem tudi razstavili 3-034 avtomobilov. Zbiranje in razstavljanje je stalo 83 milijonov tolarjev, plačala pa sta ju ministrstvo za okolje in prostor, ki je za lanski razpis ponudilo 60 milijonov tolarjev, in Avto društvo Slovenije. Podobno, a obsežnejšo akcijo bodo izpeljali letos. Hkrati pa bodo pripravili tudi pravilnik o ravnanju z izrabljenimi avtomobili, s katerimi naj bi zbiranje in predelavo te vrste odpadkov sistemsko uredili.
Drago Wolf, direktor Wolfa, d. o. o., je povedal, da so predela-
li še dodatnih 600 izrabljenih avtomobilov. »Iz odpadne avtomobilske plastike smo začeli izdelovati manj zahtevne izdelke, odpadno železo, ki ni onesnaženo z olji, kislinami in drugimi tekočinami, pa vozimo na predelavo v jeseniško železarno. Motorjev in sklope menjalnikov pa pri nas ne razmetavamo, ker bi to zaenkrat vzelo preveč časa, ampak jih prek posrednika izvažamo v Belgijo. Problem so gume, ker jih več ne sežigajo v Anhovem, toda mi ministrstvu za okolje in prostor ponujamo rešitev. Skupaj s kranjsko Savo
pa iščemo možnost za predelavo odpadnih avtomobilskih gum, ker je njihovo sežiganje problematično. Če bi kupili sodobno tehnologijo, ki bi stala poltretji milijon mark, pa bi imeli zaenkrat premalo gum. Splačalo bi se, če bi tovrstno delo opravljali za celotno Slovenijo. Ocenjujemo, da bi letno lahko zbrali okrog 12.000 ton gum z'osebnih avtomobilov. Trenutno imamo dva odjemalca iz Nemčije, zanimiv pa je tudi Vukovar.«
Milan Jerše, foto: N. Juhnovi
Živinorejci opozarjajo na nevarnost slinavke in parkljevke
Država ukrepa mimo njihovega pnstanka
Najbolj je ogrožena prav pomurska živinoreja
Da besede kmetijcev pri tistih, ki so odgovorni za položaj v slovenskem kmetijstvu, še vedno bore malo veljajo, se je v zadnjih dneh še nekajkrat potrdilo. Potem ko je republiška veterinarska uprava pred dobrim tednom ponovno dovolila uvoz mesa in prevoz živine čez Slovenijo iz vzhodnoevropskih in še nekaterih držav, so slovenski rejci takoj reagirali, pomurski, ki jih ta problem najbolj prizadeva, pa so medse povabili celo kmetijskega ministra Franca Buta in direktorja republiške veterinarske uprave Zorana Kovača.
Po dveurnem čakanju na gosta iz prestolnice so sedli za skupno mizo, vendar tudi po skoraj triurnem prepričevanju, dokazovanju in celo grožnjah skupnega jezika niso našli. Da odgovorni zahtevam živinorejcev o ponovni prepovedi uvoza mesa in prevoza živali čez našo državo ne bodo ugodili, je bilo jasno že na pogovoru, zato je bila odločitev državnega središča za nadzor bolezni, ki je dan po tem pogovoru sklenilo, da za ponovno zaporo ni razlogov, zgolj formalnost.
Da živinorejci prepovedi uvoza mesa in prevoza živine ne zahtevajo iz ekonomskih razlogov, pač pa predvsem iz zdravstvenih, sta na sestanku poudarjala tudi predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk in predsednik slovenskega kmečkega sindikata Marjan Dolenc. Ukinitev prepovedi uvoza vsekakor najbolj prizadeva prekmurske in pomurske rejce, ki so zaradi neustrezne kmetijske politike že doslej utrpeli najtežje posledice, z okužbo s slinavko in parkljevko pa bi bilo kmetijstvo na tem območju do konca dotolčeno.
Prevoz parklarjev iz držav vzhodne Evrope v Italijo poteka zdaj čez slovensko ozemlje po poteh, v neposredni bližini katerih so velike farme in rejska središča, zato je nevarnost za okužbo toliko večja. Tako rekoč tik ob tranzitni cesti sta prašičji farmi v Nemščaku in Jezerih in farma v Podgradu, kjer vzgajajo plemensko čredo, v
bližini je selekcijski center za govedo na Živino-rejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje. To v bistvu pomeni, da je najbolj ogroženo spet prav Pomurje s svojo živinorejo, vendar ne le pomursko, pač pa celotno slovensko, saj smo majhna država in bi bilo pojav bolezni zato nemogoče lokalizirati, zato zahteve po prepovedi uvoza mesa in prevoza živih živali podpirajo tudi drugi slovenski živinorejci.
Sprostitev uvoza prašičjega mesa v Slovenijo je za pomurske prašičerejce neutemeljena, saj se pri nas ne srečujemo s pomanjkanjem tega mesa, pač pa predstavlja problem pomanjkanje surovine za kraški pršut. Tudi cene domačega prašiča po besedah rejcev niso pretirane in so na ravni evropskih, čeprav jim je minister za kmetijstvo želel dokazati nasprotno. Po njegovem bo skušala vlada prav z uvoznimi ukrepi regulirati te cene in ne bo dopustila, da bi močno porasle ali se znižale. Po Butovem mnenju bi morale biti tako za rejce kot mesarje sprejemljive odkupne cene med 240 in 310 tolarji za kilogram žive teže prašiča, če bodo cene nižje ali višje, pa bo treba reagirati.
Kmetijce tudi vznemirja, da se pomembne odločitve za kmetijstvo sprejemajo brez njihove vednosti, čeprav so dali z ustanovitvijo kme-tijsko-gozdarske zbornice jasno vedeti, da se nobena odločitev, ki posega v kmetijstvo, ne sme sprejemati brez njihovega soglasja. Tako tudi pred ponovno sprostitvijo uvoza mesa in prevoza živali nihče ni povprašal po njihovem mnenju, vendar sta jih minister in direktor VURS-a skušala prepričati, da je bil tudi ukrep prepovedi uvoza in prevoza sprejet brez njihovega soglasja. Tudi zagotovilo direktorja VURS-a, da prevzema odgovornost za svojo odločitev, rejcev ni pomirila. Zanesljivega jamstva, da smo varni pred vnosom slinavke in pakljevke, ni in tudi Kovačev odstop ob morebitnem pojavu bolezni v Sloveniji živinorejcev ne bi rešil. Direktor bi odstopil, slovenska živinoreja pa bi propadla,
so prepričani rejci.
Ludvik Kovač ■
VESINK 19. april 2001	GOSPODARSTVO
Otvoritev železnice 16. maja, 10. junija bo stekel promet
Lokalne skupnosti so z železnico veliko pridobile - podvoze, nadvoze...
a sejmu Megra v Gornji Radgoni so se predstavile tudi Slovenske železnice, to pa ni naključje, saj se ravno v Pomurju gradi in končuje veliko njihovih objektov. Na železniški progi z madžarsko so tik pred otvoritvijo, opravljajo se še zadnja dela in postavlja signalpovarnostne naprave. O tem, kako potekajo zaključna dela in priprave na otvoritev ter kako rešujejo še drugo problematiko, smo se pogovarjali z direktorjem Slovenskih železnic Igorjem Zajcem.
Vsekakor nas vse najbolj zanima, kdaj bo otvoritev?
Projekt je končan in uradna otvoritev ob navzočnosti obeh predsednikov vlad, Drnovška in Orbana, bo 16. maja. Promet po progi bo stekel z novim voznim redom 10. junija in od takrat naprej bodo vozili vsi potniški vlaki, ki so predvideni po voznem redu, ,in del tovornih vlakov, ki jih bomo uspeli preusmeriti s proge od Ormoža proti Hrvaški in potem naprej proti Madžarski. Prehod na železniški promet bo postopen, kajti vsaka nova proga potrebuje določen čas, da se vpelje in med uporabniki uveljavi.
S to progo se je začel uresničevati panevropski projekt. Kaj bo pomenila nova proga?
Kar naenkrat bomo imeli povezani dve evropski prestolnici. Poleg tega se bo skrajšal čas potovanja in vožnje od M. Sobote do Budimpešte, ki bo trajala kakšni dve uri in pol do tri ure. Skrajšal se bo tudi čas vseh postopkov na mejah, saj sta obe državi prihodnji članici-Evropske unije, kjer bo meja odpadla, in to bo velik pri
TONDACH
MIMMIMMMRNaMIMnNMMMIMm
SLOVENIJA
proizvodnja opečne kritine, d. o. o. Boreči 49, 9242 Križevci pri.Ljutomeru
Razpisujemo prosto delovno mesto TEHNIČNI ASISTENT
Zaposlitev je redna, s polnim delovnim časom, polovico v pisarni in polovico na terenu. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Vaše osnovne naloge pa bodo: • priprava in obdelava tehnične dokumentacije • stiki s poslovnimi partnerji in končnimi strankami • koordinacija in izvajanje servisne dejavnosti
PONUJAMO
•	možnost, da postanete del mladega in uspešnega tima
•	možnost za osnovni razvoj in napredovanje
•	primerno plačilo
•	stalno izobraževanje doma in v tujini
VAŠ PROFIL
•	dinamičnost in fleksibilnost
•	najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe tehniške smeri
•	aktivno znanje nemškega jezika
•	starost med 22 in 35 let
•	poznavanje MS Office in Autocad
Prosimo, da pošljete ponudbe s kratkim življenjepisom ter kopije dokazil o izpolnjevanju pogojev do 28. aprila 2001 na naslov:
TONDACH SLOVENIJA, d. o. o.
Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru tel. 02 587 1123 www.tondach.siinfo@tondach.si
spevek za celotno slovensko železniško omrežje, predvsem iz smeri Kopra in iz koridorjev iz Italije in navsezadnje iz 10. koridorja. Ta proga je zadnji del petega koridorja in edina proga panevropskih koridorjev, ki je bila zgrajena po konferencah na Kreti in v Helsinkih. Protokolu sem predlagal, da tudi iz Bruslja povabijo ustrezne ljudi, saj je to realizacija projektov evropskih povezav.
Kaj bo treba še urediti?
Nekaj bomo morali narediti še na sodobnih vlakih. Problem je, da ta proga ni elektrificirana, saj je potrebna dizelska vleka, ki predstavlja določene ovire. Veliko smo prispevali tudi k lokalnim skupnostim, z raznimi nadvozi, podvozi, dodatnimi cestami in ureditvami, veliko je bilo dodatno narejenega. Mislim, da smo izpolnili veliko želja ljudi. Upam, da je prihodnost tudi na strani železnic, med drugim tudi zato, ker lahko veliko prispeva k varovanju okolja, manj je nesreč...
Vsi problemi na relaciji Ho-doš-Sobota še vedno niso re-
šeni. Hodošani naj bi progo pred otvoritvijo zaprli?
Mi smo jim naredili vse, kar je po projektu predvideno, dodatno smo jim naredili še normalno cestno povezavo, ki je bila široka tri metre, vseh problemov pa jim železnica ne more rešiti. Če nameravajo zapirati, naj zaprejo, samo imeti bodo morali dobre argumente, da bodo prepričali vso slovensko javnost. Ne bom rekel, da je to izsiljevaje, ampak vsaka stvar ima svoje meje.
Še vedno pa potekajo dela na zahtevnem žerovinskem klancu?
Da bo mogoče vključevanje v promet in tudi srečevanje večjih in manjših tovornih vlakov, smo morali ukrepati tudi na nekaterih odsekih proge, in izjemno zahteven poseg je na kilometer in pol dolgem Žerovinskem klancu. Proga bo tam znižana tudi za 6 metrov. Poglobitev in ureditev žerovinskega klanca stane 1.824 milijonov tolarjev in denar je iz sklada Phare. Vsa posodobitvena in obnovitvena dela na progi med Ormožem in M. Soboto, ta
Ljutomerčan ostaja v večinski lasti Slavičevih
S kakovostjo na tržišče
Potem ko Ljutomerske kleti niso prodali, namenjajo posebno skrb naložbam v modernizacijo in obnovo nasadov
aložbe, ki so jih potem, ko je postalo večinski lastnik Ljutomerčana družinsko podjetje Marka Slaviča iz Ključarovec, opravili v Ljutomerski kleti, so ovrgle napovedi tistih, ki so zatrjevali, da bo novi lastnik prodal tiste dele podjetja, ki zanj niso zanimivi.
merčanu v lanskem letu pozitiv-
Slavičevi so že ob nakupu priznavali, da želijo obdržati farmo in poljedelsko proizvodnjo, medtem ko naj bi za mešalnico in klet iskali strateške partnerje. Za slednjo so to sicer poskušali, vendar zanjo ni bilo ustreznega interesenta oziroma je bila ponujena cena za klet za Slavičeve nesprejemljiva. Tako so na poslopju kleti že lani obnovili streho, poskrbeli bodo za zunanjost, prav tako pa načrtujejo nakup nove polnilne linije, za katero so že sklenili pogodbo. Tudi ob mešalni-ci načrtujejo naložbo v ureditev skladišč za žitarice.
Po besedah Maksimilijana In-diharja, predsednika nadzornega sveta, je bilo poslovanje v Ljuto-
Je proga na Hodošu»zacumprana«?
Prevozniki končujejo, Hodošani začenjajo stavko
a železniški progi Puconci-Hodoš potekajo še zadnja dela pred otvoritvijo in vzpostavitvijo povezave, vse težave in problemi pa še vedno niso reše-
ni. Medtem ko so kooperanti Soboških Asfaltov vendarle prišli na svoj račun in so jim terjatve plačali, prebivalci Hodoša še vedno niso dobili vsega, za kar so bili po njihovem mnenju z gradnjo železnice prikrajšani. »Če sedaj ne bomo vztrajali,« pravi hodoški župan Ludvik Orban, »tega nikoli ne bomo dobili.«
Na Hodošu so mnenja, da morajo urediti Slovenske železnice še 1 krat po 100 metrov in enkrat po 80 metrov sicer občinske ceste, ki pa je dovozna cesta do objekta Slovenskih železnic. Pogovarjal sem se z direktorjem Zajcem, ki pa pravi, da naj to uredi Direkcija za republiške ceste. Vztrajali bomo pri tem, da ti cesti, ki sicer nista večji finančni zalogaj, do otvoritve
uredijo ali nam dajo zagotovilo, da bo cesta urejena, sicer bomo železniško progo zaprli ter preprečili slovesno otvoritev.
Prevoznikom in kooperantom podjetja Asfalti Murska Sobota, ki so že nekaj mesecev stavkali na železniški progi pri Hodošu, so vendarle poravnali njihove terjatve. Po tem ko je pooblaščena revizijska hiša na željo Slovenskih železnic še enkrat pregledala dopolnjeno dokumentacijo kooperantov ter preverila upravičenost terjatev upnikov, jim je izplačala preostali dolg v višini 50 milijonov tolarjev. »Posameznikom je ostala dolžna od 200 do 1500 nemških mark, to pa smo prevozniki in lastniki mehanizacije pripravljeni pozabiti, zato smo že prenehali stavkati,« nam je sporočil Robert Širec, eden od prizadeti podjetnikov. Dodal je tudi, da se dela na progi še nadaljujejo, izvajalci pa naj bi jih dokončevali s hrvaško mehanizacijo in hrvaškimi delavci.	A.N.R.R. ■
no in tudi tekoče poslovanje je brez večjih težav. Pri pridelavi žit in vina so pripravljeni na novo sezono, v začetku maja bodo vinogradniki, ki so oddali grozdje v Ljutomersko klet, dobili že polovico plačila za lansko grozdje, tretja četrtina pa bo zapadla v plačilo avgusta. Od zasebnih vinogradnikov so lani odkupili 5.300 ton grozdja, zaloge vina pa so normalne in jih bo dovolj do nove trgatve, pravi Vlado Žnidarič, pomočnik direktorja v Ljutomerčanu. Procesi denacionalizacije se kažejo tudi v tem podjetju, kjer trenutno še obdelujejo 350 hektarjev rodnih vinogradov, vendar se te površine zmanjšu
jejo. 250 hektarjev vinogradov imajo v najemu od sklada kmetijskih zemljišč, preostalo pa od zasebnikov oz. denacionalizacijskih upravičencev, medtem ko imajo lastnih vinogradov le 2,5 hektarja. Obnove so po letu 1991 povsem zastale, z njimi nadaljujejo šele v zadnjih letih in za zasaditev imajo pripravljenih osem hektarjev lastnih površin. Posebno skrb namenjajo direktni prodaji vin iz Ljutomerske kleti, saj do zdaj na tem področju niso beležili ustreznih rezultatov. Če so v preteklosti ljutomerska vina izvažali prek Slovenijavina, za kar so iztržili nizko ceno, bodo izvozili še letos v Anglijo 4.500 hektolitrov vina po ugodnejši ceni. Tudi prodaja na hrvaškem tržišču se povečuje, tržišče pa iščejo predvsem v Dalmaciji.
Za uspešen prodor na trg je seveda potrebna kakovost in z
obsegajo poleg ureditve nekaterih postaj ter vseh signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na progi še zavarovanje 9 nivojskih križanj, bodo končana leta 2003.
Železnica bo šla tudi skozi mesto M. Sobota. Kako je z ureditvijo prometa?
Ta ne bo tako grozen, kot so si predstavljali, tam je predvidena obvozna proga, ki pa se že projektira in se iščejo vse variante. Nekateri projekti, npr. za oba podvoza, so že narejeni. Tudi župan je uspel pomiriti lokalne želje. Ena obvoznica pa naj bi šla po vzhodni strani M. Sobote. Probleme pa je treba reševati postopoma in korak za korakom. Nobenega ne bomo pozabili, reševali pa jih bomo v okviru možnosti.
A. Nana Rituper Rodež ■
njo se ljutomerski vinogradniki lahko pohvalijo. Kakovost potrjujejo predvsem visoka odličja, ki jih dobivajo na največjih vinskih ocenjevanjih doma in v tujini. Zaradi prodora na hrvaški trg je zanje zanimivo ocenjevanje na sejmu v Splitu, kjer so letos prejeli veliko zlato medaljo za ledeno vino laškega rizlinga 1999, veliko zlato medaljo pa so dobili tudi za embalažo tega vina, medtem ko so za laški rizling in chardonnay letnika 1999 prejeli zlati medalji. Tudi na letošnjem sejmu Vinovita v Zagrebu so prejeli za ledeno vino laškega rizlinga 1999 zlato medaljo, najbolj ponosni pa so na veliko zlato medaljo, ki so jo prejeli na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani za ledeno vino char-donnay 1999. To vino je bilo tudi med kandidati za šampiona med belimi mirnimi vini z ostankom sladkorja. Z zlatima medaljama ljubljanskega vinskega sejma se letos ponašata še ledeno vino laškega rizlinga 1999 in suhi jagodni izbor chardonnaya 1997. Kakovost, ki jo dosegajo pri vinih, je rezultat lastnega znanja ljutomerskih vinogradnikov in kletarjev ter je spodbuda za nadaljnje delo, vendar zatrjujejo, da za doseženo kakovost na trgu še ne dosegajo ustrezne cene. L. Kovač ■
8
(IZ)BRANO
19-april 2001 f HH
Glosa
Razvoj zdravstva v Prekmurju
Tako kot postaja gospodar z leti vedno bolj podoben svojemu psu, tako je človek v državni službi z leti vedno bolj izrezana podoba državnega uradnika. Da služba naredi človeka, je tako res, kot je ena in ena dve. Urejen gospod, ki je opravil storitev izdaje rojstnega lista, je postal najbrž N državni uslužbenec, ko je to delo pri ljudeh še veljalo za sil-| no pomembno in gosposko opravilo. Strahospoštovanje do vsega, kar ima državni žig, se je kazalo že na pragu, ko je ] bilo treba potrkati po vratih.
Še kamen bi se premaknil z mrtve točke ob zavedanju te podložnosti, odvisnosti in strahospoštljivosti do njega, kaj se potem samovšečnost ne bi potegnila pod kožo živemu, človeku. No, gospod državni uslužbenec,'ki je pred tem, da bo | prestopil med upokojenske vrste, na pozdrav ni odgovoril ; ničesar. Razumljivo, ta dan jih je bilo že preveč, ki so na I svoj pozdrav pričakovali odzdrav. Le med zobmi je iztisnil: I »Kaj bi radi?« Pri tem še pogleda ni odvrnil od svojega dela. Portret nekega uradnika
Stranki je ravnokar izpisoval neko potrdilo. »Prosim izpisek | iz rojstne matične knjige za ...«. Z ničemer ni pokazal, daje | slišal. Ponovim.
»Usedite se in počakajte,« je bil zapovedovalen. Postregel I je prejšnjo stranko in potem v udobnih čevljih, samo za vpi-I samo, podrsal po tleh do omare z matičnimi knjigami, izvlekel eno, skrbno zavito v debel »pak« papir, si jo položil kraj pisalnega stroja, odprl na pravi strani, vstavil obrazec v j stroj in z dvema prstoma začel tolči po tipkah. Bil je kot po-I doba iz davnine, s staro Olimpijo na stari pisalni mizi, s starimi, skrbno zavitimi matičnimi knjigami, s starim pohištvom v pisarni in s taščinimi jeziki v premajhnem cvetličnem koritu v kotu.
Pa še pepelnik in cigarete Filter 57 na robu mize in Novice od včeraj. Služba z natančno določenim delovnim časom in uradnimi urami za stranke, jutranja kavica in čas za listanje Novic... zavidanja vredna služba. Brez pretresov, običajno ponavljajoča, predvidljiva, predvsem pa uokvirjena v predpisan delovni čas.
In v to sled preteklosti, starikavosti svoje dame, se bo zarila država, ker se je odločila, da jo bo pomladila s projekti reformiranja in debirokratiziranja javne uprave. Za njimi stoji sam predsednik vlade, nam razlagajo in ministrica svetovalka Pergarjeva obljublja, da si bo za najpomembnejše projekte vlade v tem mandatu obrusila noge, do kolen, če bo treba. Mi pa naj verjamemo obljubam, da bodo kar čez noč hitreje zavrteli časovni stroj. (Uglajen gospod z matičnega urada bo do takrat, ko bo roka reforme segla do njegove pisarne tam bogu za hrbtom, s sodelavci že izpilposlovilni kozarec.)
M. H. ■
Poljudnoznanstveno delo
Predstavitev v obnovljenih sobanah beltinskega gradu
Sledile so čestitke avtorju (na desni) za njegovo peto knjigo. V roke so mu segli tudi dr. Šumak, dr. Zadravec, dr. E. Zelko Peterka, dr. Kos idr. (Foto: J. G.)
1 J inuli ponedeljek zvečer, ob koncu vuzeniških praz-I nikov, smo bili v beltinskem gradu priča še enemu —J prazniku - slovesnosti ob izidu druge izdaje knjige primarija dr. sc. Jožeta Zadravca, rojenega Beltinčana, ki je svoje življenje posvetil zdravniškemu poklicu in tudi pisanju knjig, vsebinsko tako ali drugače povezanih z njegovim področjem dela.
Za praznično razpoloženje sta najprej poskrbela beltinski tamburaški ansambel in skupina domačih ljudskih pevk, nato pa je na kratko predstavil življenje in delo dr. Zadravca beltinski župan Jožef Kavaš. Med drugim je poudaril, da je dr. Zadravec med svojim delom v Beltincih razvil medicino do take stopnje, da je bil njihov zdravstveni dom dobro znan daleč naokrog
in tudi dobro obiskan. Ob svojem delu se je lotil tudi zbiranja raznega gradiva in pisanja knjig, ki pomenijo bogato zapuščino.
O peti Zadravčevi knjigi z naslovom Razvoj zdravstva v Prekmurju do leta 1941 je najprej spregovoril Ludvik Sočič, in sicer v imenu podjetja Eurotrade Print (»naslednica« Pomurske založbe), ki je poskrbelo za založbo, tisk in vezavo omenjene
knjige - že druge izdaje, kajti prva (v nakladi 400 izvodov) je pošla v dobrih treh mesecih, čeprav takrat ni bilo javne predstavitve ali kakšne druge posebne promocije. Sočič je med drugim ob tem dejal, da bi bila lahko oznaka te knjige poljudnoznanstvena, da vsebuje številne zgodo-
vinske, zdravstvenostatistične in demografske podatke, poglavje o razvoju zdravstva skozi stoletja v Prekmurju in delno tudi onkraj Mure, organizacijo, najpogostejše bolezni idr.
Avtor dr. Jože Zadravec je menil, da je knjiga del zgodovine; namenjena je strokovnjakom in vsem, ki jih zanima preteklost naše pokrajine. Nekoč je bila tu velika revščina, velik zaostanek. Ljudje so zgodaj umirali, saj so jih ogrožale številne bolezni, zlasti nalezljive.
Morali so si pomagati predvsem sami. V 16. stoletju ni bilo v teh krajih še nobenega zdravnika. Šele v 18. stoletju so začeli prihajati sem prvi zdravniki iz Madžarske, kamor je spadalo Prekmurje do konca 1. svetovne vojne. Z zdravljenjem so se ukvarjale tri skupine ljudi: padarji, ranocelniki in kirurgi. V veliko pomoč ljudem so bili tudi duhovniki, ki so znali ponuditi prvo pomoč in jim posredovati tudi recepte za nekatere bolezni. Leta 1784 je cesar razglasil ranocelnike za zdravnike, 1850. pa so začele delovati medicinske fakultete. V 20. stoletju je medicina že doživela velik razmah. V Beltincih so dobili leta 1883 prvo lekarno v Prekmurju,'svojčas pa so nameravali tam zgraditi bolnico za zdravljenje trahoma. In slišali smo še veliko drugih zanimivih ugotovitev, misli, podatkov ...
Jože Graj ■
IK NA INTERNETU:
- www.p-inf.si
Podjetje za informiranje. d. d. afh. Novaka 13, M. Sobota
Visok jubilej tabornikov
etos mineva 50 let od ustanovitve Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) in 80 let od ustanovitve prvih skavtskih enot v Sloveniji. 22. aprila 1951 so predvojni skavti in gozdovniki ustanovili ZTS in od leta 1956 praznujemo 22. aprila dan tabornikov. Ob tej priložnosti sem se pogovarjal s starešino območne organizacije ZTS za Pomurje Csabo Szabom in načelnikom OOZTS za Pomurje Alešem Skaličem.
Kakšna je razlika med taborništvom nekoč in danes?
Csaba: Nekoč je bila manjša ponudba dejavnosti pa tudi vrednostni sistem v družbi je bil drugačen. Takrat smo bili ponosni, če smo se kaj naučili ali smo kaj lahko naredili, dosegli. Danes so pričakovanja drugačna. Prej našteto je bolj v ozadju in večji poudarek je na druženju in zapolnitvi prostega časa.
Aleš: Osnova taborništva je ista, tako veljajo načela in osno-vna^aborniška metoda pravzaprav že od ustanovitve. Vse drugo je bolj prilagajanje času in družbi.
Csaba: Danes se moramo taborniki bolj potruditi, da moti-
Taborniški festival
I Vabljeni na proslavo dneva tabornikov ob 50-letnici organizacije, ki bo v nedeljo, 22. aprila, od 11.00 do 17.00 v soboškem parku. Pripravljamo zabavne ! igre za otroke, preizkus v praktičnih taborniških I spretnostih in predstavitev taborniške dejavnosti.
Taborniki roda Veseli veter
viramo člane za delovanje v okviru tabornikov, člani so zahtevnejši pa tudi bolj kritični. To pomeni, da moramo vodje in vodniki dati več od sebe.
Aleš: Predvsem se je spremenil vrednostni sistem, to pa se kaže v spremembah financiranja, veliko večjem pomenu zakonodaje, ki čedalje bolj omejuje prostovoljce, pa tudi v povečanem pomenu lastnine.
Kakšno je danes stanje v pomurskih rodovih in v OOZTS za Pomurje?
Csaba: Danes nas je malo tistih, ki se še odločamo, biti vodje v organizaciji, predvsem zaradi prej omenjenega. Predvsem pa se mi zdi, da je danes prosto
voljstvo premalo ali celo sploh ni cenjeno. Bolj se gleda na denar in zaslužek pa tudi služba vzame veliko več časa, če želiš zaslužiti zazieko normalno preživetje. Zato so glavni akterji študenti, dijaki, ki pa so tudi čedalje bolj obremenjeni s šolskimi obveznostmi. Za nas pa je še dodaten problem oddaljenost od izobraževalnih centrov. Predvsem pa je opazna cikličnost vzponov in padcev v enotah. Če je bila v 80. letih aktivnejša enota rod Vidra v Lendavi, ki danes vključuje tabornike iz Lendave, Bistric in Odranec, so danes aktivnejše enote rod Veseli veter v Murski Soboti in rod Vedri Prleki iz Ljutomera. Pomursko območje zaradi pomanjkanja kadra in financ pokriva osnovno dejavnost, kaj več pa ne zmore. Predvsem je problem financiranja prek projektov, ki ga lahko uspešno pripravijo in izvajajo ljudje, ki se s tem ukvarjajo na pol profesionalno.
Aleš: Nimamo se česa sramovati, na nekaj področjih celo dosegamo ali presegamo rodove po Sloveniji. Predvsem se mi zdi, da je zavedanje, da nam še kaj manjka, pozitivno.
Kako bodo taborniki v Pomurju in Sloveniji praznovali 50 let obstoja taborniške organizacije?
Csaba: Ob petdesetletnici ZTS 20. aprila pripravljamo aka-
demijo v Cankarjevem domu. Praznovanje bo potekalo do avgusta naslednje leto, ko se bo končalo na zletu v Tolminu. Pomurski rodovi bodo pripravili aktivnost v svojem okviru, udeležili pa se bomo tudi aktivnosti v okviru ZTS. Več aktivnosti pripravljajo naše enote za naslednje leto, ko praznujejo murskosoboški taborniki 50-letni-co, in leta 2003 ob 50-letnici v Lendavi.
Aleš: Na dan tabornikov bo taborniški festival v Murski Soboti s predstavitvijo taborništva in delavnicami, konec aprila pripravljajo ljutomerski taborniki akcijo Še več prijateljev z mednarodno udeležbo, sofinancira ga tudi Phare, in skupni tabor vseh pomurskih rodov v Veliča
nah in še kaj. Naslednje leto pripravljamo organizacijo največjega taborniškega tekmovanja v orientaciji: republiškega orientacijskega tekmovanja. Naj opozorim še na eno podrobnost: letos ne praznujemo samo 50 let taborništva, praznujemo tudi 80 let skavtizma na Slovenskem. Tabornike so namreč pred 50 leti ustanovili predvojni skavti in gozdovniki, ZTS pa je od leta 1994 ponovno članica svetovnega skavtskega gibanja W0SM.
Taborništvo v prihodnosti?!
Csaba: Temelji ostajajo. Sprejeli smo vzgojno izjavo, ki potrjuje našo usmeritev in temeljito posodablja osnovni program. Osnova je vzgoja mladih z izkušnjami stotih let taborni
štva, gozdovništva in skavtizma. V Pomurju bo prihodnost odvisna od denarja in kadra ter od vzpostavitve novega vrednostnega sistema v družbi.
Aleš: Smo organizacija mladih za mlade, kjer pa odrasli nismo odveč. Prenova osnovnega programa ne bo pomenila revolucije, kvečjemu evolucijo in prilagajanje na spremembe. Sam sodelujem v procesu predvidevanja scenarijev, ki pomeni pripravo ZTS na čase, ki so od danes oddaljeni 15 in več let. Menim, da bodo taborniške vrednote po tej današnji tranziciji vrednot ponovno pridobile veljavo, ki jim gre. Mi bomo pripravljeni.
Aleš Cipot I
m 19. april 2001
(IZ)BRANO
9
Rejci dali vladi 48 ur časa
Kdo bo zaprl meje?
Kmečki sindikat aktivnosti rejcev podpira, ne bo jih pa vodil
otem ko zahteve pomurskih rejcev o prepovedi uvoza mesa in prevoza živih živali čez Slovenijo pri odgovornih niso bile uslišane, rejci s svojimi aktivnostmi nadaljujejo. Prvotne grožnje, da bodo sami zaprli meje in preprečili transport, niso uresničili in so jo preložili na čas po velikonočnih praznikih, medtem pa iščejo druge ustrezne rešitve.
Predvčerajšnje dogovarjanje predstavnikov slovenskih rejcev, ki so ga v Murski Soboti sklicali prav na pobudo živinorejcev iz Pomurja, je potekalo za zaprtimi
Gimnazija F. Miklošiča Ljutomer
Te dni gostijo dijake iz Portugalske
I jutomerska gimnt I je znana po tem, d njeni dijaki skoraj no med najboljšimi na r< nalnih in državnih jezi nih tekmovanjih.
Pred dnevi so se še posebej razveselili novice o dveh zmagovalcih na državnem tekmovanju - Janja Glavač je zasedla 1. mesto iz znanja nemškega jezika 1, Teodor Graj pa 1. mesto iz znanja angleškega jezika 2.
»V prejšnjih letih so se naši dijaki uvrščali pod vrh, letos pa
Ob stojnici Ekonomske šole v Celju
Največ obiskovalcev
odjetnost v praksi - je bil naš vodilni moto, ko smo se profesorji in dijaki Ekonomske šole Murska Sobota udeležili Festivala vzgoje in izobraževanja v Celju.
Med šolskim letom pripravljamo dijake teoretično na njihov poklic. Sedaj so imeli priložnost videti praktično plat svojega bodočega dela. Dandanes moraš biti drugačen, da postaneš opazen, in vendar ostati v mejah sprejemljivega in dopustnega. In kje drugje se lahko tega bolje naučiš kot na sejmu?
Dijaki so se lotili organizacije sejemskega nastopa, upoštevali so pravila marketinga (radijskega oglaševanja na sejmu, praktičnega prikazovanja učne ure, predstavitve projektne naloge Radgona na obeh straneh meje) ter poskrbeli za dobro počutje na njihovi stojnici. Želja je bilo veliko, realizacija pa možna samo s pomočjo finančne podpore donatorjev. Kajti brez denarja ni promocije. In brez promocije se izdelek ali znamka ne bosta prodala. Za atrakcijo na svoji stojnici so si izbrali artista Micheca, ki je zabaval publiko z zvijanjem balončkov. Uspeh nastopa bo viden tudi v prihodnjem letu, ko bodo obiskovalci iskali naš štand, ki bo seveda spet drugačen in opazen.
Alenka Kolenko, prof. ■
vrti, zato nam ni znano, kaj vse so se pogovarjali, so pa bili med njimi tudi najodgovornejši predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice in slovenskega kmečkega
»Slavljenca« ljutomerske gimnazije (prvi in tretja z desne) in mentorice. (Foto: J. G.)
so prišli prav na vrh. Na to smo seveda ponosni. To tudi potrjuje naše prepričanje, da dobro delamo,« je povedal med drugim na torkovem sprejemu za zmagovalca in druge dijake, ki so se prav tako dobro odrezali na tekmovanju, ravnatelj ljutomerske gimnazije Ozvald Tučič.
Ob tem je pohvalil tudi mentorice, profesorice Mojco Rižnar Nedeljko, Suzano Ramšak in Lia-
V pečarovskem društvu si želijo čimveč novih članov
Zdrava voda iz Zdrave vode
Cerkev v stilu šesterokotnika ena redkih v Evropi
a nedavnem občnem zboru Turistično kulturno športnega društva Pečarovci so udeleženci pregledali dosedanje delo in sprejeli program dela in finančni plan za leto 2001. Sedanje društvo izhaja iz kulturnega društva Matej Bor.
Večkrat je uspešno sodelovalo na radijskih kvizih Spoznavajmo svet in domovino, pred in po osamosvojitvi Slovenije pa je nastopilo zatišje. 3. maja 1997 se je društvo preimenovalo v TKŠD Pečarovci in na pobudo sedanjega predsednika Karla Žekša znova zaživelo. Trenutno je v društvu okrog 65 članov. Društvo letno operira z 400 do 700 tisočaki, financira pa se iz članarine, iz dotacij občine in dotacij krajevne skupnosti ter sredstev sponzorjev. Vendar je denarja za vizijo razvoja kraja seveda premalo, zato Žekš apelira na pomoč pri ustreznih inštitucijah. »Pečarovci bi lahko bili zelo znana turistična vas, saj imamo mnogo naravnih danosti in
DOS I Lendava
vojezična OŠ I Lendava je pred dnevi uspešno organizirala regijsko tekmovanje v znanju fizike. Vodja tekmovanja je bil predmetni učitelj fizike in tehnične vzgoje
na omenjeni šoli Igor Kulčar, sodelovali pa so učenci s petih osnovnih šol v Pomurju. Med sedmošolci sta osvojili prvi dve mesti in se uvrstili na državno tekmovanje ekipi OŠ Kapela
(Uroš Klemenčič, Aljaž Primožič) in OŠ Črenšovci (Miha Tibaut, Tjaša Žalik), med osmošolci pa sta se uvrstili na državno tekmovanje ekipi OŠ Gornja Radgona (Alja Beznec, Matej Holc) in OŠ III M. Sobota (Nina Blagovič, Dušan Kozic). J. G.
D
sindikata. V kratki izjavi za javnost je predsednik območne gospodarske zbornice za Pomurje Jože Meolic povedal, da so na sestanku ugotovili, da se tudi po velikonočnih praznikih nevarnost vnosa slinavke in parkljevke ni zmanjšala, na meji pa ne izvajajo tudi sklepov, ki so jih sprejeli v državnem središču za nadzor bolezni.
Na vlado Republike Slovenije
no Miholič ter dodal, da so trije njihovi dijaki osvojili tudi zlata Cankarjeva priznanja, da se lahko ponašajo z dobrimi rezultati na športnem področju, z 2. mestom na državnem debatnem turnirju v Črnomlju idr.
S svojim delom in uspehi so že seznanili tudi enaindvajset dijakov in dijakinj iz portugalskega mesta Setubal, ki so od 11. do 24. aprila njihovi gostje v ok
kulturnih znamenitosti«, pravi predsednik. Njihova znana prireditev je organizacija smučarskih skokov in veleslaloma, ki je zaradi pomanjkanja snega v zadnjih letih odpadla, lani so uredili notranjost gasilskega doma za potrebe kulturne dvorane, velik uspeh pa je bil vaški piknik, saj je prišlo veliko število občanov, ki so vsi v en glas zatrjevali, da pogrešajo takšne pri-reditve^V programu je ureditev vaškega trga in šole, čigar izvedba bi lahko potekala v sodelovanju s programom CRPOV in Ministrstvom za šolstvo, ker naj bi potem ta šola služila potrebam šole v naravi. V zaselku Sebeščan stoji cerkev s tem imenom oz. natančneje cerkev sv. Boštjana, zraven pa je
so naslovili zahtevo, da najpozneje v 48 urah zapre uvoz mesnin in prevoz živih živali čez Slovenijo, če vlada njihovi zahtevi ne bo ugodila, pa bodo z ustreznimi aktivnostmi nadaljevali, vodili pa jih bodo predstavniki rejskih in drugih stanovskih zvez, ki so jih povabili na torkov sestanek v Murski Soboti.
Kakšne naj bi bile te aktivnosti, predsednik območne zbornice ni povedal, imamo pa občutek, da bodo z njimi potegnili krajši konec. To sodimo tudi po izjavi predsednika slovenskega kmečkega sindikata Marjana Gorenca, ki je dejal, da je sindikat vse akcije, ki jih je zastavil, pripeljal do konca, tokratno akcijo rejcev pa le podpira, saj ni njen nosilec. Ob takšnem odnosu bi si morali rejci resno zastaviti vprašanje, ali je kmečki sindikat tudi njihova stanovska organizacija.
Ludvik Kovač ■
Anketa
Avtoprevozniki: kaj pa parkirišča?

viru programa Lingua, ki ga financira Evropska unija.
Glavni namen mladih iz Portugalske je spoznavanje slovenskega jezika in kulture v Sloveniji in tudi zamejstvu (na avstrijskem Koroškem) pa tudi naše dežele. Po njihovem pripovedovanju so zelo navdušeni nad tem, kar so videli in zvedeli pri nas.
J. G.»
tudi gostilna Zelko. Zanimivost je na pokopališču, saj so člani živo mejo naredili iz gabra, ki je avtohtona vrsta te pokrajine..V zaselku Gorenšček pa je evangeličanska cerkev, ki je grajena po posebnem stilu šesterokotnika, zato je ena redkih v Evropi. Omeniti velja tudi izvir pečarovskega potoka Zdrava voda, ki so ga tako poimenovali starejši Pečarovčari.
»Že samo ime pove, da ima voda nek svoj čar,« dodaja Žekš. Na Kolarovem bregu je nekoč stal mlin na veter, ki je bil v drugi svetovni vojni porušen, po Šeriigovi grabi pa se pride do dveh lončarjev. V zaselku Stroma bi si želeli ohraniti staro hišo, ki je grajena iz gline in bo sčasoma ena redkih. Na Horvatovem bregu je kmečki turizem Zelko, v gasilskem domu pa društvo skupaj z gasilci pripravlja mini muzej. V programu je tudi dokončna ureditev parka, tudi Pečarovci pa imajo svoj otok ljubezni v obliki srca, ki sta ga naredili dve strugi. Tu je še zapuščeni mlin na vodo, ki bi ga moral nekdo obnoviti, saj je na lokaciji, odmaknjeni od prometa, na stičišču dveh strug. V smeri proti Šalamencem je vrtina, katere voda doseže 98 stopinj Celzija. Samo društvo lahko iz lastnega žepa uredi mini muzej, park in izvir Zdrava voda. Tomo Koleš ■
Do konca maja letos bo potekel petletni prehodni rok za začetek izvajanja pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil. V skladu s tem pravilnikom morajo imeti prevozniki v lasti ali s pogodbo zagotovljeno takšna parkirna mesta, ki so neprepustna za vodo in naftne derivate, označena s talnimi oznakami in ponoči osvetljena, imajo lovilce olj in goriv pa tudi lovilne sklede in zadrževalne bazene, če gre za parkirna mesta za prevoz tekočih nevarnih snovi ter izpolnjene še nekatere druge kriterije. Zanimalo nas je, kako so na to pripravljeni nekateri prevozniki v Pomurju?
ANTON ŽIŽEK, avtoprevoz in prodaja naftnih derivatov G. Bistrica: »Mi smo se odločili za najem 22 parkirišč pri Nafti Lendava. Za njih delamo tako in tako skoraj vse. Medtem pa si bomo prizadevali za ureditev določenih problemov, ki so povezani s prometom naših vozil do sedeža podjetja na Gornji Bistrici, in sicer tako, da se bomo čim manj vozili skozi vas, za zmanjšanje hrupa, ki moti sosede in tudi mene, pa bomo postavili zvočni zid. Svoja
vozila bomo torej parkirali pri Nafti Lendava, na ekološkem parkirišču, ki ima čistilne naprave in drugo, kar je potrebno. Mislim, da je to elegantna rešitev. Pogodbe sicer še nismo podpisali, vendar sem prepričan, da bomo to pravočasno uredili. Seveda bomo imeli zaradi tega dodatne, t j. večje stroške pri poslovanju in s tem bomo prevozniki v Sloveniji nasploh manj konkurenčni kot v nekaterih sosednjih državah, na primer v Avstriji. Ne soglašam torej s tako zahtevnimi predpisi pri nas.«
SLAVKO JELEN, Avtoprevozni-štvo Jelen Lukavci: »V našem podjetju imamo devet sodobnih vozil za prevoz blaga (pod »cerado«) v domačem in mednarodnem prometu. Večinoma smo na relaciji Slovenija-Nemčija-Nizozemska-Belgija-An-glija. Prevoze opravljamo za domače stranke, in to večinoma za pomurske firme. Parkirišče imamo urejeno v neposredni bližini sedeža podjet-
ja. Ni še vse urejeno tako, kot naj bi bilo po predpisih, imamo pa namen to postoriti, torej asfaltirati površino, označiti parkirna mesta, poskrbeti za lovilce olj in za vse drugo, kar bo potrebno v skladu s pravilnikom, v katerem bodo predpisani pogoji za pridobitev lokacijskega dovoljenja za parkirišče. Takšen pravilnik še pričakujemo od prometnega ministrstva. Kar bo država zahtevala, bomo pač naredili. Sicer pa bo veljavnost licence za naše podjetje potekla šele junija prihodnje leto.«
BRANKO CIPOT, Murska transport, organizacija prevozov in prevozništvo: »Kot lahko vidite, je naše parkirišče urejeno tako, kot to zahtevajo predpisi. Pot do tega je bila naporna, zahtevna in zelo draga. To velja tudi za plačilo spremembe namembnosti zemljišča. Mislim, da nas bo to obremenjevalo pri poslovanju najmanj deset let. Od zemljišča seveda ne moremo pričakova-
ti, da se bo amortiziralo. Naše podjetje ima devet svojih vozil, parkirnih mest pa imamo petnajst, tako da omogočamo parkiranje tudi našim kooperantom. Čeprav smo morali mi dati vse to »skozi«, podpiram prizadevanja drugih prevoznikov, da bi izvajanje predpisov še nekoliko preložili, oziroma prilagodili in poenostavili postopke za pridobitev uporabnega dovoljenja in licence.«
DINKO SARDELIČ, Satriz, d. o. o., Lendava: »Izvajanje pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih glede parkirišč za avtoprevoznike, kot je to predpisano in predvideno, v celoti podpiram, saj smo mi za takšno parkirišče že poskrbeli, in sicer na Kapci. Po vsej verjetnosti smo trenutno edini v Sloveniji, ki izpolnjujemo pogoje, navedene v Uradnem listu R Slovenije. Na parkirišču našem je položen specialni atestiran beton, ki nikakor ne prepušča naftnih derivatov. Če smo morali mi za vse to poskrbeti, je prav, da veljajo enaka pravila tudi za druge. Na našem parkirišču je 25 parkirnih mest, mi pa imamo samo sedem vozil, tako da so preostala parkirišča na voljo (po dogovoru o najemnini) za druge interesente. To

seveda velja tudi v primeru, če se bodo na našem parkirišču I ustavljale cisterne, ki pridejo čez mejo iz Madžarske, in ne | morejo nadaljevati vožnje, ker ne opravijo v Lendavi carinskih I formalnosti ali jih pri tem omejuje odredba o prepovedi | vožnje skozi Mursko Soboto v določenem času. O tem se že I dogovarjamo z županom Občine Lendava, kajti cisterne, ki I čakajo na določenih mestih v Lendavi, so prava ekološka bom- | ba.«
J. G. ■
10
INTERVJU
19 april 2001 »lO
Intervju z ministrom za okolje in prostor mag. Janezom Kopačem Škode po suši za 18,5 in ne za 30 milijard tolarjev
Nad onesnaževalce z vsemi topovi
D
najnovejšem vladnem poročilu okolje in prostor nista bila omenjena kot nekaj posebno problematičnega. Tako se zdi, da smo lahko z dosedanjimi rezultati varstva človekove okolice zadovoljni. Pa vendarle’ Dialog med velikimi onesnaževalci okolja in povzročitelji neravnovesij v naravi bi moral biti strpnejši. V svetu opozarjajo na splošno nevarnost zaradi nenadzorovanih emisij toplogrednih plinov in drugih stranskih učinkov nebrzdanega razvoja ter pripravljenost na ukrepanje za njeno zmanjšanje. Ravno najaktualnejši problemi v zvezi s stranskimi učinki neskladnega razvoja so tema daljšega pogovora z ministrom za okolje in prostor mag. Janezom Kopačem.
Več za varčno porabo energije
Gospod minister, kako ste nasploh zadovoljni z varstvom okolja pri nas? Kje so po vašem mnenju največji problemi?
Janez Kopač: Pomembnejše kot izražanje mojega zadovoljstva ali nezadovoljstva z varstvom okolja v Sloveniji se mi zdi povedati, katere naloge ministrstva so na tem področju prednostne. Gre pa vendarle za nadaljevanje in dograjevanje že nastavljene okoljevarstvene politike. Tako je v ospredju sprejem zakona o vodah, ki bo urejal celovito in v skladu z ustrezno novo sprejeto smernico Evropske unije upravljanje voda, ki obsega tako varstvo voda kot tudi rabo in izkoriščanje. Težišče aktivnosti bo na zmanjšanju emisij industrije na vodno okolje ter na dograditvi kanalizacijskih sistemov in ustreznih čistilnih naprav z udeležbo javnih sredstev, sredstev Evropske unije in zasebnih virov. Gre za izvajanje operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, po katererit bodo imela v obdobju do konca \ leta 2006 vsa večja mesta v Sloveniji zagotovljeno čiščenje odpadnih voda do stopnje biolo
škega čiščenja ali pa bodo ti objekti v gradnji.
Zagotavljanje oskrbe prebivalstva s pitno vodo je gotovo eden najpomembnejših okoljevarstvenih ciljev, zato so aktivnosti usmerjene tudi na zmanjšanje emisij iz razpršenih virov. V mislih imam predvsem kmetijstvo na vodovarstvenih območjih. Skladno s predlogom zakona o vodah naj bi prešla zaščita vodnih virov na državno raven.
Ali se vam ne zdi, da bo treba nameniti ravno spodbujanju učinkovite in varčne porabe energije veliko več pozornosti kot doslej?
Janez Kopač: Za spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije, energetske sanacije stavb v državni lasti, večjo izrabo obnovljivih virov, spremembe izbire prometnega sredstva in drugih aktivnosti zmanjševanja emisij v zraku bo treba precej povečati proračunska sredstva, zato je predvideno, da se bo del takse namensko uporabil za spodbujanje teh dejavnosti - prvenstveno za subvencioniranje obrestne mere naložb. Spodbujanje učin-Envite in varčne rabe energije
vseh vrst bo zagotovljeno predvsem z ustrezno ceno energije (vključno s stroški varstva okolja), ugodnejšimi krediti pri energetsko učinkovitejših investicijah ipd. Z uvajanjem daljinskega ogrevanja in plinifikacije ter ekološko kakovostnih goriv z ukrepi zaostrene zakonodaje, kontrole, uporabe cenovnih mehanizmov ter povečanjem ekološke zavesti bomo spodbujali procese zamenjave neprimernih energentov s kakovostnejšimi, zato bo treba povečevati oskrbo iz obnovljivih vrst energije, predvsem vodne energije, energije sonca in vetra, hidrotermalne energije, lesa, biomase in odpadkov.
Vsak poseg je problematičen
Ali niso posegi v prostor marsikje problematični? Kakšne rešitve za izboljšanje stanja ponuja vaše ministrstvo?
Janez Kopač: Dejansko bi lahko rekli, da je vsak poseg vsaj z vidika enega interesa problematičen. V postopku načrtovanja posegov pa gre predvsem za usklajevanje različnih interesov. Še pred prevzemom ministrske funkcije mi je bilo jasno, da je najbolj zastala prav priprava nove zakonodaje na področju ure
Tla kot naravni vir in vrednota so nenadomestljiva za obstoj in razvoj človeštva, zato skušamo vzpostaviti tak informacijski sistem, ki bo omogočal pravočasno ukrepanje in določal prednostne naloge pri zagotavljanju neoporečne hrane, krme in vodnih virov.
janja prostora in gradnje objektov. Močno si prizadevam za izvajanje antibirokratskega programa. V tem okviru je pospešitev postopkov in poenostavitev pridobivanja dovoljenj za gradnjo ena od prednostnih programskih nalog ministrstva. Ker so sistemske spremembe oz. sprejem novih zakonov (predvsem o urejanju prostora in gradnji) zahtevnejša naloga, ki terja več časa, sem izdal januarja letos nekaj navodil upravnim enotam, katerih namen je pospešiti izvajanje temeljnih načel za odpravo nepotrebnih birokratskih ovir pri pridobivanju ustreznih dovoljenj za gradnjo. Med objektivne ovire spadajo obstoječe organizacijske slabosti ter neustrezni predpisi ali njihovi deli, med subjektivne ovire pa spadajo predvsem tiste, ki so personalnega značaja (sankcije za nepravilno
ravnanje, nagrajevanje oziroma stimuliranje uspehov). Za slednje so pomembni ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja ter strokovne pomoči, predvsem občinam in upravnim enotam. Osrednje mesto pri odpravljanju administrativnih ovir pa bi moralo imeti področje reforme javne uprave.
Kako nameravate odpraviti problem premajhnega števila parkirišč za prevoznike?
Janez Kopač: Vlada je že obravnavala predlog novega zakona o prevozih v cestnem prometu. Ta med drugim določa, da predpiše Ministrstvo za promet opremljenost postaj in parkirišč za tovorna vozila in avtobuse. Zakon naj bi državni zbor obravnaval po hitrem postopku. Novi zakon tudi podaljšuje prehodni rok za uskladitev parkirišč z vel
javnim pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil, ki se izteče 1. julija letos. To bo veljalo le za tiste avtoprevoznike, ki so v predpisanem roku sicer vložili zahtevo, da se za njihovo parkirišče izda predpisano dovoljenje.
Ti domači avtoprevozniki bodo lahko dobili licenco v primeru, da so njihova obstoječa parkirišča in mesta za vzdrževanje in pranje vozil opremljena najmanj z napravami, ki v skladu s predpisi o varstvu voda zagotavljajo, da onesnažena voda ne odteka prosto v vodotoke ali podtalnice. Imeti morajo torej lovilce olj in druge ustrezne naprave, saj je varstvo voda vsekakor pred interesi prevozništva. Sicer
pa je naletela zahteva po ustrezno urejenih parkirnih mestih na odpor predvsem pri manjših avtoprevoznikih. Ti so doslej lahko parkirali svoje tovornjake kjerkoli so hoteli. Večji avtoprevozniki so se z navedenim pravilnikom večinoma že uskladili.
Tako lahko govorimo o problemu kvečjemu pri posameznih manjših avtoprevoznikih, ki ustreznih parkirnih mestjše niso zagotovili.
Prej limit kot izčrpana sredstva
Lani je sprejel parlament interventni zakon o delni sanaciji posledic suše, neurij, plazenja tal itd. Po zakonu bi morali zagotoviti nekaj več kot 10 milijard tolarjev. Leta 2000 so bile zagotovljene vsega 5 milijarde. Gospod minister, nedavno ste izjavili, da bo aprila letos zagotovljena le milijarda in 600 milijonov tolarjev, preostalega zneska pa prizadeti kmetje naj ne bi dobili nikoli! Kako je s tem?
Janez Kopač: Pojasniti moram. da ie bila moia iviava
izpolnjevanja zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000, ki je stopil v veljavo 16. septembra lani, objavljena brez dodatnih pojasnil, zato dodajam, da je z dnem uveljavitve zakona Ministrstvo za okolje in prostor zakon začelo izvajati in ga izvaja še danes.
Doslej je bilo za njegovo izvajanje zagotovljenih 4,6 milijarde tolarjev. V tem okviru je vlada v obdobju začasnega financiranja proračuna za izplačilo tretje akontacije v aprilu zagotovila še 1,6 milijarde tolarjev za odpravljanje posledic suše. Navedeni zakon določa dva limita, in sicer prvega glede višine sredstev, ki jih je mogoče uporabiti, ter dru
gega, ki določa, da se navedena sredstva dodelijo občinam v višini do 50 odstotkov potrjene ocene škode. Upoštevajoč dejstvo, da znaša verificirana škoda po suši le 18,5 milijarde tolarjev in ne 30 milijard, kot je bilo ocenjeno pri sprejemu zakona, ter dejstvo, da so oškodovanci poleg gotovinskih izplačil upravičeni tako do zmanjšanja zakupnine za zakupljena zemljišča kot tudi do odpisa sorazmernega davka, bodo po vsej verjetnosti dosegli limit prej, kot bodo izčrpana vsa zakonsko določena sredstva.
Po naših informacijah se kmetje že pripravljajo na to, da bodo tožili državo. In kaj namerava storiti država?
Janez Kopač: Nečesa, s čimer nisem seznanjen, seveda ne morem komentirati ne kot minister ne kot član vlade.
Kako se je obnesel projekt zbiranja in razstavljanja starih avtomobilov? Kaj pripravljate letos?
Janez Kopač: Izrabljena motorna vozila so v Sloveniji že nekaj časa posebno pereč problem. Po nekaterih podatkih imamo okrog 200 tisoč izrabljenih vozil, ki so deponirana na neprimernih lokacijah, kot so javne površine, divja odlagališča, kraš-ke jame, jarki, gozdovi ipd., zato smo na pobudo podjetja Revoz ter ob finančni pomoči Avto društva Slovenije lani objavili javni razpis za zbiranje in predelavo oz. razgradnjo 3 tisoč izrabljenih avtomobilov. V okviru razpisa je bilo za akcijo namenjenih 83 milijonov tolarjev. Od tega je ministrstvo prispevalo 60 milijonov, preostali del pa Avto društvo Slovenije. Na razpisu je bilo za izvajalca akcije izbrano podjetje Wolf, d. o. o., iz Skakovec, ki je edino v celoti izpolnjevalo razpisne pogoje. V okviru te akcije je bilo v 47 slovenskih občinah zbranih in predelanih 3.034 avtomobilov. Akcijo bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Javni razpis bo predvidoma objavljen v drugi polovici leta. Sicer pa pripravljamo pravilnik o ravnanju z izrabljenimi avtomobili, s katerim naj bi jih zajeli v predelavo. Predvideva tudi strokovno opravljene storitve, trajen in stalen vir financiranja razgradnje in meddržavno priznavanje potrdil o predelavi izrabljenih avtomobilov. Ustanovili se bodo t. i. zbirni centri in centri za predelavo. V Sloveniji bi potrebovali vsaj tri predelovalne centre.
Rešitev za kostno moko je v Sloveniji
Verjetno ne moremo mimo najnovejšega zapleta o odloženi kostni moki. So že kakšni konkretni dogovori?
Janez Kopač: Ministrstvo se praktično že od decembra lani zelo intenzivno ukvarja s posledicami preventivnih ukrepov, povezanih s pojavom bolezni - norih krav, tako z iskanjem rešitev kot komuniciranjem. Žival-
Prave ocene števila divjih odlagališč ni, saj se nenehno sanirajo, hkrati pa pojavljajo nova. Doslej so se problemov v glavnem lotevale občine s svojimi javnimi službami, ponekod pa so jih odstranjevali z javnimi deli.
ske maščobe trenutno izvažamo v Avstrijo, vendar je edino smiselno, da se kot kurivo uporabljajo pri nas.
Kje, bo znano po koncu javnega razpisa za izbiro izvajalcev za uporabo živalskih maščob kot goriva. Tudi rešitev za sežig moke bo treba poiskati v sodelovanju s slovenskimi podjetji. Skladiščenje je zgolj začasna rešitev, tudi morebitni izvoz moke v Belgijo bo začasna rešitev, dokler ne bodo domači izvajalci ustrezno tehnično opremljeni sežig moke. Vsekakor pa je treb11 poudariti, da tako pri moki kot živalskih maščobah ne morem0 govoriti o nevarnih snoveh, saj so mesno-kostno moko še včeraj brez težav uporabljali v prehran1' beni verigi.
Prepoved uporabe moke je 1 nas preventivni ukrep. Po lTllie njih domačih in tujih strokovni'1 kov, naših dodatnih analizah tef navsezadnje usmeritvah EvroP ske unije, ki smo jih ves čas tu objavljali, pa je moko kot ener gent z veliko energetsko vredn0 stjo mogoče uporabiti brez n varnosti za okolje in zdravje Iju0.
IH« 19. april 2001
KULTURA
11
( Pogovor s skladateljem Slavkom Suklarjem
»Rad bi vzgojil publiko, ki bo na
koncertu resne glasbe žvižgala in
kriča
kladatelja Slavka Šu-klarja, ki po rodu prihaja iz Gančan, verjetno ni treba posebej
predstavljati. Obširno smo ga predstavili v naši novoletni prilogi, v petek, 20. aprila, ob 19. uri pa bo v soboškem klubu PAC avtorski večer v čast njegove 25-letnice umetniškega ustvarjanja.
48-letni Šuklar je diplomiral na Fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu na teoretičnem oddelku, kompozicijo pa je končal na isti fakulteti in magistriral pri mentorju Srdja-nu Hoffmanu. Postal je eden vodilnih skladateljev v Srbiji in tedanji Jugoslaviji. Njegov opus zajema več kot 60 skladb za različne izvajalce, filme, televizijske serije in drame.
Obredel je skoraj vse celine in za svojo ustvarjalnost prejel obilo nagrad. Ravno on pa je tudi najbolj zaslužen, da prihajajo v majhno prekmursko prestolnico glasbeniki svetovnega formata.
I - V Murski Soboti ste pred {časom že doživeli nepri-
l 1
če bi ostal v Soboti, bi verjetno sedel za šankom, pil in nič delal.« Foto: T. K.
jetno izkušnjo. Kako se počutite sedaj, ko je klub PAC (Pomurski akademski center) uspešno zaživel?
»Imam srečo, da živim v krasnem mestu, kot je Velenje, ki je neko križišče glasbenih dogajanj. Iz Maribora in Ljubljane pri

hajajo tja fenomenalni glasbeniki, s katerimi se mi je posrečilo vzpostaviti odlične stike. To pa povezujem tudi s Soboto, prek čudovite skupine ljudi, v kateri sta tudi Rudi Cipot in Ditka Ritu-per. Prek pravih ljudi sem se povezal s tem mestom in mislim, da delamo fenomenalne stvari. S tem popolnoma decentraliziramo kulturo. V Soboto vabimo glasbenike, ki se jih mora običajno iti poslušat v Miinchen in Pariz. Zaradi tega sem neskončno srečen. Če bi ostal v Soboti, bi se verjetno vključil v to povprečnost ali podpovprečnost ter bi sedel za šankom, pil in nič delal. V tistem okolju, kjer sedaj živim, pa dobivam dodatne injekcije. Gibljem se na imenitnih terenih slovenske glasbe, kjer imam relativno velik ugled, saj se moje skladbe igrajo npr. v Slovenski filharmoniji. Jaz sem izredno zadovoljen, da nisem v Soboti na glasbeni šoli.«
- Kako funkcionira zveza Ve-lenje-Murska Sobota, ko organizirate koncerte v PAC-u?
»Sem izključno menedžer. Pridem k pravim ljudem, povem, kakšne koncerte sem pripravil ta mesec, koliko to stane posamezno in letno, dobim zeleno luč in na dan koncerta pridem z umetniki sem. Ni treba, da vsi nastopijo tudi v Velenju. Sedaj imam
že prek elektronske pošte z umetniki z Dunaja, Londona, Pariza in Nemčije vse zmenjeno za eno leto vnaprej, kdaj bodo prišli v Mursko Soboto. Doma sem tajnik in menedžer za svojim računalnikom. Oni mi pošljejo svoje reference, jaz to prevajam in pošljem sem in potem vso stvar zaženemo. S tem dejansko vzgajamo publiko.
Mislim, da bomo imeli čez nekaj let v Murski Soboti 50 ali 60 ljudi, fenomenalno vzgojenih za resno glasbo, ki bodo mogoče žvižgali, kričali ali cepetali z nogami. To pa je tudi moj cilj, ki ga želim doseči v majhni Soboti. Mislim, da je to absolutno realno pričakovanje in da to ni »betežna« ideja, saj se to iz mesca v mesec bolj uveljavlja. In ima soliden odmev, ne samo pri nas, ampak tudi v profesionalnih krogih. Lahko vam povem, da imam ta kriterij, da lahko v klubu PAC nastopajo samo uveljavljeni glasbeniki. Včasih se mi ponuja kdo, ki mu moram reči, da ni na nivoju galerije PAC. To malce boli, ampak imam določeno raven zahtev, pod katero nikakor ne morem iti.«
-	Koliko pa običajno prosijo umetniki za svoj nastop?
»Odvisno je, koliko jih je v ansamblu, ali so solisti ali v duetu itn. Vedeti morate, da včasih
skočijo v Soboto mimo programa svoje običajne turneje, tako da se zgodi, da kakšen glasbenik ta večer igra še v Murski Soboti, naslednji večer pa že v veliki koncertni dvorani v Munchnu.
Navadno se giblje cena takim umetnikom okrog 7000 mark, zaradi svojih osebnih in profesionalnih stikov pa jih uspem prepričati, da pridejo igrat v Soboto za kakšnih 2000 ali 3000 mark, večkrat pa tudi manj.
Toda takšnega prostora, kot je klub PAC v Murski Soboti, ki ima samo 15 tisoč prebivalcev, in kamor prihajajo tako eminentni glasbeniki, ne poznam nikjer drugje v Evropi.«
-	In kaj nam pripravljate v naslednjih mesecih?
»V okviru majskih dnevov kulture kluba PAC pripravljamo več nastopov. 17. maja bo koncertiral Godalni kvartet Feguš iz Maribora, 22. maja bo v katoliški cerkvi koncert Srednje glasbene šole Velenje Pergolesi Stabat Mater za zbor, orkester in soliste, potem pa v klubu .PAC: 24. maja Rita Kinka, 1. junija Jasminka Stančul in 4. junija Orkester harmonik Novi Sad.«
Tomo Koles I
»Učiteljski« literarni večer
Na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti
b stoletnici poklicnega šolstva v Murski Soboti se vrstijo na SPTŠ v okviru kulturnega tedna različne prireditve. V četrtek so pripravili literarni večer, na katerem so sodelovali nekdanji
učenci ter nekdanji in sedanji učitelji literati.
Vodil ga je Franci Just, tudi sam avtor nedavno objavljene knjige Med ver-zuško in pesmijo - o prekmurski poeziji v prvi polovici 20. stoletja. Vabilu so se odzvali Jože Hajdinjak, Edvard Mihalič in Branko Pintarič - nekdanji učenci, ki še niso opustili pisanja pesmi, uveljavljena pesnika Robert Titan Feliks in Milan Vincetič ter predavateljici na šoli Alenka Lisec in Bea Logar - prva s pesmimi, druga s prozo.
Prihajajo žlopi in žlopki
eri Lainšček, tudi priznani avtor mladinske oziroma otroške književnosti, je izdal pri Prešernovi družbi prve štiri knjige zgodbic o žlopih, sledila bo namreč še cela serija, pred kratkim pa so bile uspešno predstavljene na knjižnem sejmu v Bologni, za kar imajo zaslugo prav gotovo tudi razkošne ilustracije Igorja Ribiča.
Torej, žlopi so, kot je razloženo v prvi knjigi, prijazna bitja, ki jih nikakor ne smemo zamenjavati s polži, ki so jim malo podobni le na zunaj. Polži so namreč na svetu najpočasnejši, žlopi pa najhitrejši. Žlopjo družino in deželo Žlopanijo, ki je takoj za prvo živo mejo ali pa sredi kraljestva domišljije, predstavlja prva knjiga Žlopi. Sledijo še Velika dirka, Zimska pravljica in Zlato kraljestvo. Junak zgodbic z nevsiljivo vzgojno poanto je žlopek Hu, ki mu delajo družbo ata Oto, ded Aldo, žlopka Žužu, njena mama Jo in babica Vilma - sama simpatična in lepih lastnosti polna bitja, ki jih bodo otroci in starši gotovo z veseljem vzeli za svoje.
B. B. L. I
V neformalnem, prijetnem druženju ob koncu »uradnega« dela so navzoči izrazili mnenje, da so takšni večeri kar prijetni in da bi jih morali prirejati večkrat - potem bi se ljudje kar navadili hoditi nanje. In ker je bil literarni večer šolski, naj navedemo še vzgojni aforizem enega prvih povojnih učiteljev na tej šoli - Rudija Ringbauerja, ki je bil »opravičeno« odsoten: Vzgajati pomeni biti nenehno v prvih bojnih vrstah.
B. B. L., foto: J. Z.i
Udeležujte se aktivnosti ob dnevih slovenske knjige! Darujte knjigo!
Velikonočni prazniki dobivajo poleg verske često tudi kulturno vsebino, saj se posebno v tem času vrstijo različne razstave in likovne delavnice, katerih izdelki temeljijo na izročilu ljudske kulture, povezane s tem lepim praznikom. V Radencih je tudi letos pripravil delavnico in razstavo KUD Bubla, praznične dejavnosti pa je gostila cerkev sv. Cirila in Metoda. Izdelovanja in barvanja pirhov so se udeležili otroci iz vrtca in osnovne šole, na svoj račun pa so prišli tudi odrasli ustvarjalci. Za vse so skrbele članice Buble Marija Marič, Elena Zechner in Dragica Dietner, za otroke pa je uprizorila'Ines Jakoša.s svojo lutkovno skupino še ekološko naravnano igrico Žvečilni gumi. - B. B. L., foto: D. M.
VI. nadstropju študijskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je bilo literarno srečanje z otvoritvijo knjižne razstave z naslovom Madžarsko založništvo na novih poteh - izbor madžarskih knjig zadnjih nekaj let. Gostja literarnega srečanja, ki ga je vodil Jože Ternar, je bila prevajalka in lektorica madžarskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani Orsolya Gallos (druga z leve). - T. K., foto: J. Z.
iz
AVvVIUe.
19. april 2001
Rejnice in rejniki - rejenke in rejenci (9)
Rejenka bo snaha
Kolikokrat je igral nogometni klub Mura na tekmovanju za evropski pokal UEFE:
a) enkrat
b) trikrat
c) petkrat
j;
BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE
Pravilen odgovor prejšnjega vprašanje je bili za črko d (Lendava).
Nagrajeci pa so:
1.	Henrik Jerom, Ulica Molniške čete, 1120 Ljubljana: Kuharska knjiga Boug žegnjaj;
2.	Ciril Ščavničar, Petišovska 68, Petišovci, 9220 Lendava: Vestnikova majica;
3.	Žiga Žabčič, Kremberk 21a, 2233 Sv. Ana v Slovenskih goricah: Vestnikova majica.
(Dobitke prejmete po pošti)
Reševalec:
iz
ulica oz. hišna številka
pošta
Zakonca Hoheger sta si želela ob svojih še tuje otroke
Zaokrožite črko pred pravilnim odgovorom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter pošljite čimprej na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 13. Žrebanje bo v torek, imena nagrajencev pa bomo objavili že v naslednji številki. Kupone, ki niso izžrebani ne v tedenskem ne v mesečnem žrebanju, dajemo v boben za sklepno super žrebanje in super nagrado Fiatov avto seicento.	Q
NAGRADNI KVIZ VESTNIKA NE PREZRITE!
Pavla Hoheger in rejenka Vesna, skorajšnja snaha. - Foto: S. S.
možem Janezom, ki pa je na žalost že umrl, sva imela štiri otroke: Konrada, Štefana, Andreja in Milana. Prvi trije so se poročili in si ustvarili družine, Andrej pa je še
ledik,« je povedala 71-letna Pavla Hoheger iz Murskih Črnec.
Preden je nadaljevala zgodbo o svojih rejencih, je s solzami v očeh razkrila svojo bolečino: umrla sta ji mož in tudi sin Milan, poln življenjskih načrtov. Zapustil je ženo in dva otroka. Po dva otroka imata tudi Konrad in Štefan, tako da ima ona šest vnukov. Pravzaprav sedem, kajti med vnuke šteje tudi potomca svojega rejenca.
»Oba z možem sva imela rada otroke. Pa ne le lastne, ampak tudi ostale. Po drugi svetovni vojni sva hotela vzeti v rejo otroke - vojne sirote - iz Bosne, a nama jih niso dali, ker so verjetno menili, da imava dovolj dela že z lastnimi otroci.«
Leta 1970. je rejnica Pavla dobila v rejo mesec dni starega Jožka, ki je ostal pri »mami« do svojega triindvajsetega leta, ko se je poročil v Beltince.
»Z ženo Simono imata sina. Ne le oni trije, ampak tudi snahi-
( Dober glas se širi v deveto vas in še dlje
Naj... domačija 2001
rijavljamo to in to domačijo, saj se o njej širi glas v deveto vas in še dlje,« je zapisano na nekaterih prijavnicah, ki so že priromale v našo redakcijo. Prav počasi ste Pomurci začeli odkrivati prijetne skrivnosti svojega kraja in nam zaupati, katere so prijazne hiše in kje živijo prijazni ljudje. Zanimivo je, da dobimo z nekaterih koncev pokrajine ob Muri več prijav, ponekod pa so preveč sramežljivi in morda preveč skromni, da bi izpostavili svoje sovaščane. Zato pričakujemo nekoliko več poguma!
»Prijavljamo domačijo, ker v njej živijo zelo prijazni ljudje, ki radi sprejmejo sovaščane in sosede. Radi jih imamo, ker lahko pri njih vedno potrkamo na vrata,« pišejo.
Oni so naš smisel življenju, so zapisali spet drugi. »Na tej kmetiji so zelo pridni delavci in imajo lepo kmetijo, poleg tega pa pri večjih delih zelo radi priskočijo na pomoč,« odlikuje marsikatero domačijo, ki jo bomo obiskali v. prihodnjih dneh.
Želimo si, da bi nam prav vi pripovedovali o tem, kako pri vas na vasi potekajo skupna dela in opravki. 0 čem se pogovarjate med delom, kakšne pikantne in iskre zgodbe si pripovedujete pa tudi o tem, na kakšen način se šalite, čemu se smejite.
Povejte tudi nam, da se bomo smejali skupaj. Pomoč pri delu niso samo dobro in hitrejše opravljanje večjih in sezonskih del. To je tudi poseben način druženja in komuniciranja sosedov in vaščanov, poseben obred, ki ga ne velja zamuditi. Pripovedujte nam o tem, kaj
ni starši radi pridejo k nam, saj smo vendarle rodbina,« je pristavila Pavla.
»Drug rejenec je Štefan, ki so ga pripeljali v rejo 1974. leta, star pa je bil sedem mesecev. Zdaj je ima sedemindvajset let in še vedno je pri nas. Končal je kmetijsko šolo in je zaposlen.«
Pavla, ki je rodila samo sinove in tudi v rejo je dobila le fante, pa si je močno želela tudi deklice. Želja se ji je uresničila 1978. leta, ko so ji pripeljali devet dni staro Vesno. Zelo jo je vzljubila, vendar pa ni delala razlike med svojimi otroci in rejenci.
»Vse sem imela in jih še imam - enako rada. Vsem sem bila mama. Tako so me tudi ogovarjali.«
Vesna, ki je zdaj stara dvaindvajset let, je končala šiviljsko šolo, toda dela ni dobila v svoji stroki, zato pa je sprejela delo snažilke in ga z veseljem opravlja, kajti vsako delo je častno.
radi komu ušpičite in kdo je med glavnimi pobudniki, ko se na vasi trosi perje, posta-
/O J pomurska banka ---------'	Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
। Prijavnica - Iščemo Naj... domačijo
Prijavljamo družino:
Naslov lastnika:
Po domače:
Prijavljamo družino našega kraja ali vasi, v kateri so prijazni, odprti, imajo urejeno kmetijo ali se ukvarjajo s kakšno drugo dejavnostjo, skrbijo za privlačno okolje, sodelujejo v različnih društvih, so aktivni v vaškem življenju in sploh živijo s krajem in krajani.
Prav gotovo imate v vsaki vasi, v vsakem kraju nekoga, ki bi ga želeli izpostaviti in s tem svoj kraj. Izpolnite prijavnico in jo pošljite do 30. aprila 2001 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota.
Pavlin sin Andrej se je rodil 1972, kar pomeni, da je star 28 let. Zaljubil se je v rejenko Vesno, ona pa vanj in vse kaže, da se bosta poročila.
»Nič nimam proti,« je dejala mama in rejnica Pavla, »saj dobro poznam oba. Sta skrbna in postopoma se bomo vselili v novo hišo.«
Rejnica Pavla pa ni pozabila povedati, da je šest let pazila tudi na Bojana iz Murskih Črnec, in sicer samo podnevi, ko so bili starši v službi.
»Pajia Draga ne smem pozabiti. Z mojim sinom sta skupaj delala. Bil je star sedemnajst let, ko je prišel k nam na obisk, potem pa kar ostal do svojega triindvajsetega leta, ko se je poročil in odšel na nov dom. Pri nas je našel topel dom, doma pa ga menda niso marali,« je sklenila Pavla Hoheger, ki je vzgojila svoje otroke, rejence in vnuke (ima tudi pravnuka) - vsega skupaj trinajst otrok. Srečna je, ker so vsi delavni in pridni ter jo imajo radi.
Š. S.i
vija šranga... ali pa ste si prav vi na vasi izmislili kaj posebnega, da komu ponagajate. Zanima nas, kakšna društva so zaživela na vasi, kam se prebivalci najpogosteje vključujejo. Prav gotovo so tudi ta društva pomemben dejavnik razvoja vaše vasi in vašega kraja:
Mnogokrat so prav kakšne družine nosi-
Ici razvoja vašega kraja. Vsekakor morajo biti ljudje odprti navzven in sodelovati s sosedi, krajani in sovaščani. Vas ali kraj živi samo tedaj, če so aktivni tudi njeni prebivalci, ki se dejavno vključujejo v dogajanje, ki pripravljajo prireditve in s tem veliko prispevajo h kraju samem.
Po vasem odzivu sodimo, da ste veseli našega kviza, saj prejemamo iz tedna v teden vedno več dopisnic z zaokroženim odgovorom na vprašanje.
Vestnikov nagradni kviz bo trajal tja do maja. Morda pa se bo ravno te-bi’ dragi bralec, ki imaš L	zdaj pred seboj Vestnik,
|	končno nasmehnila sreča, saj bomo v maju izžrebali
avto Fiat seicento, 24. aprila pa bomo izžrebali (in objavili v naslednji številki dobitnike aprilskega me-sečnega žrebanja: računalnik in vrednostna bona za 20.000 in 40.000 tolarjev. Imamo pa tudi tedenske na-grade: kuharske knjige Boug žegnjaj in Vestnikove majice.
Tondach Slovenija
Tondach je ime avstrijskega koncerna s 120-letno tradicijo, ki vsako leto izdela toliko strešnikov, da bi lahko z njimi štirikrat prekrili Slovenijo. Koncern posluje v Avstriji, Češki republiki, Slovaški, Madžarski, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in letno proizvede skoraj 400 milijonov kosov kritine, dnevno pa nekaj več kot milijon.
M
Pomislite, kdo v vaši okolici bi bil lahko zanimiv, in napišite prijavo. Kar pogumno!
A. Nana Rituper Rodež ■
TONDACH
SLOVENIJA
proizvodnja opečne kritine, d. o. o. Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru

Tondach Slovenija izdela letno 15 milijonov kosov kritine ter doseže 1,5 milijarde tolarjev neto realizacije. V podjetju nas je zaposlenih 86 delavcev in imamo popolnoma avtomatizirano proizvodnjo. Z manjšimi vlaganji bomo letos še povečali proizvodnjo in načrtujemo 2 milijardi tolarjev letne realizacije, to pa nas pripelje že zelo blizu srednjeročno zastavljenemu cilju, v Sloveniji doseči 25-odstotni tržni delež.
Splošno delimo opečne strešnike glede na proizvodnjo na dva velika dela, in sicer na vlečeni strešni program in stiskani program. Vlečeni strešniki so ploskovno ravni, izdelujejo se tako, da imamo neskončno dolg trak gline, ki se potem odreže na primerno dolge kose in oblikp. Pri stiskanih strešnikih pa se vsak strešnik stisne v svoj kalup. Pri tem se lahko izdelajo stranski in zgornji grebeni, ki onemogočajo vdor vode, prahu in snega tudi streham, ki imajo nižje naklone.
Tako so stiskani strešniki primerni za strehe, ki imajo naklon, večji od 15 stopinj, vlečeni strešniki pa za strehe z nakloni, večjimi od 25 stopinj, seveda moramo uporabiti pri izvedbi strehe rezervno kritino - neprepustno folijo, ki je danes, ko je večina podstrešij bivalnih, skoraj že po-
Slogan, ki nas spremlja v večini naših reklamnih sporočil, je V VAŠIH ROKAH JE, DA POSKRBITE ZA NARAVNO OPEČNO KRITINO. Oče, ki v rokah drži otroka, bo zanj najbolje poskrbel, če mu bo zagotovil varno, zdravo, lepo in trajno »streho nad glavo«.
TONDACH, naravna opečna kritina, to nedvoumno je. To dejstvo potrjuje resnica, da je večina slovenskih mestnih jeder, gradov, cerkva ter stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih objektov pokrita z opečno kritino.
Na kratko
Mačkovci
Letošnje krvodajalske akcije v KS Mačkovci se je udeležilo sedeminpetdeset krvodajalcev srednje in mlajše generacije, to P3 je vsekakor spodbudno. Velik0 je bilo tudi tistih, ki so sicer z3’ posleni v Muri.
Med kraji izstopata Pečarovc* in Kuštanovci. Kot veleva običaj’ so tudi tokrat pogostili krvoda" jalce v gostilni Nemet. Tam s° potem na družabnem srečanj0 tudi podelili priznanja krvodaj3* cem in prizadevnim organih torjem, ki to svoje humano P° slanstvo opravljajo že petdes
19. ap.il 2001
KMETIJSTVO
13
Velikonočna zmrzal pobrala pridelek
Prizadeti predvsem sadovnjaki
Močnejše pozebe so bile v Pomurju leta 1988 in 1991
regovor Božič na trati, velika noč napeči se je tokrat uresničit če smo marca že lahko hodili naokoUvsrajcah,jevdndi okrog velike noči vreme spet pokazalo zobe, liidi napovedi vremenoslovcev, ki
so govorili o nizkih temperaturah in možnostih pozebe, so se uresničile, saj je pobral mraz v dveh zaporednih nočeh dobršen del letošnjega pridelka predvsem sadjarjem. Pozeba je prizarlda sadovnjake na celotnem območju Pomurja, večjo škodo pa je utrpel štajerski del, kjer so se najnižje nočne tem|>eraturc p >nek< xl spustile tudi do osem stopinj pxl ničlo.
Po prvih ocenah sadjarjev in stroko vnjakpv, ki so si ogledali poškodovane nasade, je škoda na posameznih vrstah sadnega drevja in na posameznih sortah sadja različna, najbolj pa «> prizadete sorte, ki so bile v teh dneh v bujnem cvetenju.
Med jablanami je tako najbolj prizadeta sorta idared, saj ji je mraz na najbolj prizadetih območjih vzel ves pridelek, najmanj škode pa je na sortah, ki še niso cvetele.
Tudi predstavniki območne enote Zarovalnice Triglav iz Murske Sobote so si že ogledali prizadete trajne nasade in ugotovili, da je največ škode prav na sadnem drevju, medtem ko na vinski trti hujših posledic velikonočnega
Pomurska vina na mednarodnem ocenjevanju
Bera pomurskih medalj je še večja
otem ko smo zadnjic pisali o sejmu kulinarike in vina vLju-Hjani ter omenili tudi nekatere pomurske priddovalce vin, ki so dobili na ocenjevanju teden dni pred sejmom različna priznanja, sta se jim z zlato medaljo pridružila še dva naša pridelovalca vin.
Zvonko Heisinger iz Spodnjih Ivanjcev in Ivan Vočanec iz Spodnjega Kocjana na sejmu sicer nista sodelovala, zato smo ju tudi pri opisu sejma izpustili, sta pa s svojimi vzorci vin sodelovala na mednarodnem ocenjevanju vin in prejela zlati medalji
Kot pravi Heisinger, ki ima doma turistično kmetijo, je dobil priznanje za vino sauvignon, 2000, ki je od sto možnih doseglo kar 89 točk. Dodaja, da je letos prvič soddoval na mednarodnem ocenjevanju vin, zato je tildi izredno presenečen nad K> medaljo. S pridelovanjem vin se na kmetiji ukvarjajo šest let in poleg nagrajene sorte gojijo še rumeni muškat, renski rizling in sivi pinot.
72 vino renski rizling 2000 pa je dobil zlato medaljo tudi Ivan Vočanec. Njegov sin Tomi pravi, da so potem, ko so postali prvak sorte na svojem območju Radgonskih-Kapelskih goric, vzorec poslali tudi na mednarodni > ocenjevanje, kjer pa je dobilo vino že takoj na prvem tovrstnem ocenjevanju kar89,67 točke in omenjeno medaljo.
Doma se z vinarstvom ukvarjajo že petnajst let in število trsov sedaj že presega štiri tisoč Pridelano vino pa bodo prodajali v novi vinoteki, ki jo gradijo v Korovdh.
C.K.I
Cene strojnih storitev	
razvoz gnojevke - cisterna 3.200 1	3.500 sil/uro
nalaganje hlevskega gnala	1.000 do 1500 sil/trnsilec
razvoz in raztros gnoja - Irosilec 3 1	4.200 sit/uro
brananje - vrtavkasle brane, 2,5 m	5.500 sit/uro (1,4 ure/ha)
predsetvena priprava ■ predsetvenik 2.5 m	3.650 sit/uro
selev sladkorne pese ■ šeslvrstna sejalnica	4.470 sit/uro 11,3 do 1,5 ure/ha)
setev koruze - 4-vrstna pnevmatska sejalnica	4.500 sit/uro 11,3 do 1,4 ure/ha)
setev koruze - 4-vrslna sejalnica z dozatorjem za gnojenje	5.300 sit/uro |l,3 do 1,4 ure/ha)
medvrstno okopavanje sladkorne pese • 6 vrst	4.300 sil/uro (1,4 do 1,5 ure/ha)
medvrstno kultiviranje koruze	3.200 do 3.500 sil/uro 11,3 do 1,5 ure/ha)
košnja travinja - rotacijska bočna kosa 1,65 m	4.000 sil/uro (1,5 do 1,7 ure/bal
baliranje sena - štirioglate bale	50 do 55 sil/balo
baliranje in ovijanje okroglih bal	
- do 7 bal na uro	2.200 sil/balo
8 do 10 bal na uro	2.000 sil/balo
- več kot 10 bal na uro	1.900 sil/balo (dodatno se zaračunava poraba telile za večkratno ovijanje za daljše skladiščenje)
Predlog cen strojnih storitev za leto 2001 so pripravili v strojnem krožku društva za medsosedsko pomoč v Murski Soboti. Vse cene so izračunane in prilagojene cenam iz kataloga stroškov kmetijske mehanizacije za leto 2000. Pri stroških goriva in maziva je bila upoštevana podražitev goriv in maziv od 20. 3. 2000 (15 do 20 %). V predlogu so le cene za strojne storitve, ki se na našem območju najče-šče opravljajo, vse druge cene pa lahko dobite na sedežu krožka osebno ali po telefonu 539 14 21, gsm 041 772 459.
mraza ne bo.
Žal so sadovnjake in vinograde pri tej zavarovalnici zavarovala le nekdanja druži icna g<>sp<xlarstva in v Pomurju je tako pred spomladansko pozebo in točo zavarovanih 710 hektarjev vino gradov in 51 hektarjev sadovnjakov.
Slednji, ki so v lasti Radgonskih go ric, so utrpeli precejšnjo škodo, vendar bo to mogoče realno oceniti šele po formiranju plodov.
Zadnja velika pozeba je bila pred desetimi leti prav tako na območju tedanje radgonske občine, medtem ko je leta 1988 splošna spomladanska pozeba prizadela celotno Pomurje.
Ludvik Kovači
Škodo, ki jo je velikonočna zmrzal povzročila v trajnih nasadih, bo mogoče realno oceniti šele čez nekaj tednov, ko se bodo na sadnem drevju oblikovali plodovi. Foto: LK
Zavarovanje posevkov in plodov v letu 2001
Zavarovanje na četrtini kmetijskih površin
Pretežni del posevkov in plodov v Pomurju zavaruje Triglav, nekaj pa tudi Adriatic in Slovenica
eto 2001 se za kmetijce ni začelo preveč obetavno. Po dokaj suhih prvih mesecih smo dobili tudi v Pomurju nekaj več omembe vrednih padavin, ki paše niso poroštvo za to, dakmetijstvaletosponovno
ne bopestilasuša.Kaže,dase naravnim nesrečam ni mogoče izogniti, saj so letos na nekaterih območjih že imeli točo, ki pa k sreči še ni povzročila gospodarske škode. Več skrbi je povzročila zadnja pozeba, kije med veliko nočnimi prazniki prizadela dobršen del Slovenije.
Pred naravnimi nesrečami smo največkrat nemočni, tudi pridelka, ki ga p rberejo, ni mogoče nadomestiti lahko pa se je zavarovati pred gospodarsko škodo, ki bi nastala z izgubo pridelka. Zavarovanje posevkov in plodov pri zavarovalnicah je najustreznejši način za ithranjanje socialne varnosti kmetijcev ob elementarnih nesrečah in v slovenskih zavarovalnicah so že pripravljeni na sklepanje letošnjih zavarovanj.
V območni enoti največje slovenske zavarovalnice, v soboškem Triglavu, pravijo, da so letos kmetijskim zavarovancem ponudili ugodnejše možnosti zavarovanja, saj so zavarovalne premije znižali za en premijski razred, to pa p iment da so letos cenejše za okoli 15 odstotkov. Do takšne odločitve so prišli tudi zato, ker je bil lani škodni rezultat le petodstotni, saj so imeli nekaj toče le na manjšem območju.
Lansko leto je bilo za zavarovalnico eno najugodnejših, pravi Jožica Caf, vodja kmetijskih zavarovanj pri soboškem Triglavu. Je pa res, da je kmetijstvo lani zelo prizadela suša, ki je zavarovalnice
zaenkrat še ne zavarujejo. V soboški območni enoti razmišljajo Uidi o tej mo žnosti in centrali v Ljubljani so že dali polnido za uvedbo nekaterih novih zam rovanj. Predlagajo možnost zavarovanja pred sušo, prav tako pa tudi zavarovanje škode, ki jo povzroči divjad, in zavaro-vanje slabega vznika sladkorne pese zaradi neugodnih vremenskih razmer.
SobotSca območna enota Zavarovalnice Triglav ima največji tržni delež pri zavarovanju kmetijskih pridelkov in plodov v Pomurju, saj so kmetijci lani pri njej zavarovali več kot 18 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, to pa predstavlja 23 odstotkov vseh obdelo valnih kmetijskih površin. Delež zavarovalnih površin je v posameznih občinah različen in največji je na območjih, ki jih toča pogosteje prizadene.
V Triglavu so začeli s sklepanjem zavarovanj sredi aprila, sklepajo pa skupinska in individualna zavarovanja Pri skupinskih, kjer prispeva del sredstev
občina, sta cena in količina pridelka do ločena, pri posamičnih zavarovanjih pa se zavarovanec lahko sam odloča o višini obeh. Posamezne občine zavarovancem pokrijejo od 20 do 30 odstotkov zavarovalne premije, polovico višine občinskega deleža primakne zavaroval niča, preostalo pa zavarovanci, ki premijo plačajo 15. avgusta in 15. septembra. Ugodnosti ponujajo tudi posamičnim zavarovancem, ki se lahko odločijo za obročno odplačevanje ali jim ponudijo gotovinski popust Sicer pa v Triglavu zatrjujejo, da je zavarovanje posevkov in plodov pravilna odločitev, saj morajo dati pridelovalci, denimo za hektar zavarovane pšenice, le 190 kilogramov pridelka, če zavarovanje subvencionira občina, pa je dovolj že nekaj več kot 100 kilogramov. Na 18 tisoč hektarjih zavarovanih površin prevzema sob iški 1 riglav za 3,5 milijarde tolarjev jamstva, za to pa pobere le 130 milijonov tolarjev zavarovalne premije
Tudi v poslovni enoti Zavarovalne družbe Adriatic v Murski Soboti so s sklepanjem kmetijskih zavarovanj že začeli,
vendar ponujajo te storitve predvsem svojim zvestim poslovnim strankam, za katere so pripravili tudi ugodnejše možnosti zavarovanja Paketnim zavarovancem ponujajo namreč 30odstotni bonus, tistim, ki se v zavarovanje vključijo prek občin, s katerimi v Adriaticu prav zdaj sklepajo pogodbe, ponujajo še dodatni 30odstotni popust, k vsemu pa dodajo še 1 Oodstotni popust zavarovancem z osebnimi zavarovanji pri Adriaticu. Zatrjujejo, da so za redne stranke pri sklepanju kmetijskih zavarovanj konkurenčni drugim zavarovalnicam, vendar temu zavarovanju ne dajejo prednosti, saj sklenejo za zavarovanje proti toči letno le okoli 300 zavarovalnih polic. Posebna pontidbav Adriaticu je zavarovanje kako vosti sadja, zakar je premijski stavek neko liko višji vendar ob vseh popustih še vedno zanimiv za zavarovance
Tudi v soboški pxiružnid Zavarovalne hiše Slovenica so že pripravljeni na sklepanje zavarovanj posevkov in plodov v tem letu, pogoji pa ostajajo po dolini lanskim Ob paketnih popustili in popustih ob gotovinskem plačilu po nujajo še komercialne popuste tistim zavarovancem, ki bodo pridelke zavarovali prek občin. Prvi obrok premije jim plašijo občine, preostala dva obroka pa bodo plačali zavarovanci do konca sep tembra oziroma oktobra.
Ludvik Kovači
Sredstva za 1 varstvo rastlin		
Trgovina Robert Hozjan, Žižki		
Sredstvo	Pakiranje		MFC v sit
FUNGICIDI		
antracol bt	1 kg	2.370,00
antracol combi	1 kg	3.270,00
archer top	1 I	7.580,00
belo olje	0,5 I	420,00
cuprablau z	1 kg	830,00
dithane m-45	1 kg	1.160,00
duett	1 I	5.450,00
falcon ec 460	1 I	1 1.030,00
folicur ew 250	0,1 I	1.710,00
folidol olje	1 I	1.240,00
impact	1 I	4.380,00
opus team	1 1	6.680,00
reldan 40 ec	0,2 1	1.435,00
ridomil gold	1 kg	3.640,00
rondo	0,1 kg	910,00
rubigan	0,1 I	1.320,00
tilt cb 187,5 fw	1 I	3.270,00
HERBICIDI		
boom efekt	1 I	1.960,00
ciatrat ala	1 I	1.490,00
cidokor	1 I	2.070,00
deherban a	1 I	830,00
dikocid	1 I	820,00
dual gold	1 I	4.440,00
goltix	1 kg	5.540,00
pinovit n, močilo	0,2 I	450,00
primextra gold 720sc1 I		2.670,00
primextra tz 50 fw 11		1.720,00
prohelan	1 I	1.630,00
pyramin torbo	1 I	3.915,00
racer 25-ec	1 I	4.720,00
sekator	0,3 kg	3.110,00
sencor	1 kg	1 1.360,00
stomp 330e	1 I	1.620,00
INSEKTICIDI		
actara	40 g	1.615,00
actellic	0,1 I	965,00
bulldock ec 25	0,2 I	1.470,00
fastac10% sc	0,25 I	2.140,00
mesurol fs 500	0,2 I	2.785,00
hostaguick 50 ec 0,1 I		1.515,00
thiodan e-35	0,1 I	1.205,00
zolone liquide	0,1 I	630,00
volaton ec	1 I	3.420,00
volaton g-5	1 kg	625,00
FOLIARNA GNOJILA		
tekoči bor	1 i	940,00
asef	1 I	750,00
		
Črenšovci: zmanjkalo za semena in sadike
Dali bi, a kje vzeti?
O
bčinačrenšovci je namenila v letošnjem proračunu za razvoj in ohranjanje kmetij-
stva ter proizvodnjo hrane pet milijonov tolarjev.
Omenjeni znesek pa nikakor ni dovolj, da bi lahko zadovoljili »povpraševanje« vseh, ki so računali na ta sredstva. Tako so se morali obrisati pod nosom tudi tisti, ki so pričakovali, da bodo deležni regresa za semena oz sadike po-vrtnin Po grobih izračunih bi samo za ta namen potrebovali okrog 3,5 milijona tolarjev, in če bi ur znesek vključili v prr> gram, potem bi zmanjkalo denarja ali za regresiranje apnjenja tal ali za kemično analizo zemlje in krme, ali za povečanje staleža krav molznic in krav dojilj, ali za regresiranje zavarovalne premije za plemenske živali in peščine, ali za podporo pri nakupi brejih mladic in merjascev’ ter pri zdravljenju varoje v čebelarstvu, ali za regresiranje nakupa kkinskih trsnih cepljenk, ali za sofinanciranje testiranje traktorskih škropilnic, ali pa za podporo društvom ter sofinanciranje tečajev in prireditev na področju kmetijske dejavnosti. Pri <xlločanju o razdelitvi sredstev iz »kmetijskega programa« nihče ni op> rekal, da bi bilo treba nameniti določena sredstva tudi za regresiranje »zdenjadar-Sva«, toda ostak) je pri ugotovitvi, da za vse potrebe enostavno ni dovolj razpoložljivih virov.
14
IZ NAŠIH KRAJEV
19. april 2001 vestmi
Obnovljena lekarna v Ljutomeru
Beltinci: velikonočna razstava
V Ljutomeru so odprli konec prejšnjega tedna prenovljeno lekarno, enoto Pomurskih lekarn. S kompletno prenovo lekarniških prostorov, v katerih poteka opravljanje lekarniške dejavnosti od leta 1979, so začeli v lanskem septembru in prvo fazo (prostor za delo s strankami) so končali že v februarju. Vrednost investicije, ki zajema 180 m2 površine, je znašala 58 milijonov tolarjev. S prenovljenimi prostori želijo strankam posredovati prijazno in še širšo, predvsem pa pregledno ponudbo zdravil, kjer je zadnje čase vedno bolj v ospredju strokovno svetovanje za zdravila pri samozdravljenju. - DT
Članice Društva kmetic iz Gančan in Ižakovec so se več tednov shajale v Gančanih in vezle prtičke ter se zaposlovale z raznimi drugimi ročnimi deli, da bi potem vse to (in ne samo to) prikazale na razstavi, ki je bila v nedeljo, 8. aprila, v župnijskem domu v Beltincih. Zares so bile pridne, kajti poleg omenjenega so razstavile tudi veliko aranžmajev oziroma estetskih ureditev okraskov za velikonočna jedila. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi praznične mesne in pekarske dobrote. Škoda, da na razstavo ni opozarjal kak izvesek oziroma pano, ki bi bil postavljen na pločniku pred župnijskim domom, saj bi potem bilo prav gotovo kaj več obiskovalcev. Vsekakor pa gre Gančanke in Ižakovčanke pohvaliti; saj so vložile veliko dela v izdelke in razstavo. - Foto: Š. S.
Na kratko
Logarovci
Gasilci Logarovec so na občnem zboru pregledali svoje delo v preteklem letu in sprejeli program letošnjih aktivnosti. Na zboru so podelili Emilu Šipliču, ki je vodil blagajniške posle zelo dobro kar štirinajst let, visoko priznanje: kip sv. Florijana, gasilskega zavetnika. Na zboru so se spomnili tudi svojih članic in jih ob materinskem dnevu obdarili. Da pa ni manjkalo dobre volje, so poskrbeli skupina Utrip in - vino vaškega predsednika. (Silvo T.)
Prosečka vas
Starše iz Prosečke vasi, katerih otroci obiskujejo OŠ Puconci in podružnično šolo v Mačkovcih, skrbi zdravje otrok, ker avtobusna postajališča niso pokrita. Še več: na avtobus čakajo kar na mostu, katerega ograja je napol podrta in zato nevarna, denarja za obnovo pa menda ni. Vsaj tak odgovor vedno dobi predsednik vaškega odbora, ko sproži vprašanje avtobusnih postajališč. Skrajni čas je, da zadevo nekako uredijo. (J. Ko.)
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Pasljel!« za fisfestimje. 1 t., Ul. a, listata 13. Sekala
Velikonočna razstava v Lipovcih
Pri Frankovih v Seberorcih ta čas dozorevajo limone na prostem. Sedemletna drevesa so imeli pozimi na hodniku. - Foto: B. He.

Na razstavi, ki jo je organiziralo Turistično društvo Lipovci, je bilo čez osemsto remenk, sto velikonočnih okrasnih venčkov, prav toliko aranžmajev in petnajst presmecev. S svojimi izdelki so se predstavili tudi malčki iz domačega vrtca in kot gostje njihovi sovrstniki iz vrtca v Pertoči. Pozornost so vzbudili tudi indašnji velikonočni pogrinjki, ki so jih pripravile Regina Pivar, Katica Mesarič, Rozalija Jakob in Anton Pucko. - Foto: J. Ž.
Na kratko
V zimskem času so člani zahajali v knjižnico in vadili v prostorih društva za kulturne in družabne prireditve. Februarja so se razveselili na maškaradi, marca so zapeli na materinskem dnevu in se srečali za dan žena.
Ze od zime naprej pridno telovadijo v telovadnici osnovne šole, to pa bodo počeli do maja. Članice vodi pri uri rekreacije (vsak četrtek) upokojena učiteljica Kamila Kozel (na sliki). Prav tako hodijo skupinsko in posamezno na pohode. Zdaj pripravljajo balinišče za novo poletno sezono. Letos bodo namreč gostitelji regijskega tekmovanja v balinanju. M. J.
Kamovci
V tem kraju, ki je eden manjših v lendavski občini, bi radi čimprej zgradili mrliško vežico. Ta je v načrtu za letošnje in prihodnje leto, vendar se nekateri občani držijo postrani, zato gradnja zamuja. V tem letu pa bodo skušali opremiti vaški dom, ki so ga začeli graditi že pred šestimi leti. (F. Bo.)
Lendavča-ni izdali učbenik
Kuharski tečaj s poudarkom na zdravi domači hrani
I založbi Zavoda R Slovenije za šols------1 tvo je izšla knjiga z naslovom Učnociljno načrtovanje slovenščine v 5- in 6. razredu v luči fleksibilne diferenciacije.
Gre pravzaprav za učbenik oz. priročnik, ki je nastal v sodelovanju učiteljev Dvojezične OŠ I Lendava - Ivanke Bratkovič, Blanke Horvat, Irene Lebar Frančič, Elizabete Ma-gyar, Elizabete Pal, Olge Paušič, Jožeta Sobočana in Irene Varga.

t
Na turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih poteka kuharski tečaj s poudarkom na zdravi domači hrani z manj maščobe. Tečaj vodi mentorica Olga Godina iz Gornje Radgone, učiteljica praktičnega pouka kuhanja. Dvaindvajset udeleženk, večinoma iz Krašč in okolice, se izobražuje za ta poklic. Z vedno večjim zanimanjem za podeželski turizem in zdravo domačo
V Grabah na Apaškem polju stoji že od 1923. leta lesen križ s Križanim in njegovo materjo Marijo. Postaviti ga je dal nekdanji posestnik z bližnje kmetije, ki Pa je bil po drugi svetovni vojni - podobno kot drugi Nemci - pregnan in potem so se naselili Slovenci: Vidmarjevi iz Dokležovja. Sedaj upravljata kmetijo zakonca Jože in Silva Vidmar. Tudi za nabožno znamenje sta poskrbela, saj sta dala postaviti 1987. leta nov križ, le Jezusov in Marijin kip sta ostala stara in zato sta toliko dragocenejša. Treba bi ju bilo restavrirati, sam križ pa morda prestavi* nekoliko bolj vstran od ceste, sicer se lahko zgodi, da ga kak kmetijski stroj spe’ zadene. Vsi posegi, ki bi ohranili križ, pa stanejo, zato bi Vidmarjeva, ki si seveda ne lastita križa, potrebovala pomoč dobrih ljudi. To pa ni le njuna pobožna želja' ampak tudi upanje, saj so s skupnimi močni poskrbeli za prenovitev križa v sosednji vasi. Res pa je tudi, da je na pobočjih Apaške doline še več križev, K
HfllM 19. april 2001 IZ HASIH KRAJEV 15
Pomembna poteza cankovske občine
Na kratko
Lokomobila tehnični spomenik
Anton Kous ohranja kulturno dediščino
ankovska občinska uprava je izdala že leta 1999 v dogovoru in s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor sklep o razglasitvi nekaterih častitljivo starih strojev, zbranih na turistični kmetiji Feren-covih v Kraščih, kot sta lokomobila in pripadajoča mlatilnica, za tehnični spomenik izjemnega etnografskega pomena, ki je vnesen v Register kulturnih spomenikov Republike Slovenije. Gre za lokomobilo kot enocilindrični parni stroj, izdelan leta 1927 v Budimpešti, in žitno mlatilnico znamke M. K. Allamvsu Gepgyra, model CCC, izdelan 1932. v Budimpešti, ki sta še vedno v brezhibnem tehničnem stanju. Oba stroja, ki sta last Antona Kousa, uporabljajo pri vsakoletni tradicionalni prireditvi Žetve in mlatitve po starem na turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih.
74 let stara lokomobila z lastnikom Antonom Kousom.
Ker stroja spadata med najstarejšo in ohranjeno tovrstno kmetijsko mehanizacijo v regiji, ju skušajo z občinsko odločbo zaščititi in zavarovati pred uničenjem ter omogočiti lastniku nadaljnje postopke, ki so potrebni za ohranitev tehnične vrednosti.
O tem je občinska uprava s Cankove obvestila tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor ter Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
»Korenin ne smeš nikoli spodsekati!«
Turistična kmetija Antona Kousa, ki je pred dobrim desetletjem orala ledino na tem področju, leži v prečudovitem okolju nad Ledavskim jezerom, ki omogoča čolnarjenje in ribo
lov. Na kmetiji so urejena tudi teniška igrišča. »Turizem ni le krožnik ali kozarec, ampak namenjamo posebno pozornost ohranjanju kulturne dediščine oziroma naši preteklosti. Z že znanimi prireditvami se skušamo navezati na delo in življenje naših prednikov. Če korenin ne neguješ, se drevo posuši! V tem pregovoru je globoka resnica. Sodobni človek se čedalje bolj zanima, kako je bilo nekoč. Stroji, ki jih imam postavljene v okolici turistične kmetije, so edinstveni v slovenskem merilu. Tako lokomobila kot mlatilnica sta ohranjeni in še vedno opravljata vse funkcije, kot sta ju nekdaj. Lokomobila namreč vozi mlatilnico od hiše do hiše, mlatilnica pa lušči, čisti in sortira zrnje, nazadnje pa iz nje pride čista slama.«
Posnetek ie z lanske žetve. Foto: Milan Jerše gledati. Zob časa namreč že načenja te stroje, zato pričakujem tudi sponzorsko in donatorsko pomoč. V tem letu naravnih vrednot, kulturne dediščine in turizma bi kazalo podpreti uresničitev tega nujnega projekta, ki bi se moral zgoditi že pred desetletjem ali več.«
Hkrati se moramo zavedati, da je to nujni sestavni del prihodnjega turizma. Bila pa bi to tudi mikavna točka za mnoge obiskovalce. Naštejmo samo slamnate strehe, domačo obrt s slamokro-vstvom pa prostor za osem oseb, ki bi rade spale pod slamnato streho, in seveda šolo v naravi, za katero je vedno več zanimanja, zlasti v Ljubljani. »Tam nas bolj poznajo kot Prekmurje. V vseh teh primerih gre za naravna doživetja, bližina Ledavskega jezera pa daje zares prijeten občutek. Šesthektarski kompleks lastnih površin okrog hiše, ki je urbanistično predviden za podobne namene v sklopu razvoja bližnjega Ledavskega jezera, prav tako omogoča širitev podobnih vsebin, ki jih bo gotovo zahtevala naša prihodnost v sklopu mednarodnega krajinskega parka treh dežel,« končuje Anton Kous. Zazrtost v prihodnost pa pomenijo tudi bližnja teniška igrišča, igrišča za nogomet in odbojko, čolni in še marsikaj zanimivega.
Milan Jerše ■
Tudi mlatilnica še vedno opravlja svojo Preteklost in prihodnost si podajata roko!
»Ker sta lokomobila in mlatilnica razglašeni kot kulturna in tehnična spomenika na državni in občinski ravni, mi to daje spodbudo za zbiranje tovrstnih strojev iz naše preteklosti.
Ljudje mi ponujajo vrsto takih starih strojev, ki jih nameravam prevzeti. S pomočjo strokovnjakov in arhitektov bo letos nujno treba Zaščititi vso »razme-
funkcijo.
tano« dediščino in kulturno-teh-nično vrednost pred vremenskimi vplivi, zato moramo zgraditi primerno streho, morda iz slame, saj pri nas premoremo t. i. šolo krovcev slamnatih streh. Razmišljam celo o nekem muzeju na prostem, ker razmetanih strojev okrog hiše ne morem več
VESTNIK
Velika Polana
V velikopolanski cerkvi je bila bogoslužna slovesnost v spomin na župnika Danijela Halasa, ki je umrl mučeniške smrti 1945. leta. O Halasu, o katerem teče postopek za beatifikacijo, je govoril duhovnik dr. Karel Beder-njak.
Letošnji zlatomašniki iz Pomurja so: Ernest Veleberi, rojen v župniji Bogojina, župnik v pokoju, ki biva v Mariboru; Janez Zorko, rojen v župniji Beltinci, častni kanonik, župnik v pokoju, ki prav tako biva v Mariboru; Štefan Zver, rojen v Banuti pri Lendavi, sicer pa župnik v Žetalah. Srebrnomašni jubilj pa bosta obhajala: Ignac Magdič, rojen v črenšovski župniji, sedaj pa župnik v Šmartnem v Rožni dolini, in Stanislav Nežič, rojen v beltinski župniji, župnik v pokoju, ki pa biva v Mariboru. (J. Ž.)
Hodoš
Najboljša športnica najmanjše slovenske občine Sonja Roman, ki študira v Ljubljani, ima za letošnje leto obsežne načrte. Državna prvakinja v krosu bo namenila posebno skrb pripravam na evropsko prvenstvo v Amsterdamu. Še posebno velik izziv pa je zanjo univerziada v Pekingu. Vsekakor želi izboljšati rekord v teku na 800 in 1.600 metrov. Je prizadevna študentka in odlična športnica, zato so občani nanjo zelo ponosni. (J. Ko.)
Spodnja Ščavnica
V spodnješčavniški pododbor radgonskega upokojenskega društva je včlanjenih 160 upokojencev, vodi pa jih 83-letni Janez Vukan. Občnega zbora in družabnega srečanja v gostišču Križan se je udeležilo 120 članov. Oboje so popestrili učenci podružnične šole Spodnja Ščavnica. Upokojenci se sploh radi udeležujejo takih in podobnih srečanj oziroma druženj, dobra pa je tudi udeležba na izletih. (L. Kr.)
Andrenci
V Andrencih pri Cerkvenjaku raste potomka najstarejše trte na svetu. Gre za sadiko znamenite žametne črnine z mariborskega Lenta, ki so jo posadili člani ansambla Završki fantje lani v spomin na uspešno gostovanje v Avstraliji in srečno vrnitev. Trto oskrbuje Jože Golob. Te dni so jo obrezali. Na slovesnosti so bili gojitelji in tudi župani občin Cerkvenjak, Sveta Ana in Benedikt ter podžupan lenarške občine. (F. Br.)
Na OŠ v Fokovcih je končalo 1966. leta osnovno šolo trideset učencev; zdaj, po petintridesetih letih, pa se jih je sešlo na srečanju, ki je bilo v gostišču v Andrejcih, štiriindvajset. Mednje je prišla tudi razredničarka Albina Albert, por. Ficko, ki je bila z njimi v letih odraščanja in mladostnih težav vedno odločna, tudi stroga, če je bilo potrebno, pa vendarle odkrita in topla. Vsem je dala pravo popotnico za življenje, za kar so ji seveda hvaležni. Nekaj jih je našlo svoj cilj in delo v tujini, celo v daljni Nizozemski. Nekateri so svoje vizije uresničili v svojih podjetjih; celo tako uspešno, da je bila ena od njih izbrana za podjetnico leta v slovenskem merilu. Drugi so svojo energijo spet vlagali na področju zdravstva in zavarovanja, tretji so uspeli v različnih dejavnostih kot podjetniki posamezniki, kmetovalci, delavci v tekstilni industriji itd. So generacija, ki je v petintridesetih letih po končani osnovni šoli - dozorela. In ker se bodo vsi že v letošnjem, vsekakor pa v naslednjem letu srečali z Abrahamom, so ob slovesu sklenili, da bo prihodnje snidenje že po enem letu. -D. Č., foto: Z. Z.
Državno sledarsko tekmovanje
opuiuiu miiuiuoinu uiu&ivu uunbKu oeueuuru je ono organizator državnega sledarskega tekmovanja ki ie bilo 23 in 24 marca v Sebeborcih. S psi različnih pasem je sodelovalo osemnajst tekmovalcev iz raznih krajev Slovenile V A-skupim je prvi Dam Lipič (ŠKD Goričko) z ovčarjem Nerom; v skupni uvrstitvi (upoštevaje rezultate prejšnjih tek movanj) pa je v državnem merilu drugi.	piejbnjm
V B-skupini je prvi Franc Žitek (KD MS) z ovčarko Šeri. V tej skupini je tudi prvi v državi
V B-skupini je sodeloval tudi Vlado Škerlak (ŠKD Goričko) z rotvveilerjem Sollom in se uvrstil na tretje mesto Na tretjem mestu je tudi v državnem merilu. <
V C-skupini je dosegel Branko Temlin (ŠKD Goričko) s svojim Dalijem četrto mesto, v državi pa je na drugem mestu. Tekmovalci s psi so na posnetku.
16
REPORTAŽA
19. april 2001 1«
Čeprav je na peronu visela tabla s časom in smerjo vožnje vlaka, na katerega smo se morali vkrcati tisti za severovzhod Slovenije, nekateri kljub temu niso vedeli, na kateri vlak morajo, saj so železniški uslužbenci obljubljali še en vlak v našo smer, ker je vlak, ki ga vidite na sliki, že bil poln.
Vožnja s »študentskim« vlakom od Ljubljane do Murske Sobote
Mučno potovanje ob koncu tedna
Nihče ni plačal za sedež na tleh ali stiskanje na hodnikih
omurski študentje in dijaki, ki študirajo in obiskujejo srednje šole v Ljubljani, kot prevozno sredstvo največkrat uporabljajo vlak. Ko smo nekatere od njih vprašali, zakaj se jim zdi potovanje z vlakom najprimernejše, nam je večina kot razlog navedla predvsem ceno, ki je nižja kot pri drugih javnih prevoznih sredstvih. To pa je bilo tudi vse. Le redko kdo je k prednostim dodal udobje, torej to, zaradi česar drugod po Evropi ljudje potujejo z vlaki. Še več, večina se je pritoževala ravno nad tem.
Jasno, se zavedajo študentje, udobje se tudi primerno plača, toda nihče od njih ni mislil na udobje kot prestiž, ampak preprosto na to, da se jim, predvsem ko se vračajo domov, ne bi bilo treba skoraj štiri ure stiskati v kupejih, sedeti na tleh ali stati v ozkih hodnikih vlakov. Torej za malo več prostora na vlaku gre. Ker verjetno nismo verjeli študentom, ki to zgodbo pripovedujejo že vrsto let, smo se prejšnji petek odpravili zgodaj zjutraj sami na vlak, da bi lahko začutili razmere na njem, ki naj bi bile vse prej kot prijetno potovanje od Ljubljane do Murske Sobote.
Bojana iz Veržeja
Darjan iz Bakovec
Tina iz Kroga
Zmešnjava
Naša pot se je začela v zgodnjih jutranjih urah, ko smo se iz Murske Sobote odpravili z vlakom proti Ljubljani. Štiri ure pozneje smo prispeli v prestolnico in počakali na odhod enega od vlakov, ki pelje študente in dijake iz Prlekije in Prekmurja proti domu. Odhod je bil predviden za ob 13.50, vendar smo se odpeljali kar s polurno zamudo. Razlog je bila velika gneča, zaradi česar se odgovorni na železnici niso mogli odločiti, koliko vagonov naj namenijo za našo smer. Že pred predvidenim odhodom smo od uslužbenca železnic izvedeli, da bosta peljala dva vlaka, vendar o tistem drugem ni bilo ne duha ne sluha. Na prvem, ki je stal na peronu brez napisa za smer, je bila vedno večja gneča. Ljudje pa so še kar prihajali in zmedeno pogledovali proti tablam za odhod ali spraševali mimoidoče, ki jim prav tako ni bilo nič jasno. Največ prihajajočih je bilo seveda študentov in dijakov, ki so se nekoliko bolj znašli in vstopali v vagone, pa vendar jih je še kar nekaj ostalo zunaj in pogledovalo po progi navzdol za morebitnim prihajajočim novim vlakom, saj je bil prvi že nabito poln. Nekateri so kljub temu prihajali na prepolni vlak, pogledali levo in desno po hodnikih, kjer je stalo že polno ljudi, potem pa znova skočili z vlaka. In tako pol ure gor in dol, gor in dol, gor in dol ...Dodatnega vlaka pa ni bilo. Dve minuti pred odhodom se nas je nato vendarle velika večina vkrcala v prepolne vagone, ki naj bi nas popeljali proti Murski Soboti. Prerivanje po hodnikih vagonov z ogromnimi potovalnimi torbami ni nič kaj prijetno, sploh če je zaman vse iskanje, kajti kupeji so bili čisto vsi polni, v nekaterih je --X------_ j I .	«.
ljudi. Čez čas so nad iskanjem obupali in so se kar na hodnikih posedli na tla. Mi pa smo izkoristili njihovo ne preveč dobro voljo in jih povprašali, kaj menijo o tem, da nihče ne ve, kam bo vlak peljal, da se morajo stiskati kot živina in da ima vlak že pol ure zamude. Ne bi radi pisali o tem, kakšne odgovore smo dobili - kajti, ljudje božji, bil je namreč veliki petek. Odločili smo se, da za mnenje povprašamo nekoliko pozneje, ko se bomo približevali domačim krajem, takrat se bo jeza že umaknila. Tudi Vestniko-vci smo si že začeli ogledovati, kateri kotiček je najbolj prijeten, ker
Odgovor Slovenskih železnic
Ker smo se seveda na petkovem potovanju sami prepričali, da so razmere na vlakih ob koncu tedna res takšne, kot jih opisujejo potniki, nas je zanimalo, glede na to, da se to dogaja že vrsto let, zakaj na Slovenskih železnicah ne poskrbijo za kakšno rešitev. Dobili smo naslednji odgovor: »Žal moramo povedati, da so vlaki ob ponedeljkih in petkih najbolj obremenjeni na vseh relacijah, tudi na tej med Ljubljano in Budimpešto. Slovenske železnice imajo ob teh dnevih v obtoku vsa razpoložljiva vozna sredstva, zato trenutno tudi ne moremo tega vlaka podaljšati oz. mu dodati kakšnega vagona. Bomo pa potnikom ponudili večje udobje z novim vozno-rednim obdobjem, ki začne veljati K), junija 2001, takrat bomo namreč vpeljali dodatne vlake na relaciji Ljubljana-Uodoš. Prepričani smo, da bomo z novimi vlaki pomembno popestrili ponudbo potniških vlakov za ta del Slovenije in potnikom ponudili bistveno boljšo prometno povezavo.«
si nismo mogli predstavljati, da bi naslednje tri ure morali stati. Ura za odhod vlaka je bila že krepko prekoračena, pa vendar se vlak še ni premaknil. Nekaj minut pozneje se je množica, ki je še vedno čakala zunaj, pognala proti zadnjemu delu vlaka in izginila za vagoni. V tem trenutku so jim začeli slediti še tisti, ki so sicer že bili na vlaku, vendar niso dobili sedeža, mi pa za njimi. Končno srečamo nekoga, ki nosi železniško uniformo, in izvemo, da bodo spredaj priključili še tri vagone. Začne se tek v drugo smer, kjer so že začeli s priklapljanjem dodatnih vagonov. Ko se končno prebijemo na vlak, pa spet razočaranje. Zdaj vsaj vemo, kam je izginila množica, saj so bili namreč tudi tukaj polni že vsi vagoni, za povrh pa je bil eden od njih še jedilni, kjer se brez naročila nisi mogel usesti. No, mi smo končali ravno v tem vagonu, seveda smo morali naročiti, in ko smo prijaznemu madžarskemu natakarju plačali, smo dojeli, zakaj je v tem vagonu nekaj mest še prostih, drugje pa se pot-
prebili preostanek potovanja, nič kaj prijetnega za tiste, ki ne prenašajo cigaretnega dima.
Potniki so nam povedali
Ko smo prispeli do Ormoža, smo morali za domačo smer prestopi na drugi vlak, ki je sicer kmalu odpeljal, vendar pa smo izvedeli, da se navadno nanj čaka več kot pol ure, zdaj pa se je seveda to izravnalo z zamudo v Ljubljani. Nekaj dijakov oz. študentov smo tudi povprašali o vožnji domov. Tini iz Kroga se zdi vožnja z vlakom proti domu zelo naporna in tudi predolga. Pravi, da sedež sicer zmeraj dobi, vendar mora biti na vlaku vsaj pol ure pred odhodom. Dodaja, da pelje vlak proti našim krajem bolj poredko in da pri tem večkrat ni redne povezave, najbolj pa jo moti, da je pozimi v vagonih zelo mrzlo, poleti pa vroče in brez prezračevanja. Bojana iz Veržeja
pa pravi, da je vožnja kljub temu predolga in utrujajoča, vendar ji je še vedno bolj všeč kot avtobus, ki je tudi občutno dražji. Pravi, da je vedno gneča, vendar pa njej uspe najti sedež. Darjan iz Bakovec se vrača iz Ljubljane domov vedno Z vlakom ob 13-50 in zatrjuje, da je takšna gneča, kot smo ji bili priča mi, vsak teden. Veliko jih vso pot stoji ali sedi na tleh, tudi sam je že nekajkrat vso pot presedel na svoj* potovalni torbi, in čeprav so pr' katerem od uslužbencev že spf°' žili pobudo, da bi dodali še več vagonov, rezultatov ni bilo.
Nekaj kilometrov pozneje sn*° morali prestopiti še v Žerovinci zaradi gradnje proge, tokrat *’J avtobus, se peljati do Ljutomef9, tam spet na vlak in končno sli*0 prispeli v Mursko Soboto. ■
Na koncu poti nam je postal0 jasno, zakaj si študentje in dijak*’ katerimi smo govorili pred t£ potovanjem, želijo, ko pridejo <1° mov, le še tople prhe in mehk*' postelje.
Darja Tibaot, Ciril Kosedn^
Tajg 19. april 2001_________KRONIKA 17
Roparja sredi belega dne
Udarec Lončaričevemu kanalu?
Zavezala sta ji usta in roke
Uspešna policijska akcija
z
di se, da se pritisk ilegalcev počasi umirja, saj so prijeli pomurski policisti od 11. do 15. aprila le 47 tujcev. Včasih so jih toliko odkrili v enem dnevu!
Zakaj psi niso lajali?
četrtek zjutraj, ko sem ustavil avto na cesti pri domačiji številka 45 v Kuštanovcih, me je z več strani »pozdravil« pasji lajež. Še več: kakih šest štirinožcev se mi je približevalo iz več strani, zato nisem upal izstopiti.
Morda kdo poreče, da sem bil strahopetec, sam pa menim, da sem ravnal previdno, preventivno, kajti v spominu mi je oštal nek gorički kužek, ki me je ugriznil pred dvema letoma. Le kaj bi mi utegnili narediti ti velikani? Še dobro, da je prišla vaščan-ka in razgnala pse.
»Sami ste videli, da imamo na tem bregu veliko psov. Tudi pri nas jih imamo. Ne morem razumeti, zakaj niso bili tako glasni
soseda^ranka je z vrvico nazorno prikazala, kako je imela Dragica vklenjene oziromš zavezane roke. Ona jo je bšvobodila in potem šo poklicali policijo.
včeraj, ko sta prišla k nam roparja. Poglejte, kaj sta mi naredila!«
Dragica Serec, stara sedemin-štirideset let, je zajokala in potem se ni in ni mogla pomiriti. Le kdo pa bi se, če bi doživel (in
k sreči preživel) tolikšno gorje!
Predzadnjo sredo okrog 11.20 je bila sama doma, saj se je mož Jože odpeljal v Avstrijo, sin Kristjan, po poklicu varilec, je bil v službi; hčerka Simona, dijakinja tretjega razreda ESŠ, v šoli; prav tako je bil v šoli dvanajstlet
ni sin Aleš, sicer učenec petega razreda. Pri Serčevih živi sicer
Dragica je pokazala prostor na hodniku, kjer je jemala iz zamrzovalne skrinje meso za pripravo kosila, potem pa sta se naenkrat pojavila roparja, ne da bi psi nanju lajali.
Staro stanovanjsko poslopje, v katerem sta roparja presenetila nič hudega slutečo Dragico Serec, ki je bila sama doma.
tudi ostarela teta Sidonija, vendar tudi ona ni bila doma, ampak je bila na zdravljenju v bolnici.
Roparja sta najbrž dobro poznala trenutno stanje pri Serče-vih, zato sta se podala na kazni
vo pot.
»Bila sem v ,prekliti’ (na hodniku), ko so se nenadoma odprla vhodna vrata. Resnično sta ne neznanca presenetila, kajti psi vedno lajajo, ko pride k nam kak njim nepoznan čloyek, tokrat pa so bili tiho. Sta jim roparja kaj
dala? Ne vem. Se pa spominjam, da sta bila dva. Eden je voščil dober dan, nato pa sta mi z ruto, ki sta jo sama prinesla, zavezala usta, da nisem mogla govoriti, ne vpiti oziroma klicati na pomoč. Oči mi nista zakrila, tako da sem ju videla. Stara sta bila med dvajset in trideset let. Večji je imel temne lase, oblečen pa je bil v črno jakno’, na glavi pa je imel črno kapo in vijoličasta očala. Drugi je bil nižje postave, imel je svetle lase, oblečen je bil v rdečkasto jakno’, imel je črna očala in črne, gor zavihane brke. Mislim, da so bili umetni.«
Dragica je spet zajokala.
, »Bojim se biti sama doma, kaj pa če spet pridejo ...?«
Mislila je seveda na roparje. Tolažil sem jo, da tadva zagotovo ne prideta več, kajti prej ko slej ju bo policija prijela, potem pa bosta nekaj časa »sedela«.
Dragica se je malo pomirila in povedala, da sta ji zavezala tudi roke. To pa je sicer zelo nazorno prikazala soseda Zlatica Kučan, po domače Aranka:
»Ko sta roparja odšla in sta Dragico pustila, je le-ta z velikimi težavami odšla zdoma in prišla k nam. Ni mogla govoriti, ker je imela zavezana usta, hodila pa je zelo težko, ker je imela na hrbet zavezane roke.«
Aranka je vzela vrvico, si jo ovila okrog vratu, nato pa jo kri
žaje speljala na hrbet in tako pokazala, kako je bila zavezana soseda, ko je prišla vsa nebogljena k njej po pomoč. Seveda so ji pomagali osvoboditi roke in usta ter nos, da je lahko polno zadihala. Potem so poklicali na petrovsko policijsko postajo, nakar so o dogodku v Kuštanovcih zvedeli tudi na drugih policijskih postajah in seveda kriminalistična policija, nakar je stekla akcija za odkritje in prijetje roparjev.
»Brž ko sta vstopila, je eden velel: ,Daj taužent mark! Baba, tvoj sin je delal v Nemčiji,’« je nadaljevala Dragica.
Eden izmed roparjev je pazil na Dragico, da se jima ne bi izmuznila in bi ji morda uspelo priklicati pomoč, drugi pa je prebrskal vse stanovanje in ni našel denarja. Menda je odnesel le mobilni telefon.
»Rekla sem jima, da nimamo denarja, toda onadva sta bila verjetno prepričana, da imamo ve-
Kazenska tožba proti gornjeradgonskemu županu
Vodeniku še ni izrečena sodba
Obravnava preložena za nedoločen čas
e večkrat opisan dogodek, ko naj bi gor ne j radgonski župan Miha Vodenik pred letom in pol vlekel za uho predsednico tamkajšnjega nadzornega odbora Olgo
Verzel, je prejšnji teden doživel še eno glavno obravnavo, za
katero je bilo napovedano, da se bo toženemu izrekla sodba.
Za to kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do šestih mesecev, vendar do končne odločitve tudi tokrat še ni prišlo.
ž
Kot nam je takoj po četrtkovi obravnavi, ki je potekala na Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, povedala Verzelova, je že pred časom na omenjenem sodišču vložila zasebno kazensko tožbo zaradi grdega ravnanja. Kaj vse se je pred letom in pol dogajalo v občinski pisarni, je bilo že večkrat opisano, poglavitno pa je to, da župan priznava, da je Verzelovo potegnil za uho, jo prijel za roko in zadnjico ter potisnil na hodnik, ker naj bi predsednica nadzornega odbora razgrajala v prostorih občinske uprave. Verzelova pa dodaja, da je posredovala zaradi tega, ker se je župan vtikal v njeno pošto, in da je med omenjenim prerivanjem padla na klubsko mizico v pisarni županove tajnice in se pri tem poškodovala. Takoj zatem naj bi obiskala zdravnika, ki je potrdil, da ima v ledvenem predelu podpludbe. Župan pa zanika, da je oškodovanki po
liko ,penez’. Odkod bi imeli denar, ko pa ga sproti dajemo za nakup kmetijske mehanizacije, gradimo pa tudi novo hišo, da bi se tako sčasoma preselili iz te stare,« je med jokom uspela povedati Dragica Serec iz goričkih Kuštanovec.
Svetoval sem ji obisk pri zdravniku, saj je doživela (in preživela) pravi šok, pa po rokah ima poškodbe, kajti roparja sta ji močno zavezala roke. Ne vem, ali je oziroma bo upoštevala ta dobrohotni nasvet. Potreben ji je tudi počitek. Bog ve, ali si ga bo, ko pa je na tako veliki kmetiji, kot je Serčeva, toliko dela. Samo delo pa ni tako naporno, kajti vajena ga je; hudo je, ker sta se nekega mirnega dne v pre-dvelikonočnem času iznenada pojavila roparja, ji zamašila usta, roke zavezala na hrbet, ji grozila in zahtevala denar ter jo spravila v težko psihično stanje.
Besedilo in foto: Štefan Sobočan ■
vzročil poškodbe.
Na tokratni obravnavi so bile zaslišane tri priče. Ključno pričevanje, zaradi njega so preložili tudi prejšnjo obravnavo pred dvema mesecema, naj bi podal Zdravko Podgornik iz Maribora, ki se je ravno takrat, ko je prišlo do prerivanja, mudil v prostorih občinske uprave. Toda priča je povedala, da ni videla ničesar, na podlagi česar še ni bilo mogoče izreči sodbe. Poleg njega sta bila zaslišana še Dragan Kujundžič in Darinka Bodanec, ki sta zaposlena na občinski upravi in kot lojalna županova delavca, pravi Verzelova, ne moreta biti relevantna za ta primer, čeprav sta povedala, da sta slišala kričanje, videla pa prav tako nista ničesar. Tokratna obravnava tako ni dobila svojega epiloga, saj Verzelova še vedno trdi, da je dobila poškodbe, to je potrdil tudi zdravnik, župan pa tega ne priznava. Tako naj bi na naslednji obrav-
To je prav gotovo posledica domnevne prekinitve tako imenovanega Lončaričevega kanala, ki je vodil prek hrvaškega Me-džimurja v Pomurje in od tod naprej proti Italiji. Zganili so se namreč organi pregona na hrvaškem in prijeli 38 vodnikov z območja varaždinske županije. Preiskovalni sodniki so za 24 prijetih odredili pripor. Medtem je v javnost tudi že prišla novica, da naj bi bil eden od manjših bossov (šefov) organizacije 48-letni Dra-gutin Srnec iz medžimurskega Malega Mihaljevca, ki sicer že prestaja zaporno kazen za ilegalno vodenje tujcev čez mejo, v biznis pa se je vključil v njegovi odsotnosti 19-letni sin Igor. Drugi šef pa naj bi bil 46-letni Berislav Borič iz Zagreba. Policija se je dlje časa pripravljala na veliko racijo, jo končno izvedla in izkazalo se je, da je bil sum upravičen, saj so pri osumljencih našli in odvzeli do pravnomočnosti postopka več mobilnih telefonov, osem
S. P. iz Krapja se je peljala z osebnim avtom Honda CRX po lokalni cesti iz smeri Krapja proti Ljutomeru. Očitno je vozila z neprimerno hitrostjo, kajti ni uspela speljati desnega ovinka in avto je zdrsni! s ceste ter čelno trčil v osamljeno domačijo številka 73. Voznica se je k sreči le lažje poškodovala, prej lep črn športni avto pa jo je odnesel s »hudimi poškodbami«, kajti škoda znaša več kot 1.300.000 tolarjev. - Foto: A. C.
Predsednica nadzornega odbora Olga Verzel pripoveduje o dogodkih v pisarni županove tajnice.
navi, ki je preložena za nedoločen čas, zdravniški izvedenec podal svoje mnenje o tem, ali je mogoče, da je prišlo do poškodb na klubski mizici, na podlagi katerega bo potem vendarle izrečena sodba.
Kot pa nam je še dodatno zaupala Verzelova, naj bi že pred tokratno obravnavo k njej prišla županova odvetnika s predlogom, da se bo župan oškodovanki opravičil, če bo odstopila od
najst avtov, razno orožje (tudi bombe), mamila, pretihotapljene cigarete in še vrsto drugih reči, ki domnevno izvirajo iz kaznivih dejanj. Osumljeni naj bi lani in v začetku tega leta ilegalno prepeljali čez hrvaško-slovensko mejo 900 tujcev (ne preseneča torej huda gneča na ljutomerski in ormoški policijski postaji!). Z vodenjem tujcev naj bi zaslužili najmanj okrog 800.000 mark. Na kriminalistični policiji v Čakovcu pravijo, da je bila skupina povezana z razvpitim Josipom Lončaričem, domnevnim glasnim bos-som, ki je v preiskovalnem zaporu v Sloveniji, njegova žena, po rodu Kitajka, pa je v zaporu v Italiji.	Š. S. ■
VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si
nadaljnjega postopka. Ta predlog pa je Verzelova odklonila, saj pravi, da bi se ji župan lahko opravičil sam, ne pa da to počne prek svojih odvetnikov. Zato bo, kot dodaja, po končani kazenski tožbi vložila še civilno tožbo, kjer bo namesto materialne odškodnine, o čemer še ni čisto prepričana, zahtevala le javno županovo opravičilo.
C. K., foto: J. Z. ■
18
SPOHT
19	2001 W5I»K
Nogomet
Prvi spomladanski poraz Mure
1/ petindvajsetem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi Si.mobil sta se srečali v Ljudskem vrtu najboljši moštvi spomladanskega dela prvenstva Maribora in Mure iz Murske Sobote, ki še edini nista bili poraženi. Čeprav so bili gostitelji favoriti, so nogometaši iz Fazanerije doživeli hujši poraz, kot je bilo pričakovati po prvem delu igre. Sobočani so dobili že v četrti minuti zadetek, to pa je gotovo vplivalo na nadaljnji potek igre. Kljub temu so se v prvem polčasu uspešno zoperstavljali tokrat boljšim gostiteljem. Žal so igrali v drugem polčasu premalo zbrano, to pa so znali izkoristiti podjetnejši gostitelji in si zagotovili visoko vodstvo, ki ga je nekoliko ublaži! Žilavec devet minut pred koncem tekme, ko je dosegel časten zadetek. To je bil prvi poraz Mure v drugem delu prvenstva.
Drugoligaši so odigrali enaindvajseto kolo. Lendavska Nafta, ki v spomladanskem delu prvenstva ni zmagala in je gostila Jadran Šepič, tudi tokrat ni uspela zmagati, saj se je tekma končala brez golov. To je bila šele druga točka Nafte v spomladanskem delu prvenstva. Nepričakovano visok poraz so doživeli nogometaši Beltinec v Kidričevem, zlasti še, ker se je prvi polčas končal brez golov. Renkovci so bili tokrat prosti. V spomladanskem delu prvenstva so Beltinci osvojili 7, Renkovci 4 in Nafta 2 točki.
Osemnajsto koto prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod je minilo v znamenju gostov, ki so zmagali kar na petih tekmah, in le v Križevcih in Veržeju so točke ostale doma. Moštvo pomladi je vsekakor Čarda iz Martjanec, ki je v petih kolih zbrala 13 točk, štirikrat je zmagala in enkrat igrala neodločeno. Tokrat so nogometaši iz Martjanec zmagali na Hotizi z golom Cmora, ki ga je dosegel v sredini prvega polčasa, in se z devetega mesta po jesenskem delu prebili že na tretje mesto. V drugem delu prvenstva uspešno tekmujejo tudi nogometaši Črenšovec, ki so doživeli le en poraz in so na drugem mestu, tokrat so zmagali v Puconcih, ter Bistrice, ki so jih po jesenskem delu prvenstva nekateri že odpisali, saj so imeli le 7 točk, spomladi pa so jih v petih kolih zbrali 11 in se z zadnjega prebili na dvanajsto mesto. Bistrica je tokrat prepričljivo zmagala v Rogašovcih. V spomladan-. skem delu tekmovanja sta uspešno startali tudi moštvi Bakovec in Veržeja, ki sta zbrali po 10 točk. Bakovci so zmagali v Odrancih, Veržej pa je doma premagal Tromejnik Slovenico iz Kuzme. Boljše kot jeseni igra tudi Tromejnik Slovenika, ki je vpetih kolih osvojil 9 točk. Leso-plast iz Križevec, ki je veljal za enega od kandidatov za prvo mesto, je šele v petem kolu dosegel prvo spomladansko zmago, ko je v Križevcih premagal Apače. Največje razočaranje spomladanskega dela prvenstva pa so moštva Odranec, Goričanke in Kobilja, ki so še brez zmage in so osvojila le po 2 točki. To velja tudi za Kemo iz Puconec, ki je bila po jesenskem delu prvenstva na drugem mestu, sedaj je na šestem, in Apače, ki so bile na osmem mestu, sedaj so na enajstem, moštvi pa sta osvojili le 3 točke.
V prvi soboški medobčinski nogometni ligi Tišina in Rakičan nadaljujeta boj za prvo mesto, saj sta obe moštvi zanesljivo zmagali v gosteh in povečali vodstvo. Ljutomerčani pa se so bodo, kot kaže, z novim porazom na domačem igrišču težko rešili izpada iz lige. I/ prvi lendavski medobčinski nogometni ligi sta vodeči moštvi Nedelice in Dobrovnika zmagali na domačih igriščih in bo treba počakati na medsebojno srečanje, ki bo čez štirinajst dni.
Feri Maučec I
21. mednarodni maraton Treh src v Radencih
Nogometna Si. mobil liga
V novo desetletje z izvirnimi koreninami
V Radencih bo 19. maja že 21. tradicionalni mednarodni maraton Treh src, najstarejši maraton in najbolj množična tekaška prireditev pri nas. »Vizija, ki je bila postavljena na prvem maratonu Treh src - postati najbolj množična športno-rekreativna prireditev v Sloveniji je bila dosežena že pred leti, vseh dvajset let je maraton potekal v duhu gesel »Tekmuj sam s seboj« in »Vsak je zmagovalec«.
»K tem izvirnostim in koreninam poslanstva, ki so usmerjene v množičnost, tekmovalnost, družabnost, humanitarnost, zdravje, prepoznavnost in edinstvenost, se vračamo tudi z vstopom v novo desetletje maratona,« je na tiskovni konferenci povedal novi pradsednik organizacijskega odbora Sašo Zidar, ki je po dvajsetih letih zamenjal Martina Sreša. Skupaj s člani organizacijskega odbora in pokrovitelja so novinarje seznanili z vsemi podrob
Mali nogomet - ženske
Soboška tretja osnovna šola drugič DP
V Litiji je bilo finale državnega prvenstva v malem nogometu za učenke osnovnih šol. Med štirimi ekipami so bile najboljše učenke Osnovne šole lil Murska Sobota, ki so premagale OŠ Litijo z 1 : 0 in OŠ Kamnik z 2 : 1 ter igrale neodločeno 0 : 0 z OŠ Semič. Tako so zasedle prvo mesto in postale državne prvakinje. Sanja Jezernik je bila proglašena za najboljšo igralko, Simona Kuzma pa je bila najboljša strelka. Za OŠ III Murska Sobota so igrale: Nataša Nemec, Mateja Pucko, Sanja Jezernik, Simona Kuzma, Tjaša Tibaut, Alena Milkovič, Vanja Kozic, Daša Kardoš, Olivija Filipič, Mateja Čepe in Tina Vujičič. To je drugi zaporedni državni naslov, ki so ga nogometašice soboške tretje osnovne šole osvojile pod vodstvom mentorja Marjana Sukiča. Čestitamo! (F. M.)
Nogometašice OŠ III Murska Sobota - državne prvakinje. Stojijo od leve: Marjan Sukič (mentor). Tjaša Tibaut, Daša Kardoš, Nataša Nemec, Simona Kuzma, Mateja Pucko; čepijo: Tina Vujičič, Mateja Čepe, Olivija Filipič, Alena Milkovič, Vanja Kozic in Sanja Jezernik.
Nogometna liga Si.mobil			Aluminij	21 12	6	3	43:21 42		.Kobilje	18	4 4 10		15:48 16	
Rezultati - 24. kolo			Elan	2013	3	4	37:21	42						
Mura:Gorica 2:0			Šmartno	2011	5	4	38:22	38	1. MNL MS					
Domžale: Rudar 4:1			Jadran	2010	5	5	33:20	35	Rezultati -	15. kolo:				
Tabor: Publikum 1 : 5			Iv. Gorica	2110	3	8	38:30	33	Lipa: Tišina 2: 5					
Korotan : Maribor 0 :1			Zagorje	21 8	6	7	27:21	30	Motvarjevci: Bratonci 1			:2		
Koper: Olimpija 3 :1			Nafta	21 7	7	7	23:22	28	Serdica:	Grad 1 :	2			
Rezultati - 25. kolo			Železničar	21 7	5	9	26:35	26	Slatina:	Rakičan	2:4			
Maribor: Mura 4 :1			Dravinja	21 7	5	9	18:27	26	Cankova	: Ižakovci 6: (		!		
Dravograd: Koper 3: 2			Viator	21 6	5 10		31:32	23	Ljutomer	:Roma 2:3				
Olimpija: Korotan 0:0			Šentjur	15 6	3	6	23.27	21	Tišina	1511 2		2	46:17	35
Gorica: Tabor 4 : 0			Beltinci	21 5	5	11	23:39	20	Rakičan	1511 2		2	41:14	35
Publikum: Domžale 1:3			Pohorje	20 5	4	11	19:34	19	Serdica	15	8 2	5	32:30	26
Rudar: Primorje 2 : 0			Brda	20 3	2	15	27.56	11	Slatina	15	7 3	5	38:30	24
Maribor	25 15	6	4 Olimpija	2514	5	6 Gorica	2511	4	10 Publikum	2510	5	10 Rudar	25	9	7	9 Primroje	24	9	6	9 Mura	25	8	8	9	50:26 58:39 41:35 41:39 34:40 31:31 27:31	51 47 37 35 34 33 32	Renkovci	20 2 3 3. SNL vzhod Rezultati -18. kolo: Hotiza: Čarda 0 :1 Odranci: Bakovci 0:2 Goričanka : Bistrica 0 :			15 4	24:48	9	Ižakovci	15 Roma	15 Cankova	15 Motvarjevci	15 Grad	15 Bratonci	15		7 3 7 3 6 3 6 1 5 1 5 1	5 5 6 8 9 9	35:34 36:46 35:41 35:36 39:35 25:34	24 24 21 19 16 16
Korotan 25 9 5 11	36:41	32	Kobilje: Turnišče 0 :		3				Lipa	15	4 1	10	18:42	13
Dravograd 24 9 4 11	39:40	31	Lesoplast: Apače 6:		2				Ljutomer	15	2 0	13	29:48	6
Koper	25 8 7 10	31:36	31	Veržej: Tromejnik. 2		:0				1. IVINI I pnriava					
Domžale 25 8 3 14	34:51	27	Kerna: Črenšovci 0:		2									
Tabor	25 6 6 13	29:52	24	Bakovci	1811	2	5	45:20	35	Rezultati -	12. kolo:				
2. SNL			črenšovci	1810	2	6	42:32	32	Polana: Olimpija 3:2					
			Čarda	18 8	7	3	34:21	31	Panonija	: Centiba	1 : 1			
Rezultati - 21. kolo			Turnišče	' 18 8	4	6	32:29	28	Nedelica	: Lakoš c	1:1			
Nafta:Jadran 0:0			Hotiza	18 8	3	7	39:26	27	Dobrovnik: Petišovcvi 2			: 1		
Aluminij: Beltinci 4:0			Kerna	18 8	3	7	33:27	27	Nedelica	12	9 2	1	40:7	29
Zagorje : Šmartno 1: 2			Odranci	18 6	7	5	35:31	25	Dobrovnik 12		9 2	1	29:10	29
Železničar: Triglav 0:2			Lesoplast	18 7	5	6	38:30	26	Polana	12	7 0	5	39:19	21
Dravinja: Elan 0 : 0			Veržej	18 6	5	7	26:24	23	Čentiba	12	5 4	3	27:19	19
Viator: Brda 2:0			Tromejnik	18 6	4	8	31:37	22	Lakoš	12	5 1	6	18:26	16
Iv. Gorica: Feroterm 5: 0			Apače	' 18 6	3	9	32:39	21	Panonija	12	3 3	6	12:26	12
Renkovci prosti			Bistrica	18 5	3	10	27:61	18	Olimpija (	-3) 12	2 1	9	18:27	4
Triglav	2115 3 3	47:13	48	Goričanka	18 3	8	7	23:27	17	Petišovci	12	1 1	10	13:62	4
nostmi in novosti 21. mednarodnega maratona Treh src v Radencih.
Letošnji, 21. mednarodni maraton Treh srC v Radencih, ki se vrača k svojim koreninam, bogati zakladnici izkušenj, preverjenih rešitev, pri katerem bo sodelovalo okrog tisoč ljudi, bo potekal v znamenju maratona (42 km), malega maratona (21 km), ki bo štel za državno prvenstvo, trim teka (8 km), humanitarnega teka, teka srčkov in veveričk (200 do 800 m) in planinskega pohoda. Na prireditvi bo vsak od najmlajših do starejših, od ljubiteljev teka in rekreacije do vrhunskih tekmovalcev našel nekaj zase. Maraton pa bodo spremljale tudi številne spremljajoče prireditve. Osrednja novost letošnjega maratona je spremenjena proga, ki zaradi lažjega varovanja proge, dela sodnikov in večje atraktivnosti, ne bo več potekala na avstrijski strani, temveč le po strnjenih na-
Mura Gorica 2 : O
seljih občin Radenci in Tišina, dolga pa bo 21 km. Maratonci (42 km) jo bodo pretekli dvakrat. Trim tek na 8 km pa bo potekal ob obrežju reke Mure. Štart in cilj bo pred hotelom Radin. Startnina maratona (42 km) in malega maratona (21 km) za prijavljence do 11. maja znaša 3.000, do 16. maja 3.500 in do 17. maja 4.500 tolarjev. Startnina na 8 km pa znaša 1.000 tolarjev na dan tekmovanja. Najboljši na 42 in 21 km bodo dobili denarne nagrade.
Feri Maučec
Nogomet
Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 2.000. Sodnik: Bohinc (Škofja Loka). Strelca: 1 : 0 Grizold (23), 2 : 0 Vogrinčič (34).
Mura: Botonjič, Jozinovič, Cifer, Prednik, Bakula, Dominko, Kopumovič, Vogrinčič (Tiganj), Ristič, Žilavec (Gajser), Grizold (Gabor).
Maribor : Mura 4 :1
Maribor - Stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 6.000. Sodnik: Mijatovič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Židan (4), 2 : 0 Cipot (54), 3 : 0 Duro (65), 4 : 0 Čeh (80), 4 : 1 Žilavec (81).
Mura: Botonjič, Jozinovič, Cifer, Prednik, Bakula (Erniša), Dominko, Kopu-novič (Gajser), Vogrinčič, Ristič (Gabor), Žilavec, Grizold.
2. SNL vzhod
Nafta : Jadran O : O
Lendava - Stadion Nafte, gledalcev 200. Sodnik: Avdagič (Ljubljana). Nafta: Starovasnik (Pečelin), Godina, Ulen (Hozjan), Doma, Bedo, Drvarič, Zver (Šoš), Tratnjek, Preininger, Utroša, Baša.
Aluminij: Beltinci 4 : O
Kidričevo - Stadion Aluminija, gledalcev 250. Sodnik: Pavlič (Laze). Strelci: 1 : 0 Jevdženič (55), 2 : 0 Franci (68), 3 : 0 Franci (78), 4 : 0 Bezjak (90).
Beltinci: Talaber, Zlatar, Fajdiga, Cener (Matevž Fras), Kokaš, Škafar, Matej Fras (Puhar), Mašič, Gostan (Benko), Zver, Kološa.
V Bakovcih je bil tradicionalni velikonočni pionirski nogometni turnir. Med osmimi moštvi so zmagali Bakovci pred Ljutomerom in Beltinci. Za najboljšega igralca in strelca so razglasili Mitjo Krefta (Bakovci), za najboljšega vratarja pa Marka Horvata (Ljutomer).
V prvem kolu drugega dela tekmovanja tretjeligaških reprezentanc je Zahod v Turnišču premagal Vzhod z 2 : 0 (0 : 0). To je bil prvi poraz nogometne reprezentance Vzhoda.
V polfinalnih tekmah pokala NZS na območju MNZ Murska Sobota so Beltinci premagali Čardo iz Martjanec po streljanju enajstmetrovk s 5 : 3 (1 : 1), Bakovci pa Apače s 3 : 0. V finalu bosta tako igrali moštvi Beltinec in Bakovec.
V tekmovanju prve slovenske mladinske lige je Factor v Ljubljani premagal Muro z 2 : 0. V tekmovanju slovenske kadetske lige pa je Mura v Ljubljani premagala Factor z 2 : 1 (Krajane, Vršič). (F. M.)
Rokomet
V dvanajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Arcont Radgona v Radencih premagal Savo iz Kranja z rezultatom 29 : 24 (17 : 9) in zabeležil svojo peto zmago. Radgončani so si že v prvem polčasu zagotovili prednost 8 golov, kar je bilo dovolj za končno zmago. Arcont Radgona: L. Klun 1, Petraš, Pintarič, Hojs 4, Smolko 1, Zorko 4, Trbuc 1, Kepe 6, Trstenjak, N. Klun 7, Fartek, Bogdanovič 1, Sinkovič 4. (F. M.)
3. SNL vzhod
Veržej: Tromejnik Slovenica 2 : O
Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 200. Sodnik: Ozu (Ptuj). Strelca: 1 : 0 Rajh (8), 2 : 0 Sunčič (41).
Veržej: Dervarič, Panič. Kolbl, Pučko, A. Osterc, Hanžekovič, B. Osterc, Vidmar, Rajh (Vajs), Sunčič (Špilak), Kosi.
Tromejnik Slovenica: J. Cener, Bence, B. Horvat, Škodnik (Sukič), B. Šalamon, S. Hajdinjak, Kranjec, Z. Cener, Zrim (D. Hajdinjak), Kovač, Smodiš.
Lesoplast: Apače 6 : 2
Križevci - Igrišče Lesopalsta, gledalcev 200. Sodnik: Babič. Strelci: 1 : 0 Kerčmar (24), 1 : 1 A. Vajnhandl (37), 2 : 1 Škaper (56), 3 : 1 Škaper (61), 4 : 1 Škaper (67), 5 : 1 Kutoš (75), 6 : 1 Gjergjek (84), 6 : 2 Rakovec (89).
Lesoplast: Zver (Holcman), PejčiČ, Šebok (Ulen), Živič, Kardoš, Škerlak, Krančič, Časar (Gjergjek), Škaper, Kutoš, Kerčmar.
Apače: Kozar, Hvalec (D. Vajngerl), Muhič, Fifolt, Rakovec, M. Vajngerl, Logar (Šunko), Šemrl, A. Vajnhandl, Vukan, Topolinjek (Hozjan).
Odranci: Bakovci 0: 2
Igrišče Odranec, gledalcev 150. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Far-šang (52), 0 : 2 Gergorič (69).
Odranci: Marič, Kreslin, Virag, Pozderec, R. Berendijaš, Hozjan (Marinič), Mertik, Golob (Zadravec), Koša, B. Berendijaš, Borovič.
Bakovci: Luk, Šnurer, Celcar, Šajt, Sabotin, Recek, Faršang, Viher (Š. Hari), Tratnjek, J. Hari, Ivanič.
Kobilje : Turnišče O : 3
Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 150. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Lacko (21), 0 : 2 Lacko (24), 0 : 3 Lebar (67).
Kobilje: Zver, Sajko, Cener, Gregorec, Nemet, Horvat, Pal, Zorica, Kutoš, Trajber, Lebar.
Turnišče: Dominko (Zver), Mertik, Hozjan, D. Pucko, Buzeti, J. Pucko, Starčevič, Ternar, P. Zver (Lebar), Tompa (Prša), Lacko.
Goričanka Big Fun : Bistrica O : 4
Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun, gledalcev 250. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelci: 0 : 1 Kuzma (45), 0 : 2 Kuzma (56), 0 : 3 Kustec (62), 0 : 4 Vickovič (88-11 m).
Goričnaka Big Fun; Nemec, Gider (Gumilar), Buček, Vogrinčič, Ficko, Poredoš, Kren, Lapoša, Kosednar, A. Turza (Kolar), B. Turza (Frčko).
Bistrica: Kusek, Žižek, Cigan, Kustec, R. Kolenko, Maučec, A. Kolenko (Horvat), Ozbetič, Kustec (Lebar), Vikovič, Kuzma (Korošec).
Nograd Hotiza : Čarda O : 1
Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 200. Sodnik: Mijatovič (Velenje). Strelec: 0 : 1 Cmor (25).
Nograd Hotiza: Žižek, Koudila, Farkaš, Oletič, Kolar, Prendel, Albert Lacko-vič, Tratnjek, Robert Lackovič, Ritlop, Albin Lackovič.
Čarda: Špilak, Matuš, M. Kerčmar, Jaklin, Antolin, L Kerčmar, Vogrinčič (Jančarič), Cmor, Ciguet, Horvat (Gomboc), Čarni.
Kerna : Črenšovci O : 2
Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 150. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Kreslin (41), 0 : 2 De. Horvat (72-11 m).
Koma: Maučec, D. Banfi, Vinčec (Sočič), Gomboši, Kuhar, Maček, Kuto^’ Rakar, Vučak (Kuzma), B. Banfi, Bočkorec (Dani).
Črenšovci: A. Plej, Matjašec, Hartman (Da. Horvat), E. Plej, Pucko (Gc>m boe), Šobak (Zelko), Tkalec, Kustec, Kreslin, Vori, De. Horvat.
2. MNL MS
Rezultati -15. kolo:
Makoter: Hodoš 8:0
Gančani: Pušča 1:0 Šalovci: Dokležovje 4 :2 Bogojina: Rotunda 7:0
2. MNL Lendava
Rezultati -12. kolo:
Žitkovci: Graničar 1:5
Makoter	1513	2	0	80:13	41
Gančani	1511	1	3	42:30	34
Šalovci	15 9	2	4	31:16	29
Bogojina	15 8	3	4	46:25	27
Hodoš	15 5	3	7	35:48	18
Pušča	15 4	0	11	21:47	12
Dokležovje	15 1	3	11	25:45	6
Rotunda	1? ?	n	1.1	71-77	A
Nafta (v.): Mostje 0:2
Dolina: Kapca 1:6	„4
Žitkovci	12	7	3	2	30:19	4
Mostje	12	7	1	4	36:19
Nafta (v.)	12	6	4	2	32:1'	%
Graničar	12	4	1	7	23:29
Kapca	12	4	0	8	22:25
Dolina	12	3	1	8	H:45

ItSTlII 19. april 2001
ŠPORT
19
Speedway
V Lendavi v nedeljo finale DP posameznikov
Otvoritvene kasaške dirke v Ljutomeru
Marko Slavič z Denom MS novi rekorder, sedem zmag gostiteljem
Speedway team Lendava, ki ga že nekaj časa uspešno vodi predsednik Andrej Matjašec, bo pripravil letos v Lendavi pet pomembnih dirk. Že v nedeljo, 22. aprila, bo finale državnega prvenstva posameznikov, na katerem bodo poleg slovenskih nastopili tudi dirkači iz Avstrije in Madžarske. V nedeljo, 10. junija, bo dirka za pokal klubov z mednarodno udeležbo. V soboto, 30. junija, bo močna mednarodna dirka, poimenovana Železni oven, na kateri pričakujejo tekmovalce iz osmih držav. V nedeljo, 12. avgusta, bo mednarodna dirka za evropski polfinale, ki bo štela tudi za pokal Lendave. V nedeljo, 9. septembra, pa bo v Lendavi mednarodna dirka za srednjeevropski pokal. Na vseh domačih tekmovanjih za državno prvenstvo bodo Lendavčani sodelovali s tremi tekmovalci. Z enim tekmovalcem bodo predvidoma sodelovali na dveh kvalifikacijskih dirkah in mednarodnih pozivnih dirkah. Prevzeli bodo organizacijo udeležbe na četrtfinali kvalifikacijski dirki na Madžarskem in polfinalni dirki evropskega klubskega prvenstva v Latviji. Mladi tekmovalci pa bodo sodelovali tudi na mednarodnih klubskih dirkah in dirkah za srednjeevropski pokal. Za Speedway team Lendava bodo letos nastopali štirje tekmovalci. Največ pričakujejo od že izkušenega 27-letnega Jožeta Korena iz
Mali nogomet______________
Ljutomerčani in Sobočani šesti, Križevci izpadli
V minuli tekmovalni sezoni so zastopali pomursko regijo v tekmovanju prve in druge slovenske lige v malem nogometu trije predstavniki: Makoter Meteorplast iz Ljutomera v prvi ter Marco Polo iz Murske Sobote in Križevci v drugi ligi.
Ljutomerski prvoligaš, ki ga je Prevzel trener Rajko Zemljič, prišli Pa so nekateri novi igralci - Dejan
COdbojka	~~
Pomurje na tretjem mestu?
V prvi tekmi končnice državnega članskega prvenstva v odbojki za tretje mesto je Pomurje v Murski Soboti premagalo Olimpijo iz Ljubljane z rezultatom 3 : 1 (27 : 25, 25 : 17, 25 : 27, 25 : 16). Po izenačenih prvem in tretjem nizu
Karate
Tromejnik iz
V Radljah je bil šesti turnir kyu v šotokan karateju. Sodelovali so 203 tekmovalci in tekmovalke iz 14 klubov, od tega jih je 148 tekmovalo v katah in 55 v borbah. Zopet so se izkazali karateisti Šotokan karate kluba Tromejnika iz Kuzme, ki so zasedli v skupni uvrstitvi tretje mesto, uspešni pa so bili tudi tekmovalci Apač. Skupno so zasedli šest prvih mest, in sicer štiri predstavniki Tromejnika iz Kuzme in dva iz Apač.
V katah so zmagali v svojih kategorijah: Davorin Šlebinger in Bojana Copot (oba Apače) ter Simona Gomboc, Tilen Solar in Polonca Hull (vsi Kuzma). Drugi so bili: Renato Trajbar, Evgen Bunder-la, Denis Recek in Valentina Trajbar (vsi Kuzma).
Tretja mesta so zasedli: David Halb (Kuzma) ter Aleš Mauko, Do-
Čentibe, ki je član slovenske reprezentance in je lani na državnem prvenstvu zasedel prvo mesto. Prvič pa se bodo preizkušali 20-letni Ištvan Horvat iz Doline, 16-letni Damir Lučič iz Doline in komaj 14-letni Borut Kovačič iz Čentibe. Ekipo strokovno vodita Ivan Koncut (kondicijski trener) in Artur Horvat (tekmovalni trener). Pričakujejo, da se bo eden od tekmovalcev uvrstil med prvih pet na državnem prvenstvu, ki omogoča uvrstitev v reprezentanco in sodelovanje na mednarodnih kvalifikacijah. Predsednik Andrej Matjašec, ki ima sodniško licenco, pa bo sodil na več domačih in mednarodnih dirkah.
Zopet se izkazal mladi Horvat
V Krškem je bila druga dirka za državno prvenstvo posameznikov, ki je bila zelo izenačena in razburljiva. Nastopila sta tudi Lendavča-na Jože Koren in Ištvan Horvat. Žal je imel Koren smolo, saj je v prvi vožnji naredil napako, bil diskvalificiran, odvzeli pa so mu tudi dve točki. Tako je zasedel v finalu B šele četrto, skupno pa osmo mesto. Zopet pa se je izkazal mladi Horvat, saj je v finalu D zasedel drugo ali skupaj štirinajsto mesto in dobil drugič zapored pokal kot najboljši mladi tekmovalec. Po dveh dirkah je Jože Koren s 24 točkami na sedmem mestu.
(F. M.)
Kralj in Franci Kemenšek (oba Tomaž), Toni Balažič (Veržej), Grega Zoubek (Ljubljana) ter Boštjan Žerdin in Damjan Jaušovec (Mala Nedelja) - je bil štiri kola pred koncem tekmovanja na četrtem mestu, to pa je obetalo uvrstitev v končnico prvenstva. Žal so bili rezultati slabši od pričakovanih, tako da se je moral Makoter Meteorplast zadovoljiti le s šestim me
so bili domačini boljši v drugem in četrtem in zasluženo zmagali.
Pomurje: Horvat, Prša, Tinev, Tot, Kerec, Čeh, Najdič, Marič, Ko-vačec, Fujs. Za tretje mesto potrebuje Pomurje še eno zmago. (F. M.)
Kuzme tretji
men Hodnik in Primož Štingl (vsi Apače).
Na četrta mesta so se uvrstili: Sergej Grosman, Uroš Potočnik, Blaž Macuh (vsi Apače) ter Matej Petek in Doris Krisl (oba Kuzma). V borbah je med ženskami zmagala Polonca Hull, Valentina Trajbar (obe Kuzma) je bila druga.
Tretji je bil Marko Grilanc (Apače), četrti pa Renato Trajbar (Kuzma). (F. M.)
Strelstvo
SD Gančani državni prvak
V Ljubljani je bil finale državnega prvenstva v dopisni strelski ligi s serijsko zračno puško. Sodelovala je tudi ekipa SD Gančani (Zvonko Rebrica, Milan Hari in Marjan Balažič) in s 1097 krogi zasedla prvo mesto in osvojila naslov državnega prvaka, to pa je lep uspeh. Strelci iz Gančan so bili pred tremi leti državni podprvak, letošnji naslov državnega prvaka pa je njihov doslej največji uspeh. Med posamezniki je bil Rebrica s 369 krogi šesti, Hari s 368 sedmi in Balažič s 360 krogi deseti. (F. M.)
V hladnem in vetrovnem vremenu so bile na hipodromu v Ljutomeru, kot je to že v navadi, na velikonočni ponedeljek otvoritvene kasaške dirke, ki jih je pripravil naš najuspešnejši Kasaški klub Ljutomer. Letos bodo pripravili v zibelki kasaškega športa še sedem ali osem dirk (ni še znano, ali bo slovenski kasaški derbi 5. avgusta v Ljubljani ali v Ljutomeru). Pred okrog 1.200 ljubitelji kasaškega športa (med njimi je bil tudi državni sekretar Ministrstva za kme
stom, to pa kljub večjim ambicijam tudi ni neuspeh.
Zanimivo je, da so Ljutomerčani po enkrat premagali moštva, ki so se uvrstila v sklepni del prvenstva (Litija, Sevnica, Puntar, GIP Beton). Najboljši strelec v ekipi je bil Kamenšek s 25 goli. Sicer pa imajo Ljutomerčani v državni reprezentanci kar tri igralce (Kralj, Kamenšek, Kurnik).
Ljutomer ostaja drugoligaš
Odbojkarji Ljutomera so zasedli po končanem tekmovanju v drugi državni odbojkarski ligi deveto mesto in bi morali odigrati za obstanek v ligi kvalifikacije. Ker pa so se Poljčane, ki so bile desete, odpovedale kvalifikacijam in zapustile ligo, enako je storila ekipa Fužinarja z Raven, prvak tretje lige vzhod, ki bo še naprej nastopala v tretji ligi, ostajajo tako Ljutomerčani drugoligaši brez kvalifikacij.
Perspektivna ljutomerska odbojkarja Andrej Grut in Tomaž Horvat pa sta bila pozvana v državno reprezentanco. Grut bo nastopal za slovensko kadetsko reprezentanco na evropskem kadetskem prvenstvu na Češkem, Horvat pa za slovensko mladinsko reprezentanco na kvalifikacijah za EP v Romuniji. (N. Š.)
tijstvo, gozdarstvo in prehrano Darko Simončič) je na dirkah sodelovalo 77 kasačev iz 8 klubov. Daleč najuspešnejši so bili gostitelji, saj so od osmih osvojili kar sedem zmag. Ena zmaga pa je šla v Ljubljano. Junak prvih letošnjih kasaških dirk je bil naš najuspešnejši tekmovalec Marko Slavič iz Ključarovec s tremi zmagami. Najbolj odmevna je bila njegova zmaga z Denom MS v sedmi dirki, ko je postavil osebni in novi rekord za triletnike s kilometrskim časom
Marco Polo, ki se je kasneje preimenoval v Mursko Soboto, je igral med drugoligaši vidno vlogo v prvem delu prvenstva, saj je bil med kandidati za naslov prvaka. V nadaljevanju pa sta klub zaradi obveznosti pri NK Mura zapustila Srečko Ilič in Zlatko Gabor, to pa je pomenilo konec uspešnih nastopov. Sobočani so tako zasedli šesto mesto. Povsem razočarala je ekipa Križevec pri Ljutomeru. Pred koncem prvega dela prvenstva je trenerja Janeza Soviča zamenjal Mladen Nemec, ki pa se v vlogi trenerja in igralca ni najbolje znašel, čeprav je pogosto tresel mrežo nasprotnika. Zaradi nepričakovanih spodrsljajev, zlasti na domačem igrišču, so Križevci zasedli deseto mesto in izpadli iz lige. Morda bodo dobili priložnost igranja v kvalifikacijah, zaradi težav pa je na vidiku vrnitev v medobčinsko ligo.
N. Šoštarič
Delavske športne igre
Razpis za tekmovanja v letu 2001
Športna zveza Murska Sobota - odbor za šport in rekreacijo, ki že vrsto let uspešno organizirata tekmovanja delavsko športnih iger, razpisuje tekmovanje za leto 2001. Tekmovanja bodo potekala v desetih športnih zvrsteh: kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, košarki, tenisu, streljanju, športnem ribolovu, pikadu in šahu. Prijave je potrebno čim prej poslati na Športno zvezo Murska Sobota, Mladinska 3, da bi lahko pravočasno začeli s tekmovanjem. Podrobnejše informacije je možno dobiti na Športni zvezi Murska Sobota. (F. M.)
1:16,5. Sicer pa je postavil osebna rekorda tudi z Dalle MS v prvi dirki in z Dave MS v tretji dirki. Na dirki je prišlo tudi do majhne nesreče, saj sta se zaradi tehnične napake na opremi zaletela voznik Piste Sašo Sršen in Anton Sketelj z Marlijem Somollijem, vendar brez hujših posledic. Najbolj izenačena je bila zadnja dirka, saj so zmagovalca ugotavljali s fotofinišem. Kljub hladnemu vremenu so bili doseženi dobri kilometrski časi.
Rezultati - 1. dirka: 1. Dale MS (M. Slavič, Lj.) 1:21,0, 2. Lassaro (S. Moleh, Lj.) 1:21,3, 3. Vindi So-molli (A. Marinšek, Krško) 1:22,7; 2. dirka: 1. Arnika (D. Šonaja, Lj.) 1:24,7, 2. Mesečeva sanja M (A. Slana, Lj.) 1:26,2, 3. Finca (J. Sla
vič, Lj.) 1:26,8; 3. dirka: 1. Dave MS (M. Slavič, Lj.) 1:18,2, 2. Lu-nasy (M. Benkovič, Mb.) 1:18,6, 3. Prince Lobell (S. Bele, Šentj.) 1:19,2. 4. dirka: 1. Fonda As (S. Slavič, Lj.) 1:21,4, 2. Fidelia (M. Seršen, Lj.) 1:21,4, 3. Anika (V. Žnidarič, Lj.) 1:21,8; 5. dirka: 1. Leona III (S. Makovec, Lj.) 1:19,0, 2. Savon (R. Hanžekovič, Lj.) 1:19,4, 3. Diadora (Janko Sagaj, Lj.) 1:20,1; 6. dirka: Persugill (M. Gregorc, Stožice) 1:19,9, 2. Safir II (M. Mars, Krško) 1:20,2, 3. Cher du gazeau gh (L. Gorjanc, Brdo) 1:20,7; 7. dirka: 1. Den MS (M. Slavič, Lj.) 1:16,5, 2. Crown (A. Anto-lin, Lj.) 1:17,9, 3. Sadam (M. Prašnikar, Stožice) 1: 18,8; 8. dirka: 1. Fabian (B. Slana, Lj.) 1:19,5, 2. Lepi B (L. Gorjanc, Brdo) 1:19,5, 3. Bukefalos (V. Maletič, Šentj.) 1:19,5. (F. M., fotografija: J. Z.)
Namizni tenis
Ocepek med šestnajsterico
V organizaciji NTZS je bilo v Radencih deveto mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Sodelovalo je 80 igralcev in igralk iz 9 evropskih držav. V reprezentanci Slovenije sta nastopila igralca Moravskih Toplice Sobote Bojan Ropoša in Tomi Ocepek, med posamezniki pa je ' igral tudi kadet Tomaž Roudi. V zelo kakovostnem tekmovanju slovenski predstavniki niso dosegli vidnejših uvrstitev. V tekmovanju posameznikov je bil med dvema slovenskima predstavnikoma, ki sta se uvrstila med šestnajsterico, tudi Sobočan Ocepek, to pa je zanj lep uspeh. Veliko priložnost za dobro uvrstitev je zamudil Ropoša, ki po dveh zmagah v predtekmovalni skupini ni izkoristil končne žogice za zmago s predstavnikom Belgije. Ropoša - Ocepek pa sta v dvojicah izgubila s predstavnikoma iz Belgije in se nista uvrstila med osmerico.
M. U.
Šport od tod in tam
Atletika - V avstrijskem Cmureku je bil prvi mednarodni tek ob Muri. Med 110 tekači je zmagal v absolutni kategoriji na 10 km Bojan Brus. Med deklicami na 500 m je zmagala Martina Mauko, v teku na 15 km je bil Karli Vrbnjak šesti, na 5 km pa Anton Kovačič deveti. (G. G.) Kros v Selu - Občinska športna zveza Moravske Toplice - komisija za atletiko organizira v sodelovanju s ŠD Rotunda.Selo - Fokovci 5. tradicionalno odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu in tek pomurskih poslancev, županov, direktorjev in menedžerjev. Prireditev bo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri v športnorekreacijskem centru v Selu. Na sporedu bo kar 21 različnih kategorij. Štartnina je 400 SIT za mladince in starejše. Najboljšim bodo podelili priznanja in darila. Na sporedu bo tudi rekreacijski pohod Spoznavajmo našo občino. Prireditev bodo sklenili s prvomajskim družinskim piknikom. (G. G.)
Kros v Radencih - Šolsko športno društvo Tri srca Radenci organizira v sredo, 25. aprila, ob 12. uri na nogometnem stadionu v Radencih pomursko prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole. Tekmovali bodo v desetih starostnih kategorijah. Kros bo v vsakem vremenu, najboljši pa bodo sodelovali 5. maja na državnem krosu v Šmartnem pri Litiji. (F. M.)
Hitrostno rolanie - ŠD Do konca iz Lendave - sekcija za hitrostno rolanje organizira 5. in 6. maja v športnorekreacijskem centru v Lendavi mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju za 6. pokal Lipe. Prijave bodo zbirali do 3. maja 2001 na naslov: Ladislav Solarič, Dobrovnik (telefon: 02 579 1452 ali 02 579 1430) (F. M.)
Šah - Na aprilskem hitropoteznem članskem turnirju ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je sodelovalo 8 šahistov. Zmagal je Kovač s 5,5 točke pred Vučkom, 5, A. Kosom in B. Harijem, po 4, ter D. Ha-rijem in Radosavljevičem, po 3 točke. (F. M.)
Šah - Na marčevskem mladinskem hitropoteznim turnirju ŠD Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je sodelovalo 7 šahistov. Zmagal je Aleš Lazar s 5,5 točke pred Boštjanom Hočevarjem, 4,5 in Majo Hočevar, 3 točke. (F. M.)
Šah —
Jubilejni dvoboj v Soboti
Ob praznovanju 50-letnice ŠD Radenska Pomgrad in 65-letnice igranja šaha v Murski Soboti bo v petek, 20. aprila 2001, ob 17. uri v prostorih Euresta (Družbena prehrana) v Murski Soboti šahovski dvoboj med ŠD Radenska Pomgrad in reprezentanco Pomurja. Igrali bodo na 30 deskah. (F. M.)
Hokej na travi
Visoka
zmaga Leka
V tretjem spomladanskem kolu državnega članskega prvenstva v hokeju na travi je Lek v Lipovcih visoko, z 11 : 2 premagal Triglav iz Predanovec. Murska Sobota in Moravske Toplice pa sta se drugič razšla z neodločenim izidom, tokrat 2 : 2. Svoboda iz Ljubljane je bila prosta.
Lek Lipovci	6	5	1	0	38:4	16
Triglav	7	5	0	2	21:22	15
Svoboda 6 3 12 17:12 10 M. Toplice	6	0	2	4	5:23	2
M. Sobota	7	0	2	5	7:27	2
ai NA SCENI 19. april 2001 fifil
Vaša čustva
Sedaj ve
Sedaj je prepozno, sama sem kriva za vse. Sam sedaj vedel bo, da mu sreče privoščil ni. Sam sedaj vedel bo, da ljubil jo je močno.
Sedaj se tudi jaz zavedam, da kriva sem te zmede vse. Da bi to vedela, tega storila ne bi. Sam sedaj vedel bo, da sovražijo močno. Sam sedaj vedel bo, da srečen nikoli ne bo. Sedaj se bo zavedal, da sreče ni.
Da bi odkril skrivnost svojega srca, vedel bi, da sovraži jo.
A ni povedal ne besede, storil ne napake in obljubil ni stvari in vedel ni, zakaj se mu to godi.
Andi
Upanje
Mogoče nekoč, mogoče nekje združena bova, moje srce.
Upanje, da živim naprej, edina bilka je, ki je ne izpustim, edino, kar še imam, edino, za kar še živim.
Mogoče nekoč, ko odprla bom vrata, vrata svojega srca, prišel boš ti, da ljubiš me, rekel mi.
Takrat bova združena in moja želja bo uresničena. Mogoče nekoč, mogoče nekje...
Sonja Š.
Poglej me v oči
Poglej me v oči in videl boš razočaranje.
Poglej me v oči in videl boš obup.
Poglej me v oči in videl boš hrepenenje.
Poglej me v oči in videl boš to, česar drugi videti ne morejo.
Tamarine
Dolina ljubezni
Tiho je v tej dolini, v njej so najini spomini, tu ostale so noči, v njih objeta jaz in ti.
Po tej dolini sva hodila, z roko v roki se vodila, tu spoznala sva midva, da sva si usojena. Ptičke tu so žvrgolele, nama so najlepše pesmi pele, midva pa zaljubljena, kakor dva golobčka sva bila.
Zvezdna noč takrat je dvoje src združila, zaspana rožica se je priklonila, besede nežne je izgovorila:
»Oh, da bi se vedno tako ljubila, da bi vaju nekoč še božja roka združila, da bi vedno srečna bila in kot nekoč z roko v roki
v dolino spomine obujatpmihajala.«
NN
Ljudje postajamo hladnejši
Če človeka logično prepričate, da v bistvu nima za kaj jokati,	•
bo nehal jokati. To je jasno.
Vi mogoče mislite, da ne bo nehal? Potem bi bilo prelahko živeti. .
- Amor
Ljubim...
Ljubim sonce, luno in tebe. Sonce ljubim podnevi, luno ljubim ponoči, tebe ljubim za vedno.
Let 3 na Juri
Film: Sovražnik pred vrati
Kdo bo koga?
““1 olgo pričakovani vojni spektakel Sov-1 ražnik pred vrati (Enemy At The Ga-I tes) francoskega režiserja Jeana Jac-quesa Annauda, ki nas je že presenečal s filmi Vojna za ogenj, Ime rože, Ljubimec in Sedem let v Tibetu, je letos na berlinskem filmskem festivalu šokiral le Nemce, dvomimo pa, da bo presenetil tudi preostali svet.
Visoko pričakovana vojaška epopeja ne preseneča z ničemer novim, tisti, ki so že gledali predfilm ali poznajo zgodbo, pa lahko že brez težav uganejo, kakšna bosta dogajanje in razplet. Tako je predvidljivost ena glavnih pomanjkljivosti filma, po kateri si gledalci rečejo »to smo že videli«, enako kot preveč zamerikanizirani filmski klišeji. Tisti, ki upajo na kakšen nov filmski zasuk v Annaudovem delu, bodo ostali razočarani. Prav tako je vprašljivo, ali se je v Stalingradu res dogajalo vse to, kar je Annaud pričaral na filmsko platno, čeprav naj bi mu za predlogo rabilo kar dvajset literarnih del. Vprašljivo je, ali so Rusi res pobili vse svoje vojake, ki so se umikali, saj bi bilo to nelogično v bitki, kjer so nujno potrebovali vsakega človeka, dvomiti velja uidi o izredno agresivnem in koleričnem liku Hruščova, kot je prikazan v filmu, in še nekaj pretiravanj bi se lahko našlo pod lupo. Kot izrazno sredstvo film ni slab, le pretresljivosti, ki si je tako želi, ne uspe podati v obliki, ki bi prepričala gledalca. Tudi nekateri dialogi so, milo rečeno, čudni, igra pa kljub odstopanju in trudu Juda Lawa ter še posebej Eda Harrisa ni ničesar posebnega. Moteči element je tudi angleški naglas, s katerim govorijo vsi Rusi, tako da že ta posebnost naredi distanco do gledalcev, nedodelan je tudi psihološki profil nekaterih akterjev, kot npr. Boba Hpskinsa, ki proti koncu filma kar izgine.
Zgodba se dogaja nekaj dni leta 1942, ko prispe mladi pastir z Urala Vasilij Zajcev (Jude Law) v Stalingrad, v primerjavi s katerim je pekel le udobna kavarniška soba. Ruska vojska je popolnoma razbita in demoralizirana, zato ima politični vrh Sovjetske zveze nalogo, da najde motiv za nove boje' Ko se Zajcevu, ki ga je dedek učil v otroštvu streljati volkove, posreči ubiti pet Nemcev naenkrat, politični komisar Danilov (Joseph Fiennes) ve, da je našel to, kar je iskal. Z željo, da
Ekonomska šola
se bo povzpel po politični lestvici, to z veseljem sporoči poveljniku Hruščovu (Bob Hoskins), ki od svojih vojakov zahteva samo dvoje: ali brezupen boj ali takojšen samomor. Sprva je Zajcevu, ki začne s svojo puško od-streljevati Nemce kot za stavo, slava všeč, vse pa se spremeni, ko se zaljubi v vojakinjo Tanjo (Rachel Weisž), ki pa je všeč tudi Danilovu. Vasilij dokončno spozna, da sam ni tisto, za kar ga predstavlja sovjetska propaganda takrat, ko pošlje nemško poveljstvo v Stalingrad aristokratskega in hladnokrvnega bavarskega plemiča, majorja Koniga (Ed Harris), svojega najboljšega
ostrostrelca, ki je v stalingraj-skem peklu že izgubil sina. Kd-nig povabi Vasilija na ostrostrelski dvoboj in od takrat naprej je stalingrajska bitka odvisna od zvitosti in spretnosti obeh mož. Toda prednost Vasilija, ki se že skoraj sprijazni s smrtjo, je v tem, da v svojem boju ni sam, medtem ko Konig je ... Psihološka napetost in trenutki, ko nastavljata pasti drug drugemu, so pravzaprav najboljši trenutki filma. Kot kaže, pa bodo letos filmi z vojno tematiko pravi hit, saj se za poletje že obljublja ameriški spektakel Pearl Harbor.
Tomo Koles ■
Tudi mi smo pripomogli k čistejšemu okolju!
ijaki 2. j. oddelka Ekonomske šole v Murski Soboti smo se skupaj z razredničarko dogovorili, da bomo tudi mi prispevali nekaj svojega prostega časa za lepše in prijetnejše okolje. Dogovorili smo se, da se bomo odzvali vabilu Mestnih četrti Murska Sobota in se udeležili čistilne akcije v Fazaneriji.
Enemy At The Gates, ZDA 2000. Režija: Jean Jacques Annaud. Igrajo: Jude Law, Ed Harris, Joseph Fiennes, Rachel Weisz, Bob Hoskins, Ron Perlman, Mathias Habbich. Dolžina filma: 130 minut. Vestnikova ocena: 3-4. Ocena igre: 3-4. Na sporedu v soboškem kinu Park od 26. do 29- aprila.
I pet je tu april, spet bomo praznovali prih I zato pa je zopet tu, letos že 5., tradicional
——ljurjovo je, ki poteka v kinodvorani pri Sil Ščavnici.
Tovrstni koncert se je prvič zgodil aprila leta 1997 v okviru prireditev ob občinskem prazniku kot alternativa dogodkom, ki mladim niso ponudili prav veliko. Organizator, Kultufho glasbeno društvo Dežurni krivci, je v petih letih prireditev pripeljalo na nivo enega najboljših koncertov v Pomurju in vsem dvomljivcem dokazalo, da se da dober koncert narediti tudi zunaj mestnega središča. V preteklih letih se je na odru zvrstilo okrog 15 skupin, omeniti velja Res Nullius in Demolition Group, letos pa bo vrhunec večera reška skupina Let 3, o kateri ni treba izgubljati besed, saj jo mnogi označujejo za najboljši live band na Balkanu. Poleg njih bodo tu še domačini Dežurni krivci, ki pravkar promovirajo svoj prvenec, pred njimi pa bodo na odru še dobitniki raznih nagrad Juff iz Lendave ter radenski The Cool. Koncert bo v petek, 20. aprila, začel pa se bo ob 20. uri in 30 minut.
T. K. ■
Zbrali smo se v sobota, 24. marca 2001, na parkirišču pri Srenješolskem centru. Po začetnih dogovorih in razporeditvi smo se odpravili v Fazanerijo. Tam smo z dovolj dobre volje začeli pobirati vse, kar ne sodi v ta gozdiček, predvsem zato, ker v tem delu mesta potekajo športne dejavnosti (trimska steza). Odgovorni smo bili za čiščenje območja od starega Murinega stadiona do razbremenilnega kanala. Moram reči, da smo v tem gozdičku naleteli na marsikaj, kar ne spada vanj. Med drugim na star hladilnik, betonske bloke, ostanke koles, stare stole ..., da ne govorim o steklenicah in pločevinkah, ki jih je bilo za nekaj »gajb«. Ob neki klopi na trimski stezi smo naleteli na razbite steklenice. Tisti, ki jih je razbil, jih je najverjet-njeje razbil v desetih sekundah, pet dijakov pa je porabilo pol ure, da je počistilo črepinje in druge odpadke ob klopi. Vsak, ki je kdaj razbil
steklenico v naravi, naj se zamisli nad tem. Steklo se v naravi ne razgradi, temveč črepinje ostanejo v zemlji za zmeraj.
V treh urah smo pobrali dobršen del smeti. Ne vem, ali smo bili po opravljenem delu ob pogledu na polno traktorsko prikolico smeti zadovoljni ali zaskrbljeni zaradi količine odpadkov, ki smo jih pobrali.
Tako smo tudi mi dodali svoj prispevek k čistejšemu mestu in okolici. Na ta način smo združili koristno s prijetnim. Na koncu smo se okrepčali s pleskavico in sokom na teniškem igrišču. Za nagrado pa smo prejeli cvetje, ki smo ga odnesli domov in poklonili mamam ob materinskem dnevu.
Upam, da bomo v prihodnje skrbeli za čisto okolje, v nasprotnem pa namenili še kaj časa za takšne ali podobne akcije.
Urošjakšč 2. j., Ekonomska šola I
Nagradna igra ob Balaševičevem koncertu
orde Balaševič se 26. maja ponovno vrača v Ljubljano. Prvič bo nastopil v ljubljanskih Križankah in s tem prekinil tradicijo nastopanja v hali Tivoli. Tokrat bo predstavljal svoj zadnji album, v katerem podaja osebna mnenja in gledanja na dogajaje v zadnjem desetletju. Na koncertu pa lahko pričakujemo tudi vse stare hite in neponovljive balade, zaradi katerih je panonski mornar postal to, kar je.
Vstopnice za koncert lahko kupite tudi v Murski Soboti, v Queen Shopu v Kocljevi 1 in v igralnici v Kocljevi 10 Zmaln
sreče pa lahko dobite vstopnico zastonj, če odgovorite na naše nagradno vprašanje.
Vsak teden bomo postavili eno, vsi pravilni odgovori pa bo-
r----------------------------
do sodelovali v žrebanju, ki bo zadnji teden pred koncertom-Izžrebancem bomo podaril* vstopnico za koncert 26. maja in šest kaset The Best of Balaševič-_____________________— 1
Nagradna igra ob । Balaševičevem koncertu j Nagradno vprašanje tega tedna pa je: Kakšen je naslov Bala- | ševičevega zadnjega albuma, ki ga bo predstavil 26. । maja na koncertu v ljubljanskih Križankah?
«) Osamdesete h) Devedesete c) Millenium d) Šestdesete Odgovore na dopisnicah pošljite na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitek-ta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Dorde Balaševič.	j ।
Jr-Jj
WHK 19. april 2001
MULAKIJA
Z1
Nekega dne, ko ni bilo dg®
očeta in ne mame, sem se spom nil, da bi spekel pico. Vzel sem
t^o-cU in n^
Lep nedeljski dan se prebudi. Z družino se|odpravimo na piknii< v naravo.
mamin predpasnik in začel valjati
Ob tem opazujem, kaj se z njo dogaja. Zagledam kontejner za odpadke, na drugem koncu pa odvržene smeti. Malo
testo. Nanj sem natrosil nekaj sira	.dalje teče potok. Voda v njem je videti
in šunke ter dodal gobice in začim-	čista in bistra. Ko se zlije v jezero, ni več
be. Vse to sem dal /pečico. Trajalo je nekaj minut, da se je pica
tako. Tam je voda umazana zaradi mulja. Sredi jezera vidim, kako skačejo ribe in
spekla.
Vzel sem pribor in ga položil na mizo. Nato sem narezal pKo in jo dal na krožnik. Ko sta se starša vrnila, smo jo vsi skupaj pojedli namesto kosila. Bila je zelo dobra. Starša sta bila zelo navdušena. Mama mi je rekla, da sem naredil kuharski izpit.
Tine Barber, 3. d, OŠ III M. Sobota
lovijo žuželke, ki se preveč približajo vodni gladini. Tudi alg in lokvanjev ne manjka. Na enem izmed njih sedi žaba in pozdravlja z regljanjem. Nedaleč od nje se je pridruži kačji pastir, da si odpočije svoja krila.
Dan se prevesi v večer. Živali se počasi odpravljajo k počitku. Tudi našega piknika je konec.
Tamara Majerič, 3. raz. OŠ Franceta Prešerna Črenšovci
Na letošnjem območnem srečanju otroških pevskih zborov so minuli petek v soboškem kinu nastopili tudi Črički iz Gozdička. Črički so bili najmlajši pevski zbor, ki je zapel na srečanju. Pesmice o čarodejnem klobučku, polžku in uri jih je naučila zapeti Sabina Bauman, ki je »pobegnila« s slike, na klavirju pa jih je spremljala Tina Lapoši. Vsi skupaj so ubran zborček iz vrtca Gozdiček iz Murske Sobote. - K. Š.
01 ctnev-n
(^nde^na kajneda
Nekoč sem hodila po cesti. Mimo se je pripeljala neka žena. Vprašala me je za neko ulico. Povedala sem ji, kje se nahaja. V zahvalo mi je dala knjigo. Toda to ni bila navadna knjiga. Bila je čudežna. Ko si je rekel »Knjiga, beri«, je začela brati. Vsak dan mi je nekaj prebrala.
Tina Duh, 1. raz., OŠ Odranci
Pomembno sporočilo: Svoje prispevke lahko pošljete tudi po elektronski pošti vestnik-jg@email.si
Moj očka je učenjak, ki vse ve in vse zna, je pravi korenjak. ObvoziJ je že pol sveta, čez hribe in doline gr vodi ga pot. gf Ko pa vrne se, pravo veselje je doma
Katja Movrin, 3. b, OŠ Tišina
Vsako sredo grem z dedkom na trening, ki se začne ob 16.30. Jaz stojim v golu, on pa strelja z žogo.
Včasih tako močno zabije, da ne morem »zabraniti« gola. Ko bom velik, bom tudi jaz nogometaš.
Andrej Balažič, 1. a, OŠ Bakovci
Tudi OŠ Franceta Prešerna obiskujejo romski učenci. Poskušajo jih sprejemati takšne, kot so, ter jim ponuditi razmere za življenje in delo, kot jih zmorejo. Upoštevajo torej njihovo drugačnost in posebej spodbujajo njihova »močnejša« področja. Eno od njih je ritmično-glasbeno izražanje, ki temelji na njihovi kulturni tradiciji. Vse to so romski učenci in otroci iz vrtca izvrstno prikazali na šolski prireditvi, ki je bila posvečena dnevu Romov, pripravili pa so jo v sodelovanju z društvom Romani Union Murska Sobota.
Anica Petek
^nrtičču- ilactetnec
M nedeljo smo se odločili za sprehod v naravo. Ker je bilo vetrovno vreme, je oče predlagal pot skozi gozd Leskovec proti Vogričevcem.
Med hojo smo opazovali poseko, ki je nastala zaradi gradnje plinovoda.Če bi bilo pozimi več snega, bi jo lahko uporabljali za smučarsko progo. Že smo prišli do sredine gozda, ko se je oče spomnil, da je v bližini studenec, kjer hudič suši denar. Začel je pripovedovati, kako je v njegovih otroških letih hodil v Vogričevce k sorodnikom. Takrat mu je stric povedal zgodbo o tem studencu, ki je ob cesti tik pred robom gozda. Studenec ni globok. Sedaj je tam položen betonski kanal, ki ima širok zgornji rob. Kdor ni bil strahopeten in je želel imeti denar, je moral iti skozi gozd opolnoči. Takrat je imel priložnost videti hudiča, kako na tem studencu suši denar in kako se je iz njega kadilo. Z dimom se je dvigal tudi denar, ki se je potem nalagal na robu studenca. Čakajoči bi smel vzeti samo tisti denar, ki bi padel mimo roba na tla. To pa ni uspelo nobenemu vaškemu fantu, ki je želel obogatet. Hudičev dim je bil kot lepilo, ki je držalo denar na robu studenca.
Če hudič še dandanes suši tamkaj denar, ne vemo, ker nihče ne hodi peš vasovat skozi ta gozd. Kdo pa si želi ogledati hudičev studenec, lahko gre z mano. Po nedeljskem izletu nisem mogla zaspati, ker sem premišljevala o hudiču in njegovem pranju denarja.
Nina Gregorinčič, 4. raz. OŠ Janka Ribiča Cezanjevci
Nekega dne sem se odločila, da bom sama pripravila pecivo. Pri delu je prišlo do nekaterih nezgodic, a je bilo na koncu vse dobro. Tako je nastalo moje najljubše pecivo na svetu.
Gotovo vas zaninta, kakšno pecivo je to. Naj vam izdam? To so sladke, slastne rafaele. Recept za pripravo sem našla v časopisu. Potrebovala sem mleko v prahu, kokos in še druge sestavine. Najprej sem jih stehtala. Potem sem dala sladkor v vodo, ga premešala in pristavila na štedilnik. Ko se je sladkor stopil, sem ga dala hladit. Bila sem
^eciu-d na
zelo nestrpna. Čez čas sem dodala druge sestavine fri vse dobro »premesila«. Ko je bilo vse gotovo, je bilo potrebno izdelati kroglice in jih povaljati v kokosovi moki. To je bilo najbolj zabavno, čeprav je bilo več kokosa na tleh kot na krožniku. Še sreča, da ni nihče videl. Končno je bilo delo opravljeno in ravno takrat smo dobili obisk. Vsi so poskusili mojo specialiteto in uživali. Babica je zavila nekaj rafaelovih kroglic v folijo in jih dala tudi sosedu. Naslednji dan ni ostala niti ena samcata rafaela.
Andreja Turner, 6. b, OŠ Bogojina
^Jdi^Mdčnd muljt
Za velikonočne praznike je običaj, da si podarimo pisanice, včasih tudi denar in čokoladne zajčke. Pišemo si tudi čestitke. V soboto nesemo pisanice, šunko, kruh in hren k žegnju. V nedeljo pa imamo velikonočni zajtrk. K nam pridejo teta, babica, dedek in drugi sorodniki. Velikonočnih praznikov se vedno zelo veselim.
Davorin Rojko, 5. a, OŠ Cankova
OŠ Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici izvaja v tem šolskem letu projekt Šege in navade v naši vasi. Želimo predvsem spoznati ljudske pesmi, ki so se ohranile med ljudmi, prav tako plese, značilnosti bistriške govorice ter navade in običaje ob različnih opravilih in priložnostih. Tako smo že »obdelali« tudi praznovanje goda. Na predvečer matijevega smo obiskali družino Kustec na Gornji Bistrici Najprej smo dedku Matiji zapeli podoknico, ki se je glasila: »Dober večer, sveti Matija, dober večer, bog ti daj, mij ti ščimo zdaj zapeti in srečo voščiti!« Prinesli smo mu tudi darove, kot so rdeča jabolka, domača »rdečka« in »nblš (biskvit). Pocukali smo ga za uho in mu voščili: »Bog vas živi duga leta, zdravega pa veselega!« Slavljenec je bil zelo vesel.
Folklorna skupina učencev OŠ Prežihovega Voranca Bistrica Mentorici: Anka Virag in Melita Tompa
22
DOBRO JE VEDETI ...
19. april 2001 VESHIK

OVEN
Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašaš vest in dokončno razčistiš, kaj v resnici pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla v precej neprijeten prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot pa boš pričakovala.
On: Vse kaže, da se boš iz ene skrajnosti kaj hitro spustil v drugo. Mogoče pa je to tudi prav, saj imaš dela in skrbi že čez glavo in ti malce več zabave vsekakor ne bo škodovalo. Toda pazi, da se ne boš prehitro ujel...
Pomurske lekarne razkrivajo
zdravilne skrivnosti
Potenje
Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš narediti na okolico vtis, da si v vsem najboljša, ko pa vendar ni tako. Napake so in bodo ostale, vsaj do takrat, ko se boš dokončno odločila za korenite spremembe.
On: Vse boš postavil na kocko in čakal, kako se bo celotna zadeva razvila. V resnici pa bo to le zunanja fasada za nekaj veliko večjega. Poskusi se obvladati in stvar vsaj še nekaj časa pusti v tajnosti.
leze znojnice ne služijo le izločanju znoja, ampak omogočajo tudi re-
DVOJČKA
Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpežljivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te nedavno tega pošteno potegnili za nos. Nikar ne bodi užaljena.
On: Pomagal boš prijateljici v težavah, saj si bil prav ti tisti, ki je v največji meri prispeval k njenemu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi neposredno. Sicer pa je to le del tvojega norega načrta.
gulacijo telesne temperature. Po celem telesu je razdeljenih 2-milijone majhnih, t. i. ekrinih žlez znojnic. Največ jih je na čelu, podplatih in dlaneh, najmanj na rokah in
nogah.
Znoj sestavljajo voda ( 88 -99%), organske snovi (največ je mlečne kisline ) in anorganske soli ( predvsem natrijev klorid ). Na predelih, kjer znoj zlahka izpari, je njegov pH med 5 in 6. V bolj zaprtih predelih, kot so pazduha, pod prsmi, dimlje ..., je pH vrednost znoja višja. Višji pH lahko dolgoročno okvari zaščitni film kože.
Velike žleze znojnice, imenovane apokrine žleze so razdeljene predvsem po erogenih pre-
Tretji razpis Stanovanjskega sklada
Ona: Bolje, da ne obešaš na veliki zvon svojih preteklih podvigov, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v bolj mirnih vodah.
On: Vse prevečkrat si zadajaš skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tega predajaš melanholiji. V prihodnjem obdobju se raje posveti realnim ciljem in videl boš, da se sreča lahko nasmehne tudi tebi.
LEV
Ona: Nikar se ne uspavaj, saj se ti še vedno ponuja precej zanimiva ljubezenska romanca, za katero ni nobenega razloga, da ti ne bi ugajala. Kdor je zadovoljen s tistim, kar ima, ne bo nikoli dosegel tistega, kar si želi.
On: Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo odprle nekdanje priložnosti, ki si jih po neumnosti zapravil. Obeta se ti težak poslovni sestanek, iz katerega pa boš lahko potegnil dober nauk in kasneje tudi dobiček.
DEVICA
Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala in pokazala v svoji polni moči. In to ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo drugi povsem zmedeni. Torej pohiti, tako v ljubezni, kot tudi drugje.
On: Poklicala te bo stara prijateljica in ti predlagala nekaj, kar enostavno ne boš pričakoval. Toda kaj hitro se boš uspel otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natanko tako kot boš načrtoval.
TEHTNICA
Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na pomoč nekomu, ki te bo najbolj potreboval. Toda poskusi se pobrigati tudi za svoje probleme, saj se ti na obzorju bližajo črno oblaki. Ampak, za dežjem pride sonce.
On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi...
ŠKORPIJON
Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar pa si bodo kar hitro uspeli razjasniti novo nastalo situacijo.
On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebej, če si prepričan v pravilnost svojega početja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel ustrezno tolažbo ...
STRELEC
Ona: Skupen dogovor s partnerjem ti bo končno odprl oči in te postavil na realna tla. Le kako si mogla biti tako naivna, saj se ti je to zdelo sedaj popolnoma očitno. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje ...
On: Le kje je tista tvoja sigurnost in prepričanje v svoj prav? Dobil boš občutek, da v družbi nisi več tako popularen kot pa si bil navajen v preteklosti. Toda romantičen večer ti bo vse to v veliki meri nadoknadil.
KOZOROG
Ona: Tvoje slepo zaupanje prijateljici se je sedaj izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji okolici, ampak se jim odkrito postavi po robu.
On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal, dobra volja pa se ti bo obdržala do konca tedna. Izlet z novimi prijatelji ti bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga, do katerega nisi popolnoma ravnodušen.
VODNAR
Ona: Pogovor s prijateljem te bo tako pomiril, kot tudi prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne trudi se, da bi ubogala »dobronamerne« nasvete, ampak raje delaj po svoji glavi. Presenečenje!
On. Sladka skrivnost, ki jo boš izvedel' popolnoma po naključju, ti bo precej olajšala pot do uspeha. Še vedno pa se boš moral kar precej potruditi, saj ti bo nekdo prav veselo nagajal. V poslu se obeta nekaj nepričakovanega.
Ona: Nikar ne pričakuj spremembo preko noči, ampak se še bolj zagrizi v uresničitev svojih želja. Ob koncu tedna se ti bo nenadejano nasmehnila sreča in ti omogočila velik met, vsaj kar se tiče ljubezenskih reči...
On: Ni dovolj samo imeti zdravo pamet, potrebno jo je znati tudi uporabljati. Vsi okoli tebe so že zdavnaj obupali, le ti pa še vedno vztrajno rineš z glavo skozi zid. Raje se poskusi zbrati in pogledati stvari bolj realno.
delih telesa. Oblikujejo se šele v puberteti in so odgovorne za specifičen vonj. To je tudi razlog, zakaj otroci nimajo specifičnega vonja.
Posledice potenja
Znojenje je posledica vzdraženja termoregulacijskih živcev, neposrednega vpliva toplote na znojnice in posledica razburjenja - strahu in stresa. Prekomerno potenje ogroža počutje in lahko privede v ekstremnih situacijah celo do kolapsa. Pri potenju je pomembno nadomeščanje tekočine in elektrolitov. Za
Sklepanje varčevalnih pogodb
V
okviru uzakonjene Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS) je v torek, 10. aprila, v izbranih ban-
kah potekalo sklepanje dolgoročnih varčevalnih pogodb. Letos je bilo na voljo enako število varčevalnih pravic kot lani.
Po pričakovanju so le te zelo hitro pošle, saj so banke razpoložljive pogodbe sklenile že v nekaj urah. Sicer pa po zdajšnji Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi varčuje več kot 40.000 ljudi.
Petletno ali desetletno varčevalno pogodbo je bilo možno skleniti v katerikoli izmed petnajstih izbranih bank, ne glede na to, ali s to banko že sodelujete ali ne. Med izbranimi bankami so tudi Abanka, Pomurska banka, Poštna banka Slovenije, SKB banka in Slovenska zadružna kmetijska banka, za katere so se odločili pomurski stanovanjski varčevalci. Najnižji možni varčevalni znesek je 11.000 tolarjev. Pri varčevanju na pet let je realna obrestna mera 1,65 odstotka letno, pri desetletnem varčevanju pa 3 odstotke. Po vsakem končanem letu varčevanja država primakne še premijo v višini mesečnega varčevalnega zneska pri petletnem in še četrtino več pri desetletnem varčevanju.
Po končani varčevalni dobi ima varčevalec pravico do dolgoročnega stanovanjskega posojila. Na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije pravijo, da je za varčevalce privlačen tako prvi, to je varčevalni del, saj je donosnost varčevanja 4,9-odstotna, kot drugi del, to je pravica do ugodnega posojila. Po njihovih izračunih so namreč obresti za dolgoročno posojilo, ki ga varčevalci lahko najamejo po končani varčevalni dobi, približno za polovico manjše kot v bankah.
Milan Jerše ■
to poskrbi že sam odziv na pomanjkanje tekočine - nastopi občutek žeje.
Potenje je za prizadetega tudi psihična obremenitev. Kapljice znoja na čelu, prepotena obleka npr. pod pazduho in rokovanje z vlažnimi dlanmi, zbijajo samozavest, povzročajo nelagodje, so nehigienski in neestetski. Zadeva se poslabša še vsaj za dvakrat, če spremlja znojenje neprijeten vonj. Zlahka se potijo športniki in ljudje s prekomerno telesno težo. Zdrav odrasel človek izloči v povprečju 1-2 1 znoja dnevno. Pri fizičnih naporih ( savna, šport) se lahko izloči tudi do 10 1 znoja dnevno. Bolezensko pretirano izločanje znoja imenujemo hiperhidroza ( npr. obolenja ščitnice).
V toplem in vlažnem okolju, najpogosteje pod pazduho, na podplatih in v intimnih predelih, imajo mikroorganizmi optimalne pogoje za razmnoževanje. Posebno izrazito potenje zajema znojenje na podplatih in med prsti.. Pod vplivom vlage se koža v toplem okolju macerira, zmehča. Posledica je hitrejša razgradnja znoja in nastanek neprijetnega vonja. Pogosto pride do vnetja kože in glivične okužbe kože in nohtov. Položaj poslabšajo nogavice iz nenaravnih materialov.
Ameriško strokovnjaki so ugotovili, da naj bi za neprijeten vonj bila odgovorna predvsem metil-heksanska kislina. Iz katere snovi nastaja ob razgradnji, pa še ni znano. Neprijeten vonj pridobi na intenziteti ob pomanjkljivih higienskih ukrepih, saj se obenem razgrajujejo tudi sestavine drugih kožnih izločkov (lojnice) in umazanija. Vse to pa pospeši toplota, vlaga in nedostopnost zraka.
Edith Jošar, mag. pharm. spec. ■
VESTNIK
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
Z našega štedilnika
Rabarbarina juha

Reklamacija čevljev
otrošnica si je kupila nove čevlje. Po enem mesecu nošenja je ugotovila, da v vlažnem vremenu en čevelj nekje na podplatu pušča. Ker ni vedela, kaj naj stori oz. kaj lahko zahteva, nas je prosila za nasvet.
Po zakonu o varstvu potrošnikov (37. člen) ima potrošnica ob morebitni napaki na blagu pravico do uveljavljanja naslednjih zahtevkov: da podjetje blago z napako zamenja« novim brezhibnim blagom ali vrne plačani znesek ali odpravi napako na blagu ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako. Potrošnica se je odločila, da bo zahtevala nove čevlje. Še isti dan nas je obvestila, da so njeni zahtevi ugodili, se pravi, da so ji čevlje zamenjali z novimi.
Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: 802) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p.p. 207,9101 Murska Sobota.
Andrej Čimer, vodja pisarne ■
Nadevan paradižnik Ocvrta zelena
Ocvrto sadje
M®*
na kocke, solimo, pomokamo in ocvremo v olju. Ohladimo in primešamo nariban ovčji sir. Priprava preliva: Na maslu prepražimo na drobne kocke narezano čebulo, katero zalijemo z vinom in sladko smetano ter dodamo paradižnik, ki smo ga izdolbli. Vse skupaj začinimo in dobro prevremo.
Ocvrta zelena
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Rabarbarina juha
Sestavine: 500 g rabarbare, 15 g masla, 50 g sladkorja, 5 g škrobne moke, 120 cl vode, 20 cl sladke smetane, sol, limonina lupina
Priprava: Maslo v kozici segrejemo, na njem ka-rameliziramo sladkor, dodamo očiščeno in na centimeter narezano rabarbaro. Premešamo, zalijemo z vodo in začinimo. Kuhamo do mehkega. Kuhano rabarbaro prepasiramo in po potrebi zalijemo. Ponovno pristavimo, dodamo sladko smetano, v katero smo razmešali škrobno moko. Prevremo, začinimo in postrežemo.
Nadevan paradižnik
Sestavine: 600 g paradižnika, 180 g jajčevca, 20 g moke, sol, olje za cvrenje, 60 g ovčjega sira, 50 g čebule, 20 g masla, 10 cl belega vina, 20 cl sladke smetane, origano Priprava: Paradižnik v hladni vodi operemo in s krpo osušimo. Nato paradižniku odrežemo zgornji del in ga izdolbemo. To izdolbino v paradižniku nadevamo z nadevom, jih polagamo v pekač in prelijemo s prelivom. Pečemo v pečici 15 minut pri 180°C.
Priprava nadeva: Jajčevec olupimo, narežemo
Sestavine: 400 g očiščene zelene, sol, 20 g moke za povaljanje zelene, 40 g moke, 15 cl polsuhega vina, 2 jajci, sol, olje za cvrenje
Priprava: Očiščeno zeleno narežemo na pol centimetra debele rezine. Rezine solimo in popramo. Pustimo počivati 30 minut, nato jih v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Po potrebi še začinimo, povaljamo v moki in potopimo v razžvrkljano testo, katero pripravimo iz vina, moke, rumenjakov in snega beljakov. Potopljene zrezke vzamemo iz razžvrkljanega testa in jih v olju zlato-rumeno ocvremo. Ocvrte zrezke preložimo na papirnato servieto, da popivna odvečno maščobo. Še vroče postrežemo.
Ocvrto sadje
Sestavine: 2 večji banani, 160 g breskev iz kompota, 15 cl breskovega soka, 100 g moke, 10 cl sladke smetane
Priprava: Moko razmešamo v breskovem soku iz kompota, tako da nastane gosta masa. Banani olupimo in narežemo na kolobarje. Breskve iz kompota narežemo na krhlje in jih malo osušimo. Segrejemo olje za cvrenje. Sadje povaljamo v masi in cvremo v vročem olju do zlato-rume-ne barve. Sadje poberemo z žičnato zajemalko in ga odložimo na papirnato brisačo, tako da vsrka vso odvečno maščobo. Ocvrto sadje serviramo na krožnik in ga dekoriramo s stepeno sladko smetano.
... za zdravje in dobro počutje
HM 19. april 2001 DOBRO JE VEDETI ■■■23
Spomladansko čiščenje
Nikoli dokonč
te opazili, koliko prahu se je nabralo čez zimo, ki ga v temačnih, zimskih dneh niti opazili niste? Sončni žarki osvetlijo prav vsak kotiček. Spet se bo treba lotiti temeljitega čiščenja stanovanja ali hiše, sistematično kot to lahko naredimo le nekajkrat na leto, nikakor pa ne ob rednem, vsakodnevnem in malo temeljitejšem tedenskem vzdrževanju domovanja.
Toda ko se začne prebujati narava, se tudi v nas prebudi želja po spremembah v stanovanju. Domu bi najraje dalo novo podobo, mu dali pridih pomladi in novih barv. Vsako pomlad sicer ne moremo prenavljati stanovanja, ga na novo prepleskati ali zamenjati pohištva. Zadovoljiti se moramo s temeljitim čiščenjem, ob tem pa, seveda, lahko prestavimo kakšno omarico, mizo pregrnemo s povsem drugačnim namiznim prtom in nanjo postavimo vazico s šopkom zvončkov, in tako »prinesemo« pomlad v svoj dom.
Najhujša nadloga je vsekakor prah. Nabira se povsod. Plava po zraku, useda se na tla, na prepro-
ge, na pohištvo, na zavese... Tokrat bi ga lahko obrisali tudi s knjig na knjižnih policah in okrasnih predmetov, ki jih ponavadi nimamo časa prestavljati. Seveda je pri vsakem temeljitejšem čiščenju stanovanja nepogrešljiv sesalnik. Z njim bomo zlahka opravili tudi s prahom po najbolj skritih kotih.
Brez sesalnika si čiščenja res ne moremo več predstavljati. To pa vedo tudi proizvajalci, ki na tržišče nenehno pošiljajo nove, še bolj izpopolnjene modele sesalnikov. Tudi edino »napako«, ki jo še lahko prisodimo sesalnikom, to, da »nočejo« delati sami, bodo, kot kaže, kmalu odpravili, saj so že izdelali prototip se-
f
Sreča namesto alkohola
sakdanje delo, družina in drugi napori povzročajo stres in utrujenost. Premagamo ju lahko s kratkimi, petminutnimi vajami za sproščanje in premagovanje stresa. Ko smo v stresu, dihamo zelo plitvo in nepravilno. Dihanje je nepravilno, kadar je trebuh stisnjen. Pravilno dihanje iz trebuha, ki traja nekaj minut, sprošča. Izdihnite počasi in poskusite iztisniti zrak neposredno iz prepone. Prednost te dihalne vaje je, da je zelo preprosta in jo lahko naredimo kjerkoli in kadarkoli.
Že boleče, utrujene in napete noge vplivajo na celotno počutje. Ko boste naslednjič začutili, da postajate napeti, sezujte čevlje in si privoščite masažo. S palcem masirajte pod-
Z vajami proti stresu
salnega robota. To naj bi bila v prihodnjih desetletjih rešitev za vse tiste, ki se jim zdi sesanje izguba dragocenega časa.
(Delo&Dom)
a bi zmanjšali pogostnost zlorab alkohola med mladostniki, jim je treba ponuditi drugo zabavo, meni francoski minister za zdravstvo Bernard Kouchner. Kot je povedal zbranim na konferenci o mladih in alkoholu v Stockholmu, države mladim trenutno lahko ponudijo le zaposlitev ali brezposelnost, neugledna stanovanja in razbite družine.
»Ponudimo jim srečoin zadovoljstvo, videli ju bodo,« je še menil Kouchner. Evropska študija« mladih in alkoholu ter drugih toksičnih sredstvih je pokazala skrb zbujajoč porast prisotnosti alkohola med mladimi, še posebej v Veliki Britaniji, na Danskem, Irskem in Poljskem. Glede zlorabe alkohola med mladostniki
je Francija pod evropskim povprečjem, saj tam »le« 77 odstotkov mladih med 15. in 16. letom priznava, da so v zadnjem letu zaužili alkohol -evropsko povprečje je 83 odstotkov. Po alkoholu je najmanj enkrat poseglo tudi 36 francoskih osnovnošolcev, medtem ko je tukaj evropsko povprečje pri 52 odstotkih.
Kouchner meni, da so za porast prisotnosti alkohola med mladimi krive tudi multinacio- g nalne družbe, ki si mlade izbirajo za ciljno g občinstvo svojega oglaševanja. Zdravstvene mi- I ništrc držav članic Evropske unije je še pozval k pogostejšemu srečevanju, izmenjevanju informacij in usklajevanju aktivnosti na tem področju.
(Reuters)
Cene (SIT) na tržnicah
Sadje in zelenjava	Murska Sobota	Gornja Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka			100-150 			150		...100-130 			150
Hruške 			 350				300			 480				300
Pomaranče			180			180			 200				220
Limone			 300 			300			 300					300
Banane		....100-280 			220			 250				250
Kivi					 350 			300			 340			
Solata kristalka		 600				700			 560				700
Solata endivija.			300		............ 400 		
Mladi krompir...		 300 			250			 250				250
Česen			 400 			400			 400				500
Rdeče zelje			100			250			120			260
Zeleno zelje			80			150			120			200
Orehi-jedrca			1.000 				750			 890				1.000
Kumare			 400				500			 450	......		500
Korenček			 250					250			 220				250
Paradižnik			 500 			350		....350-450 			350
Paprika		750-1.200 			700			 799				800
Čebula		...120-150 			130		....100-120 			150
Brstični ohrovt.			 1.000			 650				1.000
Krompir			50			60			50			80
Fižol-zrnje					- ......			 400				600
Šampinjoni			-			700			 700				750
Peteršilj			 500 			500			 700				800
Cvetača		... 300-350 			350			 400				400
Rdeči radič			 300 ......		700			 600				700
Mlada čebula ...		 450				400			 450				600
Ananas				600			 600				800
Por			 400			400			 450				500
Suhe fige				800			 800				.'1.000
Hren				 500 			530			 450				700
Zelena			 300			350			 400				400
Bučke 				600			 550				600
Ohrovt					250			 250					300
Suhe slive				800			 750				800
Belo grozdje			 900 			800			 900				1.000
Rdeče grozdje...		 900 			800			 900				1.000
Grenivke			400 			300			 300				300
Kisla repa			 250				200		..:	 200			
Sveže slive				500			 500				550
Kislo zelje			 200 			200			 200			
Črna redkev			,150			250			 200				250
Solata puterica .		 500 			700			 600				750
Melancane			400				600			 550				700
				
Bogataši pogosteje izberejo smrt
ekateri mentalno prizadeti ljudje, ki so nagnjeni k samomoru, pravočasno poiščejo strokovno zdravniško pomoč, drugi se težav sramujejo in o bolečinah ne potožijo niti najbližjim, kaj šele zdravnikom.
Po pregledu francoskih zdravstvenih arhivov od leta 1982 do 1994 je postalo jasno, da psihiatrično pomoč veliko redkeje in pozneje poiščejo premožnejši. Tudi tisti, ki so po bolnišničnem zdravljenju odpuščeni iz bolnišnice, veliko pogosteje naredijo samomor. Ljudje z nižjimi dohodki hitro gredo k zdravniku. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici in uživanje zdravil zanje ni tako sramotno kot za bogataše.
(Reuters)
VESTNIK NA
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
d 1|.. (uk I3, M r oboht
plat druge noge gor in dol v črti od pete do palca, nato pa še po loku podplata.
Na koncu pritisnite na kost pod palcem in raztegnite prste tako, da jih nežno potegnete narazen. Že čez nekaj minut bodo vaše noge bolj sproščene.
In če to storite pod mizo, nihče ne bo uganil, od kod nova lahkost vašega koraka.
Vrtenje telesa okoli osi sprosti napetost in mišice, raztegne hrbtenjačo in pospeši krvni obtok. Rezultat te vaje je obnovljen občutek sproščenosti. Gib je zelo učinkovit, saj so pri stresu najbolj prizadeti prav ramena, hrbet in vrat. Sedite na rob stola, z nogami trdno na tleh. Desno roko položite na levo stegno, iztegnite dlan proti zunanjemu delu kolena in izdihnite.
Nato vdihnite in obrnite spodnji del hrbtenice, tako da s prosto roko primete naslonjalo stola čez desno roko. Izdihnite, ko se zravnate in ponovite obrat na drugi strani. Tudi to vajo lahko opravite kjerkoli - stresa se lahko tako znebite kar za pisalno mizo.
Pri premagovanju utrujenosti pomaga tudi eterično olje, ki si ga vtrete v senca. Privlačen vonj namreč pomirja, že sama masaža senc pa bo prijetno učinkovala na vaše počutje. Poskusite vonje sivke, žajblja, pačulija ali drugih olj, ki so vam všeč.
(po Večeru)
d.d.
Svojo hišo in opremo sem s 40% popustom, ker...
«) sem izbrala paket premoženjskega zavarovanja ZM za 10 let.
b) imam psa čuvaja, ki pametno gleda.
c) nikakor nisem mogla dobiti 50% popusta.
Izberite m
Nova individualna premoženjska zavarovanja ZM lahko sklenete pri vseh zastopnikih Zavarovalnice Maribor in zavarovalnice Tilia.
Sodelujte v naši nakladni akciji!
Izberite najntedrejši zgoraj navedene trditve, izpolnite kupon. im izrežite, prilepite im dopisnico in pošljite na noš naslov:
ZM u a '.a iikUjo IPZ.
zavarovala
Premoženjska zavarovanja hiše, stanovanja in opreme lahko sklenete v tolarjih ali z devizno klavzulo za poljubno obdobje od 1 do 10 tet. Pri zavarovanjih, sklenjenih za obdobje daljše od 3 let, vam bomo priznali posebni popust. Ta pri zavarovanju za 10 let znaša kar 30%.
Še dodatni 10% popust na letno premijo pa boste pridobili, če boste pri nas istočasno zavarovali tako svojo nepremičnino kot tudi stanovanjsko opremo.
Nagradna akcija za premoženjska zavarovanja
Najmodrejši odgovor je:
(obkrožite)
a), b), c)
Ime in priimek:
Nagrajence bomo Izžrebali 15. maja 2001
NAGRADE:
S x paket individualnega promožonjskega zavarovanja za 1 loto 10 v malica ZM
Krajl^poštnašr.:
Utica irT hišna' št:
IPZ - PV -1
... za zdravje in dobro počutje
24
ODMEVI
19. april 2001 HHK
Lepe želje, čestitke in pozdravi
I Dragi Renati Šlebič iz Žitkovec iskrene čestitke za trinajsti rojstni dan, veliko brezskrbnih in srečnih dni, predvsem pa veliko uspeha v šoli iz vsega srca želijo - mamica, ati, sestra Laura, babica in dedek.
Anica Perš iz Petrovecpraznuje rojstni dan. Ostani še naprej zdrava in vesela in naj se ti izpolni sleherna želja - babica iz Šulinec.
Tale čestitka je namenjena mami Mariji Ošlaj iz Filovec, ki praznuje triinosemdeseti rojstni dan. Iskrene čestitke, draga mama, bodi zdrava in imej nas še naprej tako rada -hčerka Marija z družino.
Kristjanu Belcu iz Adrijanec, ki praznuje dvaindvajseti rojstni dan, čestita in želi, da ostane še naprej tako dober in da se mu izpolni sleherna želja - soseda Anica.
Dragi Mojci Hašaj iz Dankovec lepe čestitke ob praznovanju šestnajstega rojstnega dneva, brezskrbne in srečne dneve, predvsem pa dober uspeh v šoli želijo - mama, ati, brat, babica in sestra z družino, mali Timotej pa pošilja mladi teti koš najslajših poljubčkov.
Vse najboljše za rojstni dan dragemu Petru Divjaku z željo, da bi bil še naprej tako dober, skrben in ljubeč mož in ati ter
I da bi bolj pazil na svoje zdravje - žena Zdenka, hčerki Petra in Sandra ter tašča Anica zJanževega Vrha.
Rojstni dan praznuje dragi dedi Jože Vogrinčič iz Dolenec.
j Iskrene čestitke, trdno zdravje in veliko sreče v nadaljnjem I življenju ter da bi se še naprej tako rad igral z nama in naju j kam zapeljal, želita - vnuka Rok in Blaž.
I Rojstni dan je praznoval dragi oče, dedek, pradedek in brat Ivan Časar iz Pilovec. Vse lepo, trdno zdravje ter še veliko
| srečnih in zadovoljnih let želimo - vsi, ki ga imamo radi.
1 Rojstni dan praznuje Ivan Bakan izLakoša. Veliko sreče in zdravja mu želijo - žena, mama, brat in sestra z družino. Dragemu možu Franciju Šišku iz Črnec pri Apačah za njegov enainpetdeseti rojstni dan iskrene čestitke, obilo sreče in zdravja ter še vrsto zadovoljnih let - žena Lojzka. Tale čestitka je namenjena dragi botrici Mariji Grah. Ob praznovanju rojstnega dneva ji želimo dosti zdravja, ljubezni, sreče in izpolnitev sleherne želje. Hvala tudi za dobroto, ki sva je deležni od tebe - Marjetka in Anita z botrom. Naši dragi omami Ani Kranjec iz Križevec v Prekmurju želijo ob praznovanju rojstnega dne vse najboljše, in da bi nas z vedrim nasmehom pričakovala na domačem pragu še vrsto let - hčerka Irma, vnuk Drago z Darjo, vnukinja Suzana z možem Janezom ter pravnuki Aleksandra, Matej inAnemari. Alešu Barbetju iz Krapja ob praznovanju petega rojstnega
I dneva iskreno čestitajo in želijo veliko otroškega živžava, zdravje in da bi bil še naprej tako priden in nas imel še naprej tako rad - sestra Daniela, mama, ata, dedek in babica.
V Murski Soboti v Prešernovi ulicije praznoval deseti rojstni I dan Matej Gumilar. Iskrene čestitke in razigrano mladost I ter dober uspeh v šoli, predvsem pa, da bi bil še naprej tako I priden, mu želijo - mama in očka ter sestrici. Čestitki se I pridružujejo: stara mama Irma in stric Drago z Darjo.
Dragemu in dobremu možu, očetu in dedku Rudiju Po- | klicu od Grada iz srca čestitamo za šestdeseti rojstni dan in I želimo mnogo zdravih in srečnih let - vsi njegovi najdražji. I Rojstni dan je praznovala Ana Kranjec iz Križevec v Prek- I murju. Draga orna: še dolgo bodi z nami ti, ker se nam srček razveseli, ko k tebi pridemo in te za roke primemo. Radi te imamo - tvoji pravnuki Aleksandra, Matej in Ane-mari iz Murske Sobote.
Osemintrideseti rojstni dan praznuje dragi mož in očka Janez Gumilar iz Murske Sobote. Iskrene čestitke in vse najboljše, predvsem pa veliko sreče za volanom želijo -žena Suzana, sjn Matej ter hčerki Aleksandra in Anemari. Anici iz Male Nedelje prisrčno čestita ob osebnem prazniku in želi izpolnitev vseh želja, predvsem pa, da bi bila zdrava in še naprej tako dobre volje - oboževalec.
Te dni praznuje rojstni dan naš najdražji oče in brat Jože Hajdinjak iz Bratonec. Želimo mu vse najlepše, predvsem pa trdno zdravje in dosti osebne sreče. Bog te živi, kličejo -zena Anika, sin Jože, hčerka Bernarda z družino in brat Feri. Šestdeseti list v knjigi življenja je obrnil Jože Hajdinjak iz Bratonec. Dragi dedi, želiva ti dosti zdravja ter vse lepo in da bi naju tudi v prihodnje imel tako rad in se z nama veselil - vnuka Dominik in Denis z mamo in atijem.
Dragima staršema Jožetu in Olgi Ternar iz Velike Polane čestitamo za štirideseti rojstni dan in želimo dobro zdravje in vse, kar si sama najbolj želita - njuni hvaležni otroci: Tomaž, Martina in Damjan.
I Draga hčerka in vnukica Niveska Bukovec iz Filovec! Prišel je slovesen dan, kije bil tebi za tretji rojstni dan izbran; da srečna, zdrava in vesela bi bila in da čimprej veliko dekle bi postala. To ti iz srca želimo - mamica, babica ter stric Franc z družino.
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo:
Naslov pošiljatelja:__________________________________________________________________
Odgovor na komentar Janeza Votka Art center in Tibi 12. aprila 2001 na strani osem
Gospod Janez Votek, s svojim pisanjem dezinformirate javnost, objavili ste neresnice glede gradnje Art centra v Središču, mene osebno žalili, poniževali samo zaradi resnice, ki jo je bilo slišati na seji KUD-a Antala Ferenca in je bilo tudi s sklepom soglasno sprejeto. Seveda to, kar se dogaja tu pri nas pri gradnji Art centra, ni enostavna zgodba. Že eno leto se zamuja pri dokončanju tega centra, za kar nosita vso odgovornost Miloševič in Pravdič. Kredit je zaprosilo društvo KUD-a Antal Ferenc v višini 60 mio SIT, zavod Art center bi bil koristnik tega kredita, mi, KUD Antal Ferenc, pa bi morali odplačevati Cvrniti) kredit. Do danes iz Art centra KUD-u Antala Ferenca niso predstavili finančne konstrukcije, koliko sredstev so dobili iz Evrope in koliko, kam so potrošili, ker sta gradnja in ureditev obstoječe zgradbe še v prvi fazi. Pridobljeno nagrado Štefana Smeja, ki sojo pridobili s pomočjo KUD-a Antal Ferenc izključno za Art center, želijo
potrošiti za mladinski turizem, ki nima nobene veze z Art centrom. Seveda mi temu nasprotujemo in bomo tudi obvestili odgovorne o tef»mučki«, ki jo želita Miloševič in Pravdič uresničiti.
Naj se preveri elaborat za prošnjo kredita za Art center, kaj je tam zapisanega, potem bo jasno tudi g. Votku, kdo »mučka« in kdo laže! Do konca seje zapletlo takrat, ko je Pravdič izjavil na seji Art centra v sejni sobi Občine Moravske Toplice naslednje: »Kredit bomo izkoristili, odplačevali pa ga ne bomo, država itak odpiše.« To je ponovil na seji KUD-a Antala Ferenca.
Bi vi, g. Votek, podpisali pod takimi pogoji kredit, kot jih predstavlja Pravdič (mi ne bomo)!
O skupni večnamenski stavbi pišete, g. Votek, in da bom jaz, Tibor Voroš, župan. Preveč se motite in zelo slabo ste informirani. Opozarjam vas, da takih laži o meni več ne boste širili in boste spoštovali zakon o novinarstvu in človekovih pra-
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKO POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
vicah, kajti »žuta kuča«je v Sloveniji in zakoni veljajo tudi za g.Jančija Votka. Skupna stavba v Prosenjakovcih bo zgrajena, to vam Je lahko jasno, če bomo koristili kredit od KUD-a Antala Ferenca ali ne - to je čisto naša odločitev gradbenega odbora, g. župana in občinskega sveta občine Moravske Toplice. Preberite 64. člen slovenske ustave, potem se lahko prepričate, da če se bomo odločili za novo lokalno ureditev, ni treba upoštevati pisanja g. Janeza Votka.
Od opreme‘za lončarstvo nimajo še nič, za livarstvo eno majhno peč za pečenje pice, vsaj jaz tako mislim. Preberite zapisnik zavoda Art center, potem vam bo jasno, da so vas »nategnili« in s tem pisanjem samo škodili ugledu Vestnika.
Prebudite se, g. Votek, in korakajte po svojih nogah, ne dajte sami sebe poniževati s takim pisanjem, kot ste storili v Vestniku 12. 4. 2001 na strani osem, saj je to laž! Seveda resnica boli!
S pomočjo novinarja g. Kole-ša smo uspeli obvestiti javnost o stanju prihodnjega Art centra v Središču. Upam, da bodo v Bruslju tudi kmalu seznanjeni. Vaša vpletenost, g. Votek, mi je sedaj jasna, zato vam predlagam, da se vključite med strokovnjaka Miloševiča in Pravdiča, potem bi bila z vami ekipa kom-
pletna. Najprej bi se morali na kraju samem prepričati, g. Votek, o dejanskem stanju povprašati domačine, ne na prošnjo »bolnih« ljudi pisati laži, če se bo s tem vaš osebni proračun okrepil, želim, da ga z zdravim apetitom potrošite. Močno zagovarjate osebne interese posameznikov, za katere Art centra v Središču še dolgo ne bo! Oglasite se kaj, g. Votek, KUD Antala Ferenca vam bo postregel z domačimi dobrotami, tako kot za Miloševiča in Pravdiča pri nas ni ovir.
S prijaznimi pozdravi in še mi pišite!
TIBOR VOROŠ ■
Male oglase
za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M, Sobota
Brez vode ni življenja
Voda je v vseh delih našega življenja. Če se ne hranimo, preživimo nekaj tednov, a brez vode le nekaj dni. Poleg pitja potrebujemo vodo tudi za ohranitev zdravja, v industriji, kmetijstvu, obrti in za proizvodnjo.
M
arsikje po svetu vode primanjkuje in je postala zelo dragocena. Nekatera območja so nenaseljena, ker ni mogoče dovajanje življenjsko potrebne vode. Spori v zvezi s čisto vodo za pitje in namakanje lahko pripeljejo države na rob vojne in povzročajo močne politične napetosti. Na našem območju nam zaenkrat vode še ne primanjkuje. Kadarkoli odpremo pipo, nam voda priteče iz nje v neomejenih količinah, zato je ne znamo ceniti. Z njo ravnamo neodgovorno. Pitno vodo uporabljamo za pranje avtomobilov in zalivanje vrtov. Milijone kubičnih metrov vode porabimo v industrijskih procesih in podtalnico zastrupljamo z raznimi snovmi.
Pitna voda brez napora priteče iz pipe in tudi ne stane veliko - zakaj naj bi torej z njo odgovorno ravnali? Vsak naj se sam pri sebi vpraša, ali med umivanjem zob zapre pipo.
Pitna voda je naše pomembno živilo in nič ga ne more nadomestiti, zato je posebno pomembno, da pazimo na njeno čistočo in je ne onesnažujemo. Ne samo
Primer: letna poraba pitne vode v litrih za štiričlansko družino:
Predpostavili smo, da se vsak član družine enkrat na teden kopa in samo dvakrat na teden prha. Predpostavili smo, da se za eno kopanje porabi 3501 vode, za eno prhanje, ki traja tri minute, pa 501 vode.
- Za kopanje se porabi 72800 1 pitne vode.
- Za prhanje pa se porabi 20-8001 pitne vode.
Skupna poraba samo za nego telesa znaša 936001 pitne vode! In to samo za eno družino.
Kaj pa vse drugo, kje so kuhanje, pomivanje posode, pranje perila, pranje avtomobila...
Iz izračuna vidimo, da porabimo neizmerne količine pitne vode v namene, kjer bi lahko uporabili tudi npr. deževnico, ki neuporabljena in neizkoriščena odteka v kanalizacijo.
Dejstvo je, da ne znamo ceni-
za posameznika, ampak tudi v industriji je pitna voda potrebna za proizvodnjo različnih izdelkov.
Človekovo telo vsebuje od 60 do 70 odstotkov vode. Dojenček vsebuje 80 odstotkov vode, pet mesecev star plod pa 90 odstotkov vode.
Tudi v krvi imamo veliko vode, in sicer v tekoči sestavi krvi je 90 odstotkov vode.
Prav tako so tudi naše kosti sestavljene iz vode, in to približno tretjina. Zmanjšanje količine vode za 10 do 15 odstotkov je za človeka smrtno nevarno.
V okviru projektne naloge Vodu od kod in kam smo predstavili dijaki Ekonomske šole pod mentorstvom profesoric Glavač; Geršanov in Slavič-Kumer problematiko pitne vode širši javnosti. V sodelovanju z Društvom 1A varstvo okolja Pomurja smo pripravili in izdelali plakate o p°' menu in onesnaževanju voda, ki smo jih razstavili na oglasnem stebru društva v središču mesta Murska Sobota. Upamo, da so se vsaj nekateri od mimoidočih us-tavili, si jih ogledali in se ob nji11 zamislili.
Zavedati se moramo, da je VODA dediščina naših OTROK in VNUKOV, zato jim jo zapustim0 čisto.
Dijaki in inentofi^
Televizijski spored od 20. april do 26. april 2
Petek, 20. 4.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8,00 Odmevi
8.30 Pod Pekrsko gorco
9,00 Zverinice iz Rezije
9.20 Volkovi, čarovnice in velikani
9.35 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10.05 Oddaja za otroke
10.15 Raziskovalci, ameriška serija
11.10 Alma, avstrijska drama, 3/3
13.00 Poročila
13.25 Prvi in drugi
13.45 Poslednje kral. atlantskega lososa
14.35 Osmi dan
15	.05 Vsakdanjik in praznik
16	.00 Mostovi
16,30 Poročila, šport, vreme
16.45 Zares divje živali, ameriška serija -
17.10 Pravljičar, ameriška nanizanka
17.45 Resnična resničnost
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19	.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Garači, angleška nadaljevanka
21	.00 Deteljica
21.10 TV Poper
22	.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Polnočni klub
0.05 Zoofobije: Strah pred ribami
0.10 Smešno v kinu, francoski film
TV SLOVENIJA 2
9	.05 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
10.40 Osamljeni planet
12.10 Posnetek koncerta
13.50 Crossmaheart, angleški film
15.20 Rdeča zastava, angleški film (čb)
16.30 Rad imam Lucy,ameriška nanizanka
17.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
17.55 SP v hok. na ledu, Slov.: Kazahstan
20.30 Cousteau ponovno odkriva svet, serija
21.25 Kontesa Dora, hrvaška nadaljevanka
22.15 Četrti protokol, angleški film
0.10 Rojstva, poroke in smrti, angleška nad.
1.05 Iz slovenskih jazz klubov
2.05 South Park, risana nanizanka
2.20 Videospotnice
POP TV
7	.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad:- 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Dr. Phil o poroki - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, nan. -21.00 Jeklo, ameriški film - 22.45 Zlata krila, nan. - 23.40 Nevarne dirke, nan. - 0.30 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popolni spomin, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop’n'roll -13.45 Bravo, maestro - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. -1 g.oo Čarovnice, nan. - 20,00 Junior, ameriški film - 22.00 Felicity, nan. - 23.00 Trije, nan. -0.00 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
8	.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -
Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Slavko Šuklar - 15.40 Anketa - 15.45 Na krilih domišljije, literarni večer - 16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar -20.25 Najspot, oddaja v živo - 20.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 20.50 Napoved športnih dogodkov - 20.55 S soboške tržnice - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.00 Videostrani. 15.30 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.10 NK Mura: NK Olimpija, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Moto šport, športna oddaja. 20.50 Glasbi ni spoti. 21.001 feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 ATV predstavlja, oddaja o motoriziranih športih. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. -13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Televizija o televiziji — 17.55 Mala starinarnica - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev -21.10 Ay, Carela, španski film - 22.55 Odmevi dneva - 23.15 Rdečeglavci, avstralski film
TV HRVAŠKA 2
9.45 Poročila - 9.50 Hit depo -11.50 Otroška serija - 12.15 Narava politike - 12.55 Pol ure kulture -13.25 Urgenca, nan. - 14.10 Željka Ogresta in gosti - 15.10 Nevidni človek, nad. - 15.55 Poročila -16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, serija - 20.55 Polni krog - 21.15 Latinica - 22.55 Pravi čas -0.25 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
17.45 Človeška lakomnost, ameriški film - 19.15 Otvoritev 21. glasbenega bienala Zagreb - Tan Dun: Marco Polo, opera - 21.35 Ko se dobri ljubimci pokvarijo, dok. serija (1/2) - 22.20 Šport danes - 22.30 Planet Glasba - 23.00 Hrvaški filmski portreti - 23.45 Na robu mogočega (23/ 44) - 0.30 Čas je za jazz
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Na prehodu tisočletja - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.40 Vse za ljubezen, nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 13.55 Naša družinica - 13.58 Poročila - 14.50 Po velikih železnicah sveta, serija -15.45 Tisočletje - 15.55 Odhajamo po cesti -16.10 Musiča Historica - 16.30 Madžarska ob koncu tisočletja - 17.25 Upokojenci - 17.50 Nekoč bo tako - 18.00 Poročila - 18.20 Okno -19.15 Svet, šport, vreme - 20.05 Umetniki za poplavljence - 21.35 Črna skrinjica - 22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Oboževalci -23.20 Psica, film - 0.50 Na prehodu tisočletja
tv2
5.50 Dobro jutro - 8.30 Dopoldne s tv2 - 12.55 Polni življenja - 12.40 Babe, film - 14.45 Obalna straža - 15.30 Marimar - 16.00 Mila|y - 16.45 Ranjena srca - 17.15 Lepotica Acapulca -17.40 Fiorella - 18,30 Dejstva - 19.00 Filmske zvezde s Friderikuszom: Mick Jager - 20.00 Divji angel -20.30 Daridoshow z Lajcsijem - 22.45 Dober večer - 23.30 Csiszar.hu - 0,30 Padec, grozljivka
Avstrija 1
7.15	Otroški program - 10.20 Alarm za Kobro 11 - 11.45 Nils Holgersson - 12.10 Risanke -14.55 Nebeška družina - 16.40 Fluke - pustolovec na štirih tacah, film - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi -22,25 Posnemovalec, srhljivka - 0.20 Devet tednov in pol, erotični film
Avstrija 2
10.15	Prinčeva podoba, filmska komedija -12.00 Poročila - 12.05 Hitlerjevi pomočniki: Bal-dur von Schirach - 12.50 Umor Alda Mora -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Tri dame z žara - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19,30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona
srlf
( V Sobota, 21. 4.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9,00 Radovedni Taček: Olje
9.15 Male sive celice, kviz
10.10 Solni princ, slovaško-nemški film
11.35 Lingo, tv-igrica
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Mostovi
14,10 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
14.40 Oddaljena obzorja, fran. film, 1. del
16.30 Poročila,<port, vreme
16.45 Franček, risana nanizanka
17.05 Leteče dvigalo, nadaljevanka
17.50 Na vrtu
18.20 Svet čudes, avstralska serija
18,50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20,05 Pika na i
21.35 Frasier, ameriška nanizanka
22.10 Poročila, šport, vreme
22.45 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
23.35 Primer Ipcress, angleški film
TV SLOVENIJA 2
9.35 Videospotnice
10.10 Štafeta mladosti
13.00 Šport
17.55 SP v hokeju na ledu, Slov.: Estonija
20.30 Urediti stvari, angleški film
22.05 Praksa, ameriška nanizanka
22.45 Sobotna noč
0.45 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ljubezen ni slepa, ameriški film - 14.00 TV Dober dan - 14.50 Rock'n'roll, ameriška nadaljevanka, 1. in 2. del - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Svileni upi, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz -21.10 Padli, ameriški film - 23.20 Michael Collins, an-gleško-irski film - 1.40 24 ur
KANAL A
9.10 Od devetih do petih, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Evroliga v košarki - 16.30 Živalim na pomoč - 17.00 Pop’n’roll - 18.15 Beverly Hills, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Dvakrat v
življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Dva obraza zla, ameriški film - 22.45 Vrtinec poželenja, ameriški film - 0.30 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Moto šport, športna oddaja. 20.45 Glasbeni spoti. 21.00 Raznašalec časopisov, film. 22,30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV AS - kanal 54
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10,25 Najspot -10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev -10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 S soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Videonovice za gluhe in naglušne
TV HRVAŠKA 1
8.35 Poročila - 8.40 Zelig, ameriški film - 10.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.10 Oprah Show -15.05 Kuharski dvoboj - 15.35 Divja obzorja, serija - 16.10 Zlata dekleta, nan. -17,05 Turbo Limach Show - 18.40 Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski politični magazin - 21.05 iz zakladnice hrvaških muzejev - 21.20 Nori pes in slava, ameriški film - 23.10 Seks in mesto, nan. - 23.40 Poročila - 23.50 Fro-stov pristop, nan. - 1.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.35 Poročila - 9.40 Potovanja - 10.35 Vrnitev v Lonesome Dove, serija - 11.20 Glasbena matineja - 13.50 Hišni ljubljenčki - 14.35 Sveti glasovi, dokumentarna oddaja - 15.10 Briljantina -15.55 Risanka - 16.20 Črno belo v barvah -17.10 Henry V., britanski film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Last Don I., nad. - 21.00 Svet zabave - 21.30 Poročila - 21.40 Glamour Cafe -22.35 Rock Club - 23.35 Črni maček - 1.35 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
13.55 Policija -15.55 Hrvaška nogometna liga, prenos - 17.50 Policija - 18.45 Ko se dobri ljubimci pokvarijo, dok. serija - 19.30 Glasbeni program -20.10 Triler - B. Martinu: Skrivnost dr. Martina, dok. film - 21.10 Mati in sin (28/42) - 21,40 Co-sbyjev šov VI. (3/26) - 22.05 Šport danes - 22.20 Simpsonovi VII. (2/25) - 22.45 Na zdravje (27/ 53) - 23.10 Moj zasebni Idaho, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.40 Za otroke - 8.25 Verska oddaja - 8.35 Prihod-odhod - 9.05 Zanzibar - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti - 12.00 Poročila, vreme - 12.05 Bravo tv -13.00 Skrajnosti - 13.15 Tenis - 14.35 Delta -15.00 Naše stoletje - 15.30 1100 let sredi Evrope - 15.55 Mreža - 16.30 Nogomet, Ujpest: Dunafer - 19.00 Lottoshow - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Balazs-kabaret - 20.36 Hary in Sally - 22.10 Čudežni svet - 23.05 Bo-ksz - 23.30 Lea, drama
tv2
6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Sabrina, mlada čarovnica - 11.25 Superstar - 12.20 Divji svet -13,15 Obalna straža - 14.00 Charli, družinska opica - 14.56 Z ena na dva - 15.25 Prijatelji -15.55 Cpnnan - 16.45 Rojeni za svobodo - 17.40 Herkul - 18.30 Dejstva,- 18.55 Svet Divjega angela -19.10 Trdnjava Fort Boyard - 20.00 Goreče nebo, film - 22.20 Leteča trdnjava, film - 0.00
Televizijski s
red od 20.april do 26.april 2
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.45 Komedija zmešnjav - 14.30 Šolska košarkarska liga, finale osnovnih šol - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Ezermešter, humoristična oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia: Soboški ekran, gost župan Anton Slavic - 15.45 Avtohiša Ferenčak predstavlja avtomobile Toyota - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo, oddaja v živo -Murina pomlad/poletje 2001 - 20.45 Biserno- in zlatoporočenci občine Velika Polana - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Aktualno v občini Grad, občinska oddaja, ponovitev. 10.15 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.25 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 Aktualno v občini Grad, občinska oddaja, ponovitev. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 ATV predstavlja. oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. - 13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15,00 Za otroke - 16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Iz jezikovne zakladnice - 18.25 Kolo sreče - 19,30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub - 20.50 Globalna vas - 21.35 Dokumentarni film - 22.35 Odmevi dneva - 22.55 O znanosti - 23.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.40 Poročila - 9.45 Govorimo o zdravju - 10.15 Planeti, serija - 11.05 Koncert simfoničnega orkestra - 12.05 Newyorška policija, nan. - 12.50 Otroška serija - 13.15 Forum - 14.55 Dok. oddaja - 15.25 Trenutek spoznanja - 15.55 Poročila -16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.25 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Simpsonovi - 19.30 Policija, nan. - 20,10 Vrnitev v Lone-some Dove, nad. - 20.55 Polni krog - 21.15 Film - 22.50 Film - 0.20 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
17.25 Nogomet: Hrvaška - Grčija, prenos prijateljske tekme iz Varaždina - 18.50 Start - 19,30 Glasbeni program - 20.10 Dviganje uteži, posnetek EP iz Tencina - 21.10 Zabavni program -22.10 Šport danes - 22.20 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Na prehodu tisočletja - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.40
Vse za ljubezen, nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 13.55 Zgodilo seje - 14.55 Billy VVilder - 15.55 Tisočletje -16.05 Madžarski plesi - 16.30 Tisočletje - 16.45 Karitas - 17.00 Transilvanski zapisi - 17.25 Mi-šelovka - 17.50 Nekoč bo - 18.00 Poročila -18.15 Vivat, Benyovsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Nogomet, Madžarska: Finska - 22.30 Poročila, aktualno, tema - 23.15 Panorama - 23.40 Tisočletje
tv2
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 12.20 Akademija zmagovalcev - 12.50 Vojna in mir, film - 14.45 Obalna straža - 15.30 Marimar -16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca -17.15 Lepotica Acapulca - 17.40 Fiorella - 18.30 Dejstva -19.00 Kako postati milijonar - 19.30 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Bomba, kabaret - 21,30 Pritiskaj do konca, film - 23.15 Dober večer - 0.05 Neskončne meje - 0,55 Zakleti sovražniki, nad. - 1.45 Svet interneta
Avstrija 1
6.05 Otroški program - 10.15 Kolumbo - 11.45 Nrts Holgersson - 14.55 Nebeška družina -15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Avstrija - Liechtenstein, prenos iz Innsbrucka - 22.50 Wyatt Earp, vestern
Avstrija 2
9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Divje vode, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help TV -22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža -23,15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki
( V Četrtek, 26. 4.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Risanka
9.10 Pod klobukom
10.00 Zgodbe iz školjke
10.30 Jabolko
11.30 Slovenija skozi čas
12	.00 Ljubo doma
12.30 Gospodarski izzivi
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Pod preprogo
14.30 Pomladni 3x3
16.00 Slovenci po svetu
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani
17.00 Na liniji
17.45 Prix Circom - nagrajene oddaje
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Počas. dneva upora proti okupatorju
21.05 Prvi in drugi
21.25 Osmi dan
22.05 Odmevi, šport, vreme
22.55 Pisave
23.25 Plenilci, angleška serija
23.55 Prix Circom - nagrajene oddaje
TV SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
10	.40 Caroline v velemestu, ameriška nan.
11.05 Frasier, ameriška nanizanka
12.20 Šport
14.20 Svet poroča
14.50 Urediti stvari, angleški film
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
18.00 Najboljši prijatelji, nemški film
19.35 Videospotnice
20.05 Tednik
20.55 Evrosong pred Evrosongom
21.45 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka
22,35 Doktor, slovenski film
0.05 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Shovv: Gary Zukav - 16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Družinski album, ameriška nadaljevanka, 1. in 2. del - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -11,50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina - 14.00 Šolska košarkarska liga, finale srednjih šol - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Naključni junak, ameriški film - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. -23.15 Popolni spomin, nan. - 0.00 Adrenalina
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa -Aktualno - 15.20 Svetujemo vam ih vas nagrajujemo - Murina kolekcija pomlad/poletje 2001 - 15.45 Biserno- in zlatoporočenci občine Velika Polana -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kultur-no-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Portret: Geza Grabar - 20.40 Anketa - 20.45 Avtorski večer Slavka Šuklarja - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 10.30 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.45 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 11.45 AS intervju, ponovitev. 11.30 ATV predstavlja, oddaja o svetovnih in slovenskih motoriziranih športih. 12.00 Videostrani. 16.00 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 18.45 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Ex-tempore Avsenik, prenos v živo, glasbena prireditev. 22.25 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. -13.25 Serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15,05 Otroški program - 16.00 Informativno politični program - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Narodni parki Amerike, serija -20.50 Pol ure kulture - 21.25 Željka Ogresta in
gosti - 22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi dneva - 23.30 Dok. oddaja - 0.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.50 Poročila - 10.55 Divja Amerika, serija -10.55 Dok. oddaja - 11.30 Globalna vas - 12.15 Otroška oddaja - 12.40 Poslovni klub - 13.15 Montrealska policija, nan. - 13.55 Knjižnica -14.55 O znanosti - 15.55 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Na zdravje!, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Urgenca, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 To je Italija, serija - 21.45 Nevidni človek, nadaljevanka - 22.35 Ed Wood, ameriški film - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
17.45 Poletni prazniki, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Športni program/Film -22.00 Šport danes - 22,10 Hit depo - 0.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
8.35 Telovadba z Norbijem - 8.40 Vse za ljubezen, nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Slovenski utrinki - 13.25 Skupaj z manjšinami - 13.50 Najlepše pesmi - 14.45 Nebeška straža - 15.25 Otroška kupa - 15.40 Glasbena veriga - 15.50 Tisočletje - 16.00 Za otroke -16.30 Prijatelj v težavah - 16.55 Dotik - 17.25 Spomin na kolokavst - 17.50 Nekoč bo - 18.00 Poročila -18.15 Vivat, Benyovsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Beraška nevesta - 21.30 V zagonu - 22,00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Kulturni magazin - 23.15 Deset božjih zapovedi, nad.
tv2
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 12.30 Akademija zmagovalcev - 12.55 Vojna in mir, film - 14.45 Obalna straža - 15.30 Marimar -16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca - 17.15 Lepotica Acapulca -17.40 Fiorella - 18.30 Dejstva -19.00 Multimilijonar, kviz - 19.45 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Inšpektor Rex -21.30 Izbor pevca leta - 23.40 Dober večer -23.25 Koridor Love - 0.15 Hirošima
Avstrija 1
6.05 Otroški program -10.10 Ernest - kaos pod košem, filmska komedija - 11.45 Nils Holgersson - 12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina -15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Blues iz Kaisermiihlena -22.45 De Luca - 23.15 Oddaja o kulturi
Avstrija 2
12.05 Milijonsko kolo - 12,30 Alpe - Donava - Jadran - 13.00 Časvsliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 16.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univer-zum: Kamčatka - dežela vulkanov - 21.05 Vera -22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva ,
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1 830in 2000:
GNES - inform. oddaja
Televizijski spored o d 20. april do 26 .april 2
Neskončne meje - 0.50 Rdeča lisica
Avstrija 1
6.20 Otroški program - 12.20 Življenje in jaz -12.45 Simpsonovi - 13.10 Princ iz Bel Aira -13.30 Brez idej - 13.55 03 Austria Top 40 -14.40 Beverly Hills - 15.25 Srček - 16.15 Nogomet, prenos - 18.45 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Iskani, film -22.40 Šund, film
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Krik črnih volkov, pustolovski film - 10.55 Severozahodni prehod, vestern -13.00 Čas v sliki - 13.10 Potepuhi ljubezni, film - 14.50 Heintje - enkrat bo sonce spet sijalo, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Pomladni festival ljudske glasbe '2001 - 22.15 Čas v sliki - 22.20 Simpl - 23.40 Kliči M za umor, kriminalka
i, 22. 4.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski, otroška oddaja
8.25 Tabaluga, otroška nanizanka
8.50 Pika Nogavička, nanizanka
9.20 Mikin Makin črkopis
10.00 Pihalni orkester Kočevje
10.20 . Pomagajmo si
10.50 Svet divjih živali, angleška serija
11.20 Ozare
11.25 Obzorja duha
11.55 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Ne joči, Peter, slovenski film (čb)
14.35 50-letnica Zveze tabornikov Slovenije
15.30 Parada plesa
16.00 Ljubo doma
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Slovenija skozi čas
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Pomladni 3x3
21.40 Pod preprogo
22.40 Poročila, šport, vreme
23.10 Brez reza
0.10 Don Carlos, opera
TV SLOVENIJA 2
8.55 Videospotnice
9.30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
9.55 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka
10.45 Policija na naši strani
11.15 Naša pesem
12.26 Motociklizem do 250 ccm
13.20 Šport
13.55 Motociklizem do 500 ccm
16.56 DP v odbojki
17.56 DP v rokometu (ž)
19.30 Videospotnice
20.05 Ladja sužnjev, ameriška oddaja
20.55 Trend, oddaja o modi
21.30 Turistična oddaja
22.00 Končnica
23.00 Norost kralja Jurija, angleški film
0.60 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Rav
nateljica, ameriški film - 14.40 Morilske skrivnosti, ameriški film - 16.30 Močno zdravilo, nan. -17.20 Pride čas, ameriški film - 19.15 24 ur -20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.65 Operacija Šimpanz, ameriški film - 0.50 24 ur
KANAL A
8.30 Pozdravljena, Dolly, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n'roll -14.45 Rock v Riu, posnetek koncerta - 16.30 Divja Amerika, serija - 17.25 Adijo, pamet, nan. -18.15 Melrose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Rosvvell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Prinašalec pic, ameriški film - 22.45 Rusi prihajajo, ameriški film - 0.50 Adrenalina
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Začetek sezone kasaških dirk - 10.20 Nova pridobitev Veletrgovine Potrošnik: Železninarsko-gradbeni center v Beltincih - 10,35 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 10.50 Nova pridobitev Veletrgovine Potrošnik: Supermarket Živila v Radencih -11.00 Pogovor z rojaki iz Bethlehema - 11.15 Anketa -11.20 Intervju: Slavko Šuklar - 11.35 Na krilih domišljije, literarni večer - 11.50 Tedenski komentar - 11.55 Pregled dogodkov tedna
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 Aktualno v občini Lendava, občinska oddaja, ponovitev. 12.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 13.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 13.40 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.25 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.55 As intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 15.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 16.00 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.30 I feel goo# zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 17.30 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.50 Poročila - 7.55 Film za otroke - 9.35 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj -15.40 Raziskovalec, serija - 16.55 Inšpektor Rex, nan. - 17.45 Za nami potop, nemški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naši in vaši, dramska serija -20.50 Skupaj do zvezd: Doris Dragovič, glasbena oddaja - 22.00 Najstrašnejši umor, humoristična nanizanka - 22.30 Poročila - 22.40 Glasbeno-do-kumentarna serija - 23.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.50 Poročila - 8.55 007, tedenski pregled -9.45 Verski program - 11.00 Nedeljska maša -12.05 Otroška serija - 12.56 Oddaja o kulturi -13.26 Glamour Cafe - 14.25 Kriminalno dejanje, ameriški film - 15.45 Risanka - 16.10 Žena, nan. -17.00 Opera Box - 17.40 Za srce in dušo - 18.30 Hit HTV - 19.15 Hrvaški muzeji - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Poljska, serija -21.05 Poročila - 21.15 Morilci, ameriški film -22.55 Oddaja o filmu - 23.35 Film - 23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
9.55 Naša zemlja, serija - 14.10 Rokomet: Magdeburg - Metkovič, prenos tekme pokala EHF - 15.35 Košarka: NBA, pregled - 16.05 Risanka - 16.30 Amerika - življenje narave - 17.00 Šport v nedeljo - 17.55 Rokomet (ž.), prenos tretje tekme končnice prvenstva - 20.16 Hrvaška nogometna liga - 21.30 Šport danes -21.50 Nogomet: Parma - Juventus, posnetek tekme - 23.35 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
6.30 Gospodar - 7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke - 9.30 Glavni trg - 10.56 Kanon - 12.00
Poročila - 12.10 Minute sreče - 12.35 Tv-klinika - 13.05 Ulica Box - 13.35 Tenis - 16,40 Verska oddaja - 16.10 Ars Hungarica - 16.35 Za vnuke nič ne ostane - 17.30 Kovček - 18.00 Na usnjenih krilih - 19.00 Tednik - 19.45 Dnevnik, vreme - 20.05 Intakodalje, show - 21.05 Gre-gory Pečk - 22.00 Gol - 23.05 Sonate
tv2
6.00 Jutranja razmišljanja - 6.30 Priča - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Šport - 12.25 Potovanje skozi čas - 13.15 Iskalci zlata, vestern - 14.55 MacGyver - 15.50 Xena -16.40 Sentinel - 17.40 Leteča Vipera - 18.30 Dnevnik - 20.00 Blackjack, film - 22.10 Colum-bo - 23.45 Y-akti - 0.15 Madžarska jutri - 0.45 Jaz sem Jeremija, film
Avstrija 1
6.00 Otroški program - 10.05 Iskani, film - 11.30 Rokomet, prenos EP - 13.00 Mojstrske veščine -13.45 Kremenčkovi, filmska komedija - 15.10 Izposojevalci, filmska komedija - 16.30 Mikrokoz-mos, filmska komedija - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Metro, akcijski film -22.10 Kolumbe - 23.40 Kraj dejanja
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Križem kražem: Girolamo Savonarola - 9.30 Katoliška maša, prenos -10.15 Erwin Ringel - 10.30 Teden kulture -11.00 Poročila - 11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzum - 15.00 Heidi in Erni - 15.25 Divje vode, film - 17.05 Lepo življenje -18.00 Milijonsko kolo - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Pisemski bombnik, TV-film - 21.55 Poročila - 22.05 Prizadet -23.25 Strawinsky - 0.20 Materina želja, romanca
onedeljek, 23. 4.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
9.10 Zares divje živali, ameriška serija
9.35 Pravljičar, ameriška nanizanka
10.00 Naočnik in Očalnik, nanizanka
10.35 Resnična resničnost
11.10 Dosežki
11.30 Na vrtu
11.55 Svet čudes, avstralska serija
12.25 Parada plesa
13.00 Poročila, šport,-vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Gibljive slike
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.46 Mikin Makin črkopis
16.50 Telebajski
17.15 Radovedni Taček: Krtača
17.45 Dober večer
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19,00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Julija, avstrijska nanizanka
21	.00 Otroci pepela, angleška oddaja
22	.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Stebri slovenskega gledališča
23.40 Dober večer
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
10.40 Kontesa Dora, hrvaška nadaljevanka
12.40	Cousteau ponovno odkriva svet, serija
13.30	Trend, oddaja o modi
14	.00 Sobotna noč
16	.00 Policija na naši strani
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
18	.00 Tele M, oddaja TV Maribor
18.30 Jasno in glasno
19.30 Videospotnice
20	.05 Skrivnosti vojne, ameriška serija
21	.00 Studio City
22	.00 South Park, risana nanizanka
22.30 Metropolis
23	.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Canterburyjska zgodba, ang. film (čb)
2.	20 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Gary Zukav - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Rosvvell, nan. - 11.50 Ri-cki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.45 Zmenkarije - 14.46 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. - 19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nan. - 20.55 Divje srce, ameriški film - 23.10 Dosjeji X, nan. - 0.10 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Vrtec 1,2, 3, otroška oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV. regionalni program - Videonovice za gluhe in naglušne -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 5. tek pomurskih poslancev, županov, direktorjev in menedžerjev, reportaža - 20.45 Avto. Cit predstavlja novi C5 - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Turnirji v golfu, oddaja o golfu. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Koper: NK Mura, posnetek nogometne tekme. 22.40 Gnes, informativna oddaja. 22.56 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. -13.26 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program - 16.00 Hrvaške manjšine - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo -17.30 Otroška serija - 17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.16 Seme upanja, serija - 20.60 Pravo in pravda -21.50 Misli 21. stoletja - 22.50 Odmevi dneva -23.10 Evromagazin - 23.45 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.00 Poročila - 10.05 Oprah Show - 10.50 Zakon in red: Oddelek za žrtve, serija - 11.35 Latinica - 13.20 Otroška serija - 13.45 Kuharski dvoboj • 14.25 Last Don L, nad. - 15.15 Oddaja o
Televizijski spe red od 20. apn\ 6 o . apn\
filmu - 15.55 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. -17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zahodno krilo, serija - 20.55 Polni krog - 21.15 Portret ženske, španski film - 22.50 Film - 0.20 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
15.20 Jeeny, francoski film - 16.50 Sadovi zemlje - 17.40 Hrvaška nogometna liga - 18.55 Avto magazin - 19.30 Glasbeni program - 20.15 Petica - 21.30 Montrealska policija, serija (8/8) - 22.15 Šport danes - 22.25 Transfer - 23.10 Mesečina - 23.55 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Na prehodu tisočletja - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.40 Vse za ljubezen, nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina - 14.00 Naša družinica -14.45 Arboretum, lepi vrtovi - 15.50 Tisočletje -15.58 Poročila -16.00 Madžarska hiša - 16.30 Milenijske podpore - 16.45 Ostani z nami -16.55 Spoznavajmo Evropo - 17.25 Zlata knjiga - 17.50 Nekoč bo tako - 18.00 Poročila - 18.15 Vivat, Benyovsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 Milenijske pravljice - 20.30 112, kriminalistični magazin - 21.10 Kaj in koliko - 21.40 112 ekstra - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Govorilna ura - 23.15 Šport -0.05 Na prehodu tisočletja
tv2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 12.00 Jutranje misli - 12.05 Madžarska galerija -12.15 Polni življenja - 12.50 Akademija zmagovalcev -13.20 Jaz sem Jeremija, film - 14.45 Obalna straža - 15.30 Marimar - 16.00 Milady -16.45 Ranjena srca - 17.15 Lepotica Acapulca -17.40 Fiorella - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimi-lijonar, kviz - 19.45 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 JAG, častne zadeve - 21.35 Vroča sled - 22.20 Svet zaporov
Avstrija 1
7.05 Risanke -10.20 Kremenčkovi, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14,55 Nebeška družina -15.40 Obalna straža -16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Napihnjenci, filmska komedija - 22.30 Vrsta, znanstvenofantastični film - 0.10 Čarovnice, srhljivka
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji. - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Potepuhi ljubezni, film - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Kviz, film
iaea tv
POMURSKA REGIONALNA televizija
kanal 10
38UHF
Torek, 24. 4.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Radovedni Taček: Krtača
9.15	Otroška oddaja
9.35	Lahkih nog naokrog
10.30	Dober večer
11.30	Pomagajmo si
12	.05 Julija, avstrijska nanizanka
13	.00 Poročila, šport, vreme
14	.15 Otroci pepela, angleška oddaja
15.05 Stebri slovenskega gledališča
16.00 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Sprehodi v naravo
17.00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.
17.45 Sir Norman Foster, ang. dok. oddaja
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
20.35 Nadnaravno, angleška serija
21.10 Aktualno
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Drugi pogled, angleška drama, 1. del
0.10 Sir Norman Foster, ang. dok. oddaja
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
10.40 Skrivnosti vojne, ameriška serija
11.30 Ladja sužnjev, ameriška oddaja
13.15 Oddaljena obzorja, fran. film, 1. del
14.55 Studio City
16.00 Metropolis
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka
18.00 Policistka, dekle iz revije, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Štajerskih 7, jubilejni koncert
20.50 Vdovstvo Karoline Žašler, slov, film
22.35 Na univerzi
23.05 Svet poroča
23.35 Idioti, danski film
1.25 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Gary Zukav - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ukradena mladost, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 JAG, nan. -23.30 M.A.S.H, nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Helikopterska enota, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop'n'roll - 14.00 Bravo, maestro - 14.45 Princ z Bel Aira, nan.-' 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.20 Herkul, nan. - 17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz, nan. - 18.30 Filmske zvezde, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Kickbokser 3, ameriški film - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Udarci pravice, nan. - 0.00 Pop’n'roll
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 V znamenju športa -15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Športni ponedeljek - 15.25 5. tek pomurskih poslancev, županov, direktorjev in menedžerjev,
reportaža - 15.45 Avo Cit predstavlja novi C5 -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Soboški ekran, gost župan Anton Slavic - 20.45 Avtohiša Ferenčak predstavlja avtomobile Toyota - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Šport plus, športna oddaja. 10.20 NK Koper : NK Mura, posnetek nogometne tekme. 12.10 Videostrani. 16.10 NK Koper: NK Mura, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, posnetek. 18.50 Novi razvojni zagon gorenja, iz produkcije ZLTV. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Aktualno v občini Grad, občinska oddaja. 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.55 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. -13.25 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program - 16.00 Dok. oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.00 Forum - 22.35 Trenutek spoznanja - 23.10 Odmevi dneva - 23.30 Koncert simfoničnega orkestra - 0.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.10 Poročila - 10.15 Prizma - 11.10 Misli 21. stoletja - 12.05 Seme upanja, serija - 12.35 Otroška serija - 13.00 Kuharski dvoboj - 13.35 Zahodno krilo, serija - 14.20 Slačilnica - 15.20 Evromagazin - 15.55 Poročila -16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Prijatelji, nan. - 20.35 Planeti, serija - 21.25 Polni krog - 21.45 Newyor-ška policija, nan. - 22.35 Batman, ameriški film - 0.00 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
15.50 Avto-magazin - 16.30 Petica - 17.40 Gospodična mamica, ameriški film - 19.00 Anima-vizija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Start, športni program - 20.50 Počitnice v Vegasu, ameriški film - 22.20 Šport danes - 22.30 Podobe realnosti: Nori izbrisi, dok. serija (7/12) -23.15 Monoplus - 23.55 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Unser Bild-schirm - 13.55 Poje Gallilej - 16.00 Vražji motorist - 16.30 Mandel Duartet - 17.25 Katoliška kronika - 17.50 Nekoč bo tako - 18.00 Poročila - 18.15 Vivat, Benyovsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Po vašem izboru -21.06 Letni časi - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Madžarski salon, kulturni magazin - 23.15 Kratki filmi - 1.20 Tisočletje
tv2
5.50 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 12.30 Polni življenja -12.35 Akademija zmagovalcev -13.05 Rože v viharju, drama - 14.45 Obalna straža - 15.30 Marimar - 16.45 Ranjena srca -17.15 Lepotica Acapulca - 17.40 Fiorella - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.45 Otroška usta - 20.00 Divji angel - 20.30 Walker, teksaški ranger - 21.30 Nežna duša, film - 23.15 Dober večer - 0.05 Hirošima - 2.00 Svet interneta
Avstrija 1
6.40 Otroški program - 10.25 Izposojevalci, fil
mska komedija - 11.45 Nils Holgnrsson - 12 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 O na straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 D< Vita & Co. - 21.05 Oranžni taksi - 21.55 Mi se je moško, filmska komedija - 23.30 Vre hladni umor, srhljivka
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je na pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zi dekleta - 10.15 Heintje - enkrat bo sonce s sijalo, film - 12.00 Poročila - 12.05 Evro strija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sJil 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljen 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Ste Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogal lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 brodošli v Avstriji - 19.00 Dežela dane 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Golol leteče podgane - 21.05 Reportaža - 22.001 v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kraže
Sreda, 25. 4
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9	.00 Risanka
9.25	Leteče dvigalo, nadaljevanka
9.50	Sprehodi v naravo
10	.05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.
10.30 Lingo, tv-igrica
11	.00 Sir Norman Foster, ang. dok. oddaja
12	.00 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
12	.30 Nadnaravno, angleška serija
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25	Obzorja duha
13.55	Solni princ, slovaško-nemški film
15.20 Aktualno
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17.45 Jabolko
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Mnogo hrupa za nič, ameriški film
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Gospodarski izzivi
23.30 Kon. orkestra Slovenske filharmonije
TV SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizank
10.40 Tri vstopnice za 26., francoski film
13.35 Turistična oddaja
14.05 Na univerzi
14.35 Jasno in glasno
15.30 Komorni ansambel Slovenicum
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizank
18	.00 Najboljši prijatelji, nemški film
19.30 Videospotnice
20.05 Športna sreda
23.00 Umori, ameriška nanizanka
23.40 Poišči in uniči, ameriški film
1	.10 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usod; ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala bežni, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. - 14 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: G Zukav - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 ( biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 1< 24 ur - 20.00 Prijateljici do konca, ameriški fili 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 JAG r - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
■■■ 19. april 2001 27
J			Nk K		AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	PREVLEKA KERAMIČNIH IZDELKOV	DEL ELEKTROMOTORJA	PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC	DANTE ALIGHIERI	PISATELJICA VAŠTE	MANJŠI LOVSKI PES	FILMSKI REŽISER (FRANTIŠEK)	BREZ-BOŽNIK	NAVADA (ZAST.)	FRANCOSKI IZRAZ ZA AIDS	AMERIŠKI SLIKAR (WILLEM DE)	VEČ OTROK. OTROCI (EKSPR.)					
r % I ’ -ar	' ■? W t	' Ji®* ■ -	a-- A					AVSTRIJSKA ZVEZNA DEŽELA																	
					BOREC ZA LOKALNE INTERESE													J				
					ETIOPSKI GOSPOD				VRSTA BIKOBORCA							O						
									DRSALKA ANDREE													
					MADŽARSKO MOŠKO IME							IT.SMUČAR EDALINI										
					VELIK MORSKI RAK							BREZČUTNOST										
										ILIRSKO PLEME					IZTOK ČOP							
															FRANCOSKA TERORIST. ORGANIZ.							
										NOGOMETAŠ MATHAUS												
VESTNIK	EVGEN BERGANT	LOFOTSKI OTOKI	OBLAČILO MUSLIMANK	%			PRIROJENA SPOSOBNOST							OSEBA IZ BIBLIJE					ODPRT ŽELEZNIŠKI VAGON	ITALIJANSKA NAFTNA DRUŽBA	POGREBNA ŽALOSTINKA PRI STARIH RIMLJANIH	NEPROFE-SIONALEC
			PAS ZEMLJE OB VODI				BIBLIJSKI OČAK							NEBEŠKI KRUH								
MESTO V ‘ SREDNJI ALBANIJI								IZOBRAŽ. USTANOVA					POLITIČARKA TOVORNIK									
								SINOVA ŽENA					IRENE EPPLE									
KARANTANSKI KNEZ IZ OSMEGA STOLETJA						BODEČ PLEVEL					ODDELEK JURE					POLITIČNA ORGANI-ZACIJA	SAMO-GLASNIŠKI GLAS					
						PREDPONA V ŠKOTSKIH IMENIH					ONASSISOV VZDEVEK											
																	TIKOVINA					
VESTNIK	POJAV								NEM .PEVKA (NINA)			G			ANTI- KVITETA							
	DEL STOPALA POD NARTOM																					
									OBRAT ZA VALJANJE						ZNAK ZA TON							
HRVAŠKO MESTO V SLAVONIJI							OBRI						NOVINAR KORLJAN							IVAN TAVČAR		
							IZOBČENJE IZ CERKVE						ADAM BOHORIČ							SESTAVLJEN FILM		
NRAVO-SLOVEC					SLOVENSKA IGRALKA (MIRANDA)									KIT UBIJALEC					DEL VOZA			
																			ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES)			
					TREZOR									KONICA								
MESTO V ALŽIRIJI						OSEBA IZ MA-HABHARATE				ZDRAVILO, KI VSEBUJE OPIJ	NESPAMET, NEUMNOST						RAZISKOVA- LEC JAM					
						DRUGI DAN V TEDNU					MONGOLSKI VLADAR						KRILO V BELTINCIH					
PLANET SMRTI V ASTROLOGIJI								JOKANJE				OZKA ODPRTINA	GL.MESTO PORTORIKA								ŠPANSKO MESTO OB IZLIVU EBRA	ANGLEŠKI IGRALEC BATES
								OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVINO														
													JAVOR (LAT.)									
															KERAMIČNA PLOŠČICA			H				
															POMLADNI MESEC							
					ZAČIMBNA RASTLINA									NEM.PISEC (THOMAS)					PLESNA PRIREDITEV			
ii:t														JANKO IRGOLIČ					ŠTEFKA KUČAN			
					LJUBLJANA V ČASU RIMLJANOV						OBČUTEK POTREBE PO PIJAČI					SAMICA JELENA						
i ‘	1 i					M ERA ZA ČISTOST ZLATA						ALEKSAND- RIJSKI VERSKI REFORMATOR					RASTLINSKI HORMON						
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 5. 4. 2001:
VLADIKAVKAZ, ZELENA KARTA, LOLEK IN, DIR, BERA, ACA, ILOK, ASIMOV, SINI-Dl, OPAT, KAVALIR, TKAČEV, ILEGALA, ALIČE, ERRATA, TUNOLOVEC, DAC, KA-SAI, INDIJ, TE, TIM, EMAN, KONJEV, RS, KABA, CA, Ml, ASTRA, MARINAR, AR-RAN, INGOLI, ROB, OLIMPIJEC, KAD, DVE, PANJ, NIANSA, AZ, MINKA, EKRAN, EKLOGA, SOLNA POT, TOMI, MAG, TLAKAR, ITAKA, DAKA, KOPALIŠČE, IN-SERAT, AGAR, DREN, SNEŽANA
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
Med reševalce bomo razdelili:
OJ
in
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Robert Slavic, Kruplivnik 4, 9264 Grad
2.	NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Marija Erveš, Dalmatinova 4, 9252 Radenci
3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Goran Kovač, Staneta Rozmana 12, 9000 M. Sobota
Rok Lainšček, Dolenci 79, 9204 Šalovci
Erika Vrečič, Strukovci 45a, 9265 Bodonci
Vincenc Litrop st., Renkovci 64, 9224 Turnišče
Sandra Simonič, Kunova 41, 9245 Sp. Ivanjci
ra
Š>g
E ", S 03 O
E ■=
03
03
ra ra
Z
N
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petk 20. aprila 2001.
Ime in priimek:____________________________________________________________
Naslov: ___________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine-- 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila-21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu - 14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročil^ -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek -21.00 Poročila.- 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -
11	.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila - 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn biiou -21.00 Poročila-24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti-19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila- 11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa-13.00 Poročila-13.15 1. oseba ednine-14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džouži
Cejla Slovenija je komaj za eno občino. No, po velkoj prirodnoj razgibanosti bi mogoče lejko bila raztalana na štiri, pravi moj pajdaš Bela, Zdaj pa mamo samo našo negdašnjo soboško občino raztalano na deset mali grajzlerajof. Pa tak je po cejloj Sloveniji, ge se že pa poja-vlajo zdilje, ka ščejo meti ešče eno par občin, či glij, ka so že do zdaj dopujstili tej višiši, ka so eno par občin napravili, pa njin je biiou vseeno, či so mele zakonito podlago ali nej. Ka se zakonof ne držimo, že dugo vsi znamo. Ka se pa tak na velko trošipejnez, pa nikoga j)reveč ne briga. Ob farbanji remenk si je Bela tak po-pejvo:
Oh, občin sto Slovenijo pokriva, varianta nova zopet zdaj je ta, ker s centra s tem denar se pridobiva, pa naj se občin nekaj še doda,
Število občin venomer se veča in zakonitost tu več ne valja, državna prazni se denarna vreča, saj mnogi vemo, kam nas to pelja.
In s pirhi barva zdaj se jajčna sreča, prebarvat nepoštenost se ne da, je barva lahko črna al’ rdeča, prikriva nekaj nepoštenega,

28
O TEM IN ONEM/OGLASI
19. april 2001 ram
Vlomi, tatvine in še nekaj
GORNJA RADGONA - Nekdo je na avtih, parkiranih v Pora-bski in Mladinski ulici, ponoči prerezal trinajst pnevmatik in povzročil za 65.000 tolarjev. (Res je moral biti »pogumen«.)
KUZMA - Z zadnjih vrat Potrošnikove trgovine je nočni tič odstranil kovinsko varovalo, nato pa zlomil cilindrično ključavnico in vstopil v bauto ter odnesel predvsem večjo količino cigaret, saj je škode za 300.000 tolarjev. (Strasten kadilec ali preprodajalec?)
KAPELSKI VRH - Škoda, ki jo je povzročil vlomilec v kmetijsko trgovino, znaša milijon tolarjev, kajti ukradel je več kardanskih gredi, oblačila, obutev, vodovodni material in celo pralni prašek. (Zelo nas zanimajo vsaj inicialke dolgoprsteža.)
VERŽEJ - V Veržeju so policisti obravnavali manjšo tatvino denarja, ki sta jo izmaknila gojenca tamkajšnjega VIZ-a (Fanta še ne gresta iz popravnega doma.)
DOLGA VAS - V tem obmejnem kraju je neznani storilec odtrgal obešanko z vrat garaže, potem pa zagnal fiat tipo 1.4 črne barve, registrska številka MS 59 40H, in se odpeljal. (Spet bo-
do krivi ilegalci.)
Š. S.i
Zgodilo se je
Ivanjševski Vrh: Poškodbe so bile usodne
Ceste v Pomurju so terjale četrto žrtev!
Poročali smo že o prometni nesreči na Ivanjševskem Vrhu. Tam se je namreč domačin Milan F., ki je vozil kolo z motorjem, 23. marca ob 20.30 zaletel v pešca Petra M, ki je hodil ob robu vozišča in se hudo poškodoval. Poškodbe so bile resnično hude, saj je zaradi njih 3- aprila v mariborski bolnišnici umrl.
Gomilica: Nesreča v križišču
Voznik tovornega vozila Spletni Anton Z. iz Velike Polane ni ustavil pred prometnim znakom stop, ampak je zapeljal v križišče v trenutku, ko je z njegove desne strani pripeljala po prednostni cesti 47-letna voznica osebnega avta Marija Z. iz Odranec, in trčil v levi bok njenega vozila. Voznica se je hudo poškodovala, škode na vozilih pa je za 2,5 milijona tolarjev.
Boreci: Izsiljevanje prednosti
Avtomobilist Matej H. je izsilil v križišču v Borečih prednost pred voznikom osebnega avta Tomažem S., zato sta avta trčila. Hudo se je poškodoval Matejev sopotnik, drugi sopotnik pa je dobil lažje poškodbe. Lažje sta se poškodovala tudi oba voznika. Škode na avtih je za 1.300.000 tolarjev.
Markišavci: Avta v jarek
13- aprila ob 17.40 sta se na cesti med Mursko Soboto in Markišavci »poljubila« dva avta, nato pa sta oba zletela v jarek. Peugeot 206 se je celo prevrnil na streho, nato se je začelo iz njega kaditi. Posredovali so soboški gasilci, prekinili električni tok in vozilo spet postavili na »noge« ter očistili območje.
Murska Sobota: Moški za štedilnikom
Pravzaprav bi morali zapisali: proč od štedilnika, kajti spet je neki amaterski kuhar pozabil na hrano, tokrat v petem nadstropju stanovanjskega bloka v Vrtni ulici. Začelo je seveda
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1.1	AINT GONNA STAND FOR IT - Erič Clapton
2.	SUPREME - Robbie Williams
3.	OVERLOAD - Sugababes
4.	DANCING IN THE MOONLIGHT - Toploader
5.	TELL ME WHY - Špice Girls
6.	WORLD LOOKING IN - Morcheeba
7.	DAJ MI SEBE - Leteči odred
PREDLOGI:
I CAN’T DENY IT - Rod Stewart
IMITATION OF LIFE - R.E.M.
LOVE HOW YOU LOVE ME - Melanie Thornton
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
l.NENI RES-Nuša Derenda
2.	VSAJ EN LETNI ČAS - Maja Waiss
3.	OSTANI TU - Karmen Stavec
4.	SONCE V OČEH - Tinkara Kovač
5.	POLJUBILA BOM NOV DAN - Darja Švajger
6.	ŽIVLJENJE JE - Andraž Hribar
7.	A TI - Victory
PREDLOGI:
OKUS RESNIČNOSTI - Planet Groove
PRIDI IN POGLEJ - Alenka Godec
ANGEL LUČI - Deja Mušič
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	MAMA NAJDRAZJA - Igor in Zlati zvoki
2.	ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ -Štrk '
3.	POMLAD PRIHAJA - Pomlad
4.	KAJ BI BREZ PRIJATELJEV - Šaleški fantje
5.	KOKODE POLKA - Vita
6.	PRLEŠKI ZET - Prleški strici
7.	NAVIHANKA - Gregorji
PREDLOGI:
OBLJUBE - Blegoš ODA ŽENAM - Jani in Metka NOVA POMLAD - Alpski kvintet
LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE: . DOMAČA PLOŠČA«
1.	LJUBEZEN VEČNO NAJ ŽIVI - Mari & Robi
2.	NOČ POLNA AVANTUR - Marina Huber
3.	LEP JE SVET - Pajdaša
4.	BREZ NJE - Nova Legija
5.	CIGARETA - Nikola
6.	NE ZANIMA ME - Ans. Štrk
7.	VRNI SE - Duo Karmen
PREDLOGI:
NE RECI ZBOGOM - Tadej Šalamun in Marina Huber KAJ BO REKLA MAMA - Happy End MAMA LEONE - Frenki Sever
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 26. aprila 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
»dišati« in nekdo je poklical gasilce. Še preden so pridrveli, je mož popravil napako (hrano je končno vzel s štedilnika), zato se kuhinja k sreči ni vnela.
V Gorici pri Puconcih pa je 15. aprila zagorelo v dimniku, nato se je ogenj razširil in zajel strop hiše. Pogasili so ga domači gasilci.
Lokavec:
Nesreča pri kurjenju
Pred velikonočnimi prazniki je bilo težko priti do karbida, zato je bilo manj streljanja in k sreči - v Pomurju nobene nesreče.
V Lokavcu pri Lenartu (to pa so že Slovenke gorice) je ogenj, ki so ga kurili na prostem, zajel oblačila 13-letne T. M. iz tega kraja, ki so se vnela v predelu trebuha in rok, zato so nastale opekline. Zdravijo jih v mariborski bolnišnici. Nesreča se je zgodila, ko je dekličin brat polil kurišče z manjšo količino ben-
cina.
Š. S.i

motorna vozila
ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC COMMERCE, Apaška c. 2, G. Radgona. m7399
OPEL CORSO 1.4, letnik 1996, 5 vrat, prvi lastnik, prevoženih 65.000 km, prodajo. Tel:. 02 557 10 48. m7447
JUGO 45 CORAL, neregistriran, vozen, bele barve, prodam. Tel:. 568 17 66 ali 031 587 740. m7451
OPEL ASTRO 1,4, štirivratno, rdečo, letnik 1993, prodam. Tel.: 565 18 31. m7463
KOMBI ZASTAVO DIZEL, TIP 30 8
F, dobro ohranjen, neregistriran, prodam. Tel:. 031 311 157. m7465
OPEL OMEGO 2.0 i CD, karavan, letnik 1997, avtomatska klima, prodam. Tel:: 031 380 858. m7469
AUDI A 41.8 T, letnik 1999, 28.000 km, prvi lastnik, prodam. Tel:. 041 758 700. m7470
RENAULT TRAFIK, dizel. 1. 1985, 45 kW, prodam. Franc Kovač, Bodonci 56, tel.: 549 H Ol.m7476
živali
NESNICE, črne, rjave in grahaste, v začetku nesnosti, cepljene, vsak dan v Babincih 49- Dostava tudi na dom. VZREJA NESNIC TIBAOT, tel.: 582 1401.m6942
TELICO, SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. Antonija Vrbnjak, Mala Nedelja 44, 9243 Mala Nedelja, tel.: 031 228 749. m7446
KRAVO s teletom prodam. Ivan Hozjan, Odranci, Vrtna 6. m7448
KRAVO, »prvesnico«, s teletom, staro deset dni, prodajo. Tel.: 570 15 86. m7456
posesti
PONUJAMO STANOVANJE SAMSKI OSEBI NA KMETIJI. Tel.: 560 10 11. m7350
ZEMLJIŠČE v središču Kapele prodam. Možnost gradnje. Tel.: 566 15 65. m7435
ZARADI UPOKOJITVE PRODAJO PODJETJE, d. o. o., registrirano za več dejavnosti - vodilna dejavnost: menjalništvo. Tel.: 578 95 81. m7439
LOKAL V RAKIČANU, pri bolnici, dam v najem. Tel.: 041 430 119. m7441
NA OTOKU BRAČU (Povija) oddajamo apartmaje po ugodni ceni. Tel.: 00385 21 639 116. m7466
MANJŠO HIŠO, takoj vseljivo, 10 km od M. Sobote v smeri Goričkega,
Male oglase
Kupon št. 16 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:
|	7 VELIČASTNIH:
Vlomi, tatvine in še nekaj
DOLGOVAŠKE GORICE -Skozi okno stanovanjske hiše je nekdo ukradel oblačila in televizijski sprejemnik. (Le čemu mu bo televizor v pomladnem in poletnem času?)
FIKŠINCI - Na vhodnih vratih pokopališke vežice je nekdo s silo telesa zlomil steklo in povzročil za 20.000 tolarjev škode. (Ponoči seveda ni upal hoditi po britofu}
MURSKA SOBOTA - Nežna nec je poskušal vlomiti v gostinski lokal Desperado, vendar jo je moral popihati, saj so se vključile alarmne naprave. (Huje bi bilo, ko bi ga prijele gorile!) Varnostnik je v trgovini Spar odkril moškega, ki je hotel suniti neki kozmetični izdelek. (Tudi moški smo radi lepi, mar ne?)
za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
Orehovci
orehovskem gasilskem domu se je zbralo okrog štirideset gasil-
storitve im
Vladimir Hozjan s. p, Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046 GSM: 041 712 586
Kompletne pogrebne storitve, vzdrževanje pokopališč in zelenic, brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km.
Plačilo na več obrokov brez obresti!
vzamem v najem. Tel.: 041 747 468. m7468
HIŠO na 1200 m2 veliki parceli v Radencih prodam. Tel.: 553-12 67, od nedelje dalje 0049 7452 10 55. m7481
kmetijska mehanizacija
KORUZO V ZRNJU, večjo količino, prodam. Možnost dostave. Tel.: 041 459 838. m7424
STROJ ZA SILIRANJE TRAVNE SI-LAŽE, znamke Fela, prodam. Tel:: 556 14 64 ali 031 771 526. m7426
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, trosilnik hlevskega gnoja in bali-rano slamo prodam. Tel.. 545 90 20, v večernih urah. m7458
TROSILNIK UMETNEGA GNOJILA VIKON, SADILNIK IN OKO-PALNIK KORUZE in prikolico za živino prodam. Tel.: 041 904 767.
PLUG OLT, 10-COLNI, brane, sadi-Inik krompirja in drobilnik prodam. Tel.: 041 904 767
ŠKROPILNICO AGROMEHANI-KA, škropilnico Agromehanika, 200 1, in žitno sejalnico Olt prodam. Tel.: 041 904 767. m7460
POTOPNI HLADILNIK ZA MLEKO ALFA LAVAL in silokombanj za travno silažo Fela Passat, vlečni, prodam. Tel. 540 12 11 ali 041 725 499. m7461
TRAKTOR STEYR 18. generalno obnovljen, in rotacijsko koso 135, obračalnik in plug prodam. Tel.: 580 11 14. m7471
OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni in koruzo prodam. Tel.: 578 87 83. m7478
TRAKTORJI OD 50 DO 240 KM, KOMBAJNE CLASS DOMINATOR 76, 80, 88, 96, 98,108, 108 MAXI, Claas Comandor 228, kombajne New Holland TX 30, TX 32, TX 34, TX 36, kombajn Deutz Fahr 35.80, silažne nakladalce Claas, Sprint 330 S, Krone, ovijalko za okrogle bale Tanko, Kwerneland, balirke za okrogle in oglate bale, cisterne 6000 do 30.0001, rabljene, silokombajn New Holland 1905, 1900, Clas 680, 685,
SF 80, SF 70, Deutz Fahr, ugodno, in sejalnico za koruzo, pnevmatsko, zložljivo, 6-vrstno in 4 vrstno, Becker in Hassia prodam. Tel.: 02 790 72 51 ali GSM 031 822 572. Marjan Žumer, s. p., Župečja vas 26, 2324 Lovrenc na Dr. polju. m7483-l
VEČ VRST RABLJENE KMETIJSKE MAHANIZACIJE iz uvoza prodamo. Urejamo kredit, lizing. Tel.: 02 790 72 51 ali GSM 031 822 572. Marjan Žumer, s. p., Župečja vas 26, 2324 Lovrenc na Dr. polju. m7483
razno
PRODAM IN DOSTAVIM REZAN LES ZA OSTREŠJE, DESKE, LATE, BRUNE, OPAŽ, TALNI LADIJSKI POD. TRGOVINSKE STORITVE M & M, Marko Pahrnik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090. m7369
STROJ ZA BRUŠENJE PARKETA, trifazni, in srebrne smreke, ugodno prodam. Tel.: 041 717 049. m7450
KOLE IZ AKACIJE, 150 in 190 cm dolžine, 4x4 cm, prodam. Tel.: 548 12 05.m7457
GORSKO KOLO DAUGLAS ZA FANTA nad 12 let ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel:. 532 15 15. m7474
delo
ČE STE RESEN IN IZKUŠEN KOMERCIALIST - pokličite po telefonu 01 500 41 62. Bio Nova SKK, d. o. o., Stegne 25, Ljubljana. m7459
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEMO KV ZIDARJA IN SLI-KOPLESKARJA - FASADERJA. Tel.: 041 610 377, Strojni ometi Kavaš, s. p.,.Trnje 149, Črenšovci. m7462
ZAPOSLIMO MESARJA. Pisne prijave pošljite na naslov: Mesarstvo Kodila, d. o. o., Markišavci 44, 9000 Murska Sobota. m7467
NATAKARICO ALI DEKLE, ki ima veselje do dela v gostišču, zaposlimo. Mesečna plača 100.000 SIT ter hrana in stanovanje. Tel.: 041 748 905, Gostišče Jana Založnik, s. p., Križevec 1, 3206 Stranice. m7479
VESTNIK NA INTERNETU:
~ www.p-inf.si
PodMe/aM
I GLASBA
j NAŠEGA SRCA:..........................,..................
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«.....................................
Ime in priimek ter naslov:...:.............................
____________________I
Zlatko T. je pristopil k osebnemu avtu, parkiranemu v Razlagovi ulici, in ga nekoliko poškodoval. (Zvedeli smo, da gre za avto prejšnjega dekleta!)
Le kdo pa je popraskal zadnja desna vrata avta Rover, ki je bil parkiran na parkirišču trgovine Bauta? Škode je za 20.000 tolar-iev.	Š. S. ■
cev veteranov z območja gasilskega sektorja Gornja Radgona. Med njimi je bil najstarejši Radgončan 90-letni Franc Žnidarič. Za delo v preteklih letih se mu je zahvalil poveljnik Gasilske zveze Gornja Radgona Štefan Fartek. Vsi
skupaj pa so se zadržali v
daljšem pogovoru ob prigrizku, ki ga je pripravilo PGD Orehovci. To društvo praznuje prihodnje leto 120-letni-co delovanja. fF. KIA
USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA
Trubarjeva 3, 1OOO LJUBLJANA
Na podlagi 20. člena statuta Ustanove dr. Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 6. 4. 2001 štipendijska komisija Ustanove dr. Antona Trstenjaka razpisuje
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SOFINANCIRANJA PROJEKTOV TER BREZOBRESTNO KREDITIRANJE ZA POSLOVNO LETO 2001 V SKUPNI VREDNOSTI 3.500.000 SIT
1.	Štipendije so namenjene za sofinanciranje:
- podiplomskega študija (specializacija, magisterij, doktorat) - projektov (znanost, gospodarstvo, kultura, šport...)
2.	Za financiranje podiplomskega študija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z območja Prlekije, Slovenskih goric in Haloz. Nosilci projektov so lahko tudi iz drugih krajev, če je osnovni namen projekta takšen, da bo prispeval k vsesplošnemu razvoju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
3.	Prijava za razpis mora vsebovati:
- prošnjo (obrazložitev, stroškovnik, višina zaprošenih sredstev)
- kratek življenjepis
- program študija ali projekta
- dokazila in reference o dosedanjih študijskih in projektnih dejavnostih
4.	Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi študijskimi rezultati ali višjo stopnjo študija pred nižjo oziroma dela in projekti, ki izkazujejo večjo koristnost za nadaljnji razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz.
5.	Prijavo na razpis s prilogami je treba oddati najkasneje do 7. maja 2001 na naslov: USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana (za razpis 2001).
6.	Vse prepozno prispele in nepopolne prošnje ne bodo obravnavane. Kandidati,^! bodo prejeli sredstva za leto 2001, bodo o izboru pisno obveščeni najkasneje do 1. 7. 2001.
7.	Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sredstev za leto 2001.
IBM 19. april 2001
29
V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami. Spomin nate živi, čeprav te že dve leti ni.
N SPOMIN
Viktor Vidonja
iz Sotine 96
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, mu prižgete > sveče in okrasite grob s cvetjem.
Vsi njegovi
V SPOMIN
20. aprila bo minilo 5 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Štefan Rituper iz Čopove 8 v Murski Soboti
Leta minevajo, spomini pa ostajajo. Zahvaljujemo se vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji najdražji
Nekje v tebi je bolečina bila, a zamahnil si z roko, močnejši sem, zmagal bom, a vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
V 64. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in svak
Franc Roudi
iz Poznanovec10
Ob boleči izgubi še zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevke za mrliško vežico. Iskrena hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem Mure TMO 2-2. izmeni, sodelavcem kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu -COB, sodelavcem Kerne Puconci in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vsi njegovi
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so bili ponos nam vsem, so lep spomin nate.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 72. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat
Anton Fister
iz Trubarjeve 44 v Krogu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, upokojencem, skratka vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena zahvala celotnemu internemu oddelku in vsem, ki so mu lajšali njegove težke zadnje ure.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Jožici za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - hvala!
Žalujoči vsi njegovi
DAMIR BANFI VEŠČICA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TEL; (l>2) 53 411 060, IAX: (112) 52 5 1 170, ‘1000 MURSKA SOBOTA
Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
V SPOMIN
22.	aprila minevata tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, ata, tast, stari ata, svak, boter, bratranec in stric
" Anton Trplan
Hvala vsem za lepo^piisel, podarjen cvet in prižgano svečo.
Vsi, ki smo te imeli zelo radi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče, ni več tvojega smehljaja, le spomin nate ostaja.
*
V SPOMIN
21. aprila mineva žalostno leto od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama, babica in tašča
Emilija Obal
iz Rankovec
Prisrčna hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, najino oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
Pot naju vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v najinih srcih, dragi mož in ati, še živiš.
ZAHVALA
V 55. letu naju je nenadoma zapustil dragi mož in oče
Venčeslav Zver
iz Žitne 21 v Odrancih
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč. Hvala vsem, ki ste prinesli vence in sveče ter darovali za sv. maše. Hvala g. župniku, pevcem, pogrebništvu Ferenčak, Moškemu pevskemu zboru, sodelavcem Steklarstva Maučec iz Beltinec, Ančkinim sodelavkam in sodelavcem Ženskih oblačil Mura in 7. razredu z razrednikom. Iskrena hvala g. Štefanu Kolariču za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala govornikom g. Farkašu, ge. Duši Kavaš in g. Darku Kavašu za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vsi njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili Je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 84. letu starosti zapustila
naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in svakinja
Marija Ferko
iz Dolnjih Slaveč 59
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali vence, cvetje in sveče, za svete maše in v dobrodelne namene.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Renati za besede slovesa.
Posebej se zahvaljujemo družinam Bunderla, Šalamon in Solar. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: Vsi, ki smo jo imeli radi
Moma - pogrešali te bomo - tvojipravnuki
Grega, Tina in Ajda
V SPOMIN
23.	aprila mineva devet let od izgube dragega moža Štefana Heriča
iz Murske Sobote
Hvala vsem za podarjen cvet, prižgano svečo in lepo misel.
Žena z družino.
ZAHVALA
V 92. letu je za vedno prenehalo biti srce naše drage mame, tašče, stare mame in prababice
Eme Hodošček
roj. Šiftar iz Zenkovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in v druge dobrodelne namene. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči, le tvoj nasmeh nam v srcih vedno živi, a nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ŽMANNIA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil
Karel Kočar
iz Križevec pri Ljutomeru 38
Od njega smo se poslovili v nedeljo, 15. 4. 2001, na domačem pokopališču v Križevcih pri Ljutomeru.
Ob njegovi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem darovalcem spominskega cvetja in sveč.
Lepa hvala g. župniku za opravljeno sveto mašo in cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, častni straži združenja šoferjev G. Radgona ter vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi
Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne bolečin, a ostal nam bo drag spomin.
Življenje tvoje . preprosto je bilo, a dobrote mnoge nepozabne so. Tišina zdaj tvoj grob naj pazi, . počivaj v miru, oče naš dragi.
ZAHVALA
4. aprila 2001 se je v 89. letu končala življenjska pot dragemu možu, očetu, dedku in pradedku, sorodniku ter prijatelju
7 fožefu Kreslinu
iz Gornje Bistrice 38
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za dobre namene ter nam izrekli sožalje.
Prav tako iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku, gasilcem PGD Gornja Bistrica ter vsem sodelavcem, posebno TMO Mura -2. izmeni, dr. Zelko - Peterkovi, cvetličarstvu Ferenčak in pogrebništvu Balažič.
Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi
30
OGLASI
19. april 2001 ■■■
OKNA IN VRATA
Trimiini S4/I Lendava
- varčna okna in vrata
-garažna vrata Normstahl - rolete, žaluzije, komorniki
- vitraži
teL/faks: (02) 574 19 53, GSM: 041 405 003
satlea
PVC OKNA IN VRATA
I ' STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI
Jože Novak, s. p., Lendavska 29,9000 Murska Sobota
teL/faks: 02 527 10 61,6SM: 041 673 551
Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL.
BETONARNA PETELIN, Trate 23, Gornja Radgona Tel.:02/229 65 70. 041/646 570 Prodajamo vrstne hiše in stanovanja v vrstnih hišah v Razlagovi ulici v Ljutomeru. Velikost stanovanja po vaši izbiri. Ogled v soboto, 21. 4. 2001 od 13. do 14. ure.
Za morebitna pojasnila smo dosegljivi na tel. 02/229 65 70 ali 041/646 570, zvečer 02/420 61 45.
tMEWOO
FLAMINMS
^1^,0., lit Sedat* VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44
GSM: 041 504 999
E-maik rhdoo@sioi.net
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
• PVC okna
• PVC vrata • zimski vrtovi • police
Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
dvoriščna vrata daljinski pogoni
•	ograje
•	kovane ograje zapornice
Gradbene izolacije HACK
Hack Janos, s. p.
HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA
REZANJE IN VRTANJE BETON
Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636
ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO!
LESENA IN PVC OKNA KLI LOGATEC IZDELAVA PO NAROČILU, ROLETE, POLKNA, POLICE NOTRANJA VRATA LIKO VRHNIKA
BETULA, d. o. o., Limbuška c. 64a, 2000 Maribor Tel./faks: 02/42 04 140
Mesarstvo Kodila
PE Delikatesa
Štefana Kovača 6
te! 53 21 790
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden:	,
OMAR, Rankovci 37
GORZA, Lončarovci 22
MIKOLA, Brezovci 57
KULČAR, Strehovci 67 ŠADL, Rankovci 23
KO VEŠ KAJ JEŠ
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO PREVOZ. Bojan Jakšič, s. 9., Sanja Bistrica 51. tel.: 57 88 200
BkAMLO JAZBEC
Ribiška pot 1 9231>Beltinci 041/717 049

in strojno izdelovanje betonskih tlakov.
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (021 548 14 26, 6SM: 041 112 426, 041 733 948
cena le vsebuje DDV!
Barvni tiskalnik ieunark Z12_17.900,-
Sisteme dostavimo na vaš naslov! Vsi sistemi imajo 2 leti garancije! ea elektronika d.o.o. OKO on 7R Koroška cesta 52, Maribor A IV IO www.eaelektronika.com
ercator
ffitai?©rGsi
Plese 1. Murska Sobota
PRIREDITVE V APRILU 2001
v petek 20.4. ob 17, uri
-1. MAJSKI IZLET Nagradna igra z glasbo in lepimi nagradami.
5« Mercator najboljši sosed
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545
ZA DAROVANA SREDSTVA SEZAHVAUUJEMO!
Motorji Daelim
Industrijska 1a, Murska Sobot tel.: 02/ 530-46-60 www.flamin-ms.si
Športno nogometni klub MURA,
Kopališka 45, 9000 Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA ŠPORTNO NOGOMETNEGA KLUBA MURA
Zahtevani pogoji:
- univerzitetna ali visoka oz. višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri,
- 5 let delovnih izkušenj,
- organizacijske sposobnosti,
- komunikativnost,
- poznavanje dela z računalnikom, - znanje tujega jezika.
Delovno razmerje bomo sklenili z izbranim kandidatom za nedoločen čas in s 6-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 8 dneh po objavi na naslov: Športno nogometni klub MURA, Kopališka 45, 9000 Murska Sobota.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi.
Boru
-/■■A
Ugodnosti za nove naročnike.
Nokia 8210
39.900 SIT (običajna cena 92.820 SIT)
WAP Motorola T250
29.900 SIT (običajna cena 89.900 SIT)
WAP Ericsson R320s
24.900 SIT
(običajna cena 69.972 SIT)
WAP Siemens C35I
19.900 SIT (običajna cena 59.900 SIT)
WAP Ericsson A2628s
9.900 SIT (običajna cena 36.000 SIT)

Sklenitev novega naročniškega razmerja Mobitel GSM za 18 mesecev brez priključne takse (sicer 2.350 SIT)* omogoča res ugoden nakup enega od 5 mobilnikov**.
V vseh Mobitelovih centrih in pri pooblaščenih posrednikih.
Nova brezplačna storitev za vse naročnike Mobitel GSM: po naročilu dnevno prejemanje vremenske napovedi prek SMS infa.
Za nove naročnike Poslovnega paketa, ki sklenete naročniško razmerje za 18 mesecev, ponujamo 25 % popusta*** pri nakupu kateregakoli GSM aparata iz redne ponudbe v Mobitelovih centrih ali pa nakup enega od petih mobilnikov v akciji.
* Sklenitev razmerja Mobitel GSM brez priključne takse velja do konca aprila.
** Mobilni telefoni, ponujeni v akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel GSM, zato jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041). Cene vključujejo DDV.
*** Ponudba ni časovno omejena.
Podrobnejše informacije: 080 70 70 041 / 031121 (Mobiuporabnlkl), Mobitelovi centri in spletne strani.
ABANET.
Spletna banka L__
WWW.ABANKA.SI
V tem tisočletju uporabljam Abanet!
Abanet je Vaša nova spletna banka, s katero boste DENARNE ZADEVE OPRAVILI KJERKOLI IN KADARKOLI. ABANET VAM V TRENUTKU OMOGOČI SPREMLJANJE RAČUNOV IN VAŠEGA PORTFELJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV TER PLAČEVANJE POLOŽNIC. PRINAŠA VAM TUDI BORZNE INFORMACIJE. IN VSE TO HITRO, UČINKOVITO, S SVEŽIMI PODATKI BREZ ČASOVNIH ZAMIKOV!
Z Abanetom bo Vaše denarno poslovanje naenkrat postalo PREPROSTO IN PREGLEDNO.
Več časa je več svobode.
Abanka d.d. Ljubljana
WWW. A BANKA. 51
W®11 19. april 2001
NAHUVtDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
Delimo vstopnice za kino
KONCERT
MURSKA SOBOTA
- V petek, 20. aprila, ob 19. uri bo v prostorih kluba PAC avtorski večer Slavka Šuklarja ob 25 - letnici njegovega umetniškega ustvarjanja. Nastopali bodo: Slovenski kvintet trobil, Camerata Velanen-sis (dirigentka Ljiljana Djukič Šuklar), Mešani pevski zbor Štefan Kovač Murska Sobota ter Karolina Šantl Zupan, Matej Zupan, Matej Grahek, Davor Plamberger, Jerneja Gre-benšek, Kristina Šuklar in Tina Žerdin.
- V petek, 20. aprila, ob 20. uri bo v kino dvorani 33. pomladanski koncert Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač.
DOBROVNIK
- V petek, 20. aprila, ob 20. uri bo kulturnem domu koncert etno-glasbene skupine Kalaka iz Budimpešte.
- V soboto, 21. aprila, ob 19. uri bo v kulturnem domu območno srečanje odraslih folklornih skupin.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
V petek, 20. aprila, ob 20. uri bo v kulturnem domu rock festival Jiirjovo je, kjer bodo nastopile skupine Let 3 (Reka), Dežurni krivci (Sv. Jurij ob Ščavnici), Juff (Lendava) in The Cool (Radenci).
CVEN
V soboto, 21. aprila, ob 19.30 uri bo v zadružnem domu območno srečanje odraslih folklornih skupin.
LJUTOMER
V nedeljo, 22. aprila, ob 9.30 bo v domu kulture območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov.
PUCONCI
v nedeljo, 22. aprila, ob 20. uri bo v jedilnici OŠ letni koncert ženskega pevskega Zbora Puconci. Kot gost bo nastopil Mešani pevski zbor vinogradniškega društva Goričko.
GORNJA RADGONA
- V petek, 20. aprila, bo v OŠ območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov.
■ V soboto, 21. aprila, bo v vili Hold večer tamburaške glasbe.
- V torek, 24. aprila, bo na 3. glasbeni Pokaži kaj znaš.
gledališče
murska sobota
- v četrtek, 19. aprila, ob 8-30 se bo v grajski dvorani začelo medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin.
- V ponedeljek, 23. aprila, ob 9., 10., 11. in 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava Bučmanske dogodivščine režiserke Jožice Roš.
GRAD
V soboto, 21. aprila, ob 19 30 bo v dvorani kulturnega doma gledališka predstava Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna v izvedbi gledališke skupine Eko - eko - azarak osnovne šole Grad.
MURSKA SOBOTA, LENDAVA
V četrtek, 19. aprila, ob 12.30 v grajski dvorani (MS) oziroma v sredo, 25. aprila, ob 10. uri v kino dvorani (Lendava) bo nastopila Miša Gerič z mo-nokomedijo Kam se peljeta Vladek in Miša?
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
V soboto, 21. aprila, ob 20. uri bo v kulturnem domu gledališka predstava Matiček se ženi v izvedbi domačega kulturno-dramskega društva.
DOGODEK
MURSKA SOBOTA
V petek, 20. aprila, ob 10. uri bo pred pošto slovesnost ob dnevu zemlje. Učenci OŠ II M. Sobota in OŠ Radenci bodo oblepili ekološki oglasnik in okrog njega porisali asfalt na temo o okolju. Hkrati bodo pripravili tudi krajši kulturni program.
ČENTIBA
V nedeljo, 22. aprila, ob 14. uri bo ob prazniku vinogradnikov pripravljen tudi kulturni program.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
V nedeljo, 22. aprila, ob 11.30 bo v prireditvenem šotoru organizirana povorka in podelitev občinskih priznanj.
BOGOJINA
V četrtek, 19. aprila, bo na OŠ organiziran otroški boušji sejem.
GLASBA
MURSKA SOBOTA
V soboto, 21. aprila, ob 11. uri bo v MIKK-u glasbena delavnica Govoreči bobni, ki jo vodi Miran Celec - Mirč.
FILM
MURSKA SOBOTA
V sredo, 25. aprila, ob 18.30 bodo v MIKK-u vrteli film Rojena morilca režiserja Oliverja Sto-nea.
LITERATURA
RADENCI
V petek, 20. aprila ob 19. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin predstavitev knjige Od murskih ravnic do vinskih goric -Življenjepisi Prlekov in Prekmurcev ob reki Muri. Vabi Prireja KUD Bubla!
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 19. aprila, ob 19. uri ho v MIKK-u potopisno predavanje Portugalska, ki ga bo vodil Mitja Lainščak.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji je do 6. maja na ogled razstava del kiparjev konkretne umetnosti iz Ingolstadta Bena Muthoferja in Jochena Scheithauerja. Razstavo je pripravil Muzej konkretne umetnosti iz Ingolstadta.
- V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
- V kavarni Jelša je na ogled razstava fotokluba Murska Sobota na temo Zima.
■ - V Art Caffeju so na ogled dela Oskarja Rotovnika - Okija iz Slovenj Gradca.
- V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 521 1433.
- V dvorani veroučne učilnice cerkve sv. Nikolaja razstavljajo likovniki: Franc Kuhar, Otilija Kreft in Martina Lapoši iz Kroga, Evgen Titan, Irma Premrl, Lojze Veberič in Ernest Bransberger iz Murske Sobote, Ana Mesarič in Anton Bertalanič iz Murskih Čr-
Upravni odbor Splošne kmetijske zadruge KLAS Križevci, z. b. o., Križevci pri Ljutomeru na podlagi 28. člena Zadružnih pravil razpisuje prosto delovno mesto računovodje.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- končana VII. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri, - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v finančnem poslovanju, - poznavanje dela z računalnikom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov: Splošna kmetijska zadruga Klas Križevci 11,9242 Križevci pri Ljutomeru, s pripisom: »za razpis«.
Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. Nastop dela 1.8. 2001.
ncev, Milan Balažič iz Va- | neče, Mira Ostojič iz Brezo- I vec, Anton Šterman iz Lasto- I mereč, Karel Kosednar iz Ve- I ščice, Marjan Horvat iz Čren-šovec in Mojca Koloman iz Petanjec.
- Do 30. aprila bo v prosto- | rih podjetja Fering na Slovenski 21 na ogled razstava Evgena Titana z naslovom Vzajemnost oblik.
LJUTOMER
V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov.
BELTINCI
V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot iz Odranec.
KOROVCI
V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba.
LENDAVA
V Galeriji - Muzeju si lahko ogledate stalno razstavo Olo-ris - prazgodovinske naselbine iz srednje bronaste dobe, Srednjeveško orožje in etno- I loške zbirke.
- V Hramu Tulpika so na og- | led slike Sabine Šinko.
PUCONCI
V prostorih občine je na og- I led razstava del Lojzeta Vebe- I riča.
LJUBLJANA
V Galeriji TR/3 bo do 24. aprila na ogled razstava akademske slikarke Suzanne Ki-raly - Moss.
LAAFELD/POTRNA
* V Pavlovi hiši je do 28. aprila na ogled razstava del Bernda Holzbauerja iz Bad Radker-sburga in Igorja Banfija iz Murske Sobote.
GABERJE
V prodajno-razstavni galeriji Erbija so vam na ogled dela priznanih domačih in tujih umetnikov (slike, kipi, fotografije). Vse informacije dobite po telefonu: 02 578 9955, po faxu: 02 578 9953 ali po e-mailu: sandra.habjanic@moj.net.
Vabljeni!
IVANOVCI
V Vinogradniškem centru je na ogled razstava fotografij avtorja Janeza Škaliča iz Sela.
KANČEVCI
V domu duhovnosti je do 30. aprila odprta razstava likovnih del Lojzeta Veberiča iz Murske Sobote.
MONOŠTER
V galeriji Slovenskega kultur-no-informativnega centra so na ogled dela članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije.
MORAVSKE TOPLICE
Do 1. maja v zdravilišču razstavlja Gorazd Štenta (akril -color na karton, olje na platno).
Murska Sobota
Četrtek, 19. aprila: ob 18.00 ameriška komedija Scary Movie - Film, da te kap, ob 20.00 tajvanska drama Prežeči tiger, skriti zmaj
Petek, 20. aprila: Ni predstav!
Sobota, 21. aprila: ob 16.00 in 18.00 ameriška komedija 102 dalmatinca, ob 20.00 Prežeči tiger, skriti zmaj, ob 22.00 Scary Movie - Film, da te kap Nedelja, 22. aprila: ob 16.00 102 dalmatinca, ob 18.00 in 20.00 Scary Movie - Film, da te kap
Sreda, 25. aprila: ob 18.00 in 20.30 ameriška akcijska srhljivka Dokaz življenja
Kino Ljutomer
Sobota, 21. aprila: ob 20.00 ameriška komična kriminalka Morilec mehkega srca
Nedelja, 22. aprila: ob 20.00 ameriška srhljivka Celica
Republiški zavod za zaposlovanje. Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
MIZAR
MIZARSKA DELA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 20. 04. 01; REPA K0NRAD-MLIN0STAV, DRAK0VCI 82, MALA NEDELJA
OBLIKOVALEC KOVIN
IZOLATER ZA IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE (DELO NA TERENU V NE-MČIJI-HAMBURG); določen čaš 24 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; Skupno stanovanje; ostali pogoji: NEKAZNOVANOST, DRUGA IZOBRAZBA KOVINSKE SMERI. SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE; do 20. 04. 01; IZ0TEHNIKA-M0NTAŽA, IZOLACIJE IN INŠTALACIJE, D. 0. 0., INDUSTRIJSKA ULICA 6, M. SOBOTA
STRUGAR
KLJUČAVNIČARSKA DELA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 20. 04. 01; REPA KONRAD-MLINOSTAV, DRAK0-VCI 82, MALA NEDELJA'
ORODJAR
ORODJAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 20. 04. 01; ČUK JOŽEF-ORO-DJARSTVO IN IZDELAVA DROBNIH KOVINSKIH PREDMETO, KLJUČARO-VCI PRI LJUTOMERU 7G, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VARILEC
VARILEC ZA VARJENJE KOVANIH OGRAJ,VRAT ...; določen čas 12 mes.; do 20. 04. 01; MIHALIČ VLADO, S. P„ ŽIČNI IZDELKI, STROČJA VAS 63 B, LJUTOMER
STROJNI MEHANIK
KLJUČAVNIČARSKA DELA; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 20. 04. 01; JOŽEF ČUK - ORODJARSTVO IN IZDELAVA DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV, KLJUČAROVCI PRI LJUTOMERU 7 G, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
IZOLATER ZA IZVAJANJE POVRŠINSKE ZAŠČITE (DELO NA TERENU V NE-MČIJI-HAMBURG); določen čas 24 mes.;
1 I. delovnih izkušenj; skupno stanovanje; ostali pogoji: NEKAZNOVANOST, DRUGA IZOBRAZBA KOVINSKE S MERI, SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE; do 20. 04.01; IZOTEHNIKA-MONTAŽA, IZOLACIJE IN INŠTALACIJE D. 0. 0„ INDUSTRIJSKA ULICA 6, M. SOBOTA
MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV
MEHANIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAŽELENE DEL. IZKUŠNJE 6 MESECEV; do 24. 04. 01; GRADNJA RAKIČAN, D. 0. 0, RAKIČAN, TOMŠIČEVA 19, M. SOBOTA
AVTOMEHANIK
VOZNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; do 05. 05. 01; VLADO KARLO, S. P., AVTOPREVOZNIŠTVO, VIDEM 15, VIDEM OB ŠČAVNICI
Film Traffic je dobil štiri oskarje, to pa je med številnimi, ki so pravilno odgovorili, vedela tudi naša nagrajenka Darinka Zelko, Mladinska 12, 9000 Rakičan. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi:
Kdo je dobil oskarja za stransko moško vlogo?
Odgovor:............................................
Kupon št. 16
Odgovore pošljite do 24. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13. 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
AVTOMEHANIK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; do 20. 04. 01; KUTSENI-TS INTERNATIONAL, D. 0. 0., MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 29, M. SOBOTA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: C, E; do 02. 05. 01; RENT T0UR, D. 0. 0., LUKAVCI 69 A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
KUHAR
KUHAR; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PROSTO DELOVNO MESTO JE V OKREPČEVALNICI ANDREJCI 25, MARTJANCI KANDIDATI SE NAJ PO TELEFONU DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 24. 04. 01; GRAD MAX, D. 0. 0., GRADBENI INŽENIRING, ŽITNA 18, ODRANCI
NATAKAR
NATAKARICA; določen Čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: KAN-
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
_________________________l-ll	lll-IV	V	VI	VII-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota 0	14	8	2	3	27
DIDATKE SE NAJ PO TELEFONU DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 26. 04. 01; ALOJZ KOREN, S. P., POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE 19, G. RADGONA
NATAKARICA; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PROSTO DELOVNO MESTO JE V OKREPČEVALNICI ANDREJCI 25, MARTJANCI, KANDIDATI SE NAJ PO TELEFONU DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 24. 04. 01; GRAD MAX, D. 0. 0., GRADBENI INŽENIRING, ŽITNA 18, ODRANCI
STROJNI TEHNIK
VARNOSTNIK; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: STOPNJA IZOBRAZBE IV. ALI V., NEKAZNOVANOST, OPRAVLJEN IN VELJAVEN IZPIT ZA VARNOSTNIKA, BIVALIŠČE: M. SOBOTA; do 27. 04. 01: VARNOST, D. D., MARIBOR PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA, TRG ZMAGE 8, M. SOBOTA
STROJNI ALI GRADBENI TEHNIK ZA NADZOR V PROIZV. OGRAJ IN PRI MONTAŽI; določen čas 12 mes.; do 20. 04. 01; VLADO MIHALIČ, S. P., ŽIČNI IZDELKI, STROČJA VAS 63 B, LJUTOMER
ELEKTROTEHNIK
KANDIDAT ZA POMOČNIKA STROJEVODJE PRI PREMIKU (SPREJEMAJO PROŠNJE: SLOV. ŽELEZICE, D. D., SEKCIJA ZA VLEKO, KURILNIŠKA 6, MARIBOR); določen čas 3 mes.; jeziki: madžarski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: IZPOLNJEVANJE ZDRAV. POGOJEV PO PRAVILNIK U O POSEBNIH ZDRAVSTVENIH POGOJEV ZA ŽELEZNIŠKE DELAVEC, STAROST OD 21 LET NAPREJ; do 20. 04. 01; SLOVENSKE ŽELEZNICE, D. D., DELOVNA ENOTA MURSKA SOBOTA, ULICA ARHITEKTA NOVAKA 23, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 5
EKONOMSKI TEHNIK
RAČUNOVODJA(-KINJA); nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - zahtevno, Uporaba interneta -zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 20. 04. 01; DU0REX TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE ČRENŠOVCI, D. 0. 0., PREKMURSKE ČETE 74 ČRENŠOVCI
INŽENIR STROJNIŠTVA
STROJNI ALI GRADBENI INŽENIR ZA NADZOR V PROIZV. OGRAJ IN PRI-MONTAŽI; določen čas 12 mes.; do 20. 04. 01; VLADO MIHALIČ, S. P. ŽIČNI IZDELKI, STROČJA VAS 63 B LJUTOMER
INŽENIR GRADBENIŠTVA
REFERENT II. -CENILEC ZA OCENJEVANJE OBSEGA ŠKOD; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik,-govoTno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI KANDIDAT S V. STOP. IZOBRAZBE GRADBENE ALI STROJNE SMERI, POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 20. 04. 01; ZAVAROVALNICA MARIBOR, D. D., PREDSTAVNIŠTVO LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 7, LJUTOMER
DIPLOMIRANI EKONOMIST
SAMOSTOJEN RAČUNOVODJA V PE M. SOBOTA, OBRTNA UL. 24; določen čas 6 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, delo z bazami podatkov -
osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: SAMOSTOJNO OBVLADANJE RAČUNALNIŠKIH PROG RA-MOV ZA RAČUNOVODSTVO,MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS, STAROST DO 40 LET; do 23. 04. 01; LIVADA, D. O. O.. STARA NOVA VAS 25/A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
DIPLOMIRANI EKONOMIST
DIREKTOR ŠPORTNO NOGOMETNEGA KLUBA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; ostali pogoji: UNIV. ALI VISOKA OZ. VIŠJA IZO-BR. EKONOMSKE ALI PRAVNE SMERI, KANDIDATI NAJ POŠLJEJO PRIJAVE Z ŽIVLJENJEPISOM IN DOKAZILI; do 20. 04. 01; ŠPORTNO NOGOMETNI KLUB MURA, KOPALIŠKA 45, M. SOBOTA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
VIŠJI REFERENT V ODDELKU ZA PRAVNE NALOGE; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE, SPREJEMAJO PISNE VLOGE: DAVČNA UPRAVA RS, DAVČNI URAD M. SOBOTA, SLOMŠKOVA 1, 9000 MURSKA SOBOTA; do 20. 04. 01; RS MINISTRSTVO ZA FINANCE, DAVČNA UPRAVA RS DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA, SLOMŠKOVA ULICA 1, M. SOBOTA
STROKOVNI SODELAVEC - PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes.; do 20. 04. 01; OBČINA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, G. RADGONA
BORZ
Z N A N Jj
je informa-
cijsko središče, v katerem brez
plačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste
znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
•	Išče se znanje izdelovanja spletnih strani.
•	Ponuja se znanje igranja na harmoniko.
•	Ponuja se znanje nizozemskega jezika.
Informacije: *
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
Enota
Kl'k NLB
Foto: Š.
priimek:
Ulica.
Pošta.
Podpis.
pa ob 19 ■ aprila ob
v Prostore avtomobi-
Ob dnevu Zemlje je bil najbolj zaseden gozdarski skrbnik Štefan Kovač, ki je napisal scenarij, posvečen Zemlji. Film je posvečen sončnim kolektorjem.
JOJKO
JURIJ marko
I V Ljutomeru že toliko časa od-' krivajo turizem v LTO-ju, da so končno le odkrili in obrtniki končno podprli, da kamenšnico na Krapju napolnijo s slano vodo in se prestrukturirajo iz »kra-jinarsko-vinskega« v morski turizem. Nabavili so tudi že nekaj mladic za rejo morskih sadežev, i
I Murskosoboška zadruga, kjer je ' predsednik zadružnega sveta
Jože Meolic, je najboljši kupec pitanih telic in tudi ponuja dum-pinško odkupno ceno nekaj čez 400 tolarjev za kilogram. Če štrajk kmetov bo in bo država blokirana, še ni znano, ali bo i blokirana tudi soboška zadruga. I
V Radencih še nimajo imena golf kluba. Po nekaterih namigih naj bi se poimenoval po zadnjih treh velikih v Radenski, prokuristke menda ne bo zraven.
V SDS so uveljavili nov trend za animacijo intelektualnega potenciala. Ta se posveča meditaciji ob bazenčkih. Tovrsten pristop močno podpira tudi ministrant Lujzi.
Naslednje srečanje Drnovšek Račan bo na Inini pumpi na Hotizi. Tokrat namerava Račan Drnovšku vrniti hotiški brod, ki na srečo ni registriran v osješki luški kapetaniji.
Na Hodošu spet štrajk, napovedali so ga kretničarji, ki ostro protestirajo, ker nimajo postavljenih mobilnih sanitarij, kot so jih deležni zaporničarji na preostanku goričke proge.
/ Gospa prokuristka MS Invest-I ment - Casino v gradnji še ne daje izjav o popestritvi kulturnega utripa soboškega mestnega jedra z igralniško dejavnostjo. Kako bo igralnica vplivala na ponovno vzpostavitev multikulturnega sodelovanja z Italijani, i je sedaj v fazi proučevanja. I
Vlada je ponudila avtobusarjem za rešitev njihovega položaja uporabo oprtnih vlakov. Zaenkrat ni znano, kaj to pomeni za soboške avtobusarje, ki nimajo dostopa do oprtnih vlakov.
V M. Soboti na sedežu območne kmetijske zbornice živinorejci še ne vriskajo. Sicer pa jim je bilo že predlagano, naj se preusmerijo v rejo oslov, ki jih bodo uporabljali za krampanje cuker repe.
Janko Halb, še ne direktor, pripravlja podpis listine o pobratenju z Belokranjci. Kateri zeleni Jurij bo plesal na pobratenju, ni znano.
Datum naročila.
Iz Mure se je umaknila lady I, zamenjala jo bo lady D - povsod aktivna. Lady I se umika med Azteke v visokogorsko meditacijo.
^2221
' Kombi za oživljanje podeželja ' Puconcih išče svoje korenine. Po izrazu barve na pločevini in v njegovih dokumentih stoji, da je last Naše vasi, po dokumentih pa naj bi bil plačan iz občinskega proračuna. Postavke se ne da zaslediti.
Banka Slovenije
15.6653
110.2134
32.8617
243.4866
141.8429
11.1327
— /
I ša obnovitvena dela, s katerim bi ' vsaj začasno odpravili razloge za zaprtje prostorov; »krivo« je bilo predvsem ostrešje na starem šolskem poslopju. Ker je skrb za vzdrževanje tovrstnih objektov na- I ložena —
spletna poslovalnica, ki je odprta 24 ur na dan
vam omogoča, da lahko kar doma, v službi ali potovanju (kjer se lahko priključite na internet) z nekaj preprostimi kliki z miško opravite naslednje bančne storitve:
- vpogled v stanje in promet na svojem računu in računih, na katerih ste pooblaščeni, - plačevanje obveznosti prek posebne in splošne položnice ter virmana,
- prenose sredstev med računi v banki, - prenose sredstev na račune v drugih bankah, - pošiljanje in sprejemanje sporočil iz banke in - pregled sporočil, ki ste jih prejeli iz banke. Že kmalu se bo število dodatnih storitev zelo povečalo.
Za uporabo spletne poslovalnice Klik NLB potrebujete osebni računalnik z dostopom do interneta.
_________ vuunam, se je ljutomerski župan Jožef Špindler tudi osebno vključil v akcijo. V šestih dneh, ki so jih imeli na voljo, so tudi uspeli postoriti najnujnejša dela, tako da so lahko že prvi dan po velikonočnih praznikih, to je v torek, učenci spet sedli v šolske klopi. Nekateri so sicer govorili, da je
ki. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 5 minut, zašlo, uri in 57 minut. Dan bo tako dolg že skoraj 14 ur. 23. 17. uri in 26 minut bo na nebu nastopil mlaj.
je še) tudi dobra kuharica. Pa ne le na doma, ampak je kuhala in pekla na mnogih gostijah. Odkar imajo na Bistirici mlinarske dneve, vsakokrat sodeluje tudi na tej prireditvi, zlasti pri peki gibanic, koruznih pogač in tepk.
Krampačevima sta se rodila sin Štefan in hčerka Marija. Imata tudi štiri vnuke in vsi se lepo razumejo. - Foto: J. Ž.
Štefan, rojen 1927. leta, je posvetil domala vse življenje kmetovanju. Bil je član Kmetijske zadruge Črenšovci, odbornik v krajevni skupnosti, po vojni pa celo okrajni funkcionar. Močno se je angažiral tudi pri elektrifikaciji vasi in pozneje pri gra-
sn° rešen, tako da' 7’ ^,hov> starši ir skrbi.
Država
L^trija_ I Nemčija
Francija ZDA ~Šviča H 'itahja j
___
TRIMLINI - V Trimlinih so policisti obravnavali vlom novega podjetja Gradbeništvo. Iz njih je nočni tič ukradel Iški ključ, nato pa še avto Fiat. Že čez pol ure so policisti storilca usta vili v Šratovcih in avto vrnili.
VANEČA - Občan, ki ima počitniško hišico na Vaneči, je prijavil, da je imel na obisku nepovabljenega gosta, ki se je okrepčal in naspal, potem pa - odpotoval. (V redu gost, saj je bil samo en dan.) IŽAKOVCI - Klubski prostori nogometnih klubov so dobro obiskani ne le podnevi, ampak tudi pomoči, saj praviloma niso prazni. Pa še res je! Neznanenc, ki je vlomil v prostore NK Ižakovci, je odnesel razno pijačo v vrednosti 20.000 tolarjev. (Pa ravno na nogometaše se je spravil!)	Š. S. I
Kaj bi bilo, če bi se na primer porušilo časa? (Foto: Jure Zauneker)
i ljutomerska občina s tem želela izsiliti državo, da bi prišla na vrsto prej, kot je predvideno v sprejetem programu Ministrstva R Slovenije za šolstvo in šport, v katerem so šele na 126. mestu, vendar je treba upoštevati, da je bilo stanje kritično in nevarno. In če bi se res pripetila kakšna nesreča, potem bi se vsi spraševali, češ zakaj nihče ni pravočasno ukrepal. Problem pa je zdaj zača-i so lahko otro-n učitelji brez
J. G.«
dnji vaškega vodovoda.
Žena Verona, katere dekliški priimek je bil Graj, se je rodila 1929. leta. Tudi ona je delala na kmetiji, povrh pa skrbela za gospodinjstvo. Našla pa je tudi nekaj časa za delo v kulturno-umetniškem društvu Ferda Godine, saj je nastopila v več igrah, že dolgo pa poje tudi v cerkvenem pevskem zboru. Bila je (in
* gN rejšnji teden je nepri U čakovano (za širšo jav-Ui nost) prišla na dan novica, da je gradbeni inšpektor odredil izpraznitev prostorov OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, v katerih ima pouk razredna stopnja, in sicer iz varnostnih razlogov.
Tako je moralo v sredo 255 učencev ostati doma, nato pa so hitro stekle priprave za najnujnej- j
Na Gubčevi ulici v Radencih so postavili na odseku pri cerkvi sicer dva »ležeča policista« in prometni znak, ki dovoljuje le vožnjo 30 kilometrov na uro, vendar, kot so nam pisali bližnji stanovalci, mnogi vozniki tega ne upoštevajo, zato se lahko zgodi huda nesreča.
Cesta, ki pelje proti Kapeli, je tudi ozka in brez pločnikov, zato morajo hoditi številni gostje Radenske, ki hodijo na sprehod oziroma pešačijo na Kapelo, po cestnem robu, to pa seveda tudi ni varno.
Stanovalci se sprašujejo, le zakaj radenska občina zanemarja tako pomembno cesto!
a. april, četrtek, 0. april, petek, I. april, sobota, april, nedelja, . april, ponedeljek, april, torek, april, sreda,
Jimeon LEONIDA
Huda nesreča pri gostilni
V torek, 17. aprila, ob 21.10 se je peljal avtomobilist Dragan S. iz Renkovec proti Beltincem. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo, zato je v ostrem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste na bankino, nato pa še na parkirišče Olajeve gostilne, kjer je trčil v pe-šča Mateja J., ki ga je potisnil ob njegov avtomobil, nato pa je trčil še . v osebni avto Simona H., ki je sicer že sedel v svojem avtu. Matej J. se je hudo poškodoval, Simon H. pa lažje. Gmotna škoda na vozilih znaša 2.500.000 tolarjev. Nesrečo so seveda obravnavali policisti, na kraj dogodka pa so prišli tudi soboški gasilci, ki so počistili tla, mesto dogodka pa so tudi osvetlili z lučmi.
■Prodaja
LZE7593 _J2£:875£ _J£O59o^ ^454373_ 142.9793 ”■1995 i
j Nakup
_W9936_
__^Z7962_ 242^5141^ 141.2764 ”■1105 1
Men
usposobili
Gančani
VESTNIK znova