Ženska ročna dela

za pouk na ženskih učiteljiščih.

(Pomožna knjiga za učiteljice.)

Sestavila

F*avla pl. Ivenzentaerg;,

c. kr. učiteljica na ljubljanskem učiteljišču.

II. del:

Pletenje.

Z 72 nariski.

Cena mehko vezani knjigi 3 K 10 h, trdo vezani 3 K 50 h.


V Ljubljani.

Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
1‘JOŽ.





Vsebi na

Pletenje.

Stran

Orodje. 1

Razmerje za pletenke in niti . . 2

Kako se nam je držati, kadar ple¬
temo .3

Kako nasnavljamo pletenje ... 3

1. Prosti (navadni) nasnutek . 3

2. Navzkrižni nasnutek ... 5

3. Verižni nasnutek.5

4. Kako narejamo vse tri doslej

popisane nasnutke s tremi nitmi 6

5. Kako pripletamo petlje . . 6

6. Kako prizankujemo petlje . 6

7.  Zančni nasnutek. 7

Petlje. 7

Kako se izdelujejo te petlje . . 8

1. Desna petlja.8

2. Leva petlja.8

3. Zasukana petlja.9

4. Skrajnja petlja.

5. Ovita petlja.

Kako napreduje delo pri pletenju
Kako privezujemo nit ob delu . .

Kako popravljamo pogreške. . .

a)  Kako prelagamo petlje . . .

b)  Kako pobiramo izmaknjene

petlje.

c)  Kako razporjemo vse delo do

pogreška.

Kako snemamo petlje.

1. Desno snetje.

2. Levo snetje.

3. Desnozasukano snetje . . .

4. Levozasukano snetje . . .

5. Prevlečeno snetje . . . .

6. Snetje dveh petelj . . . .

Kako zazankujemo pletenje . . .

Vzorci.

Kako pletemo vzorce v vzorčnem

traku.18

Skrajnji šivček.18

Vmesne vrste.18

Piketni (gosti) vzorci . . 18
A. Lahki piketni vzorci  ....  18

Vzorčni oddelek.19

Vzorci za vzorčni trak  . . 19

Kako pletemo 1. vzorec na okolo. 19
Kako pletemo 2. vzorec na okolo . 19

Kako pletemo 3. vzorec na okolo . 20

Kako pletemo 4. vzorec na okolo . 20

Kako pletemo piketne vzorce po

tipskih nariskih.20

Znaki pri tipskih nariskih za pi¬
ketne vzorce.21

Kako pletemo vzorce na okolo in
čitamo nariske od št. 21. do
vštetega št. 33.27

Diktati lahkih piketnih vzorcev
Kako pletemo 1. vzorec na okolo .
Kako pletemo 2. vzorec na okolo .
Kako pletemo 3. vzorec na okolo .

Vzorcizarob  .

Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem

traku.

Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem

traku.

Kako pletemo 3.vzorec v vzorč. traku
B. Težki piketni vzorci  . . . .

Vzorci za vzorčni trak  . .

Patentni vzorec.

a)  Navadni patentni vzorec . .

Kako pletemo navadni patentni

vzorec na okolo.

b)  Dvojni patentni vzorec. . .

Kako pletemo dvojni patentni vzorec

na okolo..

Stran

9

10

11

11

12

12

12

13

13

14
14
14
14
14
14
16

28

28

29

30

30

31

31

32
32
32
32
32

34

34

35

IV

Vzorci, pri katerih rabimo

pomožno pletenko . . 35

Kako pletemo vzorec it. Ia, b in c

na okolo.37

Kita.37

Kako pletemo 2. vzorec na okolo . 38

Kita na tri gube.38

Kako pletemo 3. vzorec na okolo . 39

Madejrsko pletenje.39

Kako pletemo 4. vzorec na okolo . 40

Vzorcizarob  . 40

Kvišku potegnjene petlje ... 40
Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem

traku.40

Kako pletemo 2. vzorec na okolo . 42
Kako pletemo 3. vzorec na okolo . 42
Vzorca, pri katerih pletemo

križema dve petlji  . . 42

Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem

traku.44

Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem

traku.45

Kako pletemo školjke.45

a)  Ploščata školjka.46

Kako pletemo desne petlje in na¬
predujemo v delu od leve roke
proti desni, ne da bi obračali
delo.46

b)  Pridvižna školjka ....  47

Kako pletemo z dvema razno¬
barvnima nitma.48

Vzorec za lovske nogavice  . 49
Kako pletemo navadni patentni
vzorec z dvema raznobarvnima

nitma.50

Kako pletemo dvojni patentni vzorec

z dvema raznobarvnima nitma 50
Kako pletemo z biseri ....  51
Kako pletemo zančni vbod ... 52

Preslegasti vzorci ....  53
A. Lahki preslegasti vzorci  ...  53

Znaki in kratice za diktate presle-

gastih vzorcev.53

Vzorci za vzorčni trak  . . 54

Kako pletemo 1. vzorec na okolo . 54

Pavji rep.54

Kako pletemo 2. vzorec na okolo . 55
Kako pletemo 3. vzorec na okolo . 56

Stran

Kako pletemo lahke preslegaste

vzorce po nariskih ....  56

Kako pletemo 4. vzorec na okolo . 57
Kako pletemo 5. in 6. vzorec na

okolo.59

Kako pletemo 7. vzorec na okolo . 60
Kako pletemo 8- vzorec na okolo . 61

Vzorcizarob  . 62

Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem

traku.62

Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem

traku.63

Smrečice.63

Kako pletemo 3. vzorec v vzorčnem

traku.64

Kako pletemo 4. vzorec v vzorčnem

traku.64

Kako pletemo 5. vzorec v vzorčnem

traku.65

Kako pletemo 6. vzorec v vzorčnem

traku.66

B. Težki preslegasti vzorci  ... 68

Kako razločujemo težke preslegaste

vzorce od lahkih.68

Vzorci za vzorčni trak  . . 68

Kako pletemo vzorce na okolo,
kadar čitamo diktat vzorcev

za vzorčni trak.69

Kako čitamo znake in kratice v
sodih vrstah, ako pletemo na
okolo in čitamo diktat ali pa

narisek sodih vrst vzorčnega

traku.69

Mrtvaška glava.71

Kako pletemo petero ozkih vzorcev

na okolo.72

Ribja kost.72

Lestvice.72

Kako pletemo 2. vzorec na okolo . 73

Kako pletemo 3. vzorec na okolo . 73

Grahek.74

Kako pletemo 4. vzorec na okolo . 74

Kako pletemo 5. vzorec na okolo . 75

Kako pletemo 6. vzorec na okolo . 75

Kako pletemo težke preslegaste

vzorce po nariskih ....  76

Kako pletemo 7. vzorec na okolo . 77

Kako pletemo 8. vzorec na okolo . 78

v

Stran Stran

VI

Nogavice.

1. Navadna peta.216

2. Široka peta.216

3. Okrogla peta.217

Razna nadprstja.217

1. Navadno nadprstje ....  217

2. Nadprstje za moške nogavice 217

3. Nadprstje s stranko pašo 217

Kako podpletamo nogavice . . 218

Kako vpletamo peto.218

Prvi način.218

Drugi način. Okrogla peta . . 221

Kako sešivamo dve vrsti petelj . 222
Kako šivamo črez pletenino . . 222

VII

Stran Stran

Kako mašimo nogavice ....  223 i Navadno mašenje.224

Kako si pripravimo luknjo za Mašenje s petljami.225

mašenje.223

Dodatek.

Kako pletemo rokavice ....  229 Kolenica.234

Polrokavica. 229 Slovensko-nemški slovarček . . 23G

Rokavica s prsti.231 Nemško-slovenski slovarček . . 241

Pletenje.

Orodje.

Za pletenje rabimo nit in po 2, 4 ali po 5 igel.

Pletilne igle (pletenke)  so jeklene, pa tudi lesene in
koščene. Navadne pletenke so enakomerno debele, na obeh konceh
polagoma tanjše in nekoliko šiljaste. Pletenke ne smejo biti ne pre-
šiljaste, ne pretope. Po dolgosti jih razvrščujemo na kratke (20 cm
dolge) in na dolge (22 cm  dolge). Dobivajo se pa tudi prav dolge
igle, ki so šiljaste le na enem koncu in imajo na drugem koncu
glavico (kroglico). S takimi pletenkami izdelujemo prav široke jopice,
vstavke i. t. d. Glede debelosti so navadne jeklene pletenke razvrščene
po številih. Najtanjše pletenke imajo število 10; debelost raste po
številih 9, 8, 7, 6, 5, 4, 8, 2, 1, 0, 2/0, 3/0, 4/0, 5/0, 6/0, 7/0,
8/0, 10/0, 12/0; najdebelejše pletenke imajo število 12/0.

Prav dolge pletenke so po navadi tanje uvrščene; število 1
navadne pletenke se ujema s številom 0 prav dolgih pletenk. Ta
števila pa niso zanesljiva. Najboljše so angleške pletenke, ker _so
narejene iz finega jekla; take pletenke se v delu ne krive.

Za pletenje se rabi taka-le nit:  pavola (bombaž), prejica (za
kvačkanje), sukanec, volna in svila. 1

Največ pletemo s pavolo in s sukancem; s prejico pletemo
večinoma vzorce. Nit ne bodi preveč zasukana, da ni pletenina pretrda.

Da so pletenke in nit v pravem razmerju, rabimo navadno spodaj
navedena števila niti in igel. Najhitreje pa se prepričamo, katera nit
in katera igla se najbolj ujemata, ako prebodemo precej močen papir
z iglo. Pletilka, ki ..plete trdo, naj si izvoli ono nit, ki teče rahlo
skozi luknjico. Nasprotno pa preskočimo eno do dve stopnji spodaj
navedenega razmerja. Tako bi si izvolili n. pr. za belo pavolo števila 16.,
pletenke števila 2. ali 3. namesto števila 1.

1  Vse te tvarine so popisane v knjigi: «Kvačkanje».

P. pl. Ronzonberj

6, Pletenje, II. del.

l

‘2

Razmerje za pletenke in niti.

Debelejše pletenke rabimo pri jako debeli pavoli ali pa pri
volni za odeje.

Po tem razmerju izbiramo pletenke in niti za šolske deklice,
ker te navadno pleto nekoliko trdo.

Tudi po izdelku, ki ga hočemo plesti, se ravnajo pletenke.
Navedeno razmerje je sestavljeno za goste vzorce, nogavice i. t. d.;
za preslegaste vzorce pa radi preskočimo eno do dve stopnji. Za
prožne volnene rute in podobne reči rabimo drobno nit in prav
debele pletenke.

3

Kako se nam je držati, kadar pletemo.

Obe gorenji lehti držimo do komolca prav tako mirno kakor
pri kvačkanju; spodnji lehti se nekoliko gibljeta in se držita ob životu.
Največ pregibljemo v roki sklep in prste. Glavo držimo kvišku, delo
pa tako, da ni preblizu života in ne predaleč od njega. V vsaki roki
držimo po eno pletenko; obe igli sta enako daleč od života in visita
nekoliko navzdol.

Palec in sredinec leve roke držita iglo konec prstov, in sicer
pičel centimeter pod konico. Kazalec stoji kvišku, ker teče okolo
njega nit, ki pletemo ž njo. Prstanec in mezinec ležita na igli, da
jo tudi nekoliko držita. Desna roka drži iglo z vsemi petimi prsti.
Palec in kazalec držita iglo tudi pičel centimeter pod konico, in ostali
trije prstje leže na igli, da jo držimo trdneje.

Nit se ob vij e prav tako okolo kazalca leve roke kakor pri
kvačkanju.

V laškili deželah sicer obvijajo kazalec desne roke  z
nitjo in devajo nit ob delu pred petljo ter časih naslanjajo iglo na
život, ali to v naših deželah ni kaj znano.

Prve pletenke so bile zaokrožene ter so imele ključico na enem
koncu; sedaj pa ne rabimo več takih igel.

Pleteno delo ne bodi ni prerahlo ni pretrdo; vse petlje naj bodo
enako velike in prožne.

Kako nasnavljamo pletenje.

Kako obvijemo nit za prvo petljo, to smo povedali pri kvačkanju.
Pri pletenju ni dovolj, da imamo na igli le eno petljo, nego navadno
rabimo na vsaki igli po več petelj. Nasnavljamo si jih na več
načinov.

1. Prosti (navadni) nasnutek.

Za vsako iglo odmerimo tolik konec,
kolikor je igla dolga, nekaj še dodamo, da
obvijemo levo roko in nje kazalec prav
tako kakor pri kvačkanju. Paziti nam je,
da teče dolgi konec okolo kazalca, iz kratkega
konca pa si naredimo zanko okolo palca
leve roke, in sicer tudi prav tako kakor
pri kvačkanju. (Glej narisek št. 1.) Tudi
prvo petljo  si nasnujemo še prav tako

l*

Narisek št. 1.

4

kakor pri kvačkanju, in sicer tako-le: Z
desno roko primemo iglo in jo vbodemo v
zanko nad palcem leve roke (od spodaj
navzgor), nato ovijemo nit, tekočo s kazalca,
tako okolo igle, da položimo iglo na nit.
(Glej narisek št. 2.)

Potem potegnemo nit proti sebi in
pri tem nekoliko naklonimo palec. (Glej
narisek št. 3.)

Narisek št. 4.

Sedaj potegnemo palec iz zanke in jo
zategnemo tako, da vtaknemo palec med
obe niti, tekoči k igli proti desni roki; po¬
tem ga potegnemo proti sebi, da se naredi
vozel pod iglo. (Glej narisek št. 4.) Kratki
konec pa držimo vedno s srednjim in četrtim
prstom leve roke.

Prihodnje petlje  si nasnujemo
tako-le: Palec leve roke stoji kvišku, nit
(tekoča od ravnokar nasnovane petlje) ga
obvije — od notranje strani proti zunanji —
ta nit tvori doslej še odprto zanko in ima
dva dela: zadnji, ki teče od petlje k palcu,
in sprednji, ki teče od palca med tretji in
četrti prst. (Glej narisek št. 4.) * Sedaj
vtaknemo iglo v zanko pri palcu pod sprednji
del od spodaj navzgor. (Narisek št. 5.) Nato
ovijemo nit, tekočo s kazalca, kakor pri
prvi petlji in jo prevedemo skozi zanko
proti sebi; palec zopet nekoliko naklonimo,
ga potegnemo iz zanke in le-to zopet za¬
tegnemo prav tako kakor pri prvi petlji;
tudi palec zopet vzdignemo in nato na¬
daljujemo delo od znaka *, dokler nimamo
toliko petelj, kolikor jih želimo.

Tega nasnutka se navadijo otroci
naj lože. Ker pa radi nasnavljajo pretrdo,
je pripravneje, da uporabljajo dve igli;
ako pleto prvikrat črez nasnutek, si eno
iglo potegnejo iz petelj in puste v delu
le eno.

Narisek št. 5.

o

2. Navzkrižni nasnutek.

Prvo petljo si nasnujemo prav tako
kakor pri navadnem nasnutku. Za drugo
petljo vtaknemo iglo pod obe niti tiste zanke,
ki leži nad palcem. Položivši iglo na zadnjo
nit, jo vtaknemo v zanko od zgoraj navzdol
in obenem potegnemo zadnjo nit izpod
sprednje niti proti sebi. (Glej strelico pri
palcu v narisku št. 6.) Nato ovijemo nit
— tekočo s kazalca — okolo igle tako, da
položimo iglo na to nit proti sebi, kakor
kaže strelica pri kazalcu. Naposled potegnemo iglo zopet skozi zanko
na palcu tako, da prevedemo iglo proti sebi izpod prav tega dela zanke
kakor v začetku. Obenem palec nekoliko naklonimo. Zadnjič potegnemo
palec iz zanke in zategnemo zanko kakor po navadi.

Navzkrižni nasnutek se nam vidi tako, kakor bi bili na desni
strani dve vrsti desnospletenih petelj, pri navadnem nasnutku se pa vidi
le ena vrsta; na narobni strani sta oba nasnutka popolnoma enaka.

Navzkrižni nasnutek je trdnejši od navadnega.

3. Verižni nasnutek.

Prvo petljo si nasnujemo kakor po
navadi. Ko zategnemo zanko, pa vtaknemo
palec med obe niti, tekoči k prvi petlji,
na drug način, in sicer tako-le: Palec
vtaknemo pod sprednji, kratki konec od
desnice proti levici tako, da teče kratki
konec črez palec od zunanje strani proti
notranji. Glej, kako teče nit okolo palca
v narisku št. 7.

Potem vtaknemo pletenko v zanko
od zgoraj navzdol pod notranji del zanke,
ovijemo nit (tekočo s kazalca) proti sebi, kakor kaže strelica nariska
št. 7., in prevedemo nit izpod zadnjega dela skozi zanko navzgor;
naposled potegnemo palec iz zanke in jo zategnemo. Pri tej petlji
pa vtaknemo palec tako med obe niti kakor pri prvem nasnutku (od
leve proti desni roki); glej narisek št. 4.

Naslednje petlje si nasnavljamo tako, da vbadamo iglo in za-
tezujemo zanke enkrat po narisku št. 4. in enkrat po narisku št. 7.

Pri tem nasnutku se nam narede pod iglo prav lepe, verižici
podobne zanke.

Narisek št. 7.

6

4. Kako narejamo vse tri doslej popisane nasnutke s tremi nitmi.

Odmerimo si trikrat predolg konec niti in si ga preganemo
dvakrat tako, da imamo zaželeno dolgost iz trikratno tekoče niti. Prvo
petljo izvedemo tako, da prevedemo enotno nit z iglo izpod prve zgibe.
Na desni pletenki se naredi ena zanka; to zanko držimo z desno roko.
Sedaj obvijeino palec leve roke s trojno nitjo, kazalec pa z enotnim dolgim
koncem. Nadalje si nasnavljamo petlje po enem navedenih nasnutkov.

Pri tem načinu se nam narede pod iglo prav lepe, debele zanke;
tak nasnutek je prav močen.

5. Kako pripletamo petlje.

Odmerimo si le tolik konec, kolikršnega
rabimo za prvo petljo. Nasnujemo si eno
petljo črez dve pletenki, primemo z vsako
roko po eno pletenko, ovijemo s kazalca
tekočo nit z desno pletenko proti sebi in
prevedemo pletenko skozi prvo petljo. Na
Narisek št. 8. vsaki pletenki imamo sedaj po eno petljo.

* Levo iglo vbodemo v desno petljo tako, da primemo sprednji del
petlje od desnice proti levici (glej strelico) — sedaj tičita obe igli v
eni petlji. Potem zopet ovijemo nit z desno pletenko proti sebi in
prevedemo desno iglo skozi levo petljo. * Na levi igli imamo sedaj
dve petlji, na desni pa eno. Tako se nam je naredila na desni igli nova
petlja, ki jo zopet preložimo. Tako pletemo od znaka * do znaka * dalje,
dokler nimamo toliko petelj, kolikor jih želimo. Zadnjo petljo preložimo
od desne pletenke na levo kar tako, da vbodemo levo pletenko v desno
petljo kakor po navadi in da desno pletenko potegnemo iz petlje.

Ta nasnutek rabimo pri ženskih nogavicah, ako si nasnujemo
dvojne zobce. (Glej poglavje: Kako pletemo nogavice.)

6. Kako prizankujemo petlje.

Tudi tukaj si odmerimo le tolik konec,
kolikršnega rabimo za prvo petljo, in jo
nasnujemo kakor po navadi. Sedaj spustimo
nit s kazalca in * vtaknemo kazalec leve
roke pod to nitjo proti sebi ter držimo
dolgi konec s tretjim, četrtim in petim
prstom leve roke, kazalec pa vzdignemo.
Pletenko imamo v desni roki in jo vtaknemo
navzgor pod sprednji konec, to je pod onega,
ki teče pod tretjim, četrtim in petim prstom.

Narisek št. 9.

7

Obenem se nam napravi zanka na igli in okolo kazalca. Kazalec
potegnemo iz zanke in le-to zategnemo. Ta zanka je sedaj na igli.
Od znaka * ponavljamo delo, dokler nimamo na igli dovolj zank.

Ta nasnutek rabimo le pri težkih preslegastih vzorcih. Za samo¬
stojen nasnutek ga ne moremo uporabljati, ker se delajo na igli le
zanke, ne pa petlje.

Petlje prizankujemo tudi lahko tako, da vtaknemo kazalec leve
roke od sebe pod nit in naklonimo kazalec proti sebi. Iglo vtaknemo
pod oni konec, ki leži za kazalcem; tudi ta konec teče proti tretjemu,
četrtemu in petemu prstu. Vse drugo se dela tako kakor prej. Tudi
lahko prizankujemo enkrat po prvem in enkrat po drugem načinu;
tako se nam naredi pod iglo verižica.

Kadar smo nasnovali več petelj, nam tvorijo posamezne petlje
zanke, v katerih tiči nasnovalna pletenka; nasnovalna nit pa visi ob
desni roki. Oni del teh zank, ki je sedaj obrnjen proti delavki, je
sprednji del nasnutkov, oni pa, ki je obrnjen od nje, je zadnji del
petlje nasnutkove.

7. Zančni nasnutek.

Nasnujemo si 3 petlje kakor po navadi. Obrnemo delo in pletemo:
1 ovito petljo (to je enkrat ovijemo nit na iglo) — ovoj držimo s
palcem desne roke, da se zanka ne izmakne — iz dveh sosednjih
petelj pletemo 1 levo petljo (torej levo snamemo), zadnjo petljo pletemo
desno. Obrnemo zopet delo in pletemo to vrsto prav tako kakor prvo.
V nastopnih vrstah pletemo desno petljo iz ovite petlje.

V sredi se naredi vrvica, na vsaki strani vrvice pa se narede
zanke. Te zanke lahko naberemo na pletenko tako kakor navadne
petlje. Ta nasnutek radi uporabljamo za čipke, ki so spletene po-
dolgoma. J (Poglej 9. in 10. čipko.)

Petlje.

Teh je pet: 1. desna petlja,

2. leva petlja,

3. zasukana petlja,

4. skrajnja petlja,

5. ovita petlja.

8

Kako se izdelujejo te petlje.

Najprej nam je
omeniti, da imamo
seveda na levi igli že
nekaj petelj nasnovanih.

Desno petljo iz¬
delamo tako-le: Desno
iglo vbodemo v prvo
petljo na levi igli od
leve proti desni
(od sebe) pod sprednji
del te petlje, potem
ovijemo nit proti sebi,
jo zopet prevedemo proti sebi skozi petljo in potegnemo levo iglo iz
te petlje. Tako nadaljujemo delo; na desni igli nam naraščajo petlje,
na levi jih je pa vsakokrat manj.

Na desni strani tvori desna petlja stoječe, na levi pa vodoravno
ležeče zanke.

To izdelamo tako¬
le: Nit položimo na levo
iglo, desno iglo vbodemo
v prvo petljo na levi
igli od desne proti
levi (proti sebi), nato
ovijemo nit proti sebi,
jo prevedemo skozi
petljo od sebe in na¬
posled potegnemo levo
iglo iz te petlje.

Na desni strani

ima ta petlja vodoravno ležeče, na levi strani pa stoječe zanke. Na
narobni strani tvorijo torej leve petlje desne petlje ; desne petlje pa
na narobni strani zopet leve petlje. Raditega lahko pletemo vzorce
na desni ali na narobni strani dela, ker se to v delu prav nič ne
pozna; pri kvačkanem delu pa kaj takega ni mogoče, ker se vidi
prav dobro, na kateri strani smo delali.

2. Leva petlja.

Narisek št. 11.

1. Desna petlja.

Narisek št. 10.

9

3. Zasukana petlja.

Razločujemo a)  desnozasukano, b)  levozasukano petljo.

Desnozasukano pet¬
ljo izdelamo tako-le: Desno
iglo vbodemo v prvo petljo
na levi igli od desne
proti levi  (od sebe, proti
narobni strani), nato ovijemo
nit in jo prevedemo skozi
to petljo; naposled spustimo
petljo z leve igle kakor po
navadi.

Levozasukano petljo
izdelamo tako-le: Najprej si
položimo nit na levo iglo
(kakor pri levi petlji), obenem
si raztegnemo prvo petljo na
levi igli z desno pletenko, da
je petlja nekoliko večja, to
pa le zato, da potem lože
pletemo. Nato vtaknemo desno
pletenko zazadnjidel  petlje,
jo vbodemo v petljo (na na¬
robni strani) od leve roke
proti sebi in izvedemo levo
petljo kakor po navadi.

Pri desnozasukani petlji
ležita zanki na desni strani križema, pri levozasukani petlji pa se
vidita prav te dve zasukani zanki na narobni strani dela.

Zasukane petlje uporabljamo pri vzorcih; levozasukano petljo le
takrat, kadar pletemo na levi strani in bi radi imeli desnozasukano
petljo na desni strani vzorca.

4. Skrajnja petlja.

To lahko izdelujemo na dva načina.

a)  Ko smo spletli vse petlje  ene vrste do konca (in sicer
desno ali levo), obrnemo delo in preložimo prvo petljo na prazno
pletenko (ne da bi spletli petljo). Ako pričnemo desno vrsto,
vbodemo prazno pletenko v prvo petljo prav tako kakor za navadno
desno petljo; nit teče na narobni strani dela.

10

Narisek št. 14.

Ako pa pričnemo
levo vrsto,  položimo nit
prvič proti sebi (to je
proti levim petljam); to
nit držimo z levim palcem,
da nam ne ovira dela.
Desno pletenko vbodemo
v prvo petljo tako kakor
za desnozasukano petljo
(glej narisek št. 14.) in
potegnemo levo pletenko
iz te petlje, ne da bi jo
bili spletli. Nato nadalju¬
jemo delo kakor po navadi.

b)  Vse petlje ene
igle spletemo razen zadnje
petlje; v zadnjo petljo na
levi igli vbodemo desno
iglo prav tako kakor za
levo petljo, tudi nit si
položimo prav tako pred
levo iglo kakor pri levi
petlji. Te petlje še ne
smemo splesti. Potem
obrnemo delo, desna in
leva igla ostaneta v petlji; sedaj spletemo to petljo tako kakor desno¬
zasukano petljo.

Skrajnja petlja nam tvori na krajcu lepo verižico, in sicer seza
ena skrajnja petlja črez dve vrsti petelj.

Skrajnjo petljo uporabljamo pri vzorcih, da se nam narejajo
lepi krajci; rabimo jo pa tudi za to, da lože nabiramo petlje ob krajcih,
n. pr. pri peti.

Pletemo tudi dvojno skrajnjo petljo,  ta je popisana v
poznejšem oddelku: Kako pletemo jopice. Vidiš jo v narisku št. 50.

5. Ovita petlja.

To petljo izdelamo tako, da ovijemo nit z iglo proti sebi. Na
igli se naredi zanka, ki se ne da uporabljati samostojno. Rabimo jo
pri preslegastih vzorcih sredi drugih petelj.

11

Po navadi iz¬
vedemo iz ovite
petlje eno izmed že
navedenih petelj, in
sicer takrat, kadar
pletemo črez to
vrsto.

Ovijemo nit
tudi lahko dvakrat,
trikrat ali še več¬
krat. Takrat nare¬
dimo iz vsake ovite
petlje eno vzorčno
petljo. Paziti nam
je, da ne spletemo
v drugi vrsti iz vseh stičnih ovojev zaporedoma desnih ali levih
petelj, ker se takoj vse petlje razporjejo. Navadno pletemo en ovoj
desno in enega levo, in to nadalje, kolikor je stičnih ovojev. Ako
spletemo iz vsakega ovoja po eno zasukano  petljo, se nam te petlje
tudi ne razporjejo.

Ker nam ovite petlje širijo vzorčne vrste, moramo v vzorcih
tudi snemati toliko petelj, kolikor smo spletli ovitih petelj.'Snemamo
pa ali takoj v vzorčni vrsti ali pa na narobni strani; to se ravna
po vzorcu, ki ga pletemo. To še omenimo pri vzorcih.

Kako napreduje delo pri pletenju.

Za pletenje rabimo nit in vsaj 2 pletenki; ako pletemo na
okolo (n. pr. nogavico), pa rabimo 4 ali 5 pletenk; pletemo pa vendarle
z dvema pletenkama, in sicer držimo v levi roki ono pletenko, na
kateri imamo že nekaj začetnih petelj, v desni roki pa držimo prazno
pletenko. Ob pletenju prehajajo petlje z leve pletenke na desno.

Kako privezujemo nit ob delu.

Z vozlom ne smemo privezovati niti, ako se nam utrga ali pa
če poide. Navadno si položimo novi in stari konček križema in spletemo
nekaj petelj z dvojno nitjo; ostala končka visita na levi strani dela.

Lepše, a bolj zamudno je, če si razkoljemo zadnji konec stare
in nove niti (vsako na pol) in položimo razklana konca križema.
Potem zasučemo ta konca v vrvico in spletemo ž njo nekaj petelj.
Tako privezujemo nit le pri prav tanki  pletenini.

12

Kako popravljamo pogreške.

Pri pletenju se nam kaj lahko narejajo razni pogreški: ali se
nam razkolje nit, ali se izmakne ena petlja, ali spletemo eno petljo
preveč, ali pa se zmotimo v vzorcu i. t. d.

Vse te pogreške popravljamo na tri načine: a)  preložimo in
razporjemo petlje do pogreška, b)  poberemo izmaknjeno petljo,
c)  razporjemo vse petlje do pogreška.

Po točkah a  in b  popravljamo takrat, kadar smo pogrešek kmalu
zapazili; ako smo pa že spletli precejšnji kos črez pogrešek, ga
popravimo po točki c.

a)  Kako prelagamo petlje.

Levo iglo vbodemo pod prvo petljo na desni igli (to je v
ravnokar spleteno petljo) od leve proti desni in potegnemo desno
iglo iz petlje. Pri tem se nam razporje prva petlja te vrste, in petlja
prejšnje vrste leže na levo iglo. Tako prelagamo petlje do pogreška.

b)  Kako pobiramo izmaknjene petlje.

Desno petljjo  naj-
lože poberemo tako, da
vtaknemo 'najprej desno
— iglo (proti sebi) v iz¬
maknjeno petljo in to
petljo preložimo na levo
iglo. Desni del zanke je
nad iglo (kakor sploh pri
desni petlji); razprane
vodoravne niti so za iz¬
maknjeno petljo. Sedaj
vbodemo desno iglo (proti
sebi) pod tisto vodoravno
nitko, ki je najbolj spodaj,
in preložimo to nit na levo
iglo, potem vbodemo desno iglo v izmaknjeno petljo (zopet proti sebi)
in prevedemo vodoravno nit skozi izmaknjeno petljo. (Glej narisek
št. 17.). Tako pobiramo izmaknjene petlje navpično do vrha; naposled
zanke lepo raztegnemo, da se ne vidi, kje smo pobirali petlje.

Levo petljo  poberemo tako, da vtaknemo desno iglo v iz¬
maknjeno petljo (proti sebi) in preložimo to petljo na levo iglo.
Desno iglo vbodemo pod vodoravno nit, ki je najbolj spodaj (proti

13

sebi) in preložimo to nit,
na levo iglo, vse kakor
prej pri desni petlji. Nato
si s palcem leve roke in
z desno iglo pomaknemo
to nit še črez izmaknjeno
petljo tako, da je petlja
bliže pri desni roki nego
nit, potem vbodemo desno
iglo v petljo tako, kakor
bi jo levo spletli, in pre¬
vedemo nit skozi petljo
prav tako kakor pri levi
petlji. Tudi tukaj pobiramo
petlje do vrha in razteg¬
nemo zanke, da se poprava ne pozna.

Zasukano petljo  pa poberemo tako, da si najprej zasučemo
izmaknjeno petljo in potem nadaljujemo delo kakor pri desni, oziroma
levi petlji.

c)  Kako razporjemo vse delo do pogreška.

To se vrši na dva načina:

a)  Vse igle potegnemo iz petelj, razporjemo petlje in jih iznova
naberemo, da nadaljujemo delo. Tako razporjemo delo od vrha proti
dnu, nasprotno (od dna proti vrhu) pa razporjemo delo le takrat,
kadar smo spletli na okolo, n. pr. nogavico, in sicer zgolj desne ali
zgolj leve petlje brez šivčka in brez snetja.

b)  Večkrat nam je treba razprati le one petlje, ki leže vrhu
pogreška. To storimo tako, da spustimo vrhovno petljo z igle in
nategnemo delo tako, da se razporje najprej ta petlja, potem še tista,
ki leži pod njo, i. t. d. do pogreška. Sedaj popravimo pogrešek in
poberemo petlje zopet do vrha, kakor je navedeno pri prejšnji točki b.

Kako snemamo petlje.

Med delom je-večkrat neizogibno treba, da poožimo delo za eno
ali tudi za več petelj, n. pr. pri nogavicah, pri vzorcih i. t. d. To
delamo tako, da spletemo dve petlji ali tri vse obenem, da se nam
naredi iz teh petelj le ena petlja; takrat petlje snemamo.

Razločujemo: 1. desno snetje, 2. levo snetje, 3. desnozasukano
snetje, 4. levozasukano snetje, 5. prevlečeno snetje in 6. snetje
dveh petelj.

Narisek št. 18.

14

Razna snetja rabimo prav pogostoma pri preslegastih vzorcih;
ker pa mnogokrat pletemo vzorčne vrste ne samo na desni, temveč
tudi na levi strani dela, je dobro, da vemo, katero snetje naj naredimo,
da legajo snete petlje pravilno.

Pri vseh snetjih od točke 1. do 5. se nam pomanjša le 1 petlja,
pri snetju točke 6. pa izgubimo 2 petlji. V diktatih pravimo za prvo
snetje: «2 petlji snamemo*, za drugo pa: «3 petlje snamemo*.

1. Desno snetje.  Pri tem spletemo 2 petlji obenem tako, da
nastane 1 desna petlja. Tukaj ležita sneti petlji proti desni roki.

2. Levo snetje.  Pri tem spletemo 2 petlji tako, da nastane
1 leva petlja. Tako snemamo, ako pletemo na levi strani dela, hočemo
pa, da leži snetje na desni  strani dela proti desni  roki (kakor pri
točki l.j.

3. Desno zasukan o snetje.  2 petlji spletemo obenem tako,
da nastane 1 desnozasukana petlja. Tukaj ležita sneti petlji proti
levi roki.

4. Levozasukano snetje.  2 petlji spletemo obenem tako, da
nastane 1 levozasukana petlja. Ker pa tako ne pletemo nič kaj
lahko, si poprej nekoliko nategnemo te 2 petlji. Tako snemamo, ako
pletemo na levi strani dela, hočemo pa, da leži snetje na desni
strani dela proti levi  roki (kakor pri desnozasukanem in pri
prevlečenem snetju).

5. Prevlečeno snetje.  Od leve igle si preložimo eno petljo
na desno iglo (ne da bi jo bili spletli); iglo vbodemo prav tako,
kakor če desno pletemo. Nato spletemo sosednjo petljo desno in
potegnemo prvo petljo črez drugo tako, da imamo na desni igli le
1 desno petljo. Sneti petlji ležita proti levi roki.

6. Snetje dveh petelj.  To snetje se vrši na pet načinov.

a)  3 petlje spletemo obenem tako, da nastane 1 leva petlja. Pri
tem snetju leži vrhovna petlja na narobni strani dela proti desni roki;
to snetje je naj hitrejše.

b)  3 petlje spletemo obenem tako, da nastane 1 desna petlja.
Pri tem snetju leži vrhovna petlja proti desni roki.

c)  Od leve igle si eno petljo preložimo na desno iglo, vbodemo
prav tako, kakor če desno pletemo, sosednji dve petlji desno snamemo
in potegnemo prvo preloženo petljo črez sedaj nastalo petljo, da
nam ostane na desni igli le 1 petlja. Pri tem snetju leži desna
petlja na levi petlji, srednje petlje pa skoraj ni videti. Delo se
vrši še hitreje, pa je tudi manj lepo, da 3 petlje snamemo
desnozasukano.

15

Ako pletemo na levi strani dela, pa bi radi, da se nam naredi
snetje točke c  na desni strani, tedaj snemamo tako-le: Prvo in drugo
petljo snamemo levo; sedaj vbodemo levo iglo v ravnokar nastalo petljo
(nastala je od snetja) — nit naj leži pred  delom — desno iglo
potegnemo iz petlje in s to iglo potegnemo tretjo petljo (na videz
je ta sedaj druga petlja leve igle) črez sneto petljo. Tudi tukaj bodi
nit pred iglama; vbodli smo desno iglo od desne proti levi. Sneta petlja
je še na levi igli, to si preložimo na desno iglo, in snetje je dovršeno.
Delo se vrši hitreje, pa je manj lepo, da 3 petlje snamemo levozasukano.

d)  Prvi dve petlji snamemo prevlečeno, sedaj vbodemo levo
iglo v ravnokar nastalo petljo od leve proti desni (nastala je od
snetja) — nit naj leži z a delom kakor po navadi — desno iglo po¬
tegnemo iz petlje in s to iglo potegnemo tretjo petljo (na videz je
to druga petlja na levi igli) tako črez sneto petljo, kakor če pletemo
snetje točke c  na narobni strani; tudi preložimo sneto petljo prav
tako na desno iglo kakor pri prejšnjem snetju; nit pa ostane vedno
za delom. Pri tem snetju leži leva petlja nad desno, in srednje petlje
tudi tukaj skoraj ni videti.

Ako pletemo na levi  strani dela, pa bi radi, da se nam naredi
snetje točke  d  na desni strani, snemamo tako-le: Prvo petljo si
preložimo na desno iglo tako kakor za levo petljo (nit je pred delom)
— ne da bi bili to petljo spletli — drugo in tretjo petljo snamemo
levozasukano in nit dobro zategnemo; sedaj vbodemo levo iglo v
prvo (prej preloženo) petljo od leve proti desni in nato prevedemo
sneto petljo skozi prvo. Naposled potegnemo levo iglo iz petlje, in
snetje je dodelano.

e)  Srednjo petljo si preložimo na pomožno (kratko) iglo — ta
igla leži pred delom  — prvo in tretjo petljo snamemo desno, in
slednjič potegnemo srednjo petljo črez obe sneti petlji. (Ako pazimo,
da se nam srednja petlja ne razporje, lahko rabimo za vse to tudi
le dve pletenki.)

Ako pletemo na narobni  strani dela, pa bi radi, da se nam
naredi snetje točke  e  na desni strani, snemamo tako-le: Srednjo
petljo si preložimo na pomožno (kratko) iglo — ta igla leži z a
delom  — prvo in tretjo petljo snamemo levo, naposled prevedemo
sneto petljo skozi srednjo petljo tako, da imamo na desni igli le
1 petljo. Tudi na narobni strani lahko snemamo brez pomožne igle,
ako pazimo, da se ne izmakne srednja petlja. Snetje točke e —  bodisi
na desni ali na levi strani dela — je jako zamudno; rajši snemamo
ako le mogoče — po točkah c  in d.

16

Kako zazankujemo pletenje.

Pletenja ne moremo dokončati, kjerkoli hočemo, nego dokončati
moramo vse petlje, ki jih imamo še na iglah, sicer bi se nam delo
razpralo.

Pletenje zazankujemo na dva načina:

a)  Prvič spletemo koj
v začetku vrste 2 desni petlji
(oziroma 1 skrajnjo petljo in
1 desno petljo) potem vbodemo
levo pletenko v prvo petljo
(od leve proti desni na
sprednji strani dela) in pre¬
vedemo drugo petljo skozi
prvo tako, da nam ostane na
desni igli le ena (in sicer
druga) petlja. Plete do konca,
spletamo le po 1 petljo in
vedno prevajamo levo petljo
skozi desno. Na desni igli
imamo vedno le po 1 petljo.
Kadar pletemo vzorec, nam je večkrat treba zazankati petljo
na narobni strani; tedaj spletemo petljo najprej levo in jo potem
zazankamo.

Narisek št, 19.

Narisek št. 20.

b)  Drugo petljo obrnemo
tako, da leži desni del petlje
zadaj, levi del pa spredaj (ne
da bi bila petlja zasukana);
nato spletemo prvo in drugo
petljo obenem tako, da se
nam naredi iz obeh petelj
1 desnozasukana petlja. Plete
do konca, obrnemo sosednjo
petljo in jo spletemo s
prejšnjo skupaj (zopet desno-
zasukano) i. t. d. do konca.
Po načinu b  zazankujejo otroci
pletenje dokaj lepše, ker
petelj ne morejo zatezati
pretrdo.

17

Na vrhu se narede zanke; te morajo biti vse enako dolge. Gorenji
krajec se ne sme gubati in tudi ne vleči.

Naj dokončujemo delo, kakor hočemo, vedno je treba, da pre¬
vedemo na koncu nitko skozi zadnjo petljo kakor za verižno petljo
pri kvačkanju in da naposled odrežemo nit.

Vzorci.

Vzorci nastajajo, ako družimo različne petlje. Le malo je takih,
da pletemo zanje zgolj enakovrstne petlje. Pri zadnjih vzorcih rabimo
ali raznobarvne ali pa različno debele niti.

Imamo dve poglavitni vrsti vzorcev; te sta:

1. piketni (gosti) vzorci,

2. preslegasti vzorci.

Piketni vzorci so:

a)  lahki in b)  težki.

Pri lahkih piketnih vzorcih  pletemo zgolj desne in leve
petlje;  le malokdaj pletemo tudi zasukane petlje.

Pri težkih piketnih vzorcih  pletemo razen desnih in levih
petelj tudi zasukane petlje, »kite, školjke*  i. t. d. (Glej iz¬
delovanje teh vzorcev.)

Preslegasti vzorci  so tudi dvoji:
a)  lahki in b)  težki.

Pri lahkih preslegastih vzorcih  pletemo ovite petlje
le na desni vzorčni strani.  (Poglej narisek št. 16. na strani 11.).

Pri težkih preslegastih vzorcih  pletemo ovite petlje
v vsaki vrsti.

Vse vzorce lahko pletemo a)  na o kol o kakor rob pri
nogavici,  ali pa pletemo b)  eno vrsto na desni in eno vrsto na
narobni strani dela kakor pri vzorčnem traku.

Navadno je pri narekovanju natančno omenjeno, kako je treba
plesti. Nekaj naših vzorcev je popisanih za pletenje vzorčnega traku
in nekaj za pletenje na okolo. Vsak vzorec se lahko izpremeni v
vzorec  za  rob  in nasprotno; kako se to vrši, je omenjeno pri
raznih lahkih in težkih vzorcih.

!’• pl. Re

naenberg, Pletenjo, II. dol.

2

18

Kako pletemo vzorce v vzorčnem traku.

Vzorčni trak pletemo z dvema pletenkama, in sicer z eno pletenko
na desni in z drugo na levi strani dela, ker obračamo delo v vsaki vrsti.

Navadno pletemo pri vsakem krajcu skrajnje šivčke  ali
pa majhne čipke. Za skrajnje šivčke pletemo a)  v začetku vsake
vrste po 1 skrajnjo petljo in 2 do 5 desnih petelj; b)  na koncu
vsake vrste pletemo 2 do 5 desnih petelj in 1 skrajnjo petljo.
Tako pletemo skrajnje šivčke enakomerno dalje, bodisi na desni ali
na narobni strani vzorčnega traku.

Na licu vzorčnega traku se vidijo pri šivčkih v eni vrsti desne,
v vsaki drugi vrsti pa leve petlje. (Prav taki skrajnji šivčki se nam
delajo, ako pletemo na obeh konceh vedno leve petlje namesto desnih.) 1

Med dvema vzorcema pletemo navadno vmesne vrste.  Take
vrste pletemo tudi pri nasnutku in na vrhu vzorčnega traku. Vmesne
vrste so navadno visoke 8 vrst, in sicer vidimo na licu dela po
2 vrsti desnih petelj, 4 vrste levih petelj in zopet 2 vrsti desnih
petelj. Pod prvim vzorcem spletemo črez nasnutek le 7 vrst, ker
nam nasnutek nadomešča prvo desno vrsto.

Nekatere pletilke rade pleto namesto vmesnih vrst prav ozke
preslegaste vstavke ali drobne luknjice.

Vmesne vrste in vzorce pričenjamo navadno na desni strani
vzorčnega traku. Tudi na konceh vmesnih vrst pletemo skrajnje šivčke.

Omeniti nam je še, da moramo plesti na narobni strani  dela
leve  (ali levozasukane) petlje,  ako hočemo, da se na licu
vidijo desne  (ali desnozasukane) petlje;  nasprotno pletemo na
narobni strani desne (oziroma desnozasukane) petlje, ako hočemo, da
se na licu vidijo leve (oziroma levozasukane) petlje.

Za učiteljico je najprikladnejše, da si sama splete posamezne
vzorce, po katerih potem pleto otroci. Ti vzorci se obrobljajo prav
tako kakor vzorci v vzorčnem traku.

Piketni (gosti) vzorci.

A. Lahki piketni vzorci.

Razni vzorci so p r o g a s t i ali pa e n o 1 i k i. Proge teko navpično,
vodoravno ali pa poševno. Pri enolikih vzorcih se pleto majhne
cvetice, kvadrati i. t. d. po vsej plošči.

1  Prečitaj šo popis piketnega vzorca nariska št. 21., da vidiš, kako si
urejamo skrajnje šivčke, ako je preveč ali premalo vzorčnih petelj.

19

V vsaki vzorčni vrsti se izmenjava zdaj več zdaj manj desnih
in levih petelj; te petlje tvorijo po eden vzorčni oddelek.  Vrste,
v katerih se ti oddelki ponavljajo, tvorijo višino vzorčnega oddelka.

Pri vseh naših vzorcih je popisan le eden vzorčni oddelek
(razen tretjega piketnega diktata na strani 29); narekovani vzorčni
oddelek se ponavlja v vsaki vrsti, kolikorkrat je treba. Paziti moramo,
da sta oba vzorčna krajca enaka; kjer moramo raditega dodajati nekaj
petelj, je to popisano pri dotičnih vzorcih.

Večina vzorcev te vrste je popisana za pletenje vzorčnega
traku.  Ako pa pletemo na okolo (n. pr. rob pri nogavici), pletemo
tako, kakor je omenjeno pri dotičnih vzorcih.

Vzorci za vzorčni trak.

1. vzorec.

Najložji vzorec je tisti, pri katerem pletemo po 2 desni petlji
in po 2 levi petlji v vsej vrsti. V nastopnih vrstah pletemo na desne
petlje zopet desne in na leve petlje zopet leve petlje.

Ta vzorec je na obeh straneh enak; plete se tudi na obeh straneh
enako, ker tvori na vsaki strani desne in leve navpične proge.

Kako pletemo 1. vzorec na okolo.

Vedno pletemo tako kakor v prvi vrsti.

2. vzorec.

Pri tem vzorcu pletemo tako, da se vidi na desni strani dela
nekaj zgolj desnih vrst in prav toliko levih vrst. Najpripravnejše je,
da se vidi na desni strani dela liho število, n. pr. po 5 desnih in
po 5 levih vrst. Tedaj pletemo za desne proge  na licu dela v
1., 3. in 5. vrsti zgolj desne petlje, v 2. in 4. vrsti na narobni strani
zgolj leve petlje.

Za leve proge  pletemo tudi vi.,  3. in 5. vrsti na narobni
strani dela zgolj desne petlje, v 2. in 4. vrsti na licu dela zgolj
leve petlje.

Po tem navodilu izmenjavamo proge; vzorec končamo z desno
progo.

Ta vzorec tvori vodoravne proge in je na obeh straneh enak.

Kako pletemo 2. vzorec na okolo.

V prvih petih vrstah pletemo zgolj desne petlje, v nastopnih
petih vrstah zgolj leve petlje i. t. d., kolikorkrat nam je drago.

2 *

20

3. vzorec.

Pri tem vzorcu pletemo 2 vrsti kakor pri prvem vzorcu, potem
pa 2 vrsti predevoma; tako predevljemo vzorčne oddelke, kolikorkrat
se nam ljubi. Ta vzorec tvori majhne kvadrate.

Lahko pa tudi pletemo namesto dveh petelj po 3, 4 ali še
več desnih in prav toliko levih petelj; potem pa pletemo tudi vsak
oddelek po 3, 4 ali še več vrst visoko.

Še drugače si sestavljamo 3. vzorec,  če pletemo tako,
da se vidi na desni strani dela 5 do 7 vzorčnih oddelkov drugega
vzorca in nad temi vrstami 5 do 7 vzorčnih oddelkov tretjega vzorca
v višini; dalje zopet 5 do 7 vzorčnih oddelkov drugega vzorca in
zopet 5 do 7 vzorčnih oddelkov tretjega vzorca v višini. Ta vzorec
tvori vodoravne proge in je lep samo na licu dela.

Kako pletemo 3. vzorec na okolo.

Vrhu desnih petelj pletemo zopet desne petlje in vrhu levih
petelj zopet leve petlje. Te petlje predevljemo, kakor hitro so kvadrati
dovolj visoki. V nastopnih vrstah pletemo zopet nad desne petlje
desno in nad leve petlje levo.

4. vzorec.

V 1. vrsti pletemo po 1 desno in po 1 levo petljo do konca
vrste. V nastopnih vrstah pa pletemo na vsako desno petljo po 1 levo
petljo in na vsako levo petljo po 1 desno petljo; tako se nam vzorec
predevlje.

Ta vzorec tvori na obeh straneh enolik vzorec; pletemo ga tudi
na obeh straneh enako, izdeluje se pa počasneje. Uporabljamo ga
radi za otroške jopice kakor tudi tretjega.

Kako pletemo 4. vzorec na okolo.

Ta vzorec pletemo na okolo prav tako, kakor ga pletemo v
vzorčnem traku.

Kako pletemo piketne vzorce po tipskih nariskih.

Piketne vzorce si lahko sestavljamo po vsakem tipskem narisku;
to izvršujemo na tri načine.

a)  Za vsak kvadrat pletemo po 2 petlji, za višino vsakega
kvadrata jemljemo po 2 vrsti. Tu sem spadajo tudi oni vzorci, pri
katerih pletemo za vsak kvadrat le po 1 petljo, pa 2 vrsti na visoko;
takrat nam tvorijo posamezni vzorčni oddelki pravokotnike.

21

b)  Za vsak kvadrat pletemo po 1. petljo, za višino enega
kvadrata jemljemo le 1 vrsto. (Glej narisek št. 21.)

c)  Za vsak kvadrat pletemo po 1, 2 ali 3 petlje, za višino
enega kvadrata pa pletemo 3 vrste.

Po načinu a je vsaka druga vrsta prav taka, kakršna je prejšnja;
po načinu b  in c  je delati vzorčni trak teže, zakaj vzorec se predevlje
tudi na narobni strani dela, kar se pri a  ne zgodi nikoli.

Znaki pri tipskih nariskih za piketne vzorce.

Ako pletemo na desni strani dela:

Prazni kvadrat = desna petlja.

Križec ali vodoravna črtica — leva petlja.

S = desnozasukana petlja.

Ako pletemo na narobni strani dela:

Prazni kvadrat = leva petlja.

Križec ali vodoravna črtica = desna petlja.

S — levozasukana petlja.

Narisek št. 21.

’ Narisek št. 21 a  kaže tipski vzorec. Ta vzorec ima v širini
2 vzorčna oddelka in v višini tudi 2 vzorčna oddelka; vsak oddelek
je širok 5 kvadratov (to je 4 križce in 1 prazen kvadrat), visok je
4 kvadrate. Da sta krajca enaka, smo v narisku na enem krajcu dodali
1 prazen kvadrat.

Narisek št. 21 b  kaže prav ta tipski vzorec, spleten po načinu b.
Ker so vzorčni trakovi navadno široki 50 do 60 petelj, ponavljamo
v vsaki vrsti več vzorčnih oddelkov, kakor jih je narisanih. Ako
imamo n. pr. na igli 60 petelj, si lahko uredimo vzorec nariska št. 21.
tako, da pletemo 10 vzorčnih oddelkov v vsaki vrsti. Za vzorec

»

22

rabimo tukaj 50 petelj in spletemo 1 petljo še desno, da se vzorec
konča tako, kakor se je pričel. 1  Za oba skrajnja šivčka nam torej
ostane le 9 petelj; eden šivček je širok 5 petelj in eden le 4.

Ker mora biti ves vzorčni trak povsod enako širok, si pomagamo
tako, da vzamemo potrebne petlje od krajca, ali pa jih — če je
kaj petelj preveč — uporabimo za krajec.

Ako pa pletemo posamezne vzorce, si nasnujemo za vsak vzorec
toliko petelj, kolikor jih potrebujemo za vzorčne oddelke in za oba
krajca.

V višini ponavljamo vzorčne oddelke, kolikorkrat nam je mogoče.
Navadno pazimo, da so vsi vzorci enega vzorčnega traku po 40 do
50 vrst visoki; le malokdaj je vzorec tolik, da je treba več vrst, ki
kažejo, kako se vzorec ponovi v višini.

Ker je vzorec nariska št. 21. spleten po načinu b,  pletemo za
vsak prazni kvadrat po 1 desno petljo in za vsak križec po 1 levo
petljo.

Prvo vzorčno vrsto  pletemo po našem narisku torej tako-le:

* za prazni kvadrat 1 desno petljo in za 4 vodoravne črtice 4 leve
petlje; od znaka * ponovimo vzorčni oddelek še enkrat. Končno
spletemo 1 desno petljo, da sta oba krajca enaka.

Druga vzorčna vrsta:  Za prazni kvadrat 1 levo petljo,

* za 3 vodoravne črtice 3 desne petlje, za 2 prazna kvadrata 2 levi
petlji; od znaka * ponovimo vzorčni oddelek še enkrat. (Skrajnjih
šivčkov nismo narekovali v nobeni vrsti.)

Nastopne vrste  se vidijo jasno iz nariska; pričeli smo
spodaj, končali bomo na vrhu.

Ako pletemo vzorec nariska št. 21. po načinu b,  čitamo one
vrste, ki jih pletemo na desni strani dela, od desne proti levi; vrste
pa, ki jih pletemo na narobni strani dela, čitamo od leve proti desni. 2

Vsak kvadrat je visok le po eno vrsto; samo za prazne kvadrate
prve in zadnje narisane vrste je treba dveh vrst, da se novi vzorec
(vzorčnega traku) prične na desni strani dela.

Tipski narisek št. 21. bi se lahko spletel tudi po načinu n  ali c;
vsaka le nekoliko izurjena pletilka si lahko uredi tak vzorec. l’o
načinu a  sta dve in dve vrsti enaki; po načinu c  je vsak kvadrat
visok po 3 vrste.

1  Omeniti nam je še, da dodajamo to petljo le tam, kjer jo potrebujemo;
n. pr. vzorec nariska št. 30. ima že enaka krajca, torej mu ne dodajamo nobene petlje.

2  Kako pletemo narisane vzorce na okolo, je popisano na koncu tega
poglavja.

23

Vzorec nariska št. 22. pletemo po načinu b  ter ga pričenjamo
na narobni strani. Za vsak prazni kvadrat pletemo (na narobni strani
dela) po 1 levo petljo, za vsak križec pa po 1 desno petljo. Na
desni strani dela pletemo zgolj desne petlje. Ta vzorec nam gre kaj
hitro izpod rok; najbolj prikladen je za otroške jopice. Vzorec tvori
navpične proge; desna stran je ona, kjer vidimo več desnih petelj.

Narisek št. 22.

Vzorci št. 23. do vštetega št. 29. se' pleto po načinu a, ker
so kvadrati in križci visoki po 2 vrsti. Navadno pletemo za vsak
križec po 1 levo petljo in za vsak prazni kvadrat po 1 desno petljo.
(Lahko pa tudi jemljemo v širini po 2 petlji.)

Narisek št. 23.

Poševne proge vzorca nariska št. 23. bi lahko tekle nasprotno,
in sicer od leve spodaj proti desni zgoraj.

Narisek št. 24.

Oba vzorca — oni št. 23. in ta št. 24. — sta lepa tudi na
narobni strani.

24

Narisek št. 25.

Ta vzorec tvori semtertja tekoče proge; lep je le na licu dela.

Vzorec nariska št. 26. je širok 3 vzorčne oddelke; pri vsakem
zunanjem krajcu smo dodali po 1 prazen kvadrat; take kvadrate
dodajamo le pri zunanjih vzorčnih krajcih, ako pletemo vzorčni trak,
sicer pa ne.

Narisek št. 26.

Ta vzorec je tudi prav lep, če vzorčnih prog ne predevljemo,
ali pa, če pletemo vzorčne oddelke 7 kvadratov na visoko namesto
le 5, kakor je vzorec narisan.

Ta vzorec smo si izbrali za drugo odejno progo.

Vzorec nariska št. 27. je širok dva vzorčna oddelka; pri levem
krajcu smo dodali 1 kvadrat, da se vzorec lepo konča. Vsak vzorčni
oddelek je širok 14 križcev in prav toliko visok.

Vzorca št. 26. in 27.se prav pogostoma uporabljata za pletene
brisače.

25

Narisek št. 27.

Narisek št. 28:

Vzorec nariska št. 28. tudi lahko pretvorimo tako, da leže rombi
proti levi; ta vzorec je na obeh straneh enak.

Narisek št. 29.

Pri vzorcu nariska št. 29. predevljemo vodoravne in navpične
proge v širini in v višini tako kakor pri vzorcu nariska št. 26.

Ta vzorec je na desni strani lepši nego na levi.

26

Vzorci št. 30. do vštetega št. 33. se pleto po načinu c.

Za prazne kvadrate pletemo na licu dela leve  petlje, za
križce pa desne petlje.  Znak S pletemo, kakor je omenjeno na
strani 21.

Za višino enega kvadrata vzorcev nariskov št. 30. in 31. pletemo
po 3 vrste; za širino enega kvadrata jemljemo po 1 petljo. Ako bi
pletli v širini po 2 ali po 3 petlje za vsak kvadrat, bi vzorec ne bil
tako lep.

Narisek št. 31.

Narisek št. 32.

Vzorci nariskov št. 30., 31. in 32. so lepi le na desni strani dela.
Za širino vsakega kvadrata v vzorcu nariska št. 32. jemljemo
po 2 petlji.

27

Vzorec nariska št. 33. se plete po načinu c,  pa tudi lahko po
načinu a.  Vsak kvadrat je širok 1 petljo, visok je pri načinu c
3 vrste, pri načinu a  pa 2 vrsti.

V narisku vidiš v širini poldrugi vzorčni oddelek; vsak vzorčni
oddelek je širok 22 kvadratov, visok pa le 18 kvadratov. Pri levem
krajcu smo dodali 1 kvadrat, da se vzorec lepše konča. Prav zato
smo tudi na vrhu dodali 1 vrsto kvadratov.

Narisek št.'33.

Vsi vzorci nariskov od št. 21. do vštetega št. 33. se tudi lahko
pleto po enem izmed treh načinov a, b  ali c; najlepši pa so, ako jih
pletemo tako, kakor so popisani.

Kako pletemo vzorce na okolo in čitamo nariske od št. 21.
do vštetega št. 33.

Vse znake pletemo tako, kakor so narisani, ker jih pletemo
le na desni strani dela. Vse vrste čitamo od desne proti levi;
vzorčne petlje, ki smo jih dodajali pri vzorčnem traku, da sta bila
oba krajca enaka, izpuščamo pri tem pletenju. Raditega izpuščamo
v nariskih št. 21., 22., 24., 25., 27. in 32. vse znake pri levem krajcu;
v narisku št. 26. izpuščamo znake pri desnem in pri levem krajcu;,
vzorec predevljemo, kakor je narisano.

V narisku št. 33. ponavljamo vzorec po prvem oddelku in od¬
štejemo v vsaki vrsti po 12 petelj, ker je oddelek širok le 22 petelj.

Vzorci nariskov št. 23., 28., 30. in 31. so neizpremenjeni. Vzorčni
oddelki nariskov št. 26. in 29. se ponavljajo le po obeh prvih oddelkih.

28

Diktati lahkih piketnih vzorcev.

Kratice so: y = desna petlja;

/ = leva petlja.

Vodoravne črtice med kraticami naj nas ne motijo; tu namreč
nimajo tistega pomena kakor pri nariskih, ampak nam le olajšujejo
čitanje raznih diktatov.

V vsaki vzorčni vrsti narekujemo le po eden vzorčni oddelek, ker
se ta vedno ponavlja do konca vrste. Po navadi pletemo lihe vrste
na licu dela. Izjeme so omenjene na prikladnem mestu.

1. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 15 petelj, visok pa je 6 vrst.
Oddelke ponavljamo, kolikorkrat nam je ljubo. Na koncu pletenke v
vsaki lihi vrsti smo dodajali po 2 levi petlji, v začetku pletenke v
vsaki sodi vrsti pa po 2 desni petlji, da sta oba vzorčna krajca enaka.

Ta vzorec tvori navpične proge.

1. vrsta: 2/-6,/-1/-6  y. Na koncu pletemo 2/.

2. vrsta:  2y;  dalje 5/-3 ,/-5/-2 ,/.

3. vrsta:  2/-  4y-  2 /-  1 y-  2/-  4y.  Na koncu 2/.

4. vrsta:  2,/; dalje 3/-2,/-3/-2,/-3/-2,/.

5. vrsta: 2/-2/-2/-5/-2/-2/.  Na koncu 2/.

6. vrsta:  2/;  dalje 1 /-2</-7  /-2  ,/- 1 /-2  ,/.

Od prve vrste se prične vzorec iznova.

Kako pletemo 1. vzorec na okolo.

Vse lihe vrste pletemo neizpremenjeno, sode vrste  pa čitaino
nazaj grede  (od desne proti levi); namesto narekovanih desnih
petelj pletemo leve petlje, namesto levih pa desne. Onih dveh petelj,
ki smo ji dodajali v vzorčnem traku zaradi vzorčnega krajca, nam
tukaj ni treba dodajati, ker se vzorčni oddelki lepše ujemajo brez
teh petelj.

Drugo vrsto našega vzorca bi n. pr. pletli tako-le: 2/-5,/-
3/-5y.

Z.  vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 18 petelj, visok pa 10 vrst. Ta
vzorec tvori stične kvadrate in je na desni strani lepši nego na levi.

1. vrsta:  3/-  11  / - 3,/ - 3 /-  3 ,/ - 3 /-  1,/.

Na koncu te in vsake lihe vrste treba dodajati prvo petljo vzorč¬
nega oddelka (v tej vrsti n. pr. 1 /),  da je krajec pravilnejši.

29

2. vrsta: V začetku te in vsake sode vrste treba dodajati zadnjo

petljo vzorčnega oddelka (tukaj n. pr. 1 /); dalje pletemo: 1 ,/-  1 /-
3 y- 3/- l3/-  1 1 /- 3 l /.

3. vrsta: 2y-3/- 1 1 /-53/-  1 1 /- 1«/. Na

koncu pletenke dodamo 1,/.

4. vrsta:  V začetku pletenke dodamo'1/; dalje 2/-l</-
1 /- 3 ✓ - 3 /- 1 ,/- 1 /- 3y- 3/,

5. vrsta: 1 /-3y-3/-1 y- 1 /-1 y-3/-1 y-1 /-3y.
Na koncu pletenke pletemo 1/.

6. vrsta:  Y začetku pletenke pletemo 1 </; dalje 1 </ - 3 / -
1 «/-l/-3 < /-l/-3 ( /-3/-2y.

7. vrsta  je prav taka, kakršna je 5. vrsta.

8. vrsta  je prav taka, kakršna je 4. vrsta.

9. vrsta  je prav taka, kakršna je 3. vrsta.

10. vrsta  je prav taka, kakršna je 2. vrsta.

Od prve vrste se vzorec ponovi. Da se vzorec lepo konča, moramo
dodati na vrhu vzorca še 1 vrsto, ki jo spletemo prav tako kakor
prvo. Ta vzorec se kaj lahko pretvori, in sicer 1.) tako, da ponovimo
vsako vrsto še enkrat, pri čemer čitamo sode vrste nazaj grede in
pletemo znake nasprotno; 2.) pa tako, da jemljemo povsod še enkrat
več petelj, kakor jih je zapisanih; vsako vrsto ponovimo tudi dvakrat.

Kako pletemo 2. vzorec na okolo.

Ako bi pletli ta vzorec na okolo, bi morali citati sode vrste
nazaj grede  kakor v prvem diktatu; prav tako bi tudi za desne
petlje pletli leve, za leve pa desne. Tudi dodajati ne bi bilo treba
ne zadnje petlje lihih in ne prve petlje sodih vrst.

3. vzorec.

Tukaj sta narekovana 2 vzorčna oddelka (A  in B);  vsak je
širok 9 petelj, visok pa 18 vrst. Prav po diktatu pletemo 18 vrst,
v 19. vrsti pa pletemo vrhu oddelka a  oddelek b  in vrhu oddelka b
oddelek a.  Tako pletemo zopet 18 vrst; po tem načinu predevljemo
vzorčne oddelke v vsaki 19. vrsti.

Vsak vzorčni oddelek tvori na levi podlagi majhen pokončen
kvadrat; v drugem vzorčnem oddelku vidimo prav tiste kvadrate na
desni podlagi.

Ta vzorec je enak na obeh straneh. Da sta krajca enaka, do¬
dajamo na koncu pletenk še 1 vzorčni oddelek A  (oziroma B).  Tega
ne omenimo več.

30

11. vrsta je prav taka, kakršna je 7. vrsta.

12. vrsta je prav taka, kakršna je 8. vrsta.

13. vrsta je prav taka, kakršna je 5. vrsta.

14. vrsta je prav taka, kakršna je 6. vrsta.

15. vrsta je prav taka, kakršna je 3. vrsta.

16. vrsta je prav taka, kakršna je 4. vrsta.

17. vrsta je prav taka, kakršna je 1. vrsta.

18. vrsta je prav taka, kakršna je 2. vrsta.

Kako pletemo 3. vzorec na okolo.

Vse sode vrste izpuščamo in ponavljamo lihe vrste še enkrat.
Na koncu pletenk nam ni treba dodajati nobenega vzorčnega oddelka,
sicer bi se dva enaka oddelka stikala.

Vzorci za rob.

Ti vzorci so en oliki, ker je vsa plošča polna takih oddelkov,
ki se med sabo predevoma sestavljajo. Narekujemo le 1 vzorčni
oddelek in le lihe vrste, ki jih ponovimo dvakrat.

1. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 24 petelj, visok pa 24 vrst.
Vzorec je na obeh straneh enak.

1. vrsta: 8/- 2,/- 2/- 8 y- 2/- 2
3,vrsta: 2/- 8 d-  2/-2 8/-2 ,4

31

5. vrsta: 2/-2 8/- 2y-2/- 8y.

7. vrsta: 2/- 2y-2/- 8y-2/- 2y~ 6/.

9. vrsta: 4 y-2/-2 y-8/--2y-2/-4 y.

11. vrsta: 6/- 2 2/- 8 </- 2 /- 2 y- 2 /.

13. vrsta: 8y-2/-2y-8/-2 ,/-2/.

15. vrsta: 2y-8/-2y-2/-8y-2 /.

17. vrsta: 2 y-2/-8 y-2/-2y- 8/.

19. vrsta: 2y-2/-2y-8/-2y-2/-6y.

21. vrsta: 4/-2y-2/- 8y-2/- 2y-4/.

23. vrsta: 6y-2/-2y-8/- 2y-2/-2y.

Od prve vrste se prične vzorec iznova.

Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem traku.

Lihe vrste pletemo na desni strani dela, in sicer prav po diktatu;
v sodih vrstah gledamo na narobno stran dela in pletemo nad desne
petlje zopet desne, nad leve petlje pa zopet leve, da se vidita po
dve in dve enaki vrsti; ali pa čitamo lihe vrste nazaj grede in
pletemo kratice nasprotno.

2. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 20 petelj, visok je 20 vrst. Ta
vzorec je na desni strani precej lepši nego na levi.

1. vrsta: 2/-4,/- 10/-4 J.

3. vrsta: 2/-2/-4/-ti/- 4y-2/.

5. vrsta: 4 2/- 42/-4  2/- 2

7. vrsta: 2/-4,/-2/-6,/-2/-4y.

9. vrsta: 4/-42/-2y-2/-4y-2/.

11. vrsta: 6/-4 r /-2/- 4y-4/.

13. vrsta: 4/-4,/-2/-2,/-2/- 4,/-2/.

15. vrsta: 2/-42/-62/-4^/.

17. vrsta: 4y-2/-4y-2/-4y-2/-2y.

19. vrsta: 2y-2/-4 f /-6/-4y-2/.

Od prve vrste se prične vzorec iznova.

Da se ta vzorec lepše konča, moramo dodati na vrhu roba še
1 vrsto, ki je prav taka, kakršna je prva narekovana vrsta.

Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem traku.

Lihe vrste pletemo prav po diktatu. Ker pa krajca v tem
vzorcu nista enaka, dodajamo na koncu pletenke v vsaki lihi vrsti
oni 2 petlji, ki smo ji narekovali v začetku.

32

V 1. vrsti pletemo n. pr. narekovane vzorčne oddelke, kolikor
jih hočemo, in na koncu pletemo še 2 /.

Sode vrste pletemo po navodilu prejšnjega vzorca; tudi tukaj
dodajamo prej omenjeni petlji.

3. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 16 petelj, visok pa 12 vrst.
Vzorec je lep na obeh straneh.

1. vrsta: 2/-4y-2/-4y-4/.

3. vrsta: 4y-6/~4y- 2/.

5. vrsta: 24/-  2 </- 4/-4 y.

7. vrsta: 4/-6y-4/-2 f /.

9. vrsta: 2y-4/-2«/-4/-4,/.

11. vrsta: 4y-6/-42/.

Od prve vrste se prične vzorec iznova.

Tudi pri tem vzorcu dodamo na vrhu roba prvo vrsto, da se
vzorec lepše konča.

Kako pletemo 3. vzorec v vzorčnem traku.

Tukaj pletemo prav po navodilu drugega vzorca.

Krajca nista enaka, dodajati moramo torej na koncu vsake lihe
vrste obe prvi narekovani petlji.

B. Težki piketni vzorci.

Semkaj prištevamo vzorce, pri katerih pletemo ali zasukane
petlje, ali potegnemo nekaj petelj črez več vrst, ali
pletemo  več petelj križema  (n. pr. kite), ali pa pletemo školjke.
Tudi pletenje z biseri, z dvema raznobarvnima nitma in
spleteni zančni vbod  prištevamo težkim piketnim vzorcem.

Vzorci za vzorčni trak.

Patentni vzorec.
a)  Navadni patentni vzorec.

Ta vzorec se plete na dva načina. Pri vsakem načinu je 1 vzorčni
oddelek širok 3 petlje, visok pa le 1 vrsto. Nasnujemo si zanj toliko
petelj, da imamo mnogokratnik števila 3 (brez skrajnjih šivčkov in
brez skrajnjih petelj.) 1

1  Kako pletemo patentne vzorčne oddelke le z dvema petljama, je popisano
na koncu drugega načina navadnega patentnega vzorca.

33

Prvi način: * 1 petljo preložimo od leve pletenke na desno,
vbodemo v petljo in položimo nit prav tako, kakor bi hoteli to petljo
plesti levo (nit leži pri petlji in tvori ovoj), dalje 2 petlji levo
snamemo.  Od znaka * se vzorčni oddelki ponavljajo.

V nastopnih vrstah  si preložimo sneto  petljo prejšnje
vrste prav tako z leve pletenke na desno kakor v prvi vrsti prvo
petljo (nit leži tudi pred delom in tvori ovoj); potem levo snamemo
ovoj in preloženo petljo  prejšnje vrste. Ta vzorčni oddelek
ponavljamo do konca vrste. Vsaka vrsta se prične z ovojem
in s preloženo petljo ter se konča z levim snetjem.

Vrhovno vrsto  pletemo na desni strani  dela, in sicer
tako-le: Dvakrat zaporedoma po 1 desno petljo (prvo iz snete, drugo
iz preložene petlje), dalje 1 desnozasukano petljo iz ovoja. Tako
narejamo iz vsakega vzorčnega oddelka zopet po 3 petlje.

Drugi način:  * 1 petljo preložimo prav tako na desno iglo
kakor pri prvem načinu; tudi nit položimo na levo iglo in jo pre¬
ložimo s petljo vred na desno pletenko kakor pri prvem načinu; potem
pa desno snamemo  2 sosednji petlji. Od znaka * se oddelki ponavljajo.

V nastopnih vrstah  nam je paziti, da preložimo sneto petljo
prejšnje vrste na desno pletenko in obenem položimo nit na levo
iglo ter jo tudi preložimo na desno pletenko. (Ta nit nam tvori ovoj.)
Paziti nam je tudi, da desno snamemo ovito nit in preloženo petljo
prejšnje vrste.

Tudi te vrste se pričenjajo s preloženo petljo in z ovojem in
se končavajo s snetjem.

Vrhovno vrsto  spletemo prav tako kakor pri prvem načinu.

Prav radi pletemo ta vzorec  tudi tako, da rabimo  za
vsak vzorčni oddelek le po 2 petlji;  takrat si nasnujemo sodo
število petelj.

Po prvem načinu pletemo takrat v 1. vrsti  namesto levega
snetja po 1 levo petljo; po drugem načinu pa pletemo namesto desnega
snetja po 1 desno petljo, preloženo petljo in ovoj pletemo nespre¬
menjeno. Vse nastopne vrste  se pleto, kakor so zgoraj popisane.

V vrhovni vrsti  narejamo tudi iz vsakega vzorčnega oddelka
le po 2 petlji, in sicqp tako, da snemamo ovoj in preloženo petljo.
(Po prvem načinu snemamo levo, po drugem pa desno.) Iz vsakega
snetja prejšnje vrste pa spletemo po 1 desno petljo.

Za vsak vzorčni oddelek jemljemo po 2 petlji, ako hočemo, da
se pletenina širi; ako pa hočemo, da se poožuje, pletemo po 3 petlje
za vsak vzorčni oddelek.

P. pl. Renzenberg, Pletenje, II. del.

3

34

V vzorčnem traku je pripravno, da pletemo v prvi vrsti oddelke
enkrat z dvema petljama in enkrat s tremi petljami.

Patentni vzorec je kaj lep in zelo prožen; obe strani sta enaki.
Kabimo ga kaj radi za jopice, za manšete pri rokavicah, ki jih
pletemo iz volne, i. t. d.

Kako pletemo navadni patentni vzorec na okolo.

Nasnujemo prav toliko petelj, kolikor jih rabimo za vzorčne
oddelke, ker moramo paziti, da nam kaj petelj ne ostane ali pa ne
poide, sicer se nam vzorec ne ujema lepo.

1. vrsta:  * 1 petljo preložimo z leve pletenke na desno (v
petljo vbodemo kakor za levo petljo); obenem položimo nit na levo
iglo in jo preložimo s petljo vred na desno pletenko. (Nit leži pri
petlji in tvori ovoj.) Dalje snamemo levo 2 petlji. Od znaka * se
vzorčni oddelki ponavljajo. Ta vrsta se konča z levim snetjem.

2. vrsta:  * Zanko in preloženo petljo 1.vrste desno  snamemo,
sosednjo petljo (to je sneta petlja 1. vrste) preložimo z leve pletenke
na desno in obenem položimo nit k tej petlji prav tako kakor v
1. vrsti. Od znaka * ponavljamo vzorčne oddelke. Ta vrsta se
konča z ovojem in s preloženo petljo.

Popisani dve vrsti se izmenjavata.

V lihih  vrstah torej snemamo levo, v sodih pa desno.
Lihe vrste se končavajo z levim snetjem; takoj nato se pričenjajo sode
vrste z desnim snetjem, kar nas pa ne sme motiti. Nasprotno se
končavajo sode vrste z ovojem in s preloženo petljo, in takoj nato
se pričenjajo lihe vrste z ovojem in s preloženo petljo. V delu se to
prav nič ne pozna.

Ako hočeš plesti patentni vzorec z dvema barvama, prečitaj
oddelek: Kako pletemo navadni patentni vzorec z dvema raznobarvnima
nitma, na strani 50.

b)  Dvojni patentni vzorec.

Ta vzorec se plete le po enem načinu; pričnemo ga na
narobni strani  dela. Vsak vzorčni oddelek je širok 3 petlje, visok
pa 4 vrste.

1. vrsta,  narobna stran dela: * 1 petljo preložimo na desno
pletenko (vbodemo kakor pri levi petlji) in obenem položimo nit pred
petljo prav tako kakor pri navadnem patentnem vzorcu. Nato snamemo
desno 2 sosednji petlji (kakor pri 2. načinu navadnega patentnega

35

vzorca). Od znaka * ponavljamo vzorčne oddelke. Ta vrsta se konča
z desnim snetjem, sicer se vzorec ne da pravilno plesti.

2. vrsta,  desna stran dela: * 2 petlji spletemo  desno (prva
teh petelj je od snetja prejšnje vrste, in druga je preložena petlja
prejšnje vrste), potem preložimo ovoj prejšnje vrste na desno pletenko
(vbodemo kakor pri levi petlji); od znaka * ponavljamo vzorčne
oddelke, ne da bi bili ovoj spletli.

3. vrsta,  leva stran dela: * Prvo petljo in poleg nje ležeči
ovoj desno snamemo;  nit položimo na levo pletenko ter jo preložimo
s sosednjo, posamič stoječo petljo na desno pletenko (vbodemo kakor
pri levi petlji). Od znaka * ponavljamo vzorčne oddelke do konca
vrste. Ta vrsta se konča z ovojem in s preloženo petljo.

4. vrsta,  desna stran dela: * 1 petljo spletemo desno. (To je
preložena petlja prejšnje vrste.) Ovoj prejšnje vrste preložimo na
desno pletenko kakor v 2. vrsti, potem spletemo desno še sosednjo
petljo (to je sneta petlja 3. vrste); od znaka * ponavljamo vzorčne
oddelke do konca vrste.

Od prve vrste se vzorec ponavlja.

V vrhovni vrsti izdelamo iz vsakega vzorčnega oddelka zopet
po 3 petlje (kakor pri navadnem patentnem vzorcu).

Ta vzorec je lep samo na licu dela, kjer se vidijo mreži podobne
zanke; na narobni strani se vidijo le leve petlje.

Ako snemamo v 1. in v 3. vrsti levo namesto desno, se nam
naredi vzorec, ki ni tako lep kakor popisani.

Kako pletemo dvojni patentni vzorec na okolo.

Na okolo ga najrajši pletemo z dvema raznobarvnima nitma,
raditega je tudi popisan v oddelku: Kako pletemo z dvema razno¬
barvnima nitma, na strani 50.

Vzorci, pri katerih rabimo pomožno pletenko.

Kratice  so: y = desna petlja;

/= leva petlja;

S vf  desnozasukana petlja;
g = levozasukana petlja;

X = 2 petlji pletemo križema.

Za vodoravne črtice v diktatu ne pletemo levih petelj, kakor
jih nismo pletli pri lahkih piketnih vzorcih. Te črtice nam olajšujejo
čitanje raznih diktatov.

3 *

36

1. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 7 petelj, visok pa 4 vrste.
Nasnujemo si toliko vzorčnih oddelkov, kolikor nam je drago; na
koncu dodamo še 2 petlji, da sta krajca enaka.

Vzorec 1 a.

Vzorec 1 a tvori na desni strani dela desne navpične proge, nad
temi progami leži po 1 petlja. Med temi progami in na obeh krajcih
se vidijo proge z levih petelj.

Vzorec la pričnemo na narobni strani  vzorčnega traku,
potem pletemo tako, da se vidijo na desni strani dela po 2 / in 5 y;
takih prog je več. Na koncu sta zopet 2 /.

Te proge so 3 vrste visoke; potem nadaljujemo delo tako-le:

4. vrsta,  desna stran dela: * 2 /, prvo desno petljo si preložimo
na pomožno iglo (pred delom) in spletemo ostale 4 petlje desno.
Naposled spletemo desno tudi petljo na pomožni igli in potegnemo
to iglo iz petlje. Od znaka * ponovimo vzorec do konca; na koncu
pletenke spletemo še 2 /.

Te 4 vrste se vedno ponavljajo. Vzorec se konča s tremi
začetnimi vrstami.

Lahko pretvorimo vzorec tudi tako, da spletemo v vsakem
vzorčnem oddelku manj desnih in več levih petelj.

Vzorec lb.

Vzorca 1 a in 1 h sta si dokaj podobna. Vzorec 1 b pričnemo
na‘desni strani  vzorčnega traku, potem pletemo tako-le:

1. vrsta:  * 2 /; sosednjo petljo preložimo na desno iglo (ne
na pomožno iglo), nit je za delom, 4y. Te vzorčne oddelke ponavljamo
v vsaki vrsti do konca pletenke. (Tega ne omenimo več.) Na koncu
dodamo 2 /.

2. vrsta: 2 y-4/;  tudi v tej vrsti preložimo sosednjo petljo na
desno pletenko (a nitje sedaj pred delom). Na koncu vrste spletemo 2,/.

3. vrsta:  2/;  prvo petljo preložimo na pomožno iglo (kakor pri
1 a), 4</; petljo na pomožni pletenki desno spletemo. Na koncu 2/.

4. vrsta: 2y-5/.  Na koncu 2,/. Te 4 vrste se ponavljajo.

Vzorec 1 c.

Tudi ta vzorec je podoben prejšnjima. Pričnemo ga na desni
strani  dela.

1. vrsta:  * 2 / potem ovijemo nit enkrat, 1 4 sosednje

petlje si preložimo na desno pletenko (ne da bi jih bili spletli),
potem vbodemo levo pletenko v desnospleteno petljo in potegnemo

37

to petljo črez vse 4 preložene petlje. Desnospletena petlja izgine
in tvori vodoravno nit, ležečo nad štirimi petljami. Od znaka *
ponavljamo vzorčne oddelke, kolikorkrat nam je drago; na koncu
spletemo 2 /.

2. vrsta: 2y-5/.  Peta leva petlja se naredi iz ovoja prejšnje
vrste. Končno spletemo še 2

3. in 4. vrsta  se spleteta tako, da se vidijo na desni strani
vzorčnega traku po 2 / in 5 y; na koncu pa zopet 2 /.

Te 4 vrste se izmenjavajo.

Kako pletemo vzorec št. 1 a, b in c na okolo.

Pri vseh treh vzorcih nam ni treba dodajati 2 / (oziroma 2 </),
ker se vzorčni oddelki pravilno ujemajo brez teh petelj.

Vzorec  št. la  pletemo natanko po prejšnjem navodilu (izimši
prej omenjeni petlji).

Vzorca  št. 1 b in  c pletemo v lihih vrstah točno po prejšnjem
navodilu s prejšnjo izjemo, sode vrste pa čitamo nazaj grede; kratice
pletemo nasprotno. (Za y pletemo /, za / pa y.)

2. vzorec.

Tudi ta vzorec je progast in tvori na desni strani vzorčnega
traku proge, ki se zovejo »kita*. Vsak vzorčni oddelek je širok 9 petelj,
visok pa 4 vrste. Da sta krajca enaka, dodamo v nasnutku 5 petelj;
vzorec pričnemo na desni strani vzorčnega traku.

(Glej kratice v začetku tega oddelka.)

Tudi tukaj ponavljamo diktirani vzorčni oddelek, kolikorkrat
se nam zdi.

1. vrsta:  2 /-  S~  2 /-  4 y; na koncu spletemo: 2/-S - 2/.

2. vrsta:  V začetku spletemo: 2*/-3-2*/;  dalje 2y-3~
2y-4/.

3. vrsta: 2/-S-2/;  prvi 2 desni petlji preložimo na po¬
možno iglo (pred delom), ostali 2 petlji spletemo desno. Nato spletemo
desno še oni 2 petlji na pomožni pletenki in potegnemo pomožno
iglo iz petelj. — Prva in druga desna petlja ležita nad tretjo in
četrto desno petljo. — 'Na koncu spletemo 2/-S-2/.

4. vrsta  je prav taka, kakršna je 2. vrsta.

Te 4 vrste se ponavljajo. Vzorec se konča z dvema začetnima
vrstama.

Lahko tudi napravljamo širše kite, ako si uvrščujemo za kito
več desnih petelj nego štiri. Te petlje potem spletemo križema, kakor

38

je že znano. Pri takem vzorcu pa pletemo križema petlje šele v vsaki

6. ali 8. vrsti. Čim širše so kite, tem višje so.

Tudi za podlago pri kiti si lahko izberemo kakršenkoli že znan
piketni vzorec.

Kako pletemo 2. vzorec na okolo.

Lihe vrste  pletemo po diktatu, izpustivši petlje, ki so
narekovane na koncu.

Sode vrste  čitamo nazaj grede; kratice pletemo nasprotno,
v začetku narekovane petlje pa izpuščamo.

3. vzorec.

Ta vzorec tvori »kito na tri gube*.  Popisana je le kita (brez
podlage); zanjo rabimo navadno 9 petelj, v višini pa 8 vrst, Na vsaki
strani kite spletemo za podlago še piketni vzorec, ki nam je po volji.
Pričnemo na desni strani vzorčnega traku.

1. vrsta: 9 */.

2. vrsta: 9 /.

3. vrsta : 9 </.

4. vrsta: 9/.

5. vrsta:  Vseh 9 petelj si razdelimo na tretjine in pletemo
tako, da se tretjine izmenjavajo prav kakor pletena kita (iz las).
Prve 3 desne petlje preložimo na pomožno pletenko (pred delom),
sosednje 3 desne petlje spletemo desno, nato spletemo desno še one
3 petlje na pomožni pletenki in zadnjič spletemo ostale 3 petlje
tudi desno. Križema smo torej spletli prvih 6 petelj, in sicer tako,
da leži prva tretjina nad srednjo.

6. v r s t a: 9 /.

7. vrsta: 9

8. vrsta: 9 /.

9. vrsta:  Prve 3 petlje spletemo desno, sosednje 3 petlje
preložimo na pomožno pletenko. Pomožno iglo položimo na levo
stran vzorčnega traku, nit nam pa teče pred temi petljami. Nato
spletemo desno zadnje 3 petlje in sedaj šele one 3 petlje na
pomožni pletenki (tudi desno). Križema smo torej spletli zadnjih
6 petelj, in sicer tako, da leži prav ona prva tretjina 5. vrste sedaj
pod 3. tretjino.

10., 11. in 12. vrsto  pletemo tako kakor 6., 7. in 8. vrsto.
Kita se ponavlja od 5. vrste.

39

Take kite rabimo za pletene odeje; takrat jemljemo prav debelo
pavolo. (Poglej drugo progo za odeje.)

Ako pletemo kito, spleteno še na več gub,  n. pr. na
4 gube jemljemo za kito 12 desnih petelj; te petlje razdelimo na
četrtine in pletemo križema prvič prvo in drugo četrtino, drugič
drugo in tretjo četrtino, tretjič tretjo in četrto četrtino. Posamezne
gube teko enkrat spodaj in enkrat zgoraj. Pomožno pletenko si
položimo ob krajcih pred delo, v sredi pa za delo. Ko smo križema
spletli vse štiri četrtine, pričnemo iznova pri prvi četrtini.

Kako pletemo 3. vzorec na okolo.

Omeniti nam je, da sploh ne rabimo kite za rob pri nogavicah;
popišemo pa naj jo vendarle, da bo izber popolna.

5. in 9. vrsta sta neizpremenjeni; v vmesnih vrstah pa pletemo
zgolj desne petlje. Ker nismo prej popisali piketne podlage, ki jo
pletemo poleg kite, tudi tukaj ni popisana.

4. vzorec.

Ta vzorec, znan pod imenom «Madejrsko pletenje*,  tvori
predevoma spletene vozličke. Pričnemo ga na desni strani vzorčnega
traku; narekujemo pa le 1 vzorčni oddelek, ki je širok 4 petlje, visok
pa 4 vrste. Vzorčne oddelke ponavljamo, kolikorkrat nam je drago.
V nasnutku dodamo 1 petljo, da sta krajca enaka.

1. vrsta:  * </-3 sosednje petlje preložimo na prav kratko
pomožno iglo (bodisi šivanko), te 3 petlje obvijemo z nitjo trikrat
na okolo. (Nit nam teče vedno pod šivanko.) Naposled spletemo
prav te 3 petlje desno. — Od znaka * ponavljamo vzorčne oddelke.
Na koncu pletemo y.

2. vrsta in vse sode vrste:  zgolj /.

3. v r s t a: V tej vrsti moramo vzorec predevati. V začetku
preložimo le 2 petlji; tudi te obvijemo trikrat na okolo in spletemo
desno; dalje:  *</, 3  petlje preložimo, obvijemo jih trikrat na okolo
in jih spletemo desno. Od znaka * ponavljamo vzorčne oddelke. Na
koncu nam ostaneta zopet le 2 petlji, ki ji tudi preložimo, obvijemo
in spletemo desno.

Po teh vrstah se vzorec ponavlja.

Ta vzorec rabimo kot samostojen vzorec pri odejah i. t. d.; pa
tudi za podlago pri drugih piketnih vzorcih. Najlepši je, ako ga
pletemo iz volne.

40

Kako pletemo 4. vzorec na okolo.

V nasnutku ne dodajamo nič petelj.

1. vrsta:  * 3 petlje preložimo na pomožno iglo, jih obvijemo
trikrat na okolo in jih spletemo desno, Od znaka * se vzorčni
oddelki ponavljajo.

V sodih vrstah  pletemo zgolj desne petlje.

3. vrsta:  V začetku spletemo 2 y, ki ji še ne obvijemo; dalje
pletemo prav tako kakor v 1. vrsti.

Vzorec se po 3. vrsti nadaljuje.

(Omeniti nam je še, da gre delo najhitreje izpod rok, ako
prelagamo začetni 2 desnospleteni petlji 3. vrste na konec sodih vrst.)

Vzorci za rob.

1. vzorec.

Tukaj pletemo kvišku potegnjene petlje.

Vzorčni oddelek je širok 8 petelj, visok pa 10 vrst; narekujemo
le 1 vzorčni oddelek. V vsaki vrsti spletemo toliko vzorčnih oddelkov,
kolikor jih je treba. Ta vzorec tvori vodoravne desne in leve proge;
zadnje proge so predevoma zvezane s kvišku potegnjenimi petljami.

1., 2., 3. in 4. vrsta:  zgolj /.

5. vrsta: * 6y-2  sosednji petlji preložimo na desno pletenko
(ne da bi jih bili spletli), nit nam teče za delom; od znaka *
ponavljamo vzorčne oddelke.

6., 7., 8., 9. in 10. vrsta  se plete kakor 5. vrsta. Vedno
prelagamo enaki 2 petlji, in tudi nit je vedno za delom.

11. vrsta:  8/.  Tudi obe preloženi petlji se pleteta levo.

12., 13. in 14. vrsta:  zgolj /.

15. vrsta: * 2y-2  sosednji petlji preložimo na desno pletenko
(nit teče za delom), 4 </\  od znaka * ponavljamo vzorčne oddelke.

16., 17., 18., 19. in 20. vrsta  se pleto kakor 15. vrsta.

Vzorec se po teh vrstah ponavlja. Na vrhu vzorca dodamo še

začetne 4 vrste.

Ta vzorec je prav lep, ako ga pletemo z dvema raznobarvnima
nitma; popisan je pri dotičnem oddelku pod naslovom: Vzorec za
lovske nogavice, na strani 49.

Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem traku.

Za vsak vzorčni oddelek rabimo po 8 petelj; da sta krajca
enaka, dodamo 6 petelj.

Pričnemo na desni strani vzorčnega traku.

41

1. vrsta : zgolj /.

2. v r s t a: zgolj

3. vrsta:  zgolj /.

4. v r s t a: zgolj

5. vrsta  je neizpremenjena; na koncu dodamo 6/.

6. vrsta: 6/-2  sosednji petlji preložimo na desno pletenko
(nit nam teče pred  delom). Na koncu dodamo 6 /.

7. vrsta  je taka. kakršna je 5. vrsta.

8. vrsta  je taka, kakršna je 6. vrsta.

9. vrsta  je taka, kakršna je 5. vrsta.

10. vrsta  je taka, kakršna je 6. vrsta.

11. vrsta:  zgolj /.

12. vrsta  : zgolj y.

13. vrsta:  zgolj /.

14. vrsta:  zgolj y.

15. vrsta  je neizpremenjena; na koncu pletemo: 2y-2  petlji
preložimo na desno pletenko -2y.

16. vrsta: 2/-2  sosednji petlji preložimo na desno pletenko
(nit nam teče pred delom) -4/.  Na koncu pletemo 2/-2  petlji
preložimo na desno pletenko - 2 /.

17. vrsta  je taka, kakršna je 15. vrsta.

18. vrsta  je taka, kakršna je 16. vrsta.

19. vrsta  je taka, kakršna je 15. vrsta.

20. vrsta  je taka, kakršna je 16. vrsta.

Tudi v vzorčnem traku se ponavlja vzorec po teh vrstah. Na
vrhu vzorca dodamo začetne 4 vrste.

2. vzorec.

Ta vzorec tvori prav lepo vodoravno verižico. Vsak vzorčni
oddelek je širok le 2 petlji, visok pa je 8 vrst.

1., 2., 3., 4., 5. in ti. vrsta:  zgolj y.

7. vrsta:  * Prvo petljo spletemo levo, sosednjo petljo preložimo
na desno pletenko (vbodemo kakor pri levi petlji), nit si položimo
spodaj pred petljo,  pa ne na desno pletenko. Od znaka *
ponavljamo oddelke do* konca vrste.

8. vrsta:  (to je leva petlja 7. vrste) /- (to je preložena

petlja 7. vrste).

Vzorec se po teh 8 vrstah ponavlja. Na vrhu vzorca dodamo še
začetnili 6 vrst.

Ta vzorec rabimo za podbradnice ali pa za odeje.

42

Kako pletemo 2. vzorec na okolo.

V nasnutku dodamo 1 petljo, da sta krajca enaka.

1. vrsta:  zgolj y.

2. vrsta:  zgolj /.

3. vrsta:  zgolj </.

4. v r s t a: zgolj /.

5. v r s t a: zgolj </.

6. v r s t a: zgol j /.

7. vrsta:  To pletemo po prejšnjem navodilu; na koncu vrste
dodamo /.

8. vrsta:  V začetku /; dalje: y-/ do konca vrste.

Tudi tukaj dodamo na vrhu vzorca začetnih 6 vrst.

3. vzorec.

Ta vzorec se sestavlja iz drugega vzorca. Vsak vzorčni oddelek
je tudi širok 2 petlji, visok pa 2 vrsti. Ta vzorec tvori na desni
strani dela enoliko ploščo iz majhnih zank.

1. vrsta:  Prvo petljo spletemo levo, sosednjo petljo preložimo

na desno pletenko — ne da bi jo bili spletli (vbodemo kakor pri
levi petlji), nit si položimo spodaj pred petljo,  pa ne na desno
pletenko. Od znaka * ponavljamo oddelke do konca vrste.

V sodih vrstah  pletemo zgolj </.

3. vrsta:  * Prvo petljo preložimo na desno pletenko (kakor
v 1. vrsti), sosednjo petljo spletemo levo. Od znaka * ponavljamo
oddelke do konca vrste.

Ta vzorec smo si izbrali za prvi odejni kvadrat.

Kako pletemo 3. vzorec na okolo.

Lihe vrste  pletemo prav po prejšnjem diktatu.

Sode vrste  pletemo zgolj /.

Vzorca, pri katerih pletemo križema dve petlji.

1. vzorec.

Ta vzorec pletemo s kratko pomožno pletenko; izurjena delavka
pa je ne potrebuje

Popisan je le 1 vzorčni oddelek; ta je širok 12 petelj, visok
pa 18 vrst. Ta vzorec tvori — na desni strani dela — kvadrate (iz
desnih petelj), stoječe ob kotu in rombe (iz levih petelj), stoječe ob
kotu; vsi liki so obrobljeni z zasukanimi petljami. Da vemo, kako
se vzorec predevlje v višini, je popisan 36 vrst na visoko.

43

Glej kratice pri vzorcih, kjer rabimo pomožno pletenko, na strani 35.

1. vrsta:  S-3/;  prvo sosednjo petljo preložimo na pomožno
iglo (to položimo na narobno stran dela), drugo sosednjo petljo
spletemo desnozasukano in sedaj spletemo desno še petljo na pomožni
igli. — Druga petlja leži nad prvo. — Dalje spletemo še sosednji
2 petlji tudi križema; sedaj pa leži prva petlja nad drugo (pomožna
igla ostane torej pred delom), spodnjo petljo spletemo desno, gorenjo
pa desnozasukano. Potem spletemo še 3/-S.

2. vrsta: $ - 3/-S-2y-$ - 3/-S-

3. vrsta: $-2/;  sosednji 2 petlji spletemo križema, in sicer
najprej gorenjo desnozasukano, potem spodnjo desno. — Dalje 2 y;
sosednji 2 petlji spletemo zopet križema, sedaj pa spodnjo desno in
potem gorenjo desnozasukano. Potem spletemo še 2/-S-

V vsaki lihi vrsti torej pletemo nekaj petelj prav tako križema
kakor v 1. vrsti; to bodemo narekovali v nastopnih vrstah prav na kratko
z znakom X. (Petlja, ki bo narekovana prva, se bo tudi prva pletla.)

4. vrsta: S“ 2/-S-4/-S-2/-S-

5. vrsta: $-/-2x  (gorenjo S, spodnjo y)  -4</-2x
(spodnjo </,  gorenjo S) -/-S-

6. vrsta: S-/-S-6/-S-/-S-

7.  vrsta: S~2x  (gorenjo S, spodnjo </) - 6/-2x  (spodnjo,/,
gorenjo S) -S-

8. vrsta: 2S-8,/-2S-

9. vrsta:  2x  (spodnjo S, gorenjo S) - 8/-2x  (gorenjo S>
spodnjo S)-

10. vrsta  je prav taka, kakršna je 8. vrsta.

11. vrsta: S-2 X (spodnjo/, gorenjoS) -6y-2  X (gorenjoS,
spodnjo /) -S-

12. vrsta je prav taka, kakršna je 6. vrsta.

13. vrsta:  S~/-2X (spodnjo /, gorenjo S) -4/-2x (go¬
renjo Si spodnjo /) -/-S-

14. vrsta  je prav taka, kakršna je 4. vrsta.

15. vr sta:  S - 2 / - 2 X (spodnjo /, gorenjo S) -2/-2x
(gorenjo S, spodnjo /) -2/-S-

16. vrsta  je prav taka, kakršna je 2. vrsta.

17.  vrsta: S~ 3/-2  X (spodnjo/, gorenjo S) - 2 X (gorenjo S,
spodnjo /) -3/-S-

18. vrsta: S~ 4 ,/-2 S~ 4y-S-

19. vrsta:  2x  (spodnjo y, gorenjo S) - 3/-2 S-3/-2  X
(gorenjo S, spodnjo «/).

44

20. vrsta: </-S - 3/- 2 S-3/-S - </•

21. vrsta: /-2x (spodnjo gorenjo S) -2/-2$-2/-
2 x (gorenjo S, spodnjo y) - y.

22. vrsta: 2y-S-2/-2 S-2/-S-2«/.

23.  vrsta: 2y- 2 x (spodnjo gorenjo S) -/- 2 S-/- 2 x
(gorenjo S, spodnjo y) -2y.

24. vrsta: 3/- S - /- 2 S - /- S - 3

25. vrsta: 3y-2x  (spodnjo gorenjo S) -2S-2x  (go¬
renjo S, spodnjo y) -3y.

26. vrsta: 4y-4S~4y.

27. vrsta:  4/-2x (gorenjo S, spodnjo S) - 2 X (gorenjo S,
spodnjo S)

28. vrsta  je prav taka, kakršna je 26. vrsta.

29. vrsta: 3,/-2x  (gorenjo S, spodnjo/) -2S-2x  (spod¬
njo /, gorenjo S) -3/.

30. vrsta  je prav taka, kakršna je 24. vrsta.

31. vrsta:  2y-  2 X (gorenjo S, spodnjo /) -/- 2 S-/-  2 X
(spodnjo /, gorenjo S) - 2/

32. vrsta  je prav taka, kakršna je 22. vrsta.

33. vrsta:  y-2x (gorenjo S, spodnjo /) -2/-2S-2/-
2 X (spodnjo /, gorenjo S) -/•

34. vrsta  je prav taka, kakršna je 20. vrsta.

35. vrsta:  2x  (gorenjo S, spodnjo /) -3/-2$-3/-2x
(spodnjo /, gorenjo S)-

36. vrsta  je prav taka, kakršna je 18. vrsta.

Od prve vrste se prične vzorec iznova.

Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem traku.

Lihe vrste pletemo točno po prejšnjem diktatu.

Sode vrste  pletemo na narobni strani vzorčnega traku; tu
pletemo kratice nasprotno, kakor so zapisane. (Za </  pletemo /, za
/ pletemo </  in za S pletemo 3-)

2. vzorec.

Tudi tukaj je popisan le 1 vzorčni oddelek, ta je širok
4 petlje, visok pa 8 vrst. Ta vzorec tvori predevoma spletene
medaljone  (iz levih petelj); obrobljeni so z zasukanimi petljami.

Da vemo, kako se vzorec predevlje v višini, je popisan 16 vrst
na visoko.

45

1. vrsta:  2 X (gorenjo petljo S, spodnjo /) - 2 X (spodnjo /,
gorenjo S)- Prvikrat položimo pomožno iglo za delo, drugikrat
pred  delo. 1

2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. vrsta: S~2/-$.

9. vrsta:  V tej vrsti predevljemo vzorčne oddelke; pletemo:
2 x (spodnjo /, gorenjo S) - 2 X (gorenjo S, spodnjo /).

10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. vrsta: /-2$-/.

Vzorec nadaljujemo po teh vrstah.

Na vrhu (konec vzorca) dodamo še prvo narekovano vrsto, da
se vzorec lepše konča.

Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem traku.

1. in 9. vrsto  pletemo natanko po prejšnjem navodilu.

Ostale vrste pletemo tako-le:

2., 4., 6. in 8. vrsta: 2-2«/-2-

3., 5. in 7. vrsta: S-2/-S-

10., 12., 14. in 16. vrsta: </-2 2-y.

11., 13. in 15. vrsta: /-2$-/.

Po teh vrstah se vzorec ponavlja.

Tudi tukaj dodamo na vrhu vzorca prvo vrsto.

Kako pletemo školjke.

Nove kratice  (znaki) so: f = 1 ovita petlja (nit ovijemo
enkrat okolo pletenke);

X = 2 petlji snamemo desno;

X = 2 petlji snamemo prevlečeno;

X = 3 petlje snamemo prevlečeno.

Školjke  so dvoje:

a)  ploščate,

b)  pridvižne.

Za ploščate školjke pletemo več vrst; pridvižne školjke se
izdelujejo v eni vrsti. Obe vrsti školjk izdelujemo na piketni podlagi;
umeje se torej samo po sebi, da spletemo najprej nekaj vrst katerega¬
koli piketnega vzorca in potem šele školjke.

Popisati hočemo le školjke, in sicer tako, kakor jih pletemo
v vzorčnem traku; piketnih vzorcev za podlago smo že dovolj
popisali.

1  Citaj 3. vrsto prejšnjega vzorca.

46

a)  Ploščata školjka.

Lihe vrste pletemo na desni strani dela, sode vrste pa na
narobni strani.

1. vrsta:

2. vrsta: 3/.

3. vrsta: j-3 J /-'f.

4. vrsta: 5/.

5. vrsta: \ -oy-J.

6. vrsta: 7/.

7. vrsta: J - 7 y-J.

8. vrsta: 9/.

Tako se nam je razširila školjka v vsaki drugi vrsti za 2 petlji.

— Za podlago pa lahko pletemo v lihih in v sodih vrstah zgolj y.

Od 9. vrste dalje pa snemamo na vsaki strani, dokler nimamo
zopet le 1 petlje kakor v začetku. Pletemo tako-le:

9. vrsta : \- 5 y  - /.

10. vrsta: 7/.

11. vrsta: 3y-X-

12. vrsta: 5/.

13. vrsta: X- </-/•

14. v r s t a: 3 /.

15. vrsta: X-

16. vrsta:  /.

Podlago pletemo kakor doslej.

Školjke tudi lahko sklepamo hitreje, ako snemamo v vsaki vrsti,
bodisi na desni ali na levi strani dela. Takrat pletemo vrhovno vrsto
školjke na levi strani dela, kjer snamemo 3 petlje po načinu točke 6. c.

—  Glej oddelek: Kako snemamo petlje. — Lahko tudi napravljamo
školjke večje ali manjše; tedaj pletemo v lihih vrstah več (oziroma
manj) desnih petelj.

Navadno sestavljamo vzorce s školjkami tako, da jih predevljemo.
Ako pa pletemo drugo nad drugo, je treba plesti nekaj piketnih vrst
med školjkami.

Kako pletemo desne petlje in napredujemo v delu od leve
roke proti desni, ne da bi obračali delo.

Tega se navadimo, preden pletemo pridvižno školjko. Vse petlje
desne vrste morajo biti dodelane; tudi zadnjo petljo (ob levem krajcu)
smo spletli desno in nismo naredili skrajnje petlje kakor po navadi.
Sedaj vtaknemo levo iglo v zadnjič spleteno desno petljo (od sebe)

47

in potegnemo desno iglo iz te petlje, ne da bi bili spletli to petljo;
to je naša skrajnja petlja. Levo iglo vtaknemo prav tako v sosednjo
petljo na desni igli (kakor pri skrajnji petlji) in desno iglo zopet
potegnemo iz petlje; precej potem pa vtaknemo desno iglo prav v to
petljo ter jo desno spletemo in potegnemo levo iglo iz te petlje.
Potem preložimo petljo na levo iglo tako, da leži ta petlja takisto
kakor prva na levi igli. Nit ostane vedno za delom. Tako pletemo
vsako petljo, da dospemo k desnemu krajcu. Verižno petljo na
desnem krajcu pustimo na desni igli in jo spletemo desnozasukano.

Nastopno vrsto  pletemo zopet kakor po navadi; delo
napreduje sedaj od desne proti levi. Obe popisani vrsti se iz¬
menjavata.

b)  Pridvižna školjka.

Pridvižna školjka se izdeluje le v eni vrsti; tvori nam visoko
stoječe glavice. Izdelujemo jo tako-le: Najprej spletemo 1 desno
petljo; leve pletenke še ne potegnemo iz petlje, ampak pletemo v
prav to petljo še enkrat desnozasukano in še enkrat desno; na desni
igli so 3 petlje. Sedaj šele potegnemo levo pletenko iz petlje. Tako
smo naredili iz ene petlje tri; te 3 petlje spletemo kakih 5 do 9 vrst
na visoko semtertja, kakor je bilo ravnokar popisano v oddelku:
Kako pletemo desne petlje in napredujemo v delu od leve roke
proti desni, na strani 46.

Končno naredimo iz teh treh petelj zopet le eno, ker ostale
3 petlje prevlečeno snamemo. Obe sosednji petlji v podlagi, ki tičita
pri tej školjki, se morata plesti trdo.

Iz takih školjk si sestavljamo prav lepe vzorce.

Popisati hočemo še, kako pletemo leve petlje, da napre¬
duje delo od leve roke proti desni, ne da bi obračali delo.

Leva vrsta mora biti takisto dodelana kakor pri desnih
petljah. Skrajnjo petljo spletemo desno in jo preložimo tudi tukaj
prav tako kakor v prejšnjem oddelku, kjer smo popisali desne
petlje. Sedaj si položimo nit pred levo iglo (od spodaj navzgor),
* vtaknemo levo iglo v prvo petljo na desni igli od sebe (prav
kakor pri desnih petljah); desne igle še ne potegnemo iz te petlje,
temveč ovijemo nit (od sebe) in prevedemo zanko skozi petljo na
desni igli. Sedaj potegnemo levo iglo iz petlje in preložimo ravnokar
spleteno petljo na levo iglo. Nit ostane vedno pred delom. Od znaka *
ponavljamo delo do desnega krajca. Skrajnjo petljo na desnem krajcu
spletemo tudi tukaj desnozasukano kakor pri desnih petljah, nit pa
položimo sedaj za delo. — Te petlje se rabijo le malokdaj.

48

Kako pletemo, z dvema raznobarvnima nitma.

Z dvema raznobarvnima nitma radi pletemo nogavice, rokavice
i. dr. Lahko pletemo tako, da se vidijo na licu dela zgolj desne
petlje, ali pa tako, da se vidijo desne in leve vodoravne proge.
Navadno pletemo po prvem načinu in si sestavljamo raznotere vzorce.
Popisati jih hočemo za pletenje na okolo. Poprej pa popišemo, kako
izmenjavamo drugobarvne niti ob delu.

Prve 2 do 3 petlje — v začetku prve proge — spletemo po navadi
z obema nitma, potem nadaljujemo delo- le z enotno nitjo. Nit, ki
je sedaj ne rabimo, visi na narobni strani; te niti ne odrežemo, ker
bomo ž njo nadaljevali delo v nastopni novobarvni progi.

Pri takem delu se pozna, kje smo pričeli izmenjavati drugo¬
barvne proge. Izmenjavo je manj videti, ako ne pletemo v nastopnih
progah prvih petelj z obema nitma, marveč le z eno nitjo. Da se
pa prve petlje preveč ne širijo, držimo nit, ki jo prevajamo na narobni
strani, s sredincem desne roke, dokler nismo spletli nekaj začetnih
petelj.

Tako izmenjavamo nit povsod, kjer so vodoravne proge ozke;
če pa so proge široke (n. pr. več nego 4 vrste), je naj lepše, če ovijemo
pletenko enkrat (ali večkrat) takoj v začetku one vrste, kjer preložimo
drugobarvno nit. Ta ovoj (oziroma te ovoje) spustimo z igle, ko
pletemo prvič črez to vrsto.

Oba klobčiča se kaj rada zamotata. Da se to ne zgodi, preložimo
vselej tudi klobčič, kadar preložimo novobarvno nit.

1. vzorec.

V prvih 14 vrstah pletemo desne petlje tako-le: 4 vrste z belo
nitjo, 2 vrsti n. pr. z rdečo nitjo, 2 vrsti z belo nitjo, 2 vrsti z rdečo
nitjo, 4 vrste z belo nitjo. Nadaljnih 14 vrst pletemo pa tako, da so
vse prej bele vrste sedaj rdeče, vse prej rdeče pa sedaj bele; torej:
4 vrste z rdečo nitjo, 2 vrsti z belo nitjo, 2 vrsti z rdečo nitjo,
2 vrsti z belo nitjo, 4 vrste z rdečo nitjo. Teh 28 vrst vedno ponav¬
ljamo; na vrhu dodamo še 14 prvotnih vrst ali pa vsaj 4 bele vrste.

2. vzorec.

Tega pletemo tako kakor 2. lahki piketni vzorec na strani 19.;
niti pa izmenjavamo tako, da se vidijo desne proge bele in leve
proge n. pr. rdeče.  Nit si prelagamo tako, kakor je že znano.

Omeniti je le, da moramo v vsaki desni progi dodati eno desno
vrsto, preden pričnemo leve proge. To vrsto pletemo z drugobarvno

49

(tukaj z rdečo) nitjo. Ta vrsta se ne vpošteva; rabimo jo, da se
vidijo leve petlje v prvi rdeči vrsti popolnoma rdeče, ne pa na pol
rdeče in na pol bele. Koncem levih prog nam ni treba
dodajati vrst.

Tudi 1. lahki piketni vzorec  na strani 19. lahko pletemo
tako, da so n. pr. 4 vrste bele ih 4 vrste rdeče. Takrat spletemo
prvič 4 vrste prvega lahkega piketnega vzorca z belo nitjo; v 5. vrsti
pa pletemo z rdečo nitjo zgolj desne petlje  na okolo; šele v 6.,

7.,  8. in 9. vrsti pletemo po 2 desni in 2 levi petlji z rdečo nitjo.
V 10. vrsti pletemo zopet zgolj desne petlje z belo nitjo in črez to
še 4 vrste z novo nitjo. Delo nadaljujemo tako, da pletemo z vsako
novo nitjo v prvi vrsti zgolj desno in potem še 4 vzorčne vrste s
to nitjo, in sicer zato, da se v levih petljah ne kažejo bele ali
rdeče zanke.

Vzorec za lovske nogavice.

Za take nogavice je prav pripraven vzorec, ki smo ga
narekovali kot 1. težki piketni vzorec za rob,  kjer smo
pletli kvišku potegnjene  petlje.  (Poglej vzorec na
strani 40.) Leve vrste pletemo radi z zeleno volno, desne vrste pa
s sivo volno.

Vzorec pletemo tako-le:

1., 2., 3. in 4. vrsta  zelena volna: zgolj leve petlje.

5., 6., 7., 8. in 9. vrsta  siva volna: desne in preložene petlje.

10. vrsta  zelena volna: desne in preložene petlje.

11., 12., 13. in 14. vrsta  zelena volna: zgolj leve petlje.

15., 16., 17., 18. in 19. vrsta  siva volna: desne in preložene

petlje.

20. vrsta  zelena volna: desne in preložene petlje.

Vzorec se po teh vrstah nadaljuje. Na vrhu vzorca dodamo
še začetne 4 vrste.

Dve raznobarvni niti tudi lahko izmenjamo v eni in isti
vrsti.  Za podlago nam je vsak tipski narisek (po vodoravni mreži);
glej narisek št. 21.

Takrat pletemo .za vsak križec 1 ali 2 petlji. Križce pletemo
z rdečo, prazne kvadrate pa z belo nitjo; nepotrebno nit prevajamo
prav rahlo na lovi strani dola od petlje do petlje. Navadno jemljemo
za višino vsakega križca po 2 vrsti; lahko pa pletemo tudi tako, da
jemljemo za vsak križec po več vrst. Taki vzorci so prav zamudni
in rabimo jih le malokdaj.

P. pl. Renzenberg, Pletenje, II. dol.

4

50

Kako pletemo navadni patentni vzorec z dvema raznobarvnima

nitma.

Ta vzorec pletemo lahko na okolo ali pa eno vrsto na desni
in eno na narobni strani dela. Drugobarvne proge so lahko vodoravne
ali navpične, najsi jih pletemo na okolo ali pa v vzorčnem traku.
Najlože je izdelovati vodoravne proge;  takrat pletemo nekaj vrst
z enobarvno in nekaj vrst z drugobarvno nitjo. 1  Ako izmenjamo nit,
položimo nit ravnokar dokončane vrste pred nit naslednje vrste ter
jo dobro nategnemo; pri tem pazimo, da se nova nit ne vleče in da
ne visi prerahlo iz petlje. Niti ne smemo utrgati; sploh prelagamo
nit tudi tukaj prav tako, kakor je to popisano pred 1. vzorcem tega
oddelka. Najlepše so vodoravne proge pri navadnem patentnem vzorcu
tedaj, če izmenjavamo nit v oni vrsti, kjer desno snemamo; ne pa
če levo snemamo. (Na to pa gledamo le takrat, kadar pletemo ta
vzorec na okolo.)

Skoro še lepši se vidi vzorec, ako nam tvori navpične  proge.

Takrat pletemo eno vrsto z belo in drugo vrsto n. pr. z rdečo
nitjo. Nit prevajamo iz vrste v vrsto, kakor je popisano v začetku
tega oddelka. Pri tem vzorcu ne smemo plesti v začetku posameznih
vrst petelj z obema nitma, ker tako delo ni lepo. Drugobarvno nit
prevajamo iz proge v progo, kakor smo to popisali na strani 48.
Ako hočemo, da se pri pletenju na okolo vidijo bolj bele proge,
pletemo vrste z belo nitjo, kjer snemamo desno; ako pa hočemo, da
se vidijo bolj rdeče proge, pletemo z rdečo nitjo prav one vrste, kjer
snemamo desno.

Ta vzorec, spleten na okolo, je prav lep za manšete pri volnenih
rokavicah. Glej dodatek: Kako pletemo rokavice.

Kako pletemo dvojni patentni vzorec z dvema raznobarvnima

nitma.

Ta vzorec bodi popisan za pletenje na okolo,  ker ga tako
izdelujemo za volnene nogavice. Vedno pletemo eno vrsto z belo in
eno vrsto z drugobarvno (rdečo) nitjo.

1. vrsta bela nit:  * Nit položimo na levo iglo (kakor za
levo petljo) in preložimo prvo petljo na desno iglo, ne da bi bili
spletli to petljo, dve sosednji petlji levo snamemo. Od znaka * ponav¬
ljamo vzorčne oddelke na okolo; petelj imamo toliko, da je njih število
mnogokratnik števila 3, ker petlje ne smejo no. poiti ne preostati.

1  Prečita j yzorca na strani 32 in 34.

51

2. vrsta rdeča nit: Pletemo prav tako kakor 4. vrsto dvojnega
patentnega vzorca. (Čitaj na strani 35.) V tej vrsti spletemo prvo
petljo z obema nitma, da se nit ne izmakne; v nastopnih vrstah tega
ni treba.

3. vrsta bela nit:  * Prvo petljo in zanko levo snamemo;
sosednjo petljo preložimo in nit položimo pred njo, kakor v 1. vrsti.
Od znaka * ponavljamo vzorčne oddelke na okolo.

4. vrstardečanit:  Pletemo prav tako kakor 2. vrsto dvojnega
patentnega vzorca.

5. vrsta bela nit:  Tukaj se vzorec iznova prične; snamemo
pa zanko in petljo poleg zanke (namesto dveh petelj 1. vrste).

Vzorec se ponavlja po 2., 3., 4. in 5. vrsti.

Pri tem vzorcu se vidijo bele niti nad rdečimi; ako pa pletemo
2. in 4. vrsto z belo, 3. in 5. vrsto z rdečo nitjo, se vidijo rdeče niti
nad belimi.

Ako bi se nam vzorec preveč poožil, pletemo v 1. vrsti časih
le 1 levo petljo, ne da bi levo snemali. V vrhovni vrsti pa zopet
izravnamo število petelj. (Glej konec navadnega patentnega vzorca
stran 33.)

Kako pletemo z biseri.

Pletenje z biseri ni tako lahko kakor kvačkanje z biseri. Za
podlago nam je navadni tipski narisek. Za vsak križec vpletamo
1 biser, za prazne kvadrate pletemo desne petlje (glede na desno
stran dela). Za višino enega križca jemljemo le eno vrsto.

Z biseri pletemo lahko na okolo, pa tudi tako, da prehajamo
sem in nazaj kakor v vzorčnem traku. Bisere vpletamo torej pri
desni petlji in pri levi petlji. Vselej si pa prej naberemo bisere na
nit prav tako kakor za kvačkanje.

a)  Pri desni petlji  vpletamo bisere tako-le: Navadno ple¬
temo desno petljo; obenem prevedemo skozi njo biser, ki smo ga
primeknili prav blizu k petlji. Paziti nam je, da visi biser na desni
polovici petlje.

b)  Pri levi petlji  si pomaknemo biser tako blizu k delu, da
nam prav lahko skoči iz petlje, ki jo spletemo levo. Biser naj visi
na levi polovici petlje."

Sploh moramo zelo paziti, da se nam biseri ne premikajo na levo
stran dela in da ostajajo na enakih polpetljah. Plesti moramo rahlo.

Najlože pletemo z biseri, ako pletemo črez vsako vzorčno vrsto
eno vrsto desnozasuka n ih (oziroma levozasukanih) petelj brez biserov.
Teh vmesnih vrst ne vštevamo k vzorcu.

4 *

52

Kadar imamo prav drobne bisere, lahko pletemo z biseri v
vsaki vrsti. Takrat pletemo v vsaki drugi vrsti desnozasukane (oziroma
levozasukane) petlje, da se biseri ne premikajo prelahko.

Za pletenje z biseri jemljemo navadno drobne bisere in svilnato
nit, ker izdelujemo le mošnjice, manšete in take reči.

Kako pletemo zančni vbod.

Najrajši ga pletemo iz volne (kakor kvačkanega), ker nam tvori
tudi kožuhovini podobne okraske za otroške čepice, 'črevljičke, za
krožnike pri svetilnicah i. t. d. Pripravimo si 1 do 2 cm  široko papirnato
pašo, ki je tako dolga, kolikor je okrasek širok.

Najprej spletemo nekaj vrst desnih petelj (glede na desno stran
dela), potem pričnemo zančni vbod na desni strani dela.
Pletemo tako-le:

Prvo petljo spletemo desno, položimo papirnato pašo pred delo,
jo obvijemo trikrat (od sebe), vtaknemo levo pletenko pod zanke na
papirnati pasi (proti desni roki), vtaknemo še desno pletenko pod
vse zanke (proti levi roki), ovijemo nit in jo prevedemo skozi vse
zanke. Nit teče za levo pletenko. Zadnjič vbodemo levo pletenko v
sedaj nastalo zanko in v prejšnjo desno petljo ter snamemo obe petlji
desnozasukano. Tako pletemo pri vsaki petlji; zanke leže na licu
dela. Papirnato pašo potegnemo iz zank šole potem, ko smo spletli
vsaj eno vrsto črez to vrsto. Navadno pletemo zanke v vsaki četrti
vrsti; podlaga (desne petlje) mora biti dobro skrita.

Tudi brez papirnate pase se plete zančni vbod,  in
sicer na narobni strani. Pletemo pa tako-le: Desno pletenko vtaknemo
v prvo petljo (od sebe); leva pletenka je tudi v petlji. Konec desnega
kazalca položimo prav blizu za desno petljo ter obvijemo kazalčev
nohet in desno pletenko trikrat na okolo (od sebe); potem prevedemo
vse zanke skozi petljo, potegnemo levo iglo iz petlje in kazalec iz
vseh zank. Zanke primemo s sredincem leve roke tor jih spletemo
desnozasukano. Da so zanke še trdnejše, lahko prav to petljo spletemo
še enkrat desnozasukano.

Te zanke leže na drugi strani dela; to je potem naša vzorčna
stran. Ako pazimo, da obvijamo kazalec vedno enako visoko, so vse
zanke enako dolge. To delo gre hitreje izpod rok kakor ono s
papirnato pašo. Tudi te zanke spletamo le v vsaki četrti vrsti.
Samo ob sebi se umeje, da bi pletli za podlago več vrst, ako bi
imeli daljše zanke.

Preslegasti vzorci.

A. Lahki preslegasti vzorci.

Tej vrsti pripadajo vsi vzorci, pri katerih pletemo večinoma
ovite petlje na desni strani  (na licu) dela. Poglavitno pravilo
pri preslegastih vzorcih je, da imajo vse vrste  enega vzorca vedno
enako število  petelj. Po navadi torej v eni in isti vrsti snemamo
toliko petelj, kolikor smo v isti vrsti spletli ovitih petelj.

Narejamo pa tudi tako vzorce, pri katerih v prvi vrsti ovijemo
večkrat, nego smo sneli petelj; pri takih vzorcih pa še snemamo v
nastopnih vrstah, ne da bi dojemali petlje, tako da imamo zopet
število začetnih petelj (glej n. pr. «pavji rep» na strani 54).

Pri nekaterih vzorcih pa dojemamo v prvih vrstah in snemamo
šele v višji vrsti (glej 2. lahki preslegasti vzorec za rob na strani 62).
Kadar pletemo vzorce,  je prav prikladno, da ne pišemo razno¬
vrstnih petelj z vsemi črkami. Rajši si zapomnimo potrebne znake
in kratice.

Znaki in kratice za diktate preslegastih vzorcev.

d —  desna petlja;

/ = leva petlja;

3 = desnozasukana petlja;
g = levozasukana petlja;

| = skrajnja petlja;

^ — 1  petljo prizankamo;
o = l petljo zazankamo;
f = enkrat ovijemo (to je 1 ovita petlja);

2  = dvakrat ovijemo (to je dvojnoovita petlja);

3 = trikrat ovijemo (to je trojnoovita petlja);

4 = štirikrat ovijemo (to je čveteroovita petlja);

d/ —  iz dvojnoovite petlje spletemo 1 desno in 1 levo petljo;
d/d  = iz trojnoovite petlje spletemo 1 desno, 1 levo in
1 desno petljo;

d&/  = iz čveteroovite petlje spletemo 1 desno, 1 levo, 1 desno
in 1 levo petljo;

/■/ — \z  dvojnoovite petlje spletemo 1 levo in 1 desno petljo;
K = 2 petlji snamemo desno;

X = 2 petlji snamemo prevlečeno;

/S = 2 petlji snamemo desnozasukano;

54

3, = 2 petlji snamemo levozasukano;

7\ —  2 petlji snamemo levo;

zf = 3 petlje snamemo desno ali pa pletemo šestega snetja
točko d,  stran 15.;

^ = 3 petlje snamemo prevlečeno;

£> = 3 petlje snamemo desnozasukano;

= 3 petlje snamemo levozasukano;

= 3 petlje snamemo levo;

= 5 petelj snamemo levo;

|: :| — petlje, ki so popisane med tema znakoma, se tolikokrat
ponavljajo, kolikor je pik na eni strani.

Prečitaj oddelke : Kako nasnavljamo pletenje. Kako snemamo
petlje. Kako zazankujemo pletenje. Kako prizankujemo petlje.

Pomniti nam je tudi tukaj, da pri diktatih ne pletemo levih
petelj za vodoravne črtice, ki jih nahajamo v diktatih; te vodoravne
črtice nam le olajšujejo čitanje posameznih diktatov.

Vzorci za vzorčni trak.

Tudi pri teh vzorcih je navadno popisan le 1 vzorčni oddelek;
le-ta se ponavlja, kolikorkrat le mogoče. Prečitaj še oddelek: Kako
pletemo vzorce v vzorčnem traku na strani 18.

1. vzorec.

Ta vzorec pričnemo na narobni strani dela. Vsak vzorčni oddelek
je širok 5 petelj, visok pa 4 vrste. Ta vzorec tvori navpične proge.

Prve 3 vrste spletemo tako, da se vidijo na desni strani dela
po 2 / in po 3 y, in sicer so leve petlje nad levimi in desne nad
desnimi. Končno dodamo 2 /, da sta krajca enaka.

4. vrsta: 2/-[-^-j.  Končno 2 /.

Te 4 vrsto se ponavljajo; na vrhu vzorca dodamo še prve
3 vrste, da se vzorec konča prav tako, kakor se je pričel.

Kako pletemo 1. vzorec na okolo.

Ta vzorec pletemo vedno na desni strani dela. Diktat vseh
štirih vrst je neizpremenjen, le na koncu vrst nam ni treba dodajati
levih petelj.

2. vzorec. Pavji rep.

Prvi način.  Vsak vzorčni oddelek je širok 18 petelj, visok
pa 4 vrste. V nasnutku dodamo 1 petljo.

55

1 .vrsta: Trikrat zaporedoma pletemo^/-j, šestkrat zapored oma 7\,
trikrat zaporedoma </- '[.  Na koncu vrste dodamo </.  Ta vzorec moramo
urediti tako, da razstavimo luknjice, sicer bi se pletenje poševno vleklo.

Nastopne 3 vrste pletemo tako, da se vidijo na desni strani
dela zgolj desne petlje.

Te 4 vrste se ponavljajo. Ta vzorec tvori zobce; radi ga pletemo
namesto čipek pri otroških jopicah.

Drugi način.  Vsak vzorčni oddelek je širok 10 petelj, visok
pa 6 vrst. V nasnutku dodamo 1 petljo.

1. vrsta: - |: </- j;| - X - |- ,/-J ;|-.  Na koncu dodamo </.

2. vrsta:  Za vsak oddelek po 14 /. V začetku dodamo /.

3. vrsta:  6y-\-5y.  Snetje te vrste leži prav nad snetjem
1. vrste. Na koncu dodamo </.

4. vrsta:  Za vsak oddelek po 12 /. V začetku dodamo /.

5. vrsta: 5/-^-4/.  Snetje te vrste leži nad snetjem 3. vrste.
Na koncu dodamo f /.

6. vrsta:  Za vsak oddelek 10 /. V začetku dodamo /.

Od prve vrste se vzorec ponavlja.

Ta zadnji vzorec se tudi pretvori; pleti namreč v 5. in 6. vrsti
tako, da se vidijo na desni strani  dela leve petlje.  Takrat
snemaj v 5. vrsti levo, ne pa prevlečeno.

Tretji način.  Vsak vzorčni oddelek je širok 11 petelj, visok
pa 6 vrst; v nasnutku dodamo 2 petlji.

1. vrsta: 2/-X- |jT~</i|X-  Na koncu spletemo 2 /.

V sodih vrstah  pletemo leve petlje lihih vrst desno, ostale
petlje pa levo.

3. vrsta: 2/-\-9y-X.  Na koncu 2/.

5. vrsta: 2/-\-7/-X-  Na koncu 2/.

6. vrsta: 2x-/-7y-/.  Na koncu 2 /.

Vzorec se po teh šestih vrstah ponavlja. Ta vzorec smo porabili
za 5. čepico.

Kako pletemo 2. vzorec na okolo.

Lihe vzorčne vrste so neizpremenjene; v sodih vrstah pletemo
zgolj desne petlje. — Desnih (oziroma levih) petelj, ki smo jih
narekovali na koncu Vrst, pa ni treba dodajati.

3. vzorec.

Ta vzorec tvori prešiegaste proge, ki teko semtertja. Vsak
vzorčni oddelek je širok le 2 petlji, visok pa 4 vrste. Narekujemo
3 vzorčne oddelke, da se vidi, kako se izgubljajo proge na enem

56

koncu in kako se na drugem koncu zopet prikazujejo. Samo ob
sebi je umevno, da pletemo lahko tudi več vzorčnih oddelkov v
vsaki vrsti.

1. vrsta: - |-X-T:|

2. in vsaka soda vrsta:  zgolj /.

3. vrsta:  /-•  Za to snetje uporabimo 1 petljo skrajnjega

šivčka pri desni roki; dalje - |: j - / ; na koncu spletemo ]  -«/.

1. in 3. vzorčno vrsto izmenjavamo, kolikorkrat nam je drago.
Preslegaste proge teko v teh vrstah od leve proti desni; v naslednjih
vrstah bodo tekle od desne proti levi.

1. vrsta:  X—  |:T —  X =| — • Za zadnjo snetje uporabimo 1 petljo
od skrajnjega šivčka pri levem krajcu.

3. vrsta:  - | ;  T“X =| -•

1. in 3. vrsta se izmenjavata tolikokrat, da sta oba dela enako
visoka. Vzorec se ponavlja od prve vrste.

Kako pletemo 3. vzorec na okolo.

Lihe vrste: 'j'-/-  Ta vzorčni oddelek se ponavlja na okolo.
Preslegaste proge teko od leve proti desni. Ta vrsta se ponavlja,
kolikorkrat nam je drago.

V sodih vrstah  pletemo zgolj desne petlje.

Da teko preslegaste proge od desne proti levi, si najprej
preložimo zadnjo petljo (to je snetje) sode vrste na prvo iglo nove
(lihe) vrste in spletemo: \-\  na okolo. To petljo si preložimo na
koncu vsake pletenke. Tudi ta vrsta se ponavlja, kolikorkrat nam je
drago; gorenji in spodnji del morata biti enako visoka.

Od prve vrste se vzorec ponavlja; preden pa pričnemo 1. vrsto,
spletemo prvo petljo te vrste desno in jo preložimo na zadnjo pletenko
(zadnje vrste). Tako si prelagamo prvo petljo v tej vrsti pri vsaki
pletenki; na koncu zadnje pletenke pa uporabimo za desno snetje
ono petljo, ki smo jo preložili v začetku te vrste.

Kako pletemo lahke preslegaste vzorce po nariskih.

Znaki za nariske preslegastih vzorcev so:

Prazni kvadrat = desna petlja.

Kvadrat z vodoravno črtico = leva petlja.

H = ovita petlja.

Vsi ostali znaki so prav taki, kakršni so oni za diktate pre¬
slegastih vzorcev na strani 53.

57

4. vzorec.

Take nariske čitamo vedno od desne proti levi, ker so narisane
le desne vrste; vzorce pričenjamo spodaj in dospemo tako do vrha.

Vsak oddelek vzorca št. 34. je širok 10 petelj, visok pa
8 vzorčnih vrst. Narisek je širok 2 vzorčna oddelka, 1 kvadrat pa
je dodan, da sta oba krajca enaka; visok je narisek 2 vzorčna oddelka.

Za vsak kvadrat si nasnujemo 1 petljo; narisane so le vzorčne
vrste (brez skrajnjih šivčkov); črez vsako vrsto spletemo v vzorčnem
traku 1 vrsto levih petelj.

Samo ob sebi je umevno, da pletemo navadno več vzorčnih
oddelkov v eni vrsti, nego jih je narisanih. Takrat dodajamo v 1.,
2., 3. in 4. vzorčni vrsti prej omenjeno desno petljo le na koncu teh
vrst; v 5., 6., 7. in 8. vzorčni vrsti snamemo levo le ob konceh po
2 petlji, v srednjih vzorčnih oddelkih pa snamemo levo po 3 petlje.
(Oba krajca sta tako že narisana.)

Narisek št. 34.

Diktat obeh prvih vzorčnih vrst nariska št. 34. pleti tako-le:
1. vrsta: - l:y-J - 3 ,/-/fr - 3 </-J :\ - y. 1
3. vrsta: - |: 2j-2  </-  /ft - 2 </-  j-,/:| -,/.

Tako se vzorec nadaljuje po narisku; izbrali smo ga za 1. čepico.

Kako pletemo 4. vzorec na okolo.

Znake pletemo neizpremenjeno; črez vsako vzorčno vrsto pletemo
1 vrsto zgolj desnih petelj.

V prvih štirih vzorčnih vrstah  ne^dodajamo desne petlje
pri levem krajcu; vse drugo pletemo po narisku.

1  Prečita j znake in kratice za diktate preslegastih vzorcev na strani 53.

58

V začetku 5. vzorčne vrste ne spletemo levega snetja;
namesto tega spletemo 2 desni petlji, ki ji preložimo na konec zadnje
pletenke prejšnje vrste. 1  Od skrajnjega snetja dalje pletemo prav po
narisku; na levem koncu pa snamemo 3 petlje levo namesto le dveh,
ki sta narisani.

V gladkih vrstah pred 6., 7. in 8. vzorčno vrsto
pa prelagamo le po 1 petljo na konec vsake pletenke od začetka
sosednjih pletenk, ako imamo na vsaki pletenki cele vzorčne
oddelke.

V začetku 6., 7. in 8. vzorčne vrste  izpuščamo (narisano)
levo snetje; dalje pletemo prav po narisku. Na koncu teh vrst
snemamo levo po 3 petlje namesto narisanih dveh.

V gladki vrsti, ki jo pletemo črez 8. vzorčno
vrsto,  si prelagamo na koncu vsake pletenke po 1 petljo zopet
nazaj k začetku sosednje pletenke, da se vzorec prične pravilno (po
narisku).

Vzorec se nadaljuje po teh vzorčnih vrstah.

5. vzorec.

Ta vzorec pletemo po na¬
vodilu 4. vzorca. Vsak vzorčni
oddelek je širok 15 petelj; 2 levi
petlji sta pri krajcu dodani, da sta
oba krajca enaka; visok pa je
2 vzorčni vrsti. Na narobni strani
pletemo zgolj leve petlje: le one
petlje, ki so na desni strani dela leve,
pletemo na narobni strani desno.

Narisek št, 35. je širok le 1 vzorčni oddelek; navadno pa
pletemo več vzorčnih oddelkov v širini. Med dvema vzorčnima
oddelkoma pletemo po našem narisku le 2 levi petlji; prav lahko
pa pletemo tudi več levih petelj.

6. vzorec.

Tudi .ta vzorec pletemo po navodilu 4. vzorca. Vsak vzorčni
oddelek je širok 17 petelj, visok pa 5 vzorčnih vrst. Ker sta oba
krajca enaka že sama ob sebi, ni nobena petlja dodana. Narisan je

1  Petlje, ki nam pohajajo na koncu ostalih treh pletenk, si prelagamo s
sosednjih pletenk. Najpripravnejše pa je, ako si prelagamo te petlje že v prejšnji
vrsti, ko pletemo desne petlje.

Narisek št. 35.

59

le 1 vzorčni oddelek; samo ob sebi pa je umevno, da lahko pletemo
več vzorčnih oddelkov v vsaki vrsti.

Tudi pri tem vzorcu pletemo na narobni strani zgolj
leve petlje; le one petlje, ki so na desni strani dela leve,
pletemo desno.

Narisek št. 36.

Kako pletemo|5. in 6. vzorec na okolo.

Vzorčne vrste pletemo po nariskih; pri 5. vzorcu ne jdodamo
pri enem krajcu dveh levih petelj, sicer bi se 4 leve petlje stikale.

Da se pri 6. vzorcu ne pozna, kje sklepamo vrste, je najlepše,
ako pletemo v začetku prvega vzorčnega oddelka po 2 levi petlji
zaporedoma; na koncu vrst pa ne pletemo nobene leve petlje. Crez
vsako vzorčno vrsto pletemo 1 vrsto desnih petelj; le one petlje, ki
smo jih spletli v vzorčnih vrstah levo, pletemo tudi tukaj levo.

7. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 20 petelj, visok pa 8 vrst.
Narekujemo 2 vzorčna oddelka. Da sta krajca enaka, še dodamo v
nasnutku 1 petljo. Za vzorec torej rabimo 41 petelj brez skrajnjih
šivčkov.

Štirje ob kotu stoječi kvadrati tvorijo po 1 veliki kvadrat, ki
se plete predevoma. Med velikimi kvadrati vidimo 2 vrsti drobnih
luknjic.

Narekujemo le .desne (vzorčne) vrste, ker pletemo črez vsako
vzorčno vrsto 1 vrsto zgolj levih petelj.

1. vrsta:-|:«/-'f-X-T-X-3y-X-T- < /-T - X-3«/-

x-T-x-T:| -</■

3. vrsta:

A-J-A-l- y:\-S-

60

5. vrsta: - |:3x-T-X-?-X "T" 5X-T-
2 y :| — X-

7. vrsta: - |:4x-T-X-T-X-5X-X-T-X-T-3x:|-X.

9. vrsta: - |:2y-/-?-y-?-X~T“X-3y-X-J
T - X - T - X - X - X.

11. vrsta: -| : X-X-T-3X-T-X-T-X-X-X-T-X-

T-3X-T-X:|-X-

13.vrsta:X-T- 5 X-T-X-T-X-T-X-T-5X-T“X-

T-5x-T-X-T-X-T-X-T-5x-T-X-

15. vrsta: -|:X-T-X-3x-X-T“X-T-X-T-X-T-
X —  3 X - X —  | : | —  X-

17. vrsta:-|:2x-T-X-X-X-T-X-T-3x-T-X-T-
X-X-X-T-X:|-X.

19. vrsta: -|:3x-'j'-X 1  -T~ X-J- 5x-J- XX “T"
2x:|-X-

21. vrsta: -|:3x-X-T-X-T-7x-T-X-T-X-2x:| -X-

23. vrsta: -|:2x-X-T-X-T-X-T-X-3x-X-T-X-

T-X-T-x-x:|-x.

25. vrsta: - |: X — X -j - X - ?- 3 X-J- X - X-X -J- 3x-

T-X-T-X:|-x.

27. vrsta: X-T-X-T-oX-T-X-T- 5 X-T-X-T-X-

T-X-T-5x-T-x-T-5x-T-X-T-X-

Od prve vrste se vzorec ponavlja. Ta vzorec je prav lep za
otroške čepice.

Kako pletemo 7. vzorec na okolo.

To izvajamo tako, da pletemo le petlje med znakoma |: :|; one
petlje, ki povsod stoji zunaj znakov, ne pletemo. Vzorčne oddelke
ponavljamo, kolikorkrat nam je drago. Črez vsako vzorčno vrsto
pletemo 1 vrsto zgolj desnih petelj.

V začetku 13. vzorčne vrste si preložimo zadnjo petljo prejšnje
vrste na novo pletenko, da nam leže 3 petlje prav v kvadratnem
kotu. Na koncu vsake pletenke preložimo 1 petljo. Nato pletemo
tako-le:  X-T-oX-T-X-T-X-T-X - I _5 X-T- Ta vzorčni
oddelek se ponavlja na okolo.

Prav tako si preložimo prvo petljo tudi v 27. vrsti; dalje
pletemo tako-le: X -T-X~T- 5x-J- X 5X-T~X-T-  Tudi
ta vzorčni oddelek se ponavlja na okolo.

1  Pleti šestega snetja točko d.

61

8. vzorec.

Ta vzorec tvori goste in preslegaste proge. Narekovan je le
1 vzorčni oddelek, ki je širok 21 petelj, visok pa 12 vrst. Vzorčne
oddelke lahko ponavljamo, kolikorkrat nam je drago.

Črez vzorčne vrste pletemo zgolj leve petlje.

1. vrsta:  - |:X — T : | -■  Tako se pričenjajo vzorčni oddelki tudi
v 3. in v 5. vrsti. (Tega ne omenimo več.) Dalje, pletemo 2y-X~

Končno pletemo — |:X — T : | — ■ Tako se kon¬
čujejo vzorčni oddelki tudi v 3. in 5. vrsti. (Tudi tega ne omenimo več.)

S.vrsta:  začetek, potem 2 < /-\-2 < /-X-2 < /-'f-3y-'f
in konec.

5. vrsta:  začetek, potem 2 ( /-\-X-2y-f-5x-T  i n  konec.

7. vrsta  se prične tako, da uporabimo 1 petljo desnega skrajnjega
šivčka za vzorec. To petljo rabimo za to, da nam preslegaste proge
sedaj teko proti desni. Začetek pletemo - |: J - X : | - • (Tako se
prične še 9. in 11. vrsta; a v teh vrstah ni treba petlje preložiti.)
Desni krajec je v 7., 9. in 11. vrsti za 1 petljo preozek. Dalje ple¬
temo v 7. vrsti: J- </-J- 2</-X - 4v-X  - 2V. Končno pletemo
— |: T“ X : | — - Tako se končuje tudi 9. in 11. vrsta.

Pri levem skrajnjem šivčku nam ostaja v 7., 9. in 11. vrsti po
1 petlja, to porabimo za levi skrajnji šivček, ki je v teh vrstah za
1 petljo preširok.

9. vrsta:  začetek, potem ] > -3x-'f-2y-X-2</-X-2X
in konec.

11. vr s t a: začetek, potem '[-5y-'f-2y-X-X-2yin  konec.

Od prve vrste se vzorec ponavlja. Ko pričnemo 1. vrsto iznova,
uporabimo prvo vzorčno petljo zopet za krajec, da teko proge sedaj
proti levemu krajcu. Skrajnja šivčka sta zopet enako široka.

Iz tega vzorca smo sestavili 3. vstavek.

Kako pletemo 8. vzorec na okolo.

Vzorčne vrste pletemo skoro prav po diktatu; razloček je le v
začetku 7. vzorčne vrste in tam, kjer pletemo 1. vrsto iznova. Crez
vzorčne vrste pletemo., zgolj desne petlje; v začetku 7. vzorčne vrste
preložimo zadnjo petljo desne vrste na prvo pletenko nove vrste. Pri
tem se nam ta petlja razporje, kar nas pa ne sme motiti. Na koncu
vsake pletenke preložimo zadnjo petljo na sosednjo pletenko v tej
vrsti, in sicer zato, da nam teko preslegaste proge proti desnemu
krajcu. Delo nadaljujemo prav po diktatu 7. vrste.

62

Ko ponovimo vzorec iznova in pletemo zopet 1. vzorčno vrsto,
pa spletemo takoj v začetku 1. vrste prvo petljo desno in jo preložimo
na zadnjo pletenko prejšnje desne vrste, da teko preslegaste proge
zopet proti levi. To petljo preložimo v začetku vsake pletenke v tej
vrsti. 1  Vse drugo pletemo neizpremenjeno po diktatu.

Vzorci za rob.

Tudi tukaj narekujemo navadno le 1 vzorčni oddelek, ki ga po¬
navljamo, kolikorkrat nam je drago. Glej znake in kratice na strani 53.

1. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 9 petelj; visok pa 8 vrst. Ta
vzorec tvori proge, v katerih se vidijo rombi (na pol gosti, na pol
preslegasti).

1. vrsta: 2 - X - 6y.

V sodih vrstah  pletemo iz dvojnoovitih petelj ostale
petlje pa pletemo ,/.

3. vrsta: 2~X-T-X- 4 </-

5. vrsta: 2~X-T-\-T-X-2</-

7. vrsta: 2 -X- T -X- T“X-  T ~ X-

Vzorec se po teh vrstah ponavlja.

Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem traku.

Lihe vrste  so neizpremenjene.

V sodih vrstah  pletemo zgolj /; iz dvojnoovitih petelj pa
pletemo ,£/.

2. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 14 petelj; visok pa 8 vrst.
Tudi ta vzorec je progast; proge legajo močno proti levi. Pri
tem vzorcu moramo snemati tudi v sodih vrstah, da dobimo prvotno
število petelj.

1. vrsta: 3/-X- 8y-j-S-J.

V sodih vrstah  pletemo: 3/-\  - 10

3. vrsta: 37y-J-,/-J-S.

5. vrsta: 3/-X- 6 S-J-</-J- 2y.

7. vrsta: 3/-X-  5*/-'[- </-\-3</.

Od prve vrste se vzorec ponavlja.

Prečitaj opombo na strani 58.

63

Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem traku.

V nasnutku dodamo 3 petlje, da sta krajca enaka.

Lihe vrste  pletemo neizpremenjeno, na koncu vrst pa do¬
dajamo po 3 /.

V sodih vrstah  dodajamo takoj v začetku po 3 y, potem
pa pletemo: 10 /- & - 3y.

3. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 15 petelj, visok pa 38 vrst. Ta
vzorec tvori »smrečice*.

1. in 2. vrsta: 15 /.

S.vrsta: 6/-S-I-/-6/.

4. vrsta: 6/-S-X-S~ 6/.

5., 7. in 9. vrsta  se pleto kakor 3. vrsta.

6., 8. in 10. vrsta  se pleto kakor 4. vrsta.

11. vrsta: 5/-X-J-«/-?-X - 5 /.

12. vrsta: 5/-$ - 3S - 5/.

13. vrsta: 4/-X3  X - 4/.

14. vrsta: 4/-S - 5 S - 4 /.

15. vrsta: 3/-X-T~ 2 '/“T" X- X- 3/.

16. vrsta: 3/-S - 7 </-S -  3/.

17. vrstni 2

18. vrsta: 2/-S - 9 X-S - 2 /.

19. vrsta: 3/-y-X-T-3y-T-X-</-3/.

20. vrsta: 3/-9y-3/.

21. vrsta:3/-/-J-2y-'f-X-X-T-X-3/-

22. vrsta: 3/-9X-3/.

23. vrsta: 4/-X-X-T-</-T-X-X-4/.

24. vrsta: 4/-7y-4/.

25. vrsta: 4/-X-T-3y-'j'-X-4/.

26. vrsta: 4/-7x-4/.

27. vrsta: 5/-2X-?-X- X-5/.

28. vrsta: 5/-5x-5/.

29. vrsta: 5/-X-T“/~T-X-5/.

30. vrsta: 5/-5x-5/.

31. vrsta: 6/- |- X -T -  ®/•

32. vrsta: 6/-3x-6/.

33. vrsta: 7/-x-7/.

34. vrsta: 7/-,/-7/.

35., 36.,  37.  in 38.  vrsta: 15/.

Tega vzorca po navadi ne ponavljamo.

64

Kako pletemo 3. vzorec v vzorčnem traku.

Lihe vrste pletemo neizpremenjeno.

V sodih vrstah  pletemo kratice nasprotno; za / pletemo,/,
za </ pletemo /, za S pletemo Z-

A.  vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 6 petelj, visok pa 8 vrst. Ker
se vsak oddelek razširi takoj v 1. in v 5. vrsti, moramo snemati tudi
v sodih vrstah (pri našem vzorcu v 2. in v 6. vrsti). Potem imamo v
sodih vrstah zopet toliko petelj, kolikor jih je v nasnutku. Zaradi
snemanja narekujemo vsako vrsto.

Ta vzorec tvori majhne, predevoma spletene kvadrate.

1.  vrsta: </-X-?• 2. vrsta: 4y-/-y.

3. vrsta: 2y-'f-X4.  vrsta:  6,/.

5. vrsta: 'l  6. vrsta: y-/-4y.

7. vrsta:  Najprej si preložimo zadnjo petljo 6. vrste na prvo

pletenko 7. vrste. Ta petlja se nam obenem razporje, kar nas pa ne
sme motiti. 1  Potem pletemo: / - 3 -

8. vrsta:  6 </.  Te vrste se ponavljajo.

Kako pletemo 4. vzorec v vzorčnem traku.

Vzorčni oddelki posameznih lihih vrst  se pleto natančno
tako, kakor so narekovani; na koncu vsake lihe vrste dodajamo po
1 desno petljo.

Sode vrste  čitamo nazaj grede. Kratice pletemo nasprotno;
za y pletemo levo petljo, za X snamemo levo 2 petlji; koj v začetku
teh vrst dodajamo 1 levo petljo.

1. vrsta  je neizpremenjena; vzorčni oddelek ponavljamo, kolikor-
krat nam je drago. Na koncu vrste dodamo «/.

2. vrsta:  V začetku dodajamo /; dalje pletemo 4/.

Ta vzorčni oddelek ponavljamo tolikokrat kakor v 1. vrsti.

3. vrsta  je neizpremenjena; na koncu

4. vrsta:  v začetku /; dalje za vsak vzorčni oddelek
po 6 /.

5. vrsta  je neizpremenjena; na koncu ,/.

6. vrsta:  v začetku /; dalje za vsak vzorčni oddelek po 4/-
~K-/•

1  Prečitaj še : Kako pletemo 8. vzorec na okolo na strani 61.

65

7. vrsta: prvi vzorčni oddelek X-T - 3y-T;  srednji vzorčni
oddelki so neizpremenjeni. Zadnji vzorčni oddelek je todi neizpremenjen,
le na koncu dodamo X-

8. vrsta:  v začetku/; dalje za vsak vzorčni oddelek po 6/.

Vzorec se po teh vrstah ponavlja.

5. vzorec.

Tudi tukaj se narekuje le 1 vzorčni oddelek; ponavljamo ga,
kolikorkrat nam je drago. Vsak vzorčni oddelek je širok 10 petelj,
visok pa 20 vrst.

Ta vzorec tvori semtertja tekoče proge, pred progami je po
1 majhen kvadrat.

1. vrsta: X -T~ X-T-X-T-| : X-? 1-•

2. vrsta:  zgolj tako pletemo vse sode vrste.

3. vrsta: X 3 </-T“  |:X~T : I “•

5. vrsta: X - 4y-J - |:X-J :|-■

7. vrsta: X-«/-X-J- S-J- |:X-J:|-•

9. vrsta: / 1  - J-X-f-X-?-|:X ~T ; I-•

11. vrsta:  Prvo petljo spletemo desno in jo preložimo na zadnjo
pletenko 10. vrste (tako storimo pri vsaki pletenki) 2 , dalje pletemo:
“ l : T - / : |-T~X-T~X - T-/f’•  Poševne proge nastajajo v začetku
vsake pletenke.

13. vrsta: - |:T -X=| 3 X-J-  X 1 -
15. vrsta: - |: J- X:|-J-4y-X-

17. vrsta : - |: T~X=|X-J-X-X-X-

19. vrsta:  - |:T“X : | ~T“X-T“XX-

Od prve vrste se vzorec ponavlja. V začetku 1. vrste preložimo
prav to petljo, ki smo jo preložili v 11. vrsti, zopet nazaj od zadnje
pletenke na novo 1. vrsto. (Petlja se obenem razporje.) Tako storimo
na koncu vsake pletenke; prav to je popisano v 8. vzorcu na strani 61.

Kako pletemo 5. vzorec v vzorčnem traku.

Ta vzorec se plete v vzorčnem traku skoro prav tako kakor za rob.
Razločuje se le 11. vrsta. V sodih vrstah  pletemo zgolj leve petlje.

V 11. vrsti  spletemo prvo vzorčno petljo desno; desni skrajnji
šivček je sedaj za 1 petljo širši. To petljo snamemo, ko bodemo pletli
1. vrsto. Dalje pletemo prav po diktatu; na koncu te vrste snamemo desno
le 2 petlji namesto treh, tako storimo le v zadnjem vzorčnem oddelku.

t Pleti šestega snetja točko d  na strani 15.

2  Prečitaj opombo na strani 58.

5

1’. pl. lten/onberg, Pletenje, II. del.

66

Nastopne vrste pletemo prav po diktatu; desni skrajnji šiveek
je v vsaki teh vrst za 1 petljo preširok. Od prve vrste se tudi tukaj
vzorec ponavlja; 1. vrsto pletemo prav po diktatu. Za prvo snetje
(X) uporabimo 1 petljo desnega skrajnjega šivčka; ta skrajnji šiveek
ima zopet prvotno število. Na koncu prve vrste nam ostane 1 petlja;
to snamemo desno z levim skrajnjim šivčkom. Vzorec se ponavlja
po narekovanih vrstah.

6. vzorec.

Narekovan je le 1 vzorčni oddelek, ki ga ponavljamo, kolikor-
krat nam je drago. Vsak vzorčni oddelek je širok 17 petelj, visok
pa 16 vrst. Oddelki se širijo do 7. vrste, ker snemamo šele v 7.,
11. in 15. vrsti. Vzorec tvori goste in preslegaste trikotnike, ki jih
pletemo predevoma.

1. vrsta: "f- |i S — 3/1| -$•

2.  vrsta: y- |jS — 3/j| — S-

3. vrsta: J-«/-f- |j $-3/;|-S-

4. vrsta: 3y- |j S — 3/j| -S-

5. vrsta: J-^-J-|j S-3/||-S-

6. vrsta je prav taka, kakršna je 4. vrsta.

7. vrsta: ]- j:,/-? =| - |j £ - 2/}|-S-

8. vrsta: 7 </-  |: S-2/1|-S-

9. vrsta: J - ^ 1K ~T” |i S - 2/j| - S-

10. vrsta je prav taka, kakršna je 8. vrsta.

11. vrsta: - |: | -</:| -J- ^ - |:T~</ : | ~J~  |i/S-/l| - S-

12. vrsta: 11 y- |;S-/i|-S-

13. vrsta: - |: J - ✓ :| - T - ^ - T - T - - |: T - ✓ : | - T -

Ull-S-

14. vrsta: 15,/- 5 S-

15. vrsta:  J-15y-5  zasukanih petelj levo snamemo.

16. vrsta:  16,/-S- Ovoj spustimo s pletenke. Od prve vrste
se vzorec ponavlja.

Kako pletemo 6. vzorec v vzorčnem traku.

Za vsak vzorčni oddelek si nasnujemo po 17 petelj; na koncu
dodamo v nasnutku še’ 1 petljo, da sta krajca enaka.

Da se ta vzorec ne vleče poševno proti desnemu ali levemu krajcu,
razstavimo vzorčne trikotnike in pričenjamo vzorec od 1. do 15. vrste
sredi gostih trikotnikov, od 17. do vštete 31. vrste pričenjamo vzorec
sredi preslegastih trikotnikov. Srednjih oddelkov ne razstavljamo. Ostale
polovice vzorčnih oddelkov pa pletemo na konceh vsake vrste. Da je
to pravilo še jasnejše, narekujemo v vsaki vrsti 3 vzorčne oddelke.

67

1. vrsta: - |: S — 3 / : | “S; dalje 2 oddelka T~ |i S -  3 / ;| - S-
Na koncu T-| ;  S- 3/:| -S-

2. vrsta: 2-\:3 :j - /;  dalje 2 oddelka 2- |i 3,/-g ;| -/.

Na koncu 2- |: 3 2 -| -•

3. vrsta: -|:S-3/:|-S; dalje 2 oddelka J — ^ — T -  |=S —
3  / =1 - S - Na koncu T~ </-T- l :  S~ 3/:| -$.

4. vrsta: g- |:3y-2:| -3/; dalje 2 oddelka 2- ||3y-2:| -
3/. Na koncu 2-|:3 ,/-2

5. vrsta: -|:S~3/:|-S; dalje 2 oddelka
3/;| -S- Na koncu J-^-J-|:S-3/:|-S-

6. vrsta je prav taka, kakršna je 4. vrsta.

7. vrsta: - - 2 / :| - $ ; dalje 2 oddelka T _ l i 'Z - T ! l -

|i /S - 2/ - S- Na koncu J -|;,/-]  ;| - |: £ - 2/:| - S-

8. vrsta: 2- |:2y-2:| -7/; dalje 2 oddelka 2- |i 22 :| -
7/. Na koncu 2 - | :  22

9. vrsta: -|:$-2/.j-$; dalje 2 oddelka j-I h-J-,/-T-

^ - T - |i S - 2 / || - S- Na koncu J - ^ - J - ✓ - J - T - |: S “

2/-1-S-

10. vrsta je prav taka, kakršna je 8. vrsta.

11. vrsta: - |:& -/:| - S; dalje 2 oddelka

l : T~ </ ; |-T - |i/S-/ :|-S- Na koncu - Jjf- y:|-J - ^ -

T-|:£-/:|-S.

12. vrsta: 2-|:«/-2:| - 11 /; dalje 2 oddelka 2-|</-2!|-
11/. Na koncu Z-\-d-Z'\~-

13. vrsta: -| ; /S : |-S; dalje 2oddelka-|:'j'-y:|-'[-)K-T _

Na koncu - |:J-</ : l “T" ^ “T“

^—T — ^ —  I- T— : l  — T — h /S ; | — S-

14. vrsta: 3 2 - 15/; dalje 2 oddelka 5 2 - 15/. Na koncu 3 2 - •

15. vrsta: ^ (to snetje naredimo iz treh zasukanih petelj);
dalje 2 oddelka J-15,/-7|^. (To snetje naredimo iz petih zasukanih
petelj.) Na koncu j- 15</-(To  snetje naredimo kakor prvo.)

16. vrsta: — |= 2 — 16/-| — 2-

17. vrsta: Prva 2 vzorčna oddelka pletemo po diktatu prve
vrste prvotnega 3. vzorca, in sicer: j - |j S — 3  / i| — S- Zadnji oddelek
pa pletemo tako-le: J— |j S - 3 /1| - X - T- V tej vrsti in v nastopnih
vrstah pletemo pri vsakem krajcu polovico preslegastih trikotnikov.

18. vrsta in vse nastopne sode vrste pletemo tako, da pletemo
črez vse leve  petlje lihih vrst desno,  črez ovite  petlje levo,
črez snetje in črez desnozasukane  petlje pa levozasukano.

Sodih vrst torej ne narekujemo več.

68

19. vrsta: X-T - |iS _ 3/:|-S; dalje 2 vzorčna oddelka (po
3. vrsti)  T —^-T-HS —3/:|-S- Na koncu  J-x.

21. vrsta: X-?-]: S - 3/;| - S; dalje 2 vzorčna oddelka (po
5. vrsti)  T-X-T-|:S-3/||-S- Na koncu

23.  vrsta: - |: X~T : | -  |i/S  -  2/|| - S ; dalje 2 oddelka (po
7. vrsti)  J-]:X-Ti| - |i/5-2/:|-S- Na koncu - |: |'-y:|

25.  vrsta:X-T - lK-T _ |jS“2/i|-S; dalje 2 vzorčna oddelka
(po 9. vrsti)  T-)K-T-X-T-^-T“ |iS-2/j| - S- Na koncu  J-

X-T-x.

27. vrsta: X-J-|:X~T : | - |i £ — / j| - S; dalje 2 vzorčna od¬
delka (po 11. vrsti) - |:T-y:|^ _  l : T~X.i|i/S-/l|-S-
Na koncu - |:'f-X-'|

29.vrsta: </-J- X|: X~T : I ~ |i /S ;| “S ; dalje 2 vzorčna
oddelka (po 13. vrsti) — |:T — : l — T —  —T - T~  — l : T — —T”

l/Sil - S. Na koncu  - | ;  T - X :|  - T - X - T “ X-

31.  vrsta: 8x-f - ^  (kakor v 15. vrsti); dalje 2 vzorčna
oddelka (po 15. vrsti) 15y-J-  Na koncu 8X-

Vzorec se po teli vrstah ponavlja.

B. Težki preslegasti vzorci.

Kako razločujemo težke preslegaste vzorce od lahkih.

Pri težkih  preslegastih vzorcih vidimo pri ovitih petljah le
po eno nit; pri lahkih  preslegastih vzorcih pa vidimo po dve niti,
ki sta zasukani, kakor v narisku št. 16.

Težkim preslegastiin vzorcem prištevamo torej vse vzorce, pri
katerih pletemo ovite petlje v vsaki vrsti, ker po navadi ne pletemo
črez nobeno vrsto zgolj desnih (oziroma levih) petelj. Pri teh vzorcih
tudi prav pogostoma pletemo večkratnoovite petlje.

Vzorci za vzorčni trak.

Navadno narekujemo tudi tukaj le 1 vzorčni oddelek, ki ga
ponavljamo, kolikorkrat nam je drago. Kako pletemo vzorce v vzorčnem
traku, je popisano v dotičnem oddelku na strani 18. Znake in kratice
pletemo, kakor so narekovani; za vodoravne črtice v diktatih ne
pletemo levih petelj, kakor jih pletemo v nariskih. Lihe vrste pletemo
na licu, sode pa na narobni strani. Da sta krajca enaka, dodajamo
tudi na konceh pletenk nekaj petelj. To je zavisno od vzorca in bode
pri vsakem vzorcu natančno zapisano.

69

Omeniti nam je še, da si radi volimo za motno prešiegasto
pletenino debelejše pletenke, nego je določeno v razmerju na
tabeli stran 2, in sicer zato, ker je taka pletenina lepša, ako jo
pletemo rahlo.

Kako pletemo vzorce na okolo, kadar čitamo diktat vzorcev

za vzorčni trak.

Ako pletemo vzorce na okolo  po diktatih vzorcev za vzorčni
trak, čitamo vse lihe vrste  v diktatu pravilno od leve
proti desni;  pletemo jih na licu dela. Kratice pletemo prav tako,
kakor so narekovane. Sode vrste  pa čitamo nazaj grede  (od
desne proti levi); tudi kratice med znakoma j: - :| čitamo nazaj
grede. Kratice pletemo nasprotno; to je popisano v prihodnjem
oddelku.

Samo ob sebi je umevno, da pletemo tudi sode vrste na licu
dela, ker pletemo vedno na okolo. Tedaj tudi izpuščamo vse one
petlje, ki smo jih dodajali na koncu pletenk pri nekaterih vzorcih
vzorčnega traku, da sta bila krajca enaka. Sploh bo popisano pri
vsakem vzorcu, kako ga pletemo na okolo.

Kako čitamo znake in kratice v sodih vrstah, ako pletemo
na okolo in čitamo diktat ali pa narisek sodih vrst vzorčnega

traku.

y ali prazni kvadrat = leva petlja ;

/ ali kvadrat z vodoravno črtico = desna petlja:

S = levozasukana petlja;

2 = desnozasukana petlja;

K = 2 petlji snamemo levo; 1

7^ = 2 petlji snamemo desno;

X = /S = 2 petlji snamemo levozasukano;

3, = 2 petlji snamemo desnozasukano ali pa prevlečeno;

X = 3 petlje snamemo levo; ali pa pletemo šestega snetja
točko d  (za narobno stran);

/Jv = 3 petlje snamemo desno;

X = pletemo šestega snetja točko c  (za narobno stran);

)p = 3 petlje snamemo levozasukano;

= 3  petlje snamemo desnozasukano; ali pa pletemo šestega
snetja točko c  (za narobno stran).

1  Prečitaj oddelek : Kako snemamo petlje na strani 13.

70

Ostali znaki so taki, kakršni so pri lahkih preslegastih vzorcih
na strani 53.

Tudi tukaj ne pletemo levih petelj za vodoravne črtice v diktatih;
te črtice nam le polajšujejo čitanje raznih diktatov.

1. Petero ozkih vzorcev.

Te vzorce lahko rabimo samostojno za ozke vstavke ali pa jih
pletemo za vzorce. Pletenke ne smejo biti predebele. Narekujemo le

1 vzorčni oddelek brez skrajnjih šivčkov in brez skrajnjih petelj, ki
jih dodajamo popolnoma, kakor se nam zdi.

Vzorec  A  je širok 10 petelj; visok pa 6 vrst.

1. vrsta: 3/-/-2-X - 3,/.

2. vrsta:  2/-&- 2~  (pri vsakem ovoju obenem preložimo
ovoj prejšnje vrste na desno iglo, kjer leži potem dvojna nit) —
končno 7\ - 2 /.

3. vrsta: Tudi sedaj preložimo obenem

prejšnje ovoje; na desni igli imamo trikratno nit.

4. vrsta: 3.-2~7v-  Tudi tukaj preložimo obenem prejšnje
ovoje; na desni igli imamo štirikratno nit.

5. vrsta:  S- Vse zanke spustimo z leve igle, črez vse te zanke
pletemo 8 S- To se vrši tako-le: Za vsako petljo vbodemo desno iglo
pod vse zanke na levi igli, ovijemo in prevedemo nit izpod vseh
zank; iz te niti spletemo desnozasukano petljo. Končno še S-

6. vrsta:  10 /.

Od prve vrste ponavljamo vzorec, kolikorkrat nam je ljubo. V
vrhovnem vzorčnem oddelku spletemo le prvo vzorčno vrsto in črez
njo takoj nekaj desnih vrst (glede na desno stran dela). Tako se
konča tudi vzorec B, C  in D.

Vzorec  B  je širok 10 petelj; visok pa 6 vrst kakor A.  Prve
4 vrste pletemo prav tako kakor pri vzorcu A.

5. vrsta: S-3/  (glej znake pri lahkih preslegastih vzorcih
na strani 53.) — črez vse zanke 2 S (kakor pri A)  — 3/-S-

6. vrsta:  10/. Od prve vrste se vzorec ponavlja.

Vzorec  C  je širok 10 petelj; visok je tudi 6 vrst. Prve

4 vrste pletemo kakor pri vzorcu A.

5. vrsta: S~3/-.  Vse zanke spustimo z leve  igle; spodnji

2 niti nataknemo na levo iglo (od sebe), gorenji 2 niti pa na desno
iglo (proti sebi). Sedaj naredimo iz teh zank 1 levo petljo; to levo
petljo (spletena je iz dvojnih zank) spletemo takoj še enkrat desno¬
zasukano z nitjo kazalčevo. Dalje še 3/-S-

71

6. vrsta : 10 /.

Od prve vrste se vzorec ponavlja.

Ti trije vzorci so si močno podobni; vzorec C  se zove
«mrtvaška glava*.

Vzorec  D  je širok 14 petelj; visok je 6 vrst kakor A.

1. vrsta: X - 2 ~ X -/-X - 2 “ X -/-X - 2 “ X-

2. vrsta: /-,X / -2-  2 ~ (obenem preložimo prejšnja
ovoja kakor pri vzorcu A)  0- y-/-//- /.

3. vrsta: X-2-X-/-S-2-S-/-X-2-X-  (Prejšnje
ovoje si prelagamo v vsaki vrsti.)

4. vrsta  je prav taka, kakršna je 2. vrsta.

5. vrsta  je prav taka, kakršna je 3. vrsta.

6. vrsta:  /-£/-/-J-Z-  Vse zanke spustimo z leve igle
in spletemo črez vse zanke le 1 levo petljo; to petljo zopet spustimo
z igle in jo nategnemo tako, da prevedemo klobčič skozi nastalo
zanko. Leva petlja, ki smo jo spletli ravnokar, se popolnoma izgubi;
vozel mora ležati prav sredi nad zankami. Dalje ovijemo nit, ta ovoj
pa spustimo v nastopni vrsti; služi nam le za to, da delo ni pretrdo.
Končno še: 2-y-/-X^-/.

7. vrsta  je taka, kakršna je 3. vrsta.

8. vrsta  je taka, kakršna je 2. vrsta.

Od 3. vrste se vzorec ponavlja. Vrhovni vzorčni oddelek pletemo
le še po 3., 4., 5. in 6. vrsti. V 6. vrsti vzorec nekoliko pretvorimo,
da imamo zopet prvotno število vzorčnih petelj; pletemo tako-le:

(črez vse zanke pletemo tako kakor doslej na
tem mestu.) Dalje: X~ 2-</-/- 4/-/■  črez to vrsto pletemo zgolj
leve petlje.

Preslegaste proge, ki jih vidimo pri vzorcu D  ob obeh krajcih,
imenujemo »lestvice*.

Vzorec  E  je širok 17 petelj, in sicer narekujemo 2 vzorčna
oddelka po 8 petelj; 1 petljo smo dodali, da sta krajca enaka.

1. vrsta:  - |:y- šestkrat o:| -. (Glej oddelek: Kako za-
zankujemo pletenje, točka a).  Na koncu Ta vrsta je široka le
5 petelj.

2. vrsta:  /-  |:/- 6/-/.j-.

3. v r s t a:  - |:,/  - 6 S - // ; | - </• Prizankane petlje 2. vrste se na
desno ne pleto nič kaj lahko; zaraditega pletemo rajši zasukane petlje.

4. vrsta: 17 /.

5. vrsta: y- -2y- |=T-Xi| -2y.

6. vrsta: 17 /.

72

Od prve vrste se vzorec ponavlja, kolikorkrat nam je drago.
Vrhovni vzorčni oddelek pletemo le do vštete 3. vrste; nato spletemo
še nekaj vrst zgolj desnih petelj, glede na desno stran dela. Ta
vzorec uporabljamo za spletene gombnice pri jopicah.

Kako pletemo petero ozkih vzorcev na okolo.

Pri vzorcih A, B, C  in E  pletemo vse lihe vrste na okolo tako,
kakor so narekovane.

Sode vrste pa čitamo nazaj grede; kratice pletemo nasprotno.
— Glej znake in kratice v začetku tega oddelka, stran 69.

Vzorec  A  pletemo n. pr. tako-le: 1., 3. in 5. vrsta so ne¬
spremenjene.

2. vrsta: 2</-X-2 _ /S-2y.  Ovoje prav tako prelagamo na
desno iglo kakor pri prvotnem vzorcu A.

4.vrsta: A~2~ £>■  6.vrsta:  10 X.

Po tem navodilu prav lahko sestavljamo vzorce B, C  in E.

Vzorec D,  1. vrsta: /-2-X-/-X~ 2-X-/-

Vsak vzorčni oddelek je širok le 10 petelj, ker pletemo v
vsakem vzorčnem oddelku le eno lestvico.

2. vrsta: X-//-X-/-S-2 _ S-/-

3. vrsta: X - 2 “ X-/-S~ 2 ~  S-/•

4. vrsta  je prav taka, kakršna je 2. vrsta.

5. vrsta  je prav taka, kakršna je 3. vrsta.

6. vrsta:  X -// - X - / -S-  Ako spustimo zanke v tej vrsti, tedaj
spletemo namesto leve petlje 1 desno petljo. Vse drugo se vrši tako,
kakor je popisano pri prvotnem vzorcu. Na koncu pletemo S - /• Vse
večkratne ovoje prelagamo tako, kakor je popisano pri prvotnem vzorcu.

7. vrsta  je prav taka, kakršna je 3. vrsta.

8. vrsta  je prav taka, kakršna je 2. vrsta.

Od 3. vrste se vzorec ponavlja. Vrhovne vrste si prav lahko
pretvarjamo po prvotnem vzorcu.

2. vzorec.

Ta vzorec se zove »ribja kost*;  vsak vzorčni oddelek je širok
4 petlje, visok pa 2 vrsti.

1.vrsta: 2y-f-X- 2.vrsta:

Te 2 vrsti se izmenjavata. (V čipki nariska št. 50. vidiš pri
gladkem krajcu ribjo kost.) Temu vzorcu prištevamo še »lestvice*;
vsak vzorčni oddelek je tudi širok le 4 petlje in visok le 2 vrsti.

1. vrsta: X~2~X-  2. vrsta:  /-<&'-/.

73

Ribjo kost in lestvice uporabljamo pri čipkah in drugih vzorcih
za ozke vstavke ob krajcih.

Ribjo kost lahko pletemo tudi širše; vsak vzorčni oddelek je
tedaj širok 7 petelj, visok pa tudi le 2 vrsti.

]. vrsta: J-2 f /-^-2 / /.  2. vrsta:  J-6/.

Kako pletemo 2. vzorec na okolo.

Pri vseh treh posebnih vrstah tega vzorca so lihe vrste
neizpremenjene; sode vrste čitamo nazaj grede in kratice pletemo
nasprotno.

3. vzorec.

Ta vzorec je sestavljen z ribjo kostjo; vsak vzorčni oddelek je
širok 14 petelj; visok pa 12 vrst. Ta oddelek ponavljamo, kolikor-
krat nam je drago; da sta oba krajca enaka, dodajamo na koncu
lihih vrst po 3 leve petlje in na koncu sodih vrst po 3 desne petlje.
Te petlje niso narekovane, ali to nas ne sme motiti.

I. vrsta: 3/-2 </-  j-X- 3/-4  X -.  (Glej znake oddelka:
Vzorci, pri katerih rabimo pomožno pletenko na strani 35.) Te 4 petlje
pletemo križema tako-le: Prvi 2 petlji preložimo na pomožno iglo
(pred delo), ostali 2 petlji spletemo desno; nato spletemo še desno
2 petlji na pomožni igli.

2. vrsta: 34/-3 2/-J-~f\.

3. vrsta: - |: 3/-2y-j-X : |-•

4. vrsta: - |:3y-2/-j-7(:j-.

5. vrsta  je prav taka, kakršna je 3. vrsta.

6. vrsta  je prav taka, kakršna je 4. vrsta.

7. vrsta: 3/-4x  (kakor v 1. vrsti) -3/-2y~J-\.

S.vrsta: 3y-2 /-J-7\  - 3 y-4 /.

9. vrsta  je prav taka, kakršna je 3. vrsta.

10. vrsta  je prav taka, kakršna je 4. vrsta.

II. vrsta  je prav taka, kakršna je 3. vrsta.

12. vrsta  je prav taka, kakršna je 4. vrsta.

Od prve vrste se vzorec ponavlja. Na vrhu vzorca dodajamo
še eno vrsto, ki jo pletemo po diktatu 1. vrste.

Kako pletemo 3. vzorec na okolo.

Lihe vrste pletemo neizpremenjeno; sode vrste čitamo nazaj
grede, znake pletemo nasprotno. Treh petelj na koncu vrst pa ne
dodajamo, ker se vzorčni oddelki ujemajo pravilno sami ob sebi.

74

4. vzorec.

Ta vzorec se imenuje »grahek*;  vsak vzorčni oddelek je
širok 4 petlje, visok pa le 2 vrsti. Narekujejo se 3 vzorčni oddelki,
da vidimo, kako se v 3. vrsti delita skrajnja oddelka.

1. vrsta: - -• 2. vrsta: - \./-<//-/\  -.

3. vrsta: j-\-|:/-2-X : | -X~T-

4. vrsta:  2/-  \./-^/-  /:| - 2/.

Od prve vrste se vzorec ponavlja.

Ako hočemo, da bi bil ta vzorec na obeh straneh enak, pletemo
na narobni strani iz dvojnoovitih petelj tudi ostale petlje pa
desno. Lihe vrste pa pletemo, kakor so prvič narekovane. (V čipki
nariska št. 49. vidiš »grahek*.) Izbrali smo ga za 6. čepico.

Kako pletemo 4. vzorec na okolo.

Tukaj narekujemo le 1 vzorčni oddelek; ta se ponavlja v vsaki
vrsti, kolikorkrat nam je drago.

1. vrsta: X“2 - X- 2. vrsta:

3. vrsta: 2 - X-X- 4. vrsta:  d/- 2y.

Preden začnemo 1. vrsto iznova, spletemo prvo petljo nove vrste
desno  in jo preložimo na konec 4. vrste. Tako ravnamo v začetku
vsake igle v tej vrsti. 1  Vzorec nadaljujemo prav po diktatu 4. vrste.
Ponavljamo ga po teh štirih vrstah.

Ta vzorec nam rabi v podlago, na kateri sestavljamo vzorce
po nariskih št. 45. in 46.

B. vzorec.

Ta vzorec je posebna vrsta pavjega repa (glej lahke preslegaste
vzorce, 2. vzorec za vzorčni trak, na strani 54.). Vsak vzorčni oddelek
je širok 10 petelj, visok pa 8 vrst. V začetnih vrstah dojemamo
prevečkrat; šele v 10. vrsti se petlje zravnajo.

1. vrsta:  10/. 2. vrsta: 10 </.

3. vrsta: X - 3</-5/-3 </-  /. 4. vrsta: X-9/-3,.

5. vrsta:  X - </-  |: ?-*/ j| - X- 6. vrsta: 7C-10/-&.

7. vrsta: X-8,/-X- 8. vrsta: 10/.

Od prve vrste se vzorec ponavlja. Na vrhu vzorca dodamo še
2 vrsti, ki ji spletemo po diktatu 1. in 2. vrste.

Prav lep je ta vzorec tudi takrat, kadar pletemo med vzorčne
oddelke ali ribjo kost ali lestvice ali pa nekaj levih petelj.

1  Prečitaj opombo na strani 58.

75

Kako pletemo 5. vzorec na okolo.

Lihe vrste so neizpremenjerie; sode vrste pa pletemo po
navodilu v začetku tega oddelka. Za kratico & prevlečeno snamemo
2 petlji.

6. vzorec.

Ta vzorec tvori navzdol viseče školjke; med školjkami je ribja
kost. Narekovan je le 1 vzorčni oddelek in pred tem ribja kost;
vsak takšen oddelek z ribjo kostjo je širok 8 petelj, visok pa 10 vrst.
Te oddelke ponavljamo, kolikorkrat nam je drago. Da sta oba krajca
enaka, dodajamo na koncu vsake vrste po 4 petlje za skrajnjo ribjo
kost. V lihih vrstah dodajamo torej na koncu za ribjo kost: 2«/-
T — X; v sodih vrstah pa: 2/-'j'- 77 . Tega nam ne bo treba več
omenjati in tudi ne narekovati.

1. vrsta: 2y-]'-\-4/.

2. vrsta: 2/-J-77-4,/.

3. vrsta: 2 </-J - X - 2/- 6X~2  /. V tej vrsti dojemamo
prevečkrat; te petlje se zopet zravnajo v nastopnih vrstah.

4. vrsta: 2/-J-77-26/-2y.

5. vrsta: 2y-]'-X-2/-4y-X-2/.

6. vrsta: 2 /-J- 77-2X-77-3/-2y.

7. vrsta: 2 </- J-X-2/-2X-/-2/.

8. vrsta: 2/-J-77  - 2 X-77 -/-2 ,/.

9. vrsta: 2y-]'-X-2/-/-2/.

10. vrsta: 2/-"f-77-2X-/-X.

Od prve vrste se vzorec ponavlja. Na vrhu dodamo še 1. in
2. vrsto, da se vzorec lepše sklene.

Kako pletemo 6. vzorec na okolo.

Na koncu vrst ne dodajamo štirih petelj za ribjo kost, sicer
bi se ob sklepu tega vzorca stikali dve ribji kosti. Vse lihe vrste
pletemo neizpremenjeno; sode vrste pa tako-le:

2. vrsta: /-|-2y-4/.

4. vrsta: /-f-2y-2/-6S-2/.  Prizankane petij e 3.vrste
se na desno ne dado lepo plesti.

6. vrsta: /2 X- 2/- 3 X- /- 2/.

8.vrsta: X-f-2 X-2/-X-X  - 2 /.

10. vrsta: X-'i'-2X-/-'A'-2/.

Tudi tukaj dodamo na vrhu vzorca 1. in 2. vrsto.

76

Kako pletemo težke preslegaste vzorce po nariskih.

Pri vseh nariskih težkih preslegastih vzorcev ne pletemo črez
vzorčne vrste nič gladkih vrst; pričenjamo pri spodnji vrsti in
končavamo pri vrhovni vrsti.

V vzorčnem traku  pletemo vse lihe vrste  v narisku na
desni strani dela,  čitamo jih pa od desne proti levi
prav tako, kakor je narisano. Vse sode vrste  čitamo od leve
proti desni, ker jih pletemo na narobni strani vzorčnega traku;
znake pletemo nasprotno,  to je prav tako, kakor je popisano
na strani 69.

Na okolo  pletemo vse vrste na desni strani dela; čitamo
vedno od desne proti levi, znake pa pletemo prav tako, kakor
so narisani. 1  Nariski št. 37., 38., 39. in 40. so sestavljeni za pletenje
vzorčnega traku, zaraditega sta povsod oba krajca enaka. V to svrho
smo povsod pri enem krajcu dodali nekaj petelj vzorčnim oddelkom.
Teh petelj ni treba plesti, ako pletemo te vzorce na okolo, sicer bi
se vzorčni oddelki napačno ujemali.

■ T. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek tega vzorca je širok 24 petelj, visok pa
5 vrst. Narisan je v širini le 1 vzorčni oddelek in ona petlja pri
levem krajcu, ki jo dodajamo, da sta oba krajca enaka. (Ako pletemo

Narisek št. 37.

več takih vzorčnih oddelkov v eni vrsti, dodajamo to petljo le na
koncu zadnjega oddelka, ne pa pri vsakem oddelku.) V višini sta
narisana 2 vzorčna oddelka. Vzorec nariska št. 37. pletemo po
prejšnjem navodilu. Da se vidi, kako ga je treba plesti, narekujemo
prvi 2 vrsti.

1  Poglej znake in kratice na straneh 21., 53. in 56.

77

1. vrsta: y-J- 5y-\-9/-X-5y-|; na koncu

2. vrsta: /; dalje /-J-5/-77 - 7y- a - 5/-J-2/.

Po tem navodilu prav lahko nadaljujemo vzorec. V 6. vrsti se
prične vzorec iznova, in sicer na narobni strani dela.

Ta vzorec se lahko pretvori v drugega, in sicer je vsak vzorčni
oddelek širok le 21 petelj. V 1. vrsti pletemo namesto 5 desnih
petelj le 4 y  in namesto 9 levih le 8 /. Vzorčni oddelki so tedaj
visoki le 4 vrste in se vedno pričenjajo na desni strani dela. V sredi
ostajata v 4. vrsti po 2 / namesto ene petlje. V vzorčnem traku
dodajamo tudi tukaj pri levem krajcu 1 petljo. Vse drugo se plete
po navodilu in po narisku št. 37.

Kako pletemo 7. vzorec na okolo.

Popisali smo ravnokar (na strani 75.), kako čitamo take nariske
in kako pletemo znake. Pri tem vzorcu nam je pomniti, da pri levem
krajcu izpustimo ono petljo, ki smo jo dodali, da sta krajca enaka.
Tudi tukaj narekujemo prvi 2 vrsti, da je naše navodilo jasnejše.

1. vrsta: X-J-5 1 /-\-9/-A~ 5y-J.

2. vrsta: 2 / /-'j'-5 < /-\-7/-/-5</-"[-

Po tem navodilu prav lahko nadaljujemo vzorec.

8. vzorec.

Narisek št. 38.

Vsak vzorčni oddelek tega vzorca je širok 21 petelj, visok pa
7 vrst. Ta vzorec je narisan tako, da ima na vsaki strani ribjo kost.
Pri levem krajcu smo torej dodali 4 petlje za ribjo kost, da sta oba
krajca enaka. Vzorec se prične enkrat na desni in enkrat na narobni
strani dela (kakor prejšnji vzorec).

Ta vzorec pletemo prav po navodilu 7. vzorca.

78

Kako pletemo 8. vzorec na okolo.

Tukaj ne dodajamo ribje kosti pri levem krajcu; vse drugo
pletemo prav po 38. narisku in po navodilu prejšnjega vzorca.

9. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek tega vzorca je širok 14 petelj, visok pa
10 vrst. Narisana sta 2 vzorčna oddelka; pri levem krajcu je dodana
1 petlja, da sta oba krajca enaka. Glej oddelek: Kako pletemo težke
prešiegaste vzorce po nariskih, na strani 76.

Narisek št. 39.

Kako pletemo 9. vzorec na okolo.

Vzorčne oddelke pletemo tako, kakor je narisano; pri levem
krajcu izpustimo skrajnjo desno petljo, da se oddelki pravilno ujemajo.

10. vzorec.

Narisek št. 40.

Vsak vzorčni oddelek tega vzorca je širok 10 petelj, visok pa
7 vrst. Narisana sta 2 vzorčna oddelka; pri levem krajcu je dodana
1 petlja,, da sta oba krajca enaka. Vzorec se prične enkrat na desni
in enkrat na narobni strani dela.

79

Kako pletemo 10. vzorec na okolo.

Znake pletemo nespremenjeno; od 1. do vštete 13. vrste iz¬
puščamo skrajnjo petljo pri levem krajcu. V začetku 14. vrste pa
preložimo zadnjo petljo prejšnje vrste (to je desno snetje) na novo
pletenko, pri tem se nam snetje ne sme razprati. Med delom si pre¬
lagamo v začetku vsake pletenke te vrste po 1 petljo od sosednje
pletenke. 1  V začetku te vrste pletemo znak X namesto narisanega
znaka X; srednji vzorčni oddelki se pleto po narisku; na koncu pa
odpade znak X- ko našem narisku bi pletli 14. vrsto tako-le: - |:X~
T-7,/-T:|-.

Vzorec se prične iznova po 1. vrsti.

Vzorci za rob.

Ti vzorci so narekovani za pletenje na okolo. Navadno nare¬
kujemo le 1 vzorčni oddelek. Vse vrste čitamo v diktatih od leve
proti desni in pletemo kratice prav tako, kakor so narekovane.
— Glej oddelek: Znaki in kratice za diktate lahkih preslegastih
vzorcev, na strani 53. Vse vrste pletemo vedno na licu dela.

Kako pletemo vzorčni trak, kadar čitamo diktat vzorcev

za rob.

Ako pletemo vzorčni trak po diktatih vzorcev za rob, čitamo
vse lihe vrste  v diktatu pravilno od leve proti desni.  Kratice
pletemo, kakor so narekovane; lihe vrste pletemo na licu dela.
Sode vrste  pletemo na narobni strani, vrste čitamo nazaj grede,
od desne proti levi.  Tudi kratice med znakoma čitamo

nazaj grede. Znake pletemo nasprotno, in sicer: za y pletemo levo
petljo i. t. d., kakor je popisano v oddelku: Kako čitamo znake in
kratice v sodih vrstah, ako pletemo na okolo in čitamo diktat ali
pa narisek sodih vrst vzorčnega traku, na strani 69. Navadno še
dodajamo koncem lihih in v začetku sodih vrst nekaj petelj, da sta
krajca enaka; to je pri vsakem vzorcu omenjeno posebe.

1. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 14 petelj, visok pa 10 vrst. Ta
vzorec tvori navpične proge.

1. vrsta: 2/- j-j: S-/:| -/-X-|:/-$ :| - J.

2. vrsta:  2/-  - 2 S - |:/- S -1 -

1  Prečitaj: Kako pletemo 8. vzorec na okolo, na strani 61.

80

3. vrsta: 2/-S-?-S-/-S-X-X-S-/-S-?-S-

4 .  vrsta: 2/-S--/-4  S- /- S -S-S.

5.  vrsta: 2/-S-/-T“S-/-/-X-/-S-T-/-S-

6. vrsta: 2/-S -/-y-S~/-2 S -/-S - ✓ -/-S-

7.  vrsta: 2/-S-/-S-T-S-X-X-S-T-S-/-S-

8. vrsta: 2/-S-/-S-</" 4 S~ S -/-S-

9.  vrsta: 2/- |:S — / ; | -I-X-X-T- |:/-S : |~-

10. vrsta: 2/- j: S-/-1 - </-2 S-r/~ |-'/-S : | - •

Od prve vrste se vzorec ponavlja.

Kako pletemo 1. vzorec v vzorčnem traku.

Kako čitamo diktat in kako pletemo znake, je ravnokar popisano

v začetku tega oddelka. Pomniti nam je še, da dodajamo koncem lihih

vrst po 2 / in v začetku sodih vrst po 2 y; in sicer zato, da sta

oba krajca enaka. „ „„„„

J  2. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek je širok 16 petelj, visok pa 5 vrst. Ta
vzorec tvori »škofje kapice*.

1. vrsta: 2/-f-S-?-2/- </- X-5/-/-y.

2. vrsta: 2/-S- (to je ovita petlja prejšnje vrste)  -|:J-
$:|- (druga zasukana petlja je ovita petlja prejšnje vrste) -2/-

—  X —  3 X— X -

3. vrsta: 2/-S  - |:T“ S : |-</-2 /-\-/-X-</.

4. vrsta: 2/-2 y-S-|:?-S : l - 22/-y-  ^

5. vrsta: 2/-3,/-S - |: T“ S :| - 3 ,/-2/- Jk*

6. vrsta:  V tej vrsti se prične vzorec iznova; pletemo ga
predevoma, in sicer tako-le 2/- </- 5/-X-«/- 2/-T - S~T-

7. vrsta: 2/-/-X-3/-/-,/-2/-S-|:T-S:|--

8. vrsta:2/-X-X-/-X-r/-2/-y-S-|:T-S : |-« / -

9. vrsta: 2/-y- X - X- 2/- 2y-S- |:T _ S : | -2y.

10. vrsta: 2/-X - 2/-3 y-S - |: ?-S :| - 3

Od prve vrste se vzorec ponavlja.

Hitreje nam gre delo izpod rok, ako pletemo namesto zasukanih
petelj navadne desne petlje. Iz narekovanega vzorca si lahko sestavimo
drugega, ako izpustimo vse leve petlje in spletemo le ostale petlje,
a tak vzorec ni nič kaj lep.

Kako pletemo 2. vzorec v vzorčnem traku.

Da sta oba krajca enaka, dodajamo tudi pri tem vzorcu koncem
lihih vrst po 2 / in v začetku sodih vrst po 2 r /; vse drugo pletemo
po navodilu v začetku tega oddelka (na strani 79.).

81

3. vzorec.

Ta vzorec tvori proge, v katerih vidimo poševno ležeče listke;
med progami pletemo ribjo kost. Lahko si pa sestavimo vzorec tudi
tako, da pletemo med progami lestvice namesto ribje kosti. Narekovan
je 1 vzorčni oddelek z ribjo kostjo na koncu vzorčnega oddelka; vsak
vzorčni oddelek je širok 20 petelj, visok pa 16 vrst. Za vzorec in
za ribjo kost rabimo 24 petelj.

L vrsta: 2/-'j > -y-'j'-2/-2 S-3/--  3/-2 S-2/-
2 </-?- X-

2. vrsta: 2/-3«/-2/-2 $-7/-2 S - 2/-/2  y.
Odslej ne narekujemo več sodih vrst, ker pletemo v vseh sodih
vrstah vse leve in levosnete petlje zopet /, zasukane in zasukano-
snete petlje pletemo zopet $> vse ostale petlje pa y; na koncu
vzorčnega oddelka pletemo za ribjo kost vselej /-J-2,/.

3. vrsta: 2/-S-T-y-T-S-2/-2S-2/-^-2/-
2 S - 2 / - 2

5. vrsta: 2/-2S-T-«/-T-2S-2/-2S-/-/ft-/-
2S-2/-2y-T-X.

7. vrsta: 2/-2S-/"T- < /-T-/-2S-2/-2S-^-

2S-2/-2y-T-\.

9. vrsta: 2/- 2 S - 2/- | - y-|- 2/-2 S - 2/-S - -

S-2/-2y-T-X-

11. vrsta: 2 /-2 $ - 3 /-J-«/-T“ 3 /- 2 S-2/-S -X -
2/-2y-T-X-

13. vrsta: f-2/-2 S - 9/-2 $ -^ - 2/-2 X-T-X-
15. vrsta: f-Z-J-2/-2 S-9/-2 S - ^ - 2/-2y-T-X-
Od prve vrste se vzorec ponavlja.

Kako pletemo 3. vzorec v vzorčnem traku.

Tukaj dodajamo ribjo kost v začetku lihih vrst, za ribjo kost
pletemo: 2 y-  J - X; v sodih vrstah dodajamo ribjo kost na koncu,
kjer pletemo: 2/-'\-~f\.  Vse drugo pletemo po navodilu na strani 79.

4. vzorec.

Ta vzorec tvori prav lepo sestavljene vejice z listki, med kate¬
rimi je ribja kost. Narekujemo le 1 vzorčni oddelek z ribjo kostjo
pri vsakem krajcu; za oboje rabimo v nasnutku 19 petelj; število
teh petelj se izpreminja v nastopnih vrstah.

P. pl. Renzenberg, Pletenje, II. dol. ^

82

Od 1. do vštete 8. vrste je vsak vzorčni oddelek širok 21 petelj,
od 9. do vštete 19. vrste le 20 petelj, v 20. vrsti le 19 petelj, od
21. do vštete 28. vrste 21 petelj, od 29. do vštete 39. vrste le 20 petelj,
v 40. vrsti pa zopet le 19 petelj.

1. vrsta: 2y-f-\-J- 2 t /-'\-\ X~T-2y-
J-2  </-'[-X-

2. vrtsa: X-f-8y-/-6y-X-T-2 </.  Vse sode vrste
do vštete 8. vrste pletemo kakor 2. vrsto.

3. vrsta: 2 < /-'f-X-T“X-T-X-X-X-/-\-X-X-
T-x-T-2x-T-X-

5. vrsta:2 ( /-'j'-X-T- 3 X-T-/f 1 -/-X-T- 3 X-T-
2X-T-X-

7. vrsta:

2y-T-2x-T-X-

9. vrsta: J-2y-J-X-X-T-X-X-X-/-X-«/-X-
|'_3y_T-X. V tej vrsti se prično med ribjima kostema petlje za
nove vejice. Prvotne vejice se pa krčijo.

10. vrsta: X-X-T-7X-/-5y-X~T -2 <X

V nastopnih sodih vrstah pletemo ribjo kost kakor doslej (X-
J-2y);  petljo, ki je prav v sredi med listkoma, pletemo levo kakor
doslej, vse drugo pa desno. Med dvema sosednjima ribjima kostema
naraščajo petlje za nove vejice; prejšnje vejice se pa izgubljajo.
Sodih vrst ne popišemo več, razen 20., 22., 30. in 40. vrste, ker se
tu kaj lahko zmotimo.

11. vrsta: J-y-J-2 / /-J-2y-j- X-/- X

T-x.

13. vrsta: J"3«/-?-2y-T-X-T-X-X-X - X-X-?-
2y-T-X-

15.vrsta:f-2 < /-'f-X-X-T-2y-T-X-</-X-/-X-

3y-T-X-

17. vrsta: X-y-T-X - t/-X-T“ 2  «/-T - X-X-

/-X-2y-T-X.

19. vrsta:'f-3 / /-'f-X-T- 3 '/ - T- 2 ^ - T-X-X-2y-

T-x.

20. vrsta: 5,/-/-5,/-X-T-X-X-X-T-2y.

21. vrsta: \-2</-\ - \-</-/-</-A-J-2y-J -  |: 2x-
T-X ; | -•

22. vrsta: 6 X-/-6x-|:X~T _ 2X:|-.  Tako pletemo na¬
stopne sode vrste do vštete 28. vrste. V teh vrstah se stikata oni
ribji kosti, med katerima smo doslej spletali vejice.

1  Za znak X pleti šestega snetja točko d,  na strani 15.

83

23. vrsta: |-y-T-\-

|:2y-T-X:|-.

25. vrsta: J - 3y-J - -J - 3y-J - \:2y-J-\:\

27. vrsta: T-2y-]'-X-X-X-X-X-T-2y-T- |:2y-
T-X ; | -■

29. vrsta: y-|'-X-y-X-/-X-y-X-T-3y-|-X-
X-2y-]'-X- V tej vrsti se prično petlje za nove vejice med dvema
sosednjima ribjima kostema. Prejšnje vejice se pa poožijo.

30.  vrsta: 5 </-/- 5y- X~T~ 3 y- X~T~2 </-.  Nastopne
sode vrste pletemo po navodilu v 10. vrsti, ne pa po diktatu 10. vrste.

31. vrsta: 2</r-J- J, --J-  4y-J-\-J-y-J-2y-
T-X-

33. vrsta: J-  X - X- X - X- X 2 S-J-  X -f- 3 y-J-
2y-T-X-

35.vrsta:y-X-/-X-3y-|-X-T-2y-T-X-</-T-

2y-T-X-

37. vrsta: X~/~ X-2x-T-X-T-X-T-X- X-X-J-

X-T-2y-T-X-

39. vrsta: X - 2y-T~ X“T- 3 </-T- X-T“ 3 X-T- 2y-

T-X-

40. vrsta: V začetku spletemo 1 desno petljo, to preložimo na
konec prejšnje vrste. 1  Dalje pletemo  X7 y- /-5 y- X~T~
r/ -  X-

Od prve vrste ponavljamo vzorec; ta vzorec je tudi prav lep
za otroške jopice in čepice. Izvolili smo ga za 4. čepico.

Kako pletemo 4. vzorec v vzorčnem traku.

Za vsak vzorčni oddelek nasnujemo po 19 petelj, pri vsakem
krajcu pa pletemo v prvotnih vrstah dvakrat ribjo kost. V nasnutku
dodamo torej po 4 petlje pri vsakem krajcu za ribjo kost in še po
1 petljo za skrajnjo petljo; skrajnjih šivčkov pa (po navadi) ne pletemo.

Lihe vrste  ■— od 1. do vštete 7. vrste — pletemo po prvotnem
diktatu. V začetku dodajamo pri vseh lihih vrstah do vštete 39. vrste:
\-2y-J-\;  na koncu pa 2y-j-X-|-

Sode vrste  — do vštete 8. vrste — čitamo nazaj grede;
znake pletemo, kakor je že popisano na strani 79. V začetku vsake
sode vrste do zadnje vzorčne vrste dodajamo: | - 2/-J- 'A'; na
koncu pa 2 /—J — 7X — I- Izjeme so narekovane.

1  Prečitaj opombo na strani 58.

6 *

84

9. vrsta: j - 2 j -dalje prav po prvotnem diktatu;
na koncu J--2 < /-]'-X-j'-

10. vrsta: [- 2X-/,  dalje za vzorčne oddelke 2/-
T-A-5/-y-7/-|-X-/ ;  na koncu pa 2/-'\-~K-\.

11. vrsta:  \-2 y-]  prvi vzorčni oddelek pričnemo pri
drugi diktirani petlji (tukaj y),  delo nadaljujemo prav po diktatu.
Ako smo si nasnuli več vzorčnih oddelkov, pletemo srednje vzorčne
oddelke pravilno po diktatu 11. vrste. Na koncu skrajnjega vzorčnega
oddelka pa dodamo prej izpuščeno petljo (tukaj j') in še to petljo,
s katero smo pričeli to vrsto (tukaj y), da sta oba krajca enaka.
Naposled pletemo še ribjo kost in skrajnjo petljo (2y-J-X-|).
Vzorec uredimo tako, ker pletemo pri krajcih le pol vejice. Odslej
ne omenimo več skrajnjih dodatkov (to je ribja kost in skrajnja petlja);
narekujemo le začetek prvega in konec zadnjega vzorčnega oddelka.
(Cele nove vejice pletemo le v srednjih vzorčnih oddelkih, pri vsakem
krajcu pa pletemo le polovico novih vejic.)

V sodih vrstah  pletemo ribjo kost kakor po navadi (2/-
Med listkoma pletemo desno petljo; vse druge petlje
pletemo levo.

13. vrsto  pričnemo pri 3. petlji (tukaj 2 y), dalje J-2y-
J-\  i. t. d. kakor je že znano, prav po 13. vrsti. Na koncu dodamo
J-2 S.

15. vrsto  pričnemo pri 4. petlji (tukaj J). Na koncu te vrste
dodamo j -</-/-]■

17. vrsto  pričnemo pri 5. petlji (tukaj y).  Na koncu dodamo

J-y-J-x-y-

19. vrsto  pričnemo pri 6. petlji; tukaj pletemo v začetku vrste
X namesto X- Na koncu dodamo T - 3</-T-X-

20. vrsta: ( /-7/-'j'-7(-3,-/-'j'-77-5/.  Na koncu
dodamo y.

21. vrsto  pričnemo pri 7. petlji (tukaj /). Na koncu dodamo

J-2y-J-\-y~/.

22. vrsto  in nastopne sode vrste pletemo tako, da pletemo
po 1 desno petljo med listkoma; vse drugo pletemo kakor doslej.

23. vrsto  pričnemo pri 7. petlji (tukaj /). Na koncu dodamo

J-y-J-\-y-x-/.

25. vrsto  pričnemo pri 7. petlji (tukaj /). Na koncu dodamo

T-3y-J-/f-/.

27. vrsto  pričnemo pri 7. petlji; tukaj pletemo v začetku X
namesto X- Na koncu dodamo j- 2 y-J -\ - y-

85

29. vrsto pričnemo pri 6. petlji (tukaj /). Na koncu dodamo

y-T-x-y-x-/.

31. vrsto  pričnemo pri 5. petlji (tukaj /). Na koncu dodamo
2 </— | — X — /.

33. vrsto  pričnemo pri 4. petlji; tukaj pletemo v začetku X
namesto X i n  na koncu J - X “V - X •

35. vrsto  pričnemo pri 3. petlji (tukaj /). Na koncu dodamo
X- X - / ■

37. vrsto  pričnemo pri 2. petlji (tukaj /). Na koncu do¬
damo X-/-

39. vrsto  pletemo prav po prvotnem diktatu, le v začetku
pletemo X namesto /f ; na koncu dodamo X-

40. vrsta:  To narekujemo zopet s skrajnjima dodatkoma. |-
2/-j-7v;  za vzorčne oddelke & -/-f- 7\  - 5/- </- 7/-J- J\-
Na koncu dodamo & - /- j - ~K  - I •

Od prve vrste vzorec ponavljamo; ta vzorec je prav lep za
vstavke.

5. vzorec. 1

Vzorec nariska št. 41. se je sestavil iz 1. vzorca onih dveh
vzorcev, pri katerih smo križema pletli po 2 petlji. (Poglej stran 42.)

Vsak vzorčni oddelek tega vzorca je širok 14 petelj, visok pa
18 vrst. Narisana sta 2 vzorčna oddelka v širini in 2 v višini.
Gorenje vrste so premaknjene za 1 kvadrat (pa le v narisku), v
delu se petlje pravilno ujemajo, ker pletemo vzorčne oddelke drugič
predevoma. Pletemo vedno na okolo; petlje, ki pohajajo pri čitanju
(od 22. vrste dalje) na levem koncu, se doštevajo pri desnem krajcu.
Znake pletemo tako, kakor je že znano.

V začetku 23. vrste spletemo prvi 2 petlji desno in preložimo
te 2 desni petlji na konec 22. vrste. Te 2 petlji si prelagamo na
konec vsake pletenke te vrste. Potem nadaljujemo vzorec zopet prav
po narisku. (Preloženih petelj nismo narisali.) V začetku 27. vrste
spletemo le 1 petljo desno in preložimo le to prvo desno petljo na
konec 26. vrste; tako prelagamo prvo petljo vsake pletenke te vrste.
Potem pletemo vzorec prav po narisku. Kakor 27. vrsto, pričenjamo
še 31. in 35. vrsto. Na koncu 36. vrste preložimo zadnjo desno petljo
k začetku nove vrste (ta petlja se nam obenem razporje); potem šele
nadaljujemo vzorec po narisku.

Vzorec se plete po 36 vrstah našega nariska.

Narisek je na naslednji strani.

86

Narisek št. 41.

Kako pletemo 5. vzorec v vzorčnem traku.

Za vsak vzorčni oddelek rabimo po 14 petelj; 1 petljo dodamo,
da sta si krajca enaka. Znake pletemo prav po navodilu na strani 75.
V prvih 18 vrstah pletemo tako, da dodajamo narisku na koncu (pri
levem krajcu) po 1 levo petljo. Od 19. do vštete 22. vrste dodajamo
narisku pri levem krajcu po 1 desno petljo, 23. vrsto pričnemo z
desnim snetjem, ki si ga dodamo; vzorčne oddelke nadaljujemo
prav po narisku. Na koncu 23. vrste snamemo prevlečeno le 2 petlji
namesto treh; 23. vrsto pletemo tako-le : X-J - -/-S -

/-S-/-X-T-x-T-X-T-</-T-x-/-s-/-S-/-x-T-

y-T-X- Kakor to vrsto, pričenjamo in končujemo še 27., 31. in
35. vrsto. V ostalih vmesnih vrstah od 24. do vštete 34. vrste do¬
dajamo pri narisku na koncu po 1 desno petljo. Po dokončani 36. vrsti
se vzorec iznova prične po 1. vrsti našega nariska.

87

6. vzorec.

Podlaga tega vzorca so leve petlje; preslegasti vzorec tvori
lepe šesteroluknjate cvetke, ki pa jih predevamo. Vsak vzorčni
oddelek je širok 18 petelj, visok pa 16 vrst. Vzorčni oddelki
se širijo do vštete 14. vrste; v 15. vrsti se vzorčni oddelki zopet
poožijo.

Od prve vrste se vzorec ponavlja. Da se nam drugič cvetke
spleto predevoma, moramo preložiti konec 2. vrste še 9 levih petelj
od začetka 3. vrste na konec 2. vrste in potem šele nadaljujemo
vzorec po 3. in po nastopnih vrstah. Ako ponovimo vzorec tretjič,
položimo na koncu 2. vrste prej preloženih 9 levih petelj zopet
k začetku 3. vrste, da se nam vzorec ujema po diktatu. Tako
ponavljamo vzorčne oddelke, kolikorkrat nam je drago; v vrhovni
vrsti vzorca spletemo še enkrat zgolj leve petlje, da se vidita
na vrhu luknjic 2 levi vrsti, ker sta tudi na dnu tega vzorca
2 vrsti levih petelj pod luknjicami. Ta vzorec je kaj lep za
otroške čepice in jopice, ki jih pletemo iz drobnega sukanca. —
Glej 5. težko zvezdo.

Po diktatu 6. vzorca ostane med cvetkama 7 levih petelj. Lahko
pa si pretvorimo vzorec tudi tako, da ostane le 5 levih petelj med
cvetkama. Tedaj spletemo v začetku vzorčnih oddelkov namesto
narekovanih 9 levih petelj le 7 / in namesto narekovanih 7 levih
petelj spletemo le 5 /; vse drugo pletemo neizpremenjeno. Cvetke
so po tem načinu gostejše.

88

Kako pletemo 6. vzorec v vzorčnem traku.

Za vsak vzorčni oddelek rabimo tudi 18 petelj; 1 petljo dodamo,
da sta si krajca enaka. Prav zaraditega si tudi razdelimo skrajnjo
cvetko na 2 polovici; eno polovico spletemo pri desnem in eno pri
levem krajcu. Srednje cvetke pa pletemo neizpremenjeno. Da bode
to še bolj razvidno, narekujemo tukaj 3 vzorčne oddelke. Petlje med
znakoma (j - i| pletemo dvakrat; tudi petlje med znakoma pletemo
po dvakrat.

Ako pletemo več vzorčnih oddelkov v vsaki vrsti, ponavljamo
oddelke med znakoma (j-i) večkrat, vsak krajec pa pletemo le po
enkrat. Preči ta j še oddelek na strani 79.

1. vrsta: 55 /. 2. vrsta: 55 </.

3. vrsta: /-4~X- lj H/-X--4“ ^ “4-Xjl “ H/-X-

4 “X-

4. vrsta:  1:11«/-/--1:^:| -/- \-^‘\~/^ -

H y-/- |: Xč:| -/•

5. vrsta: X~4V-(: 11 /-4y-X -j) - 11 /-4y-X-

6. vrsta: 5/- [: 11 </- 9/i) - 11 J- 5/.

7. vrsta: 2 ( /-X-4-X-|:7/-X-4-^-3</-X-4-
X3 -7/-X-4-^-2X.

8. vrsta: 3/- |:^:| -/- (:7y-/- |:^:| - 5/- |:^:| -/jj-
7y-/-|:^:|-3/.

9. vrsta:  8y-  (: 7/—  15«/:) - 7/- 8X.

10. vrsta: 8/- (:7y-  15/:) - 7 8/.

11. vrsta: X-4 "X- m - 1:7/-M " X-4 " ^ - 4 -
X-|:7T : |-D - 7/-|:X:|-X-4-X-

12. vrsta  je prav taka, kakršna je 4. vrsta.

13. vrsta  je prav taka, kakršna je 5. vrsta.

14. vrsta  je prav taka, kakršna je 6. vrsta.

15. vrsta:  3 y--  (:11 /-Tč - 5y-77  j) - H /-77 - 3 ✓.

16. vrsta:  55 </.

Ako ponovimo ta vzorec drugič, ne razdelimo nobene cvetke.
Pletemo skoro prav tako, kakor je narekovano za pletenje  na
o kol  o;  le začetek in konec vsake vrste sta različna pri pletenju na
okolo. Zaraditega popišemo začetek in konec nastopnih vrst. V sredi
pletemo lihe vrste prav po diktatu za pletenje na okolo, v sodih
vrstah tudi po tem diktatu; čitamo pa nazaj grede in pletemo znake
nasprotno. (Prečitaj znake na strani 69.)

1. vrsta:  zgolj /. 2. vrsta:  zgolj </■

89

3. vrsta: V začetku pletemo namesto 9 levih petelj le 6/,
dalje po diktatu 3. vrste; na koncu dodamo 4 /.

4. vrsta:  V začetku pletemo namesto 2 levih petelj 6 dalje
po diktatu 4. vrste; na koncu pletemo namesto 9 levih 6 y.

5. vrsta:  V začetku pletemo namesto 9 levih petelj le 6 /,
dalje po diktatu 5. vrste; na koncu dodamo 4 /.

6. vrsta:  V začetku pletemo namesto 2 levih petelj 6 dalje
po diktatu 6. vrste; na koncu pletemo namesto 9 levih petelj 6 y.

7. vrsta:  V začetku pletemo namesto 7 levih petelj le 4 /,
dalje po diktatu 7. vrste; na koncu dodamo 4/.

8. vrsta:  V začetku dodamo 4/, dalje pletemo po diktatu
8. vrste; na koncu pletemo namesto 7 levih petelj le 4 y.

9. v r s t a: V začetku pletemo namesto 7 levih petelj le 4 /,
dalje po diktatu 9. vrste; na koncu dodamo 4 /.

10. vrsta:  V začetku dodamo 4/, dalje pletemo po diktatu
10. vrste; na koncu pletemo namesto 7 levih petelj le 4

11. vrsta:  V začetku pletemo namesto 7 levih petelj le 4/,
dalje po diktatu 11. vrste; na koncu dodamo 4/.

12. vrsta:  V začetku pletemo namesto 2 levih petelj 6 dalje
po diktatu 12. vrste; na koncu pletemo namesto 9 levih petelj le 6 y.

13. vrsta:  V začetku pletemo namesto 9 levih petelj le 6 /,
dalje po diktatu 13. vrste; na koncu dodamo 4/.

14. vrsta:  V začetku pletemo namesto 2 levih petelj 6 y, dalje
po diktatu 14. vrste; na koncu pletemo namesto 9 levih petelj le 6 y.

15. vrsta:  V začetku pletemo namesto 9 levih petelj le 6/,
dalje po diktatu 15. vrste; na koncu dodamo 4 /.

16. vrsta:  zgolj */.

Vzorec nadaljujemo enkrat po prvem in enkrat po drugem
navodilu. V vrhovni vrsti spletemo še eno vrsto levih petelj, da se
vidita na vrhu 2 levi vrsti nad luknjicami; na dnu sta 2 vrsti levih
petelj pod luknjicami.

7. vzorec.

Ta vzorec tvori majhne kvadrate in je prav pripraven za otroške
čepice. Vsak vzorčni oddelek je širok 8 petelj, visok pa 3 vrste.

1. vrsta: \ - 3^- A-\- t/-J.

2. vrsta: X - r/-X 3  </“T-

3. vrsta:  X

Od prve vrste se vzorec ponavlja. Preden začnemo 1. vrsto
iznova, preložimo prvo petljo na konec 3. vrste, to petljo obenem
spletemo desno in potem šele nadaljujemo vzorec.

90

Kako pletemo 7. vzorec v vzorčnem traku.

Skrajnji kvadrat razdelimo prav tako v 2 polovici kakor pri
5. vzorcu (narisek št. 41.); eno polovico spletemo pri desnem, eno pri
levem krajcu. Vsak vzorčni oddelek je širok 8 petelj, 1 petljo do¬
damo, da sta si krajca enaka. Narekujemo 3 vzorčne oddelke.

1. vrsta: - |:-X- 3X~T  =1 -</•

2. vrsta: - |: 2/-| - /V-/-&-?-/s| -/.

3. vrsta:  - j; 3y-J-^-J-2y •[-</.

4. vrsta:  Vzorec se prične iznova, pa na levi strani dela.

5. vrsta: - |:y-X-T-3,/-T-X:|-«/•

6. vrsta: & - iM-5/-T-ct 5/-J-A-
Od prve vrste se vzorec ponavlja.

8. vzorec.

Narisek št. 42.

Ta vzorec tvori semtertja tekoče proge Vsak vzorčni oddelek
je širok 8 petelj, visok pa 20 vrst. Vzorec se po teh vrstah
ponavlja. Narisani so v širini 3 vzorčni oddelki. Pletemo vedno na
okolo; čitamo od desne proti levi. Petlje, ki pohajajo pri čitanju na
levem krajcu, se doštevajo pri desnem. Vsaka vrsta se začenja in
končuje prav tako, kakor je narisano. V nekaterih vrstah moramo v
to svrho petlje prelagati; kdaj, to bode vselej omenjeno. Prvih 7 vrst
spletemo prav po narisku.

91

V 8. vrsti preložimo zadnjo petljo 7. vrste k začetku te vrste;
obenem se nam razporje ta petlja, z njo pa spletemo takoj znak \; dalje
pletemo, kakor je narisano. Petlje prelagamo na koncu vsake pletenke.

V začetku 9. vrste se 2 ovoja stikata; eden je od konca 8.vrste
in eden od začetka 9. vrste, to nas pa ne sme motiti. Pletemo prav
po narisku; zakaj le tako se vzorec pravilno ujema.

V začetku 10. vrste moramo plesti 1 levo petljo namesto narisane
desne petlje. Ovita petlja je nekoliko različna od drugih, kar se pa
v vzorcu ne pozna.

11. vrsto pletemo prav po narisku.

V začetku 12. vrste preložimo prvo petljo te vrste na konec
prejšnje vrste ter jo spletemo desno; vzorec nadaljujemo prav po
narisku. V začetku te vrste je tudi prva ovita petlja nekoliko različna
od drugih, ali tudi to se ne pozna v vzorcu.

Od 13. do vštete 19. vrste pletemo prav po narisku.

V začetku 20. vrste preložimo prvo petljo prav tako na konec
prejšnje vrste kakor v 12. vrsti in pletemo vzorec po narisku.

Kako pletemo 8. vzorec v vzorčnem traku.

Kako čitamo vrste in kako pletemo znake, je popisano na
straneh 69. in 75.

Prvih 7 vrst pletemo prav po narisku.

V začetku 8. vrste, ki jo pletemo na narobni strani dela,
uporabimo prvo vzorčno petljo za krajec, ki je potem za 1 petljo
širši. Dalje pletemo po narisku in za levoprevlečeno snetje znak X>
koncem te vrste si vzamemo 1 petljo od krajca, ki je potem za 1 petljo
ožji. Take krajce pletemo še v 9., 10. in 11. vrsti.

V začetku 12. vrste, ki jo pletemo zopet na narobni strani dela,
preložimo 1 petljo v krajcu zopet nazaj k vzorcu in pletemo po
narisku; koncem te vrste pletemo zopet navadni krajec. Take krajce
pletemo še v 13.,. 14., 15., 16., 17., 18. in 19. vrsti.

V začetku 20. vrste vzamemo zopet 1 petljo od krajca za vzorec
in pletemo po narisku; na koncu te vrste pa dodamo krajcu 1 petljo.
Take krajce pletemo še v 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. vrsti. Vrste, ki
jih nismo popisali, se pleto neizpremenjeno. Vzorec se ponavlja po
20 vrstah prvotnega vzorca.

Ako pletemo te vrste drugič, pa prelagamo v 8., 12. in 20. vrsti
skrajnje petlje nasprotno, tako da se skrajnji šivčki poožijo tam, kjer
so se prej širili, in nasprotno.

92

9. vzorec.

Vsak vzorčni oddelek
je širok 5 petelj, visok pa
8 vrst. Narisani so 4 vzorčni
oddelki v širini in 2 v višini.
Ta vzorec tvori semtertja
tekoče proge.

V začetku 5. vrste je
tudi pri tem kakor pri
8. vzorcu prvi ovoj nekoliko
različen od drugih, ali to se
v vzorcu ne pozna.

V začetku 9. vrste se
2 ovoja stikata; zaraditega pletemo v začetku 10. vrste najprej
1 ovito petljo (kakor je narisano), potem pa 1 desnozasukano petljo
namesto narisane desne petlje. Prav tako pletemo v začetku 2. vrste,
ako ponovimo ta vzorec iznova.

Narisek št. 43.

Narisek št. 44.

Kako pletemo 9. vzorec v vzorčnem
traku.

To se vrši prav po navodilu' na
strani 76.

10. vzorec.

Ta vzorec je znan kot »Lujizin
rob*.  Vsak vzorčni oddelek je širok
9 petelj; visok pa 4 vrste. Narisali smo
le 1 vzorčni oddelek v širini in 6 vzorčnih
oddelkov v višini. Pri desnem krajcu
vzorčnega oddelka je narisana še ribja
kost; za to rabimo 4 petlje.

Spodnji 3 vzorčni oddelki teko proti
levemu, gorenji oddelki pa proti desnemu
krajcu.

Znake pletemo po navodilih na
straneh 53. in 69.

Kako pletemo 10. vzorec v vzorčnem traku.

Navadno si nasnujemo v vzorčnem traku več vzorčnih oddelkov;
takrat dodajamo v lihih vrstah ribjo kost le koncem zadnjega od¬
delka, v sodih vrstah pa takoj v začetku vrst. Vse drugo pletemo in
čitamo po navodilu na strani 76.

93

Kako pretvarjamo lahke preslegaste vzorce v težke.

Vsi lahki vzorci, pri katerih pletemo v vsaki narobni vrsti
zgolj desne (oziroma leve) petlje, se lahko pretvarjajo v težke vzorce.

1. ) Ako pletemo na okolo,  pletemo le vzorčne vrste, in sicer
prav po diktatu ali po narisku; vmesnih desnih ali levih vrst, ki
smo jih spletli pri lahkih vzorcih na narobni strani, pa ne pletemo;
vsaka taka vrsta se izpusti. Samo oh sebi je umevno, da pletemo
vse vrste na licu dela.

2. ) Ako pletemo vzorčni trak,  pletemo tudi le vzorčne vrste,
a vedno pletemo eno vzorčno vrsto na licu in drugo na narobni
strani dela; tako se vzorčne vrste izmenjavajo.

Kadar pletemo vzorčno vrsto na licu dela, čitamo diktat pravilno
od leve proti desni; narisek pa čitamo od desne proti levi (kakor
napreduje pletenje na igli). Znake (kratice) pletemo neizpremenjeno.
Kadar pletemo vzorčno vrsto na narobni strani dela, čitamo
diktat od desne proti levi (to je nazaj grede); tudi narisek
čitamo v teh vrstah nasprotno, to je od leve proti desni (pletenju
nasprotno). Znake pletemo v teh vrstah prav tako nasprotno, kakor
je popisano v oddelku: Kako čitamo znake in kratice v sodih vrstah,
ako pletemo na okolo in čitamo diktat ali pa narisek vzorčnega traku.
(Glej stran 69.)

Opazke za posamezne lahke preslegaste vzorce.

Vzorci za vzorčni trak.

1. in 2. vzorec  se ne dasta pretvarjati v težke preslegaste vzorce.

3., 4., 5., 6. in 7. vzorec  se pleto po prejšnjem navodilu.

8. vzorec  ni lep, ako pletemo samo vzorčne vrste.

Vzorci za rob.

1. vzorec  se ne plete po prejšnjem navodilu, ker je v sodih
vrstah narekovana kratica d/.  Pletemo ga tako-le:

1. vrsta:  2 ~  ^ -  6«/.

2. vrsta: -\-\-b </■

3. vrsta: 2 “ -  T

4. vrsta: j - X - J - X - 3y.

5. vrsta: 2 - - T “X - T - X- 2«/.

6. vrsta: d/- \  -X-T -X- T -X -</■

7. vrsta: 2 ~ ^  - T ~X~ T “X~ T ~X

8. vrsta : -  7

94

2. vzorec se tudi ne plete po prejšnjem navodilu, ker je v
sodih vrstah narekovano snetje. Pletemo ga tako-le:

1 . vrsta: 3/- ^ - 7 y-J- </- J.

2. vrsta: 3^ - 6,/-J-y-J-</.

3. vrsta: 3/-ih - 5 S- j- </-\- 2y.

4. vrsta:  3/-^ A-J-3</.

Ta vzorec ni nič kaj lep.

3. vzorec  se plete po prejšnjem navodilu, pa ni nič kaj lep,
ker so smrečice prekratke.

4. vzorec  se tudi ne da pretvoriti po prejšnjem navodilu,
ker je v sodih vrstah narekovano snetje. Pletemo ga tako, da ne
narejamo luknjic v sredi majhnih kvadratov.

1. vrsta: S-J- X-</-X-?•

2. vrsta:  2 </-J- X-?-</■

3. vrsta: </-A~J~

4. vrsta: ^-J-3</-j.  V začetku te vrste si preložimo zadnjo
petljo 3. vrste na prvo pletenko 4. vrste; potem nadaljujemo vzorec.

Ta vzorec je prav močno podoben 7. težkemu preslegastemu
vzorcu na strani 90.

5. vzorec  se plete po prejšnjem navodilu.

6. vzorec  se plete po prejšnjem navodilu, a prvotni vzorec je
lepši od tega.

Ker izpuščamo vse sode vrste, pletemo v vzorčnem traku na
desni strani dela: 1., 5., 9., 13., 17., 21., 25. in 29. vrsto; na narobni
strani pa: 3., 7., 11., 15., 19., 23., 27. in 31. vrsto.

Kako pretvarjamo težke preslegaste vzorce v lahke.

Vsi težki preslegasti vzorci se ne dado pretvarjati v lahke;
pretvarjamo le take, kjer tvorijo ovite petlje enotno nit. Črez vsako
vzorčno vrsto pletemo 1 vrsto brez ovitih petelj; to vrsto dodajamo
pri vsakem vzorcu.

1.) Ako pletemo na okolo  in čitamo po diktatu vzorca na
okolo, pletemo vzorčne vrste prav po diktatu ali po uarisku; vmesne
vrste pa dodajamo. V vmesnih vrstah pletemo črez desno snetje,
črez ovite in črez desne petlje zopet desno,  črez levo snetje in
črez leve petlje zopet levo,  črez desnozasukane petlje zopet desno-
zasukano  i. t. d. Vse vzorčne vrste čitamo pri diktatih od leve
roke proti desni, pri nariskih pa od desne roke proti levi; znake in
kratice pletemo prav tako, kakor jih čitamo, ker pletemo vedno na
licu dela.

95

Ako pa pletemo na okolo in čitamo vzorec za vzorčni trak,
pletemo lihe vrste neizpremenjeno, sode vrste pa nasprotno.

2.) Ako pletemo vzorčni trak,  najsi čitamo vzorec za rob ali
za vzorčni trak, pletemo vzorčne vrste tudi na licu dela. Vse lihe
vzorčne vrste čitamo pri diktatih od leve proti desni, pri nariskih
pa od desne proti levi; znake pletemo tako, kakor jih čitamo. Sode
vzorčne vrste čitamo nasprotno, tudi znake in kratice pletemo nasprotno.
Tudi v vzorčnem traku dodajamo vmesne vrste in jih pletemo na
narobni strani dela. V teh vrstah pletemo črez desno snetje, črez
ovite in črez desne petlje vselej levo;  črez levo snetje in črez leve
petlje pa desno,  črez desnozasukane petlje pletemo levozasukano
i. t. d. Čitaj znake na strani 69. Pri nekaterih vzorcih še dodajamo
ali pa izpuščamo nekaj petelj pri krajcu; to je pri dotičnem vzorcu
vselej omenjeno.

Opazke za posamezne težke preslegaste vzorce.

Vzorci za vzorčni trak.

L, 2., 3., 4., 5. in 6. vzorec  se ne dado pretvarjati v lahke
preslegaste vzorce.

7. vzorec  (narisek št. 37.) se plete po prejšnjem navodilu.

8. vzorec  pretvoriš v lahkega, ako izpustiš ob straneh ribjo
kost, ki jo vidiš v 38. narisku. Sploh se ravnamo po prejšnjem
navodilu.

9. in 10. vzorec  se pleteta po navodilu v začetku tega oddelka.

Vzorci za rob.

1. vzorec  se ne da pretvoriti v lahkega, ker nima ovitih petelj
v vsaki vrsti.

2. vzorec  se tudi plete po prejšnjem navodilu; le v vzorčnem
traku pletemo v vmesnih vrstah črez ovite petlje vselej levo¬
zasukano.  Da sta krajca enaka, dodajamo tudi tukaj po 2 /
(oziroma 2 /).

Ako pletemo na okolo, pletemo črez ovite petlje v vmesnih
vrstah desnozasukano,  vse drugo pletemo po prejšnjem
navodilu.

3. vzorec  ni nič kaj lep, ker moramo izpustiti ribjo kost in
ker ne pletemo ovitih petelj v vsaki vrsti.

4., 5. in 6. vzorec  se ne dado pretvarjati v lahke.

96

7. vzorec  se pretvori v lahkega po navodilu v začetku tega
oddelka.

8. in 9. vzorec  se pretvarjata v lahke po prejšnjem navodilu.

10. vzorec  se pretvori v lahkega, ako izpustimo ribjo kost;

vse drugo pletemo po navodilu v začetku tega oddelka.

Kako pletemo preslegaste vzorce in čitamo tipske nariske

s križci.

Te vzorce narekujemo le za pletenje vzorčnega traku. Pre¬
tvarjamo jih pa lahko za pletenje na okolo po navodilu na strani 69.

Take vzorce pletemo na dva načina; v
prvem so podlaga poševno tekoče luknjice, v
drugem pa je podlaga podobna vzorcu diktata
4. težkega prešiegastega vzorca («grahek*).
Vidiš ga pri oddelku za pletenje vzorčnega
traku na strani 73. in v narisku št. 60.

Prvi način.

Nasnujemo si toliko petelj, da računimo
za 3 prazne skrajnje kvadrate 4. vrste na-
riskove po 2 petlji; za prazne kvadrate pod
križci pa računimo le po 1 petljo. Za naš
vzorec si nasnujemo 17 petelj; za krajca pa še posebe dodamo
n. pr. po 2 petlji; teh petelj ne narekujemo. Križce pletemo gosto
(oziroma zanje snemamo), za vsak prazni skrajnji kvadrat podlage
ovijemo enkrat in enkrat desno snamemo; tako se naredi za vsak

skrajnji prazni kvadrat po 1 luknjica. Iz onih dveh praznih kva¬

dratov, ki sta pod vsako stranico velikega kvadrata, pa naredimo le
eno luknjico. To preslegasto podlago pletemo v poševno tekočih
luknjastih črtah; črte teko proti krajcu semtertja. Delo se prične
takoj z drugo vrsto nariska, kjer so luknjice in križci.

1. vrsta: |jX-Tl|-</- |=T-Xl|-•

2. in vse sode vrste:  zgolj / (razen krajca).

3. vrsta:  X~  za to snetje uporabimo 1 petljo krajčevo.
Dalje: j - |: X - T =| - 3 </- |j ]- \  j| -. Za zadnjo snetje uporabimo
zopet 1 petljo krajčevo.

V 4. vrsti  pletemo zopet navadni krajec.

5. vrsta: - |= X ~T =| - 2 </-\-  X - X- |U - X:|

7. vrsta: - jlT - X =j - X- |i X - T =1 -•

9. vrsta: X- |iT — XH -f- X - ihX — T =1 -X-

Narisek št. 45.

97

Od prve vrste se vzorec ponavlja. Vse vrste v narisku, kjer vidimo
le prazne kvadrate, izpustimo; sicer podlage ne moremo plesti pravilno.
Po diktatu se nam zdi, da se stikata križata kvadrata, ali to se v vzorcu
ne zgodi. Ako dodamo med 5. in med 7. vrsto še to-le vrsto: J -
|- T — X =| — 3y— |- X — T =| - </, so srednji kvadrati tem širši. To pa ni
neizogibno potrebno.

Drugi naem. 1

Nasnujemo si toliko petelj, da račun im o za vsak prazni kvadrat
po 2 petlji, za prvi križec (poglej 2. vrsto nariska št. 45.) pa računimo
po 4 petlje. Za naš vzorec si nasnujemo 24 petelj; za oba krajca pa
še posebe dodamo 4 petlje; teb petelj ne narekujemo. Prve vrste
v narisku ne izpustimo, kakor smo storili pri prvem načinu. Za po¬
samič stoječi križec v spodnjem in vrhovnem oglu velikega kvadrata
spletemo 4 desne petlje. Vse križce pletemo (oziroma snemamo) desno.
Veliki kvadrat (sestavljen iz križcev) se razširi v vsaki vrsti za
2 petlji na vsaki strani; ta kvadrat se imenuje «mizica».  Za vsak
prazni kvadrat pletemo 1 ovito petljo in 1 snetje. Za prazni kvadrat
sredi križcev pa pletemo: X - 2~X-  Za vso vrsto praznih luknjic
v 7. narisani vrsti pletemo 3 luknjaste vrste, v vzorcu se pa vidi
le 1 vrsta. Najlepše je, če pričnemo vzorec v 15. narekovani vrsti.

1. vrsta:  - |j'X- 2 — X'[| —-

2. vrsta in vse sode vrste:  Iz dvojnoovite petlje sple¬
temo vse druge petlje spletemo levo (to velja le o vzorčnem
traku, za pletenje na okolo pa ne).

3. vrsta: J-X- |=X-2 ~X=| - dX- |:X-2“\ : l -X~T-  v
tej vrsti pričnemo mizico.

5. vrsta:  - |:X- 2 ~X:| - 8«/- |:X- 2 “X=| -•

7. vrsta: j-X-  |:X - 2 -X-  4</:| -X~ 2 “X- X-?•  V tej
vrsti pletemo luknjico sredi mizice.

9. vrsta: - |:X~2  “X : | - 8X- | : X~2  ”X : | -•

11. vrsta: J-X- |=X-2“X-'| -4X-  |:X- 2 -X : | -X-J-  v
tej vrsti sklenemo mizico.

13. vrsta: - |j X _  2 "X j| “•

15. vrsta: J- \-|jX - 2 “Xj| - X-J-

Od prve vrste se vstavek ponavlja.

Še lepša je podlaga, ako spletemo — pletoč na narobni strani
dela — iz dvojnoovite petlje &  kakor po navadi, drugo levo petljo
med dvema luknjama pa križema črez prvo, in sicer spletemo prvič
drugo in potem šele prvo petljo. A tako delo je bolj zamudno.

1  Tak vstavek vidiš v narisku št. 60.

P. pl. Renzenberg, Pletenje, II. del. ^

98

Vstavek nariska št. 45. se da po prvem načinu plesti tudi
tako, da je krajec zobat.

Tukaj si mislimo na vsaki strani srednjih križcev narisane le
3 prazne kvadrate. Nasnujemo si toliko petelj, da računimo za vsak
prazni kvadrat po 2 petlji in za križec v 2. vrsti nariska 1 petljo;
rabimo torej 13 petelj, brez skrajnjih šivčkov. Do vštete 5. vzorčne
vrste se vstavek širi, potem se zopet pooži.

1.vrsta: — |:X — T=l — |=T — X=| —-

3. vrsta: |:X-X:| - T-S,/-! - -r/.

5. vrsta: |:J-X=| —T~ 2 S~l~ X- S-J -|'X — T:| -</■

7. vrsta: - |:X — T =1 |= ?-Xs|-

9. vrsta: - |: X - T =1 - X - |M -•

V sodih vrstah pletemo zgolj leve petlje.

Vzorec se od prve vrste ponavlja.

Narisek št. 46. nam kaže pre-
devoma sestavljene kvadrate.
Pri takih vzorcih računimo za prvi
način  v nasnutku za vsak prazni
kvadrat po 1 luknjico (to je enkrat
ovijemo in enkrat snamemo), za križec
v začetku velikega kvadrata računimo
po 1 petljo (v 1. vrsti sta 2 taka križca),
za križec koncem velikega kvadrata
računimo 3 petlje (v 1. vrsti je 1 tak
križec). Nasnujemo torej 29 petelj brez
krajca, ki ga dodamo na vsaki strani.

Kvadrati se širijo v vsaki vzorčni vrsti za 1 petljo proti desni in
proti levi. Srednje luknjice teko proti posamič stoječemu križcu v
1. vrsti, ki si ga mislimo kot vrh spodaj ležečega kvadrata; skrajnje
luknjice teko proti krajcema. Kakor hitro imata velika kvadrata po
5 petelj, se poožita in luknjice teko sedaj k vrhu teh kvadratov.

1.  vrsta: - |i X - T =1 -<✓- |= T - X =| - T - X - T - M-"Pl -«/-
l=T-Xi|-.

2. v r s t a in vse sode vrste:  29 / (v vzorčnem traku).

3. vrsta:  X-  (za to snetje uporabimo 1 petljo krajčevo) -
T- M-T-1 -3y-  |:T—X:| -«/- |:X—T:| -%</-  |= T~ X :| - (zazadnjo
snetje uporabimo tudi 1 petljo krajčevo). V nastopnih vrstah je krajec
zopet pravilen.

5. vrsta: - |=X “Tl - 5 y-|:T~ X : | X ~\~  l : K ~l-\  - 5y-

I* T — x ; | — •

Narisek št. 46.

99

7. vrsta: - X- - 3 X- |i/-Ml h T ~ X =| -3«/-

l :  X—T : l “</•

9. vrsta: - |:T - X =1 - X- 1= X - T =1 - 3 X ~  PT - X;| - X-

l=x-T=|

11. vrsta: X-|: J-X:| -?- X -J- |s X - T =| - X- |M“Xi|

X -T- l ; X — T : l -x.

13. vrsta: - |i T - Xi| - X- |: X - T l| - 3 X- |š? -X i| - X-

hx-Ml-.

15. vrsta: ^— |:T-X-| - T - X - T ~ |=X-T-‘| - 5X- |:T-\:| -

T-X-T-|:X-T ; I

17. vrsta: - |: X - T :| - X - |i T - X=| - 3 X - |:/- J :| - X -

h T—x :| -•

19. vrsta: /- (za to snetje uporabimo 1 petljo kraj če vo) -
T- l : X — T-'| — 3 X— |:T —X:| -X- |=X-T:| -3y-|;]'-X:|-- (Zazadnjo
snetje uporabimo tudi 1 petljo krajčevo.) V nastopni vrsti je krajec
zopet pravilen.

Od prve vrste se vzorec ponavlja. Vzorec se konča s prvo ali
z 11. vrsto.

Take kvadrate  pletemo tudi po drugem načinu.  Nasnu-
jemo si toliko petelj, da računimo za vsak prazni kvadrat 1. vrste
po 2 'petlji, za vsak križec pa po 4 petlje. Nasnutek ima torej
36 petelj brez krajca, ki ga vselej dodamo.

Kvadrati se v vzorčnih vrstah širijo za 2 petlji na vsaki strani;
sploh pletemo vse kakor pri vstavku, ki smo ga spletli po drugem
načinu.

V 1. vzorčni vrsti pletemo pod začetnim križcem vsakega
velikega kvadrata: J -X-K~T  (kakor za podlago); za sklepni križec
kvadrata, ki si ga mislimo spodaj (vidiš ga v sredi 1. vrste nariska
št. 46.), pa pletemo 4 desne petlje.

1. vrsta:  - |!X-2 — Xi| -4X- |IX-2-Xi| -•

2. vrsta in vse sode vrste:  zgolj /; iz dvojnoovitih petelj
pletemo /j.

3. vrsta:  V tej vrsti pričnemo oba velika kvadrata ob krajcih,
da pletemo 4 X in končamo kvadrat, ki si ga mislimo v sredi,
tako: J - \ - X - T- Po narisku ne napredujemo v tej vrsti prav nič,
ker moramo plesti po dve vzorčni vrsti za vsako tako vrsto, kjer
so sklepni ali začetni križci velikih kvadratov v eni in isti vrsti;
pletemo: T-X-X-2~X-4X-|iX-2-X;|-4x-X-2-X-
X - T- P 11 ^ za  5-i 9- in za  vrhovno narisano vrsto pletemo po d v e
vzorčni vrsti.

7 *

100

5.vrsta:/-2-X-8y-|:X-2-X:|-8y-X-2-X-
7. vrsta: X- 12 X- |:X- 2 -X : | - 12x-X-T-

9. vrsta je prav taka, kakršna je 5. vrsta.

11. vrsta je prav taka, kakršna je 3. vrsta.

13. vrsta je prav taka, kakršna je 1. vrsta.

15. vrsta: 2X- |*X — 2  — X=| “8X- PX-j?-X=| -2x.

17. vrsta:  4x-  |:X — 2~X^|  - 12X- |:X — 2“X^| -4x.

19. vrsta  je prav taka, kakršna je 15. vrsta.

Od prve vrste se vzorec ponavlja. Vzorec se konča s 3. ali s
13. vrsto.

Čipke in vstavki.

1. Čipke.

Te pletemo ali počrez ali podolgoma. Pletemo jih tako,
da je vsaka druga vrsta na licu in vsaka druga vrsta na narobni
strani dela.

Petlje pletemo prav tako, kakor so v čipkah narekovane; poglej
kratice in znake na strani 53. čipke zaljšamo nekaterikrat ob krajcih
z navadnimi zankami, z zančnim nasnutkom ali z rogljički. Navadne
zanke popišemo v 7. čipki, zančni nasnutek je popisan na strani 7.,
rogljičke popišemo v nastopnem dotičnem oddelku na koncu čipek.

Čipke so dosti lepše, ako niso spletene pretrdo, črez nasnutek
radi pletemo eno vrsto desnih (oziroma levih) petelj, preden pričnemo
plesti po diktatu.

1. čipka.

Ta čipka tvori poševno proti zobcem tekoče luknjice. Lihe vrste
pletemo na licu čipke. Nasnujemo 6 petelj.

1. vrsta: | -X-|.

2.  vrsta: |-X-3/-X-|-

3. vrsta: \ - 2

4. vrsta: |-X-4/-X-|-

5.  vrsta:  | -X- |:T~X : | -J~/~  I-

6. vrsta: |-X-5/-X-|-

7. vrsta: | - 2 X-]"-X - 2 X-/-|.

8. vrsta: |-3o-3/-X-|-

Od prve vršte se čipka ponavlja.

101

2. čipka.

Ta čipka je sestavljena iz ribje kosti;  pri gladkem krajcu
teče tik tega krajca, pri zobatem pa tik prve polovice zobcev. Ta
čipka ni na obeh straneh enaka. Lihe vrste pletemo na narobni
strani čipke.

Nasnujemo 9 petelj.

1. vrsta:

2. vrsta:

3. vrsta:

4. vrsta:

5. vrsta:

6. vrsta:

7. vrsta:

8. vrsta:

-2/-|-77-y-T-X-|.

-2/-T-^-2y-T-X-|.

-2/-T-77-3y-T-X-|-
-2 < /-T-5y-T-X-|.
-2/-T-7i-4y-T-X-|-
-3o-5y-T-X-|.

Čipka se po teh vrstah ponavlja; izbrali smo si jo za 5. jopico.

3. čipka.

Pri tej čipki vidimo tik gladkega krajca ribjo kost,  tik
zobatega pa semtertja tekoče navadne luknjice.  Ta čipka
je na obeh straneh enaka.

Nasnujemo 10 petelj.

1. vrsta:  | - 3y-J-&-2y-'\- «/-1.

2. vrsta:  | - 6 y-'\-£>  - </-|.

3. vrsta: | - 3y-"f-£ - 3y-J -|.

4.  vrsta: | - 7y-f- £ -V- 1 .

5. vrsta: | - 3</-|-£ - 4</-j-1-

6. vrsta: | - 8 </-J-&-J -|.

7. vrsta: \ - 3 y-J - £ - 2 </-X~J -

8. vrsta:  | - 7y- J-£  - </-|. V začetku te vrste položimo
nit pred delo, da je krajec lepši. Prav tako še pričnemo 10. in 12. vrsto.

9. vrsta: | - 3y-\-& -X</-  X-

10. vrsta: j - 6y-j- - </-  |.

11. vrsta:  | - 3 </-1 - &  - X - j - /•

12. vrsta:  |- & -«/-1.

čipka se po teh vrstah ponavlja.

4. čipka.

Pri tej čipki teko tik gladkega krajca lestvice,  tik zobatega
pa tečeta 2 vrsti navadnih luknjic;  tudi te luknjice teko sem¬
tertja kakor pri 3. čipki. Sredi zobca je še posamezna majhna
luknja.  Sode vrste pletemo na licu dela, lihe vrste pa na narobni strani.

102

Nasnujemo 11 petelj.

1. vrsta:  I - X-\-2y-J-X|.

2. vrsta: | - 7 «/-<*/-«/-1.

3. vrsta: | - X-§-\- 3y-J-7\ -}-</-|.

4. vrsta: | - 8 </-- </-|.

5. vrsta: I - X - 2 2 X-T“ K -J- «/-I-

6. vrsta: | - 6y-<«/-2«/-1.

7. vrsta: | -X-2-\-/“</“X-?- &-?-</-X-

8. vrsta: |-8y- < *4 / ’-,/-|- V začetku te vrste položimo nit
pred delo kakor v 8. vrsti 3. čipke. Prav tako še pričnemo 10. in
12. vrsto.

9. vrsta: | - X~ 2-X-«/-/-?-&-?-</-/•

10. vrsta: | - 7 </- d/- </- |.

11. vrsta: | -X-2  “X-X&-?-</“X-

12. vrsta: | - 6«/- d /-*/-|.

Čipka se po teh vrstah ponavlja.

5. čipka.

Ta čipka tvori pri gladkem krajcu luknjaste trikotnike,
pri zobatem pa goste kvadrate, čipka je na obeh straneh enaka.
Nasnujemo 12 petelj.

6. čipka.

Ta čipka tvori pri gladkem krajcu goste trikotnike, pri
zobatem pa progaste kvadrate (iz navadnih luknjic in iz lestvic).
Proge teko poševno proti zobatemu krajcu. Sode vrste pletemo na licu
dela, lihe vrste pa na narobni strani.

103

Nasnujemo 14 petelj.

1. vrsta: |- 2y-f-\-/-2-7C-

2. vrsta: | - 6 y-<*/- 3 ( /-'\-\-|.

3. vrsta: | - 2 </-j-X-2«/-g - 77 - |:T-77=1 - </-

4. vrsta: | - 64y-T~X-I-

5. vrsta: | - 2 - 3y-2 - 77 - |:f-77:|-</-

6. vrsta: | -6y-^/-5y-j-\-\.

7. vrsta: |-2y-T-X-4y-2~X- |:T-X:|-y-

8. vrsta: |-6y-*/-6y-T-X-|-

9. vrsta: | - 2y-|-X-5y-§ - 77 - |:T~ 77:| -*/-

10. vrsta: |-6 ( /- (Z /-7 1 /-'f-X-|-

11. vrsta: |-2 f /-J-\-6y-2-77-| : T-77:|-,/-

12. vrsta: | - 6 - 8y -'\-\-|.

13. vrsta: | - 2y-|-X- 7</-2-77- |:T“7t=| -✓-

14. vrsta: | - 6</-<z/-9 </-|-X - I-

15. vrsta: \-2 -\-Ib </-\.
lO.vrsta: | - 7 o - 10</-]-X - I-

Čipka se po teh vrstah ponavlja; izbrali smo jo za 3. jopico.

7. čipka.

Ta čipka ima pri zobatem krajcu navadne drobne zanke.
Tik tega krajca pletemo 5 semtertja tekočih vrst navadnih luknjic,
tik gladkega pa ribjo kost tako, da je med vsako vzorčno vrsto ena
gladka vrsta. Med obema luknjastima krajcema (to je v čipki) pa
pletemo lahek gost vzorec. Lihe vrste pletemo na licu dela.

Nasnujemo 21 petelj.

1. vrsta:  | - 2 </-]-\  - |:y-/:| - </-  |i \-  X j| - </•

2. vrsta: J- 12/-  |:y-/:| -4/.  Prvi ovoj v sodih vrstah
držimo nekoliko s palcem desne roke, da se naredi zanka lepše.

3. vrsta: | - /i-]-2y-  - |jT — X|| -/•

4. vrsta: j- 12/- \:</-/-\  - 3/-|.

5. vrsta: \ - 2</-J-  \:y- HJ-\H -</■

6. vrsta: f- 12/- |:/-/:|-4/-|.

7. vrsta: | -X 2  </“ |l/“ ~  IIT“X  j|-</■

8. vrsta:  j - 12/- \</-/\  -3/- |.

9. vrsta:  | - 2 </-’\-\  - |;</-/;| - af-  |j ?- X j| - </■

10. vrsta: J- 12/- |j«/-/i|-4/— |.

11. vrsta: \~X~J-2y-  |j/-</j|  - |jT  — Xj|  -«/•

12. vrsta: T- 12/- |:«/-/j| - 3/-|.

13. vrsta: l-2y-J-\-  |j«/-/j| -«/- |iX — T!l -X - «/-

104

14. vrsta: J-Tf-ll/- |=<^-/l|-4/- |.

15. vrsta: | |i/-«/i| - I!X — T|| -X-*/.

16. vrsta: j-X- 11 /- |jy-/|| -3/-1.

17.  vrsta: | -2y-J-\-  -X- |j X — TII -X-<X

18. vrsta: J-77- 11/- |:«Z-/:|-4/- |.

19. vrsta: | |:/-</:| - |j X — T H -/-«/•

20. vrsta: f-7^ - 11/- - 3/-|.

21. vrsta: | - 2«/- \  - X - |:«/~ / : | -</- |j X - Til “ X -</•

22. vrsta: ~f\  - 11 /-|.V-/:| - 4/-|.

23. vrsta: | -X-T - 2 X- l : /“</ ; | - |;X-J j|-X-X-

24. vrsta: j- 7\  - H/- |:X-/:| -3/-1.

Čipka se po teh vrstah ponavlja.

Še lepša je ta čipka, ako pletemo pri ravnem krajcu namesto
skrajnje petlje enega izmed peterih ozkih vzorcev, ki smo jih nare¬
kovali na strani 70.

, 8. čipka.

Ta čipka ima ob krajcih velike luknje  (kakor pri «grahku»);
v sredi pri zobcih je lepa sedmeroluknjasta cvetka.  (Ta cvetka
je podobna oni v 6. težkem preslegastem vzorcu za rob na strani 87.)
Med gostim vzorcem obeh krajcev so poševno tekoče drobne luknjice;
število teh luknjic narašča proti koncu čipke in se izgublja proti vrhu.
Lihe vrste pletemo na licu dela.

Nasnujemo 45 petelj.

1. vrsta : | - 18|fX-Til  - 2 </- X-2  -X-  5y-1.

2. vrsta:  | - 6y-  j/-  17/- 18y-|.

3. vrsta: |-X-X-2-X-8y-X-2-X- ||‘ X — TII ~
2y-X-2-X-4y-X-2-\-l-

4. vrsta:  |-  16/-<*/- 10,/-,*/- 2y- |.

5. vrsta:  | - 16 y- |j X-  Til “ 2  X-  X - 2 ~ X - 10«/- - |.

Za kratico a&  pletemo iz predzadnje petlje 1 desno in 1 desno-
zasukano petljo.

6. vrsta:  | - 13«/-«</- 13/- 16y-|.

7. vrsta: | - «/-X- 2 “X - 6«/-X-  2 ~X~  |l X - T i) -2«/-
X-2-X-HX-X-2-X-|.

8. vrsta:  \ -V& </- d/-\2 / - d/  - 8«/- d/- 2«/-|.

9. vrsta:  | - 14«/- |:X-T:| “ 2 X-X~  2 “X  - 17«/-<^-|-

10. vrsta:  | - 20 ,*/- 9/- 14 y-|.

11. vrsta: |-«/-X-2-X-4«/-X-2-X-! : X-T:|-2«/-

X-2-x-l2y-X-2-X-2y-X-2-X-|.

105

12. vrsta:

<*/- 2 x-|.

13. vrsta:

X '| —  3 x~ —  |.

14. vrsta:

15. vrsta:

X-i8y-X-2-

16. vrsta:

d/ —  4 X —  —  2 X —  I.

17. vrsta:

X ; | -3x-X-1-

18. vrsta:

19. vrsta:

X-§-X-l2x

20. vrsta:
d/—  2 X— |.

21. vrsta:

22. vrsta:

23. vrsta:

X-2-X-HX-

24. vrsta:

2 X - |.

25. vrsta:

26. vrsta:

27. vrsta:

X-2~X-4x-X-2-X

28. vrsta:
2 X - I-

29. vrsta:

30. vrsta:

—  X~ d/  — 4 X- df  — 14 X —  <?/ — 8 / — d/-  6 X-

-12x-X-T-2X-X-2-X-13x-|:X-2-

-6x-«/-2/-(ž/-  15 x-<«/-6/- 12 X-1-

-X-X-2-X-2x-X-2-X-X-T-X-2-

X-3x-X-2-X-l-

-X-(X / ’-5x-«?/-18x-2/- ( X / -2/-2x-

-13x-T-X-X-X-2-X-13x-|:X-2-

-5x-^-2x-^/-15x-^/-5/-12x-|.
-X-X-2"X-6 x-2-X-X- |:T-X:|-X-
X-2"X-2x-X-2-X-|-

-X-«/-4x-^/-14x-^-7/-X-^/-7X-

-14x-X-|:T-X:|-X-X-2-X-17x-X-l-
-19x-^/-9/-14x-|.
-X-X-2-X-8 x-2-X-X- |;T-X!| -X-
X-2-X-l-

-X-«?/- 13 X- 11 /-x-/-9x-/-

- 16x-X-|!T-Xi|-X-X-2-X-10X-X-l-

-12x-^/-13/-16x-|.

-x-x-2-X-iox-2-x-x-|i'T-X]|-x-

-X-,/-6X-/- 15/-X-

11X-«/-

-i8x-x-|j : T-x : il-x-x-2-x-3x-x-i-

_ ,-5X-X/- 17/- 18X-|.

31. vrsta: | -X- X - 2 - X - 10X- X - 2 “/“ X- IfJ-X j| -
2X-X-2“X-2-X-l-

32. vrsta: | - X - X - <*/- 18/-X-<^-12x-«/-

2 X - I-

Od prve vrste se čipka ponavlja.

9. čipka.

To in naslednjo čipko pletemo podolgoma; take čipke rabimo
večinoma za pletene jopice. Da je spodnji krajec lepši, nasnujemo
take čipke z zančniin nasnutkom. Popisan je na strani 7.

106

Za vsak zobeek naše 9. čipke spletemo tolik kos, da imamo na
vsaki strani vrvice po 16 zank, ker je vsak zob 16 petelj širok. Da
sta oba krajca enaka, še dodamo 1 zanko na koncu nasnutka, za
skrajnja šivčka pa še posebno dvakrat po 3 zanke.

Ako nam je zančni nasnutek prezamuden, si lahko nasnujemo
tudi navadne petlje, in sicer za vsak zob po 16 petelj, za dodatek
1 petljo in za vsak skrajnji šivček s skrajnjo petljo vsaj po 3 petlje.

Narekujemo le 1 zob in dodano petljo, brez skrajnjih petelj in
brez skrajnjih šivčkov. Vsi zobje, kolikor jih imamo na pletenki, se
pleto po tem diktatu, in le na koncu lihih vrst pletemo še dodano
desno (oziroma levo) petljo. Lihe vrste pletemo na licu dela.

Pri tej čipki vidimo 3 vrste drobnih luknjic;  te vrste
teko semtertja v vodoravni  legi. V gorenjih vrstah pletemo
med temi luknjicami navadni patentni vzorec.

I. in 2. vrsta:  zgolj ,/.  (Skrajnjih petelj ne narekujemo.)

3. vrsta:  zgolj /. 4. vrsta:  zgolj ,/.

5. vrsta:  zgolj 6. vrsta:  zgolj /.

Tako pletemo prvih 6 vrst, ako smo pričeli čipko z zančnim
nasnutkom. Ako pa pričnemo čipko z navadnim nasnutkom, pletemo
prvih 6 vrst po diktatu 10. čipke in potem nadaljujemo 9. čipko od
7. vrste dalje.

7. vrsta: y-J-|;$-/;| - Ih - |= /—S=|  -?• Na  koncu «/.

V sodih vrstah  pletemo za znak S levozasukano petljo, za /
pletemo ,/; ostale petlje pletemo levo. Vsako sodo vrsto pletemo
po diktatu prejšnje lihe vrste.

9. vrsta: 2y-T-|:S-/=|-S-*-S- |:/-S=| -?-</• Na
koncu y.

II. vrsta: 3y-J-  |:S-/:| - X -1:/ — S : l -J-2y.  Na koncu,/.
13. vrsta: ,/- ? - X-X-T “ S -/-S~ X - S"/-S-T"  <•/“

X-T-  Na koncu </.

15. vrsta:

Na koncu </.

17. vrsta :3x-T-X-y-T-S-^-S-T-«/-X-T-2y.
Na koncu </.

19. vrsta:  X - |: T - X - «/:| - T “ X “ l :  T “ X - X : | - T< Na
koncu ,/.

21. vrsta: 2y-f - X-T “X - X-f- X- X- T - </-X-

Na koncu </■

23. vrsta:  3 X - |: j - X - </:| - X - T - X- X - T - 2 </.  Na
koncu t/.

107

25. v r s t a: V tej vrsti pričnemo patentni vzorec. Kako pletemo

navadni patentni vzorec v semtertja tekočih vrstah, je popisano na
strani 32.; tukaj pletemo: 2 pat. 1  (ovijemo in petljo preložimo —
levo snamemo) - «/ -J -\- </ -? - X - T - - X~T ~ </ ~7\-  Na

koncu 1 pat. (ovijemo in petljo preložimo).

26. vrsta:  2 pat. (levo snamemo — ovijemo in petljo preložimo)

— 11 / — 1 pat. (ovijemo in petljo preložimo). Na koncu 1 pat. (levo
snamemo).

27. vrsta:  2 pat. (ovijemo in petljo preložimo — levo snamemo),

- 2 y-|-XX-X-T-2y-l  pat.(levo snamemo). Na koncu
1 pat. (ovijemo in petljo preložimo).

28. vrsta  je taka, kakršna je 26. vrsta.

29. vrsta:  3 pat. (ovijemo in petljo preložimo — levo snamemo
i. t. d.) - 2 y-J-\ - </- X~T~  2 y-2  pat..(ovijemo in petljo pre¬
ložimo— levo snamemo). Na koncu 1 pat. (ovijemo in petljo preložimo).

30. vrsta:  3 pat. (Tukaj pričnemo pat. petlje z levim snetjem)
-9/-2  pat. Na koncu 1 pat.

31. vrsta:  4 pat. (ovijemo in petljo preložimo i. t. d.) -y-J-
X-T - </-  3 pat. (levo snamemo i. t. d.). Na koncu 1 pat. (ovijemo
in petljo preložimo).

32. vrsta: 4 pat.-5/-3  pat. Na koncu 1 pat. (Vidimo po
vzorcu, kako nam je pričeti.)

33. vrsta:  5 pat. (Odslej pričenjamo v lihih vrstah vse patentne
petlje z ovojem in s preloženo petljo) - </-j~X  - 4 pat. Na koncu
1 pat.

34. vrsta: 5 pat.-3/-4  pat. Na koncu 1 pat.

35. vrsta:  12 pat. Namesto 6. in 8. patentne petlje spletemo le
po 1 levo petljo. Na koncu 1 pat.

36. vrsta:  12 pat. Na koncu 1 pat.

V 36. vrsti je vsak zobček le 12 petelj širok.

To čipko smo si izbrali za 2. jopico.

Ako porabimo to čipko za jopico, nadaljujemo patentni vzorec,
ki se nam je sestavil med dvema zoboma po 36. vrsti. Vse lihe vrste
pričnemo in končamo z ovojem in s preloženo petljo; sode vrste pa
z levim snetjem. Ako pa hočemo plesti jopico s kakim drugim
vzorcem, pletemo črez to čipko še 8 vrst, in sicer tako, da se
vidita na licu dela 2 desni vrsti, 4 leve vrste in 2 desni vrsti.
Potem šele nadaljujemo novi vzorec.

Kratica «pat.» je patentna petlja.

108

10. čipka.

Tudi ta čipka se plete podolgoma,  lahko jo uporabimo za
jopico. Čipko pričnemo z zančnim ali pa z navadnim nasnutkom.
(Narekovana je z navadnim nasnutkom.)

Vsak zob je širok 26 petelj; tukaj nam ni treba dodajati nobene
petlje, da bi bila krajca enaka. Nasnujemo, kolikor zob nam je drago;
za skrajnji šivček in za skrajnjo petljo dodamo vsaj po 3 petlje.

Narekujemo le 1 zob — brez skrajnjih šivčkov in brez skrajnjih
petelj. Lihe vrste pletemo na licu dela.

Pri tej čipki vidimo ribjo kost,  ki teče navpično poleg
srede zobca  ter se na vrhu izgubi. Med zoboma nastajata po
2 vrsti drobnih luknjic.  Te luknjice se izgube na \rrhu  čipke,
kjer nastane le ena vrsta lestvic. Med zoboma  nastane
vzorec « grahek*.

1. vrsta:  nasnutek že računamo za eno vrsto.

2. vrsta:  zgolj /. 3. vrsta:  zgolj /.

4. vrsta:  zgolj 5. vrsta:  zgolj /.

6. vrsta:  zgolj /.

7.  vrsta: f - S - 2/-X -S i| - 2y- T“ X - |: S-/H  -
/-2/-S-T- 1

8. vrsta: 2  y-2-2y-2-  |;«/-2:| -2/-T-77-  |:2-X : .| -
2-2y-2-/.

9. vrsta: ( /-'f_s_2/-X-S-|:/-S:|-2y-T-X-|:S-

/:|-S-X-2/-S-T-y.

10. vrsta: 2/-2-2y-22-|:y-2:|-2/-T-77-|:0-
y:|-22-2,/-2-2/.

11. vrsta: 2 < /-|-S-2/-X-|:/-S:|“2y-T-X - |=S-
/:|-/-2/-S-|-2y.

12. vrsta: 3/-2- 2y-g-|:y-g:| - 2/-f-77  - |:2-X=| -
2- 2«/-2 - 3/.

13. vrsta: |'-X-</-T-S-2/-X-S-/-S-2 ! /-|'-X-

S-/-S-x-2/-s-T-y-x-T.

14. vrsta: y-3/-2-2y-2 2-y-2-2/-'1-77-2 -X-
22-2 y-2-4/.

1  V 7. vrsti se v srednjih zobcih stieeta po 2 oviti petlji; prav to se
zgodi še v 13., 17., 21., 25., 29. in 38. vrsti.

2  Iz dvojnoovite petlje v srednjih zobcih pletemo levo in desno petljo. V
8. vrsti sta obe petlji (ob krajcih) razdeljeni; da sta krajca enaka, pletemo v
začetku  vrste l  namesto narekovane d.  Prav tako pletemo v 14., 18., 22., 26.,
30. in 34. vrsti.

109

15. vrsta :  T~S-2/-X-/-S-2/-T“X-

S-/-X-2/-s-W-X-W-

16. vrsta: 5/-2 - 2 /- 2 -y- 2 -  2/-f -77- 2 - /-g-
2y-2-5/.

17. vrsta: |-X-T-X-X-T-S-2/-X-S-2 < /-|-X-

S-x- 2 /-s-T-x-x-T-x-T-

18. vrsta: < /-5/-2-2 < /-22-2/-J-X-22-2y-
2-6/.

19. vrsta: X - T - X-T - X - </-?“ S - 2/-X - 2 y-J-X -

x- 2 /-s-T-y-x-T-y-T-x-

20. vrsta: 7/-g-2 ,/-g- 2/-f-7\>2- 2y-g-7/.

21. vrsta:'f-\-2y-]'-X-y-]'-S-2/-X-2X-X-

2/-s-T-/-X-T-2/-x-T-

22. vrsta: </- 7/-2- 22-2/-2-2y-2-  8/.

23. vrsta: X-2 _ X-</-T - X- X- T“S~2/-X-X-
2/-S-T-^-X-T-X-X-2-X-

24. vrsta: /-,//-6/- |:2-2y-2 : | -6/-/'-/.

25. vrsta: J-X-X-2 -X-J-X-X-T-S-2/-X-2/-

S-T-/-X-T-X-2-X-X-T-

V tej vrsti je vsak zob za 1 petljo preširok; ta petlja se zopet
izgubi v 29. vrsti.

26.  vrsta: y-2/-5/-  |:g-2y:|-g-5/-^-3/.

27. vrsta: X-2-X-X-T-X-T-X-X-T-S-/-7F-

/-s-T-«/-x-T-v-t-x-x-2-x-

28. vrsta: /-8/-g-  3 </-2-8/-Z'-/.

29. vrsta: T-X-X-2“X-2y-T-X-X-T-X-X-T-

y-x-T- 2 x-x- 2 -x-x-T-

30. vrsta: 2/-7/-g-8/- M- 3/.

31. vrsta: - |:X- 2 ~X : | - </-]- X- X-2 ~ (treli sosednjih

petelj — 2 zasukani in 1 desno — ne spletemo, potezamo pa prvo
črez drugo in drugo črez tretjo petljo); sedaj šele spletemo tretjo
petljo desno in nadaljujemo vzorec.  |:  X — 2 —  X : |

32.  vrsta: - \./-A/-/'\  -4/-^-4/- \./~ A /-/:|

33.  vrsta: f - X - |=X - 2 “X:| - X- X - 2 “ - l ; X-

2 — X : l  -X-T-

34. vrsta: «/ - / /  - Ak - /-\ -2 / - & -2 / - [./-

//- /\- 2 /.

35. vrsta: - |.*X- 2 ~A-\  -X-T“X-X-§X-J-X-
l :  X - 2 " X : | - ■

36. vrsta je prav taka, kakršna je 32. vrsta.

110

37. vrsta je prav taka, kakršna je 33. vrsta.

38. vrsta  je prav taka, kakršna je 34. vrsta.

39. vrsta  je prav taka, kakršna je 35. vrsta.

Ako uporabimo to čipko za jopico, nadaljujemo vzorec po zadnjih

štirih vrstah.

Kako pletemo rogljičke na zobati krajec pletenih čipek.

1. ) Gosti rogljički.  Ko dospemo na konec zobatega krajca,
spletemo iz zadnje skrajnje petlje 3 petlje, in sicer tako, da pletemo
iz te petlje prvič 1 desno, potem 1 desnozasukano in končno zopet
1 desno petljo. Nato obrnemo delo, preložimo prvo petljo na desno
pletenko in zazankamo 2 petlji, ker smo prej pridobili dve petlji.

Tako pletemo bodisi v vrstah, kjer se čipka širi, ali kjer se
poožuje, da je le na koncu skrajnja petlja.

Ako pa vidimo v vrstah, kjer se čipka poožuje, na koncu snetje
(X) namesto skrajnje petlje, zazankujemo po 3 petlje namesto po dve.

V narisku št. 48. vidiš goste rogljičke.

2. ) Zančni rogljički.  Nasnujemo za 2 petlji več, nego je

diktirano v nasnutku čipke. Pri zobatem krajcu (navadno je to konec
lihih vrst) pletemo namesto zadnje skrajnje petlje: delo

obrnemo in pletemo namesto prve skrajnje petlje prav tako.

Tako pletemo zančne rogljičke v vrstah, kjer se čipka širi in
kjer se poožuje. V narisku št. 49. vidiš take zančne rogljičke.

Pri 3. in 4. čipki,  stran 101., pa izpuščamo v onih lihih vrstah,
kjer se čipka poožuje, predzadnjo narekovano petljo (tukaj X), ker
koncem teh vrst ni skrajnje petlje; vse drugo pletemo kakor doslej.

Čipke, ki se poožijo le v zadnji vrsti, se ne dado zal j sati z
rogljički, ker takrat zazankujemo več petelj obenem.

Ako nam je tako delo prezamudno, pa lahko kvačkamo
drobne zobce na zobati krajec; a to storimo šele potem, ko smo
dokončali ves kos čipek. Za take drobne zobce kvačkamo 1 g. p. 1  v
prvo skrajnjo petljo pri zobatem krajcu; potem * 3 v. p. ali pa
5 v. p.; v prvo teh verižnih petelj 1 g. p. in še 1 g. p. takoj v drugo
skrajnjo petljo spletene čipke; izpustili smo eno skrajnjo petljo, nad
to petljo je skrajnji zobček. Od znaka * ponavljamo delo, dokler ne
dospemo na drugi konec spletenih čipek.

Kvačkane rogljičke lahko napravljamo pri vsaki čipki, torej tudi
pri takih, kjer zazankujemo konec zobcev več petelj.

S pletenimi rogljički pa le zaljšamo 3., 4., 7. in 8. čipko.

1  Kratice so: g. p. = gosta petlja; v. p. = verižna petlja.

111

2 .  Vstavki.

Vstavke pletemo na dveh pletenkah, delo obračamo v vsaki
vrsti. Vrste pletemo tako, da je vsaka druga vrsta na licu in vsaka
druga vrsta na narobni strani vstavka. Petlje pletemo prav tako,
kakor so narekovane; glej kratice in znake na strani 58.

Navadno narekujemo tudi skrajnji šivček in skrajnjo petljo;
kjer ne, tam je izvršitev omenjena. Krajec je lahko zobat ali gladek.

1. vstavek.

Ta vstavek tvori zobat krajec.  V sredi vidimo semtertja
tekočo gosto progo, ob straneh pa 3 vrste drobnih luknjic; tudi te
luknjice teko semtertja. Lihe vrste pletemo na licu dela.

Nasnujemo 26 petelj in pletemo črez to vrsto zgolj leve petlje.
1. vrsta: | -

l :  x—T : l — s — I •

V sodih vrstah  pletemo — razen skrajnjih petelj — zgolj
leve petlje.

3. vrsta: | -|;X-j';|-2y-X-2y-K-2 f /-]'-3y-]'-

l :  X — T : | — S — I •

5. vrsta: \-\:\-'\:\-2y-\-X~2y-'\-5y-'\-
l : x—T : l - S -1-

7. vrsta: I - S - |:? -/:| - </-?- 2 J -X - 4y-  / - 2 «/-

9. vrsta:

11. vrsta:  | - S - |: ? — X-| - J-oy-J-2 r /-\-X-2y-

hT—x =| -1-

Od prve vrste se vstavek ponavlja, dokler ni dovolj dolg.
Preden všijemo vstavek v perilni kos, še poravnamo zobata
krajca, in sicer tako, da skvačkamo  od enega zobca do drugega
toliko verižnih petelj, da vstavek ne vleče (n. pr. 7 v. p.); na vrh
vsakega zobca pa kvačkamo po l gosto petljo. — Ako poravnamo
le en krajec, nam tvori drugi krajec drobne zobce.

2. vstavek.

Ta vstavek je sestavljen iz 7. lahkega preslegastega vzorca za
pletenje vzorčnega traku, na strani 59., in tvori tudi zobat krajec.
Lihe vrste pletemo na licu dela.

Nasnujemo 51 petelj; črez nasnutek pletemo zgolj leve petlje.

112

1. vrsta: I - S - |:? - A'\  - l : T-</-I- X -J-  X - 3 X -J-

V sodih vrstah pletemo — razen skrajnjih petelj — zgolj
leve petlje.

3. vrsta: | — S-|-*T — X^|-hT— —  T~X —J — X-^X—X — T~
3x-T-X-x-x-T-/ : l-l : T-x:|-l-

5. vrsta: I -S- | : T“ X : | - | : T“ 5  X- T -X- T - X - T “ 5  </-
T-X-T-X:|-|:T-X:|-I-

7. vrsta: |-S-| : T-X : |-| : T- 7 X-T-X-T-X-5,/-X-
T—x ; | - l : T _ x : l -1-

9. vrsta: | — S~ | : T — X^| — — ^ — T~X — 3^—X — T - X — T —

X-T-X-3y-X-T"X:|-|:T-X:|-|.

11. vrsta:

T-x-T-x-x-

13. vrsta:

T-X-T-X ; | - |:

15. vrsta:

3</-X -  I — X - 1

17. vrsta:

19. vrsta:

T-x-T : l-x-T

21. vrsta:

x-T : l - x-T-s -1

23. vrsta:

3x-x-T-x-I

25. vrsta:
y-X-T-3x-T

27. vrsta:

-S-|-'T-X:|-| : T-3x-T-X-X-X-T-3y-
X—T — X : l — l : T“X : l — I-

-s- |:T-X:|-|:T-5«X-T-X-T-S^-T-X-

-X:|-|.

-s-l : T-x : l-|:T-x-3x-x-W-T-x-

-x-T-x : l-|:T-x ; |-i-

-|;x-T=l-l ; x-x-x-T-3y-T-x-«/-x-

f-X-T-3X-T-X-T:|-X-T-S-l-

-|;X-T:|-|:X-T-5x-T-X-T-X-T-5y-

S-|.

-1= X - T =1 - l ; X-5 y-x-T-x-T-7 x-T-

- |iX-Ti|-|:X-3y-X-T-X-|-x-|-X-
—X—T ; | — X—T~ S — I*

- |iX-Ti|-|:X-y-x-T-x-T-3x-T-x-
■X-?:|-X-T-S-l-

-1:x  — i -I -  l : X-T-X-T-5x-T-X-T-5y-
T-X-J:|-X-T-S-1

29. vrsta: |-|' ! X-?:|-| : X-T-X-T-X-3X-X-T-X-

T-X-3y-x-T-X-T : l-X-T-S-l-

Od 3. vrste se vzorec ponavlja, dokler ni vstavek dovolj dolg.
Prav lep je tudi ta vstavek, ako pletemo male kvadrate tako,
da so na licu dela leve petlje. Tedaj pletemo v sodih vrstah te
kvadratne petlje desno namesto levo.

113

Tudi pri tem vstavku poravnamo zobata krajca, preden všijemo
vstavek v perilni kos. Najbolj pripravno je, da kvačkamo  od vrha
enega zobca do vrha drugega tako-le: 1 g. p. 1  na vrh prvega zobca;
7 v. p.; 2 dvš. p. v srednjo skrajnjo petljo ene poševne stranice (te
dvš. p. dokončamo le do zadnjega ovoja). Takoj še 2 dvš. p. v srednjo
skrajnjo petljo druge poševne stranice tega kota (tudi te dvš. p.
dokončamo le do zadnjega ovoja). Naposled ovijemo nit in jo pre¬
vedemo skozi vseh 5 zank na kvački. Dalje skvačkamo še 8 v. p. in
1 g. p. na vrh drugega zobca. Tako kvačkamo do konca; zobati krajec
na drugi strani vstavka poravnamo prav tako.

Ako poravnamo krajec le na eni strani, se nam napravijo prav
lepe čipke.

3. vstavek.

Ta vstavek je progast;  pri vsakem krajcu je preslegasti
vzorec «grahek*,  v srednji progi so majhni kvadrati in gladke
plošče. Krajec  tega vstavka je gladek.  Lihe vrste pletemo na
desni strani vstavka.

Nasnujemo 37 petelj; črez nasnutek pletemo 1 vrsto zgolj
levih petelj.

I. vrsta: |- |:X-2“X : | -
2/-|=X-2-X:|-I-

V vseh sodih vrstah  pletemo petlje, ki so na desni strani
dela leve, sedaj desno;  prvi ovoj dvojnoovite petlje (znak g)
pletemo levo,  drugega desno;  vse ostale petlje pletemo levo.

Sodih vrst ne popišemo več.

3. vrsta: | -2 < /-X-2 - X-2 ( /-2/-X-4y-'f-3 < /-

T-4 < /-x-2/-2 < /-x-2-X-2y-|.

5. vrsta: | - |:X- 2 “X : | - 2 / -\~  3 X- j - < /-X _ T-
2y-T-3y-X-2/-|:X-2-X:|-l-

7. vrsta: |-2y-X-2-X-2y-2/-X-2X-T-X-T-
X-x-X-T-X-T-2y-X-2/-2«/-x-2-X-2«/-|.

9. vrsta: |-|:X-2~X : |-2/-X-*/-T-3 < /-j'-X-T _
3y-W-X-2/-|:X-2-X-1-|.

II. vrsta: |-2y-X-2 _ X~2
5y-X-2/-2 < /-X-2"X-2X-|-

13. vrsta:  | - |:X- 2-X:|-2/-X-4y-T-3y-T-4y-

X-2/-|:X-2-X:|-|.

1  Kratice so: g. p. = gosta petlja; v. p. = verižna petlja; dvš. p. =
dvojnošibična petlja.

1*. pl. Renzenberg, Pletenje, II. del.

8

114

15.vrsta:|-2 ( /-/-2-X-2y-2/-X-3 < /-|'-y-X-

T-2 ( /-T-3y-x-2/-2y-x-2-X-2y-|.

17. vrsta: |- |:X-2~X:|

X-T-y-T-2x-X-2/-|:X-2-X : |-l-

19. vrsta: |-2y-X-2-X-2X-2/-X-X-T-3 < /-T-
X-T-3x-T-X-X-2/-2y-X-§-X-2x-i.

Od prve vrste se vstavek ponavlja.

4. vstavek.

Ob krajcih tega vstavka pletemo  ribjo kost, v sredi  pa
šesterokotnik (iz levili petelj). V središču šesterokotnika  je
sedmeroluknjasta cvetka; šesterokotnik je obrobljen  z drob¬
nimi luknjicami. Krajec je gladek. Lihe vrste pletemo na
licu dela.

Nasnujemo 30 petelj.

1. vrsta: |-3y-T-X -|i/-S=|-X-T-«/-X-T - X ~
|=S-/:|  - 2y-T-X-X~l -

2. vrsta: 1 - 2/-  f -TV - |iX-2:|  -6/- |:2-X=|  - 2/-

T~7V-X-|.

3. vrsta: |-3y-f ~X ~ l : /~S : l  -/-X-I-X-T-X-X-
T-X-/-l:S-/:|- 2y-T-X-y-| -

4. vrsta: | - y-2/-\- 7V  - \:</-Z'-\ - S-8/-,/-\:Z~ y:\-
2/-T-TV-X-| -

Prvih in zadnjih 6 podčrtanih petelj vsake vrste ne narekujemo
več; to je ribja kost in se plete vedno enako, in sicer v lihih vrstah
po diktatu 1. vrste, v sodih vrstah pa po diktatu 2. vrste.

Odslej narekujemo le srednji del vstavka.

5.  vrsta: - |: / — S : | - X - T - X-X - 2 -X-X-T - X-
l :  S / : l —

6. vrsta: - - k/ 4/- |:2~X:|  -•

7.  vrsta: / - S - /-X -T - X-X -T“ 2 /-J- X-X-T“

x-/-s-/-

8. vrsta: y~Z -  X-5/-2 X-5/- y~Z~  X-

9. vrsta: / - S - X - T “ X - X - T - 4 /- j -X - «/-?-

x-s-/.

10. vrsta: y~Z~  5/- 4y-5/-2-«/.

11. vrsta: /-X-?-«/-X-J-6/-J-X-X-?-X-/■

12. vrsta: </- 5/-65/-X.

13. vrsta: TV</-X-f-  8 /~T“X-X-?-7V-

115

14. vrsta: X-4/- 8X-4/-X-

15. vrsta: /-y-X-|-3/-X - 2 -

16. vrsta: X-3/-3x-3x-3/-X-

17. vrsta: /-X-?-2/-|:X-2-2/-J-X-/•

18. vrsta: x-2/-2x-  |:/-.^-/:| - 2x-2/-X-

19. vrsta: /-S-J-77-3/-X - 2 -X-3/-77-T-S-/-

20. vrsta: X~3 -/-4  X-4  X-/-3 - X-

21. vrsta: /-$-1-77-/- |:X- 2 -X-1 -/-77-?-S-/■

22. vrsta: X-3-/-2x- |:/-/ / -/:| -2 X-/~3-X-

23. vrsta je prav taka, kakršna je 19. vrsta.

24. vrsta je prav taka, kakršna je 20. vrsta.

25. vrsta: /-S-X-T-X - 8/-X-T-X-S-/-

26. vrsta: X~3- 3/-8 X-3/-2-X-

27. vrsta: /-S - 2 X-J-X - 6/-X -J-2 X-S - /•

28. vrsta: X~3~4/-6X-4/-g-X-

29. vrsta: /-S-T“X-X-T-X-4/-X-T-X-X-T _
$-/•

30. vrsta: X-3~5/-4x-5/-g-X-
3].vrsta:/-S-/-T-X-X-T~X-2/-X-T-X-X-

T-/-S-/-

32. vrsta: X- 3- X- 5/- 2x - 5/- X-3~X-

33. vrsta: - |:/- S : | - T -X- X- T - X- X- T - X- X- T-

l :  S — / : l -•

34. vrsta: - |:X — 3-J - 10/- |:3 — X:| -.

35. vrsta: -|:/-S:|-/-T-X-X-X-T _ X-X-T - / -

36. vrsta: - |:X-3 : | -X- 8/-X- |:3-X-’|  -•

37.  vrsta: - |s/-S :| X “T~ X-X -?- 1= S - /=| -•

38. vrsta: - |: X—3 =| - 6/- |i 3 — X:|-.

Vstavek se po teh vrstah ponavlja.

5. vstavek.

Ta vstavek tvori prav  lepe vejice z listki in je močno
preslegast.  Krajec je gladek. Lihe vrste pletemo na licu dela.
Nasnujemo 37 petelj; črez nasnutek pletemo zgolj leve petlje.
1.  vrsta: |-/-2$-§-X-/-X-T-X-T-X-/-K-T-
2 x-X- 2X-T-X-/-X-W-T-X-/-X-2-2S-/-I-
V sodih vrstah pletemo leve petlje;  le one petlje, ki smo
jih pletli v lihih vrstah levo,  pletemo tukaj desno;  iz dvojnoovite
petlje (znak 2) pletemo 1 levo in 1 desno petljo.

8 *

116

3. vrsta: |-/-2$-2-2 ( /-2-X-3/-X-2-X-X-

X-2-X-3/-X-2-2y-2-2S-/-l-

5. vrsta: |-/-S-/S-2-</- 2 X _ ^ _ 2-X--X-X-2-
y-X-X-2-X-žlv-X-2-^- 2 /-^-2-X-S-/-|-

7. vrsta: |-/-S-/S-2- 2 X-2/-2y-'f-X-X-2“

X-X-X-2-X-X-T-2y-2/-2y-2-x-S-/-l-

9. vrsta: |-/~S-,S-2-X-X-2/-X-X-2-X-2-
,/-X-y-2-X-2-^-X-2/-X-X-2-X-S-/-l-

11. in 13. vrsta sta prav taki, kakršna je 9. vrsta.

15.  vrsta: |-/-S-.£-T-</-T-X-7t-X-T-</-2-

X-2-X-X-^-2-X-2-^-T-X-77-X-T-«/-T-X-

S-/-I-

17. vrsta: | - /- 2 S - X-/- </-J-  X X-/- X-

j - X — I - X -  f/~ \—  X -  l —  </- /~ ~  | —  X —  l —  </ - <■/-

T-2S-/-I-

19. vrsta: |-/-2S-T-X-/-X-T-</-T-X-/-X-
T-S-T-x-X-x-T-S-T-X-/-X-T-x-T-X-/-X-T-
2S-/-I-

21. in 23. vrsta sta prav taki, kakršna je 19. vrsta.

Od prve vrste se vstavek ponavlja.

Vstavke tudi lahko sestavljamo iz nekaterih  presle-
gastih vzorcev. Iz tukaj navedenih vzorcev si prav lahko pletemo
vstavek; ti vzorci so:

Izmed lahkih preslegastih vzorcev:

5. vzorec za rob na strani 65.

Izmed težkih preslegastih vzorcev:

1. vzorec za vzorčni trak: Petero ozkih vzorcev na strani 70.

2. vzorec (ribja kost) na strani 72.

4. vzorec (grahek) na strani 73.

3. vzorec za rob na strani 81.

4. vzorec na strani 81.

Vse te vzorce pletemo po diktatu za pletenje vzorčnega traku.
Vzorci oddelka: Kako pletemo prešiegaste vzorce in čitamo
tipske nariske s križci na strani 96. — tvorijo tudi prav lepe
vstavke.

117

Kako pletemo čipke in vstavke po klekljanih čipkah in

vstavkih.

Te pletemo lahko po obeh načinih, kakor pletemo vzorce po
tipskih nariskih s križci. (Glej dotični oddelek na strani 96.)

Ako pletemo po prvem načinu,  jemljemo za vsako luknjico
po 2 petlji;  ako pa pletemo po drugem načinu,  jemljemo za vsako
luknjico po 4 petlje.  Za oba krajca dodamo nekaj petelj, prav po
vzorčevi širini. Nasnutek si preračunimo tam, kjer so čipke naj ožje.
Naša čipka ima v tej vrsti uvedeno nit. Ako pletemo tako čipko ali
takšen vstavek, nam je prav pazno gledati, v kolikih vrstah se čipka
poširi ali pooži in kje se prične srednji vzorec; to je pri naši čipki
-mizica* in pri 1. vstavku «gosenica*. Kolikor vrst smo spletli, da
se je čipka razširila, prav toliko jih spletemo, da se zopet pooži.

Tukaj naj navedemo 1 čipko in 2 vstavka; vse troje je spleteno
po klekljanih vzorcih.

Krivinice z mizico.

Narisek št. 48. 1

Čipki nariska št. 47. pravijo v obče -Krivinice z mizico*.

Narisek št. 48. ti kaže to čipko, spleteno po prvem načinu.

Za to čipko si nasnujemo 10 petelj, in sicer: za gladki krajec
2 petlji, za drobno luknjico pri gladkem krajcu 1 petljo, za veliko
luknjo 2 petlji in za zobati krajec 5 petelj. Delo pričnemo v tej
vrsti, kjer je uvedena nit". Lihe vrste pletemo na licu čipke.

1  V narisku vidiš pri zobatem krajcu goste rogljičke. Za nje spletemo
na koncu vsake lihe vrste iz skrajnje petlje 3 petlje; v začetku vsake sode vrste
pa snamemo 2 petlji. Narekovane skrajnje petlje izpuščamo na teh mestih. Pre¬
či taj: Kako pletemo rogljičke na strani 110.

Čipka nariska št. 48. je narekovana brez rogljičkov.

118

1. vrsta:

2. vrsta:

3. vrsta:

4. vrsta:

5. vrsta:

6. vrsta:

7. vrsta:
»mizica*.

8. vrsta:

9. vrsta:

10. vrsta:

11. vrsta:
najbolj široka.

12. vrsta:
te vrste) se mora

13. vrsta:
se čipka pooži.

14. vrsta:

15. vrsta:
se mizica sklene.

16. vrsta:

17. vrsta:

18. vrsta:

19. vrsta:

20. vrsta:

21. vrsta:

- 2  x-X - T- 4 x- 1 .

-4x-2/-2x-|-

-2y-'|-x-'|-4y-|.

-4x-3/-2x-|-

-2y-S-T-X-T- 4 ^-l-

-4x-4/-2x-l-

-X- |:X — T : l - S-? -4 '*' -  I' V tej vrsti se prične

-4x-5/-2x-|-

-2y-X-|-3y-T-4y-|.

-4x-6/-2x-|-

-</-V  tej vrsti je mizica

-5x-6/-2x-|- Zobati krajec (to je začetek
plesti v tej in v nastopnih vrstah prav rahlo.

-2y-S-T-X-</-X-T-3 ( /-X-l- v tej vrsti

—  5 X~ 5 X -  2 |.

-2x-T-X-T-/^ 1 -T-3X-X-|-

V tej vrsti

- 5 X- 4 /- 2 X- |.

-2x- |:X-T:|-3x-X-l-

- 5 X- 3/- 2 X- I-
-X-|:X-T ; |-3X-X-I-
-5x-2/-2x-|-

-  2 X -  X —  I ~ 3 X~ X —  I-

Od druge vrste se čipka ponavlja.

Narisek št. 49. ti kaže prav to čipko (nariska št. 47.), spleteno
po drugem načinu.

Nasnujemo si 14 petelj, in sicer: za gladki krajec 3 petlje,
za malo luknjico pri gladkem krajcu 2 petlji, za veliko luknjo 4 petlje
in za zobati krajec 5 petelj. Tudi tukaj računimo petlje in pričnemo
delo v prav tej vrsti, kjer je uvedena nit. Črez nasnutek pletemo
eno vrsto levih petelj. Lihe vrste pletemo na licu čipke.

1. vrsta: | - 2X-|-X-X- 2 - X- 3X-Xr-  |. Za kratico
ih  pletemo iz predzadnje petlje 1 desno in 1 desnozasukano petljo.

1  Pleti šestega snetja točko d,  na strani 15.

119

2. vrsta:  | -5y-/-3/-2y- |.

3. vrsta: | - 2/-2  -X -X- 2 - 4y-X? - |.

4. vrsta: | - 5 y- |:/~/:|  - 2|.

5. vrsta: |-2«/-'j'-X-X-2-X-X-2- 1 * * 4 X-Xr-|-

6. vrsta: | -5 y- \:/~

/</-/'\  - 2 /- 2y- |.

7. vrsta: 1-2«/- |:/-
2 -X:|-X-2-4 < /-^-|. V
tej vrsti se prične «mizica*; v
delu se še ne pozna.

8.  vrsta: \-5y-  \./~

^-/i|-2y-|.

9. vrsta: | - 2 ,/ - \  -

X-X-2-X-4/-X-2 -
4 «/ — — |.

10. vrsta: 1-5/-/-
^-6/-^-3/-2,/-|.

11. vrsta: | - 2y-X-2“X- 8y~X~2 “ ^-|. V tej

vrsti je mizica najbolj široka.

12.  vrsta: |-5«/-/-10/-^-/-2/-1.

13. vrsta: |-2 < /-T-\-X-2-X-4/-X-2-X-X-
3</-X-|- Zobati krajec se plete prav rahlo, ker se odslej čipka
poožuje.

14.  vrsta: | - 6,/-6  / - £/-  3/-2 y-|.

15. vrsta: |-X —2 — X=| -X-3«/-X-|. V tej vrsti

se mizica sklene.

16.  vrsta: | - 6y--  2«/-|.

17. vrsta: |-2y-J-X - |:X-2"X:| - X-3y-X-|-

18. vrsta: | - 6y-2/-^-3/-2,/-|.

19. vrsta: | - 2 y- |: X - 2 -X=| - X - 3 «/-X - I-

20. vrsta: | - 6,/-2/-&-/-  2«/-  |.

21.  vrsta: |-2 < /-j'-X-X-2-X-X-3,/-X-|.

22. vrsta: | - 6,/-3/-2,/-|.

Od tretje vrste se čipka ponavlja.

Pletene čipke so še lepše, ako pletemo pri gladkem krajcu ribjo
kost ali lestvice; pri zobatem krajcu pa prej omenjene rogljičke.

1  V narisku vidiš pri zobatem krajcu zančne rogljičke.  Za take

rogljičke dodamo v nasnutku 2 petlji; pletemo jih na koncu lihih in v začetku

sodih vrst po navodilu na strani 110.

čipka nariska št. 49. je narekovana brez rogljičkov.

Narisek št. 49. 1

120

Krivinice s preslegasto mizico na piketni podlagi.

Prav pogostoma rabimo čipke za pletene piketne odeje. Tudi
take čipke si lahko sestavljamo po klekljani čipki.

Diktat nastopne čipke smo sestavili prav po tej čipki, ki jo
vidiš v narisku št. 47. Nasnutek si preračunimo tako-le: Za vsako
luknjico, ki jo vidimo okolo mizice (na eni strani), računimo po
1 petljo (okolo naše mizice so 4 take luknjice na eni strani); za
gladki krajec 2 petlji, za zobati krajec 3 petlje.

Za našo čipko (na-
riska št. 50.) narekujemo
še pri gladkem krajcu ribjo
kost (4 petlje), pri zobatem
krajcu pa drobne luknjice
(2 petlji), da je čipka lepša.

Nasnujemo torej 15 pe¬
telj. Lihe vrste pletemo na
licu dela. Delo pričnemo
v naj ožji vrsti.

1. vrsta: | - 3 </-J-

2. vrsta:  | - 9 </- 2/-\-~K - «/-1.

3. vrsta: \ - S -\-8 y-J - y-\.

4.  vrsta: | - 102 /-J- 77- </- I-

5. vrsta: | - 3y-T-X- 9y-T-X-1.

6. vrsta: | - 11 y-2 /-J- - X- I-

T.vrsta: | - 3 y - J - X - 5 y-X3  </-]-  </-I-  V tej
vrsti se prične preslegasta mizica.

8. vrsta: |-5y-/-6 ( /-2/-]'-X- ( /-|.

9. vrsta: |-3 < /-'f-\-4 ( /-X-T-S-T-X-2 < /-

T-x-|.

10. vrsta:  | - 5y-  3 /-  5,/- 2/-J- 7v -X- I-

11. vrsta: |-3 ( /-]'-X-3X-X-?-S- |: ? — X -2/-

W-l.

12. vrsta: | - 5X-5/-4 X-2/-J-7\ - X-|.

13. vrsta: |-3,/-'f-X-2X-X-T-S-| i T-X:|-2X-
T-x-|.

14. vrsta: | - 6x-5/-4x-2/-|-7(-y- 1 .

Narisek št. 50. 1

1  Pri gladkem krajcu vidiš dvojno skrajnjo petljo.

121

15. vrsta: |-3y-J-X-4 ( /-|:|-X;|-y-X-T-X-|.
Odslej se čipka poožuje.

16.  vrsta: | - 6y- 3/-5y- 2/-]'- </-|.

17.  vrsta: |-3x-T“X-5y- |:T-X:|  -X-X-J-X-1-

18. vrsta: | - &</-/-  6y- 2/-J-X-«/- |.

19. vrsta: | - 3y-|-X- 6X-J-X-X-XX-1-  V tej
vrsti se preslegasta mizica sklene.

20.  vrsta: | - 12 j- 2/- j-77-«/-1.

21. vrsta: | -3y-J-X-8«/-X-J-X-I-

22. vrsta: | - 11 y-2/- J - 77  - y-1.

23.  vrsta: | - 3y-j'-X- 7 y-X-J-X-1-

24. vrsta: | - 10y-2/-?- 7\ -X- |.

25. vrsta: | - 3 yX- 6X-X-J-X- I

26. vrsta: | - 9y-2/-J-X-X- 1-

27. vrsta: | - 3</-T-X- 5X-XX  - I-

28. vrsta: | - 8y-2/-|-7y-y-|.
čipka se po teh vrstah ponavlja.

Narisek št. 52. ti kaže vstavek, spleten po klekljanem vstavku, ki
mu vobče pravijo: »gosenica*. Vstavek je spleten po prvem načinu.

Nasnutek si prerač,pnimo tako-le: V klekljanem vstavku je
uvedena nit; poleg te niti vidimo ob desni roki 2 široki luknjici,
potem širino gosenično in ob levi roki še 1 drobno luknjico. Za
vsako široko luknjico ob desni roki računimo po 2 petlji, za gosenico
4 petlje (ker je 2 luknjici široka; glej ozko stran), za drobno luknjico
ob levi roki 1 petljo in za vsak krajec po 3 petlje.

Gosenice.

Narisek št. 51.

Narisek št. 52.

122

Nasnujemo torej 15 petelj. Vstavek pričnemo prav v oni vrsti,
kjer je uvedena nit. Črez nasnutek pletemo eno vrsto levih petelj.
Lihe vrste pletemo na licu dela.

1. vrsta:  | - 2y-  |:j'-\:| - 3y-J- \- 2 y -|.

2. vrsta: |-2 y- 9/-2 y- 1. Tako pletemo vse sode vrste.

3. vrsta: I - 2«/-/-T“S“T-X -</-X-?“S- 2«/-|.  V tej
vrsti se prične nova gosenica in stara se prvič pooži.

5. vrsta: | - y -/-J - 3 X- \  - X - f - X 2 X-  I- v te J
vrsti je stara gosenica dokončana.

7. vrsta: | - 2 X-T-\-  3X-  | : T" XI - 2X-|-
9. vrsta: |- 2X-S-T“X-3X-T“X-S-2X-1.

Vstavek se po teh vrstah ponavlja.

Narisek št. 53. ti kaže
prav ta vstavek nariska
št. 51., spleten po drugem
načinu.

Nasnutek si preraču-
nimo tako-le: Za vsako

široko luknjico poleg uve¬
dene nitke računimo tukaj
po 4 petlje, za gosenico
8 petelj (ker je 2 luknjici
široka; glej ozko stran), za
drobno luknjico 2 petlji in
za vsak krajec po 3 petlje.

Nasnujemo torej 24 petelj. Tudi tukaj pričnemo pletenje vstavka
v vrsti, kjer je uvedena nit. Črez nasnutek pletemo eno vrsto levih
petelj. Lihe vrste pletemo na licu dela.

1. vrsta: |-2x-| : X _ 2-X : |-8X-X-T-2X-|-

2. vrsta:  Za krajec pletemo: |-2X,  oziroma 2 X- |, iz dvojno-
ovite petlje (znak 2) pletemo vse ostale petlje pletemo levo.
Tako pletemo vse sode vrste.

3. vrsta: |-2x-T-X“l : X-2-X:|-4x-X-2-X-
2y-  |. V tej vrsti se stara gosenica prvič pooži.

5. vrsta: | -2x-X-2 _ X-4X-  |: X - 2 “ X1 - X - T -
2y-|.  V tej vrsti se prične nova gosenica in stara je dokončana,
kar se pa v vzorcu ne pozna dobro.

7. vrsta: | - 2 X-T-X- 8X-| ; X _  2 “X-'| - 2X-I-
9. vrsta: |-2y-X-2-X-8X-X-2-X-X-T-2x-|.
11. vrsta: |-2y-'f-X-X-2-X-8x-X-2--X-2x-|-

Vstavek se po teh vrstah ponavlja.

Narisek št. 53.

123

Preslegaste gosenice na piketni podlagi.

Tudi gosenice se dado plesti na piketni podlagi, a niso tako
lepe kakor one nariska št. 52.

Ta nasnutek preračunimo poševno, in sicer po 1 petljo za vsako
luknjico, kolikor je širok vstavek (ne pa gosenica). Naš vstavek je
poševno širok 8 luknjic; rabimo torej 8 petelj in še po 5 petelj za
vsak krajec, ker pletemo ribjo kost, da je vstavek lepši.

Nasnujemo torej 18 petelj. Delo pričnemo s prvo vrsto nad
uvedeno nitko nariska št. 51. Lihe vrste pletemo na licu dela.

1. vrsta:  I - 2T~X-/-/-  T - */-4/-2y-j'-\-1.
V tej vrsti se že prične gosenica.

2. vrsta: | - 2/-]--  43/-y-2/-j'-77- |.

3. vrsta:

\-X-T-S-T-X-3/-2y-

T-x- i-

4. vrsta: | - 2 / - f -
77-3y-7/-J-7V- |.

5. vrsta: | - 2 -  J -

T-x- 1 -

6. vrsta: | - 2 /-J-

X-2y-5/-2/-T-
77- I-

7. vrsta: |-2</-'f-X-2/- e /-|:'f-X:|-/-2y-

T-X-1-

8. vrsta: | - 2 /-J -77 - ,/-5/- 2 y-2 /-J -77 - |.

9. vrsta: | - 2 y-J -\- 3/-y-  |:'f-X:| -2y-J-\-  |.

10. vrsta: | - 2 /-J-  77 - 5/-3 y- 2/-J- 77 -1.

11. vrsta:

•V  tej vrsti se gosenica sklene.

12. vrsta: | - 2 /- J - 77-</-3/-4  s-2 /-T  - 77 - I-  Da
niso gosenice pregoste, dodamo še nastopni 2 vrsti.

13. vrsta: | - 2 y-J-\ -8/-2 y-J -\-|.

14. vrsta: | - 2/-J -77  - 8 y-2/-T~  77 -1-
Vstavek se po teh vrstah ponavlja.

Narisek št. 54.

124

Kačiča.

Narisek št. 55. ti kaže klekljani vstavek, ki ga moremo plesti
le tako, da sestavimo prvi in drugi izdelni način.  Vobče ga
imenujejo tudi «rajdovke». Skrajnji 2 veliki luknji (pri trikotnikovi
hipotenuzi) pletemo po drugem načinu; vse ostale luknjice pa pletemo
po prvem načinu.

Nasnutek si preračunimo tam, kjer je uvedena nit. Računimo
tako-le: Za vsak krajec po 4 petlje, za veliko luknjo 4 petlje, za
trikotnik 4 petlje (ker je 2 luknjici širok; glej ozko stran), za drobno
luknjico med trikotnikom in med poševno črtico 2 petlji, za poševno
črtico 2 petlji (ker je 1 luknjico široka), za drobno luknjico ob
levem krajcu 1 petljo.

Nasnujemo torej 21 petelj. Črez nasnutek pletemo eno vrsto
levih petelj. Lihe vrste pletemo na licu dela.

Narisek št. 55.

Narisek št. 56.

1. vrsta: | - 3/-X- 2 - X“2</-X-T-2 t /~X-T“S -

3/—  |. V tej vrsti se pooži desni trikotnik.

2. vrsta:  Za krajec pletemo: | - 3 y oziroma 3y-|,  iz dvojno--
ovite petlje (znak 2) pletemo £/\  vse ostale petlje pletemo levo. Tako
pletemo vse sode vrste.

3. vrsta: |-3/-j'-X-X-T-<Z-X-|'-2 < /-|:X-T : l
-3/-|-

5. vrsta: | - 3 /-X~2~X-X-T- 2 </ - : \  - S “

3 /-|-

125

7. vrsta: \ -3/-'\-\-</-A-'\-2y- y (-'\-$-
l : T-X ; | -2/-|. V tej vrsti se prične levi trikotnik.

9. vrsta: \ - 3/-S ~ ~ A-] - 3

3 / - |. V tej vrsti se konča desni trikotnik.

11. vrsta: | - 3 /- ]  - X 1  - T“ 2  X-X- T - 2 X- X- 2 -X
- 3 /-1.

13. vrsta: | - 3 /-X - T - 2 X-X- T “ 3 y-J-X -X-?-
3/-|.

15. vrsta: | - 3/- S - |:?2 y:| - X- 2  -X-3 /- |. V
tej vrsti se pooži levi trikotnik.

17. vrsta: | -3/- |:T -X=| - 2X-T-X-X-T-X-X- T -

3 / - I ■

19. vrsta: t-3/-S-| : T-X:|-2,/-|'-X-X-2-X-
3/-1-

21. vrsta:  | - 2/-  |:X - T :| - S - j -X  - 2 X-J- X - X-X -
J — 3 / — |. V tej vrsti se prične desni trikotnik.

23. vrsta: |-3/-X-T- 3 </-T-X-2 ( /-f-X-T-S-
3/—  |. V tej vrsti se konča levi trikotnik.

25. vrsta: | - 3 /-X- 2  - X- 2 X-T-X-  2 X-  |:j-X=| -
2/-|.

27. vrsta: I- 3/-1-X-X-T- 3X-T-X-2x-T-X-
3/-  |.

Vstavek se po teh vrstah ponavlja.

Tudi pri teh vstavkih lahko dodajamo ob krajcih ribjo kost,
lestvice ali pa rogljičke, da je delo lepše. Storili smo to že pri
vstavku nariska št. 54., kjer smo dodali ribjo kost.

Kdor te vzorce dobro umeje, si po teh navodilih lahko pretvori
vsak klekljani vzorec v pletenega. Le vzorci s pravokotnimi luknjami
se tako pretvarjajo; vzorci z okroglimi luknjicami pa ne. Zadnjih ne
pretvarjamo, ker niso nič kaj lepi.

Kako pletemo čipke ali vstavke po kvačkanih vzorcih.

Tudi po kvačkanih vzorcih lahko pletemo bodisi čipke ali vstavke
ali pa vzorce. Najlože pletemo po vzorcih, ki so skvačkani v kva¬
dratnem ali v oknatem ali v preslegastomrežnem vbodu,
ali pa s križno šibično petljo.  Za podlago pletemo luknjice,

Pleti šestega snetja točko d  na strani 15.

128

1. vrsta: |-4y-X-2“X-4/- |:/-2-X:| -4/- |:/-
2-X:|-4/-T-2y-|.

2. vrsta: | - S-J-6y -|:/- /:\  - 4 X-

4y— /- ^ —  X —  4 —  I•

3. vrsta: |-4/-'j‘-X-X-T-4/“T-X-X-2-X“
x-T-4/-T-x-x-2-X-x-T-6/-T-2y-|.

4. vrsta: |: 3/- £/- 3/-4y:| - 4/-4y-|.

5. vrsta: |-4/-X-2-X~4/- |!'X- 2 - X'l|  - 4 / -
T-2y-|.

6. vrsta: p'/ - / =| - 4/-/-^-

/-4X-|.

7. vrsta: | - 4/-J - X- X 4/-T- X - |j X - 2 ”X'j|  -

X-T-6/-T-2x-|.

8. vrsta | - - J - 8 y - 2 / - |j/-^-/i| - 2/-4/-

4/-4y-|.

9. vrsta: |-4/-X-2“X-4/ - |fX- 2 - X : ||  - 4 /-
T-2y-|.

10. vrsta: | - y-J-6 ^-/ : !|  -4/-/-^-/-

4X-|.

11. vrsta: |-4/-T-X-X-T-4/-T-\-pX-2 -X]|  -
X-T-6/-T-2y- |.

12. vrsta: | - X - T - 8y - 2 / - ji/-^ -  /i| - 2/- 4 y-

4/-4x-|.

13. vrsta: | - 4/-X-2 "X-28/-|=X-2-X=| - 4/-
T-2y-|.

14. vrsta: |-y-J-6x- |:/-Zt -/:| - 28 X-/-/-
4X-|.

15. vrsta: |-4/-T-X-X-T-28/-T-X-X-2-X-
X-T"6/-T-2y-|.

16. vrsta: | - X- T - 8 «/- 3 /- 3/-28 X- 4/- 4y - |.

17. vrsta: | - 4/- |j : X- 2 -X : ||  - 4/- hX- 2 "X =|-4/-
T-2x-i-

18. vrsta: | - \/-Z/ -4y--

4y-|.

19. vrsta: |-4/-'|~X- |j'X- 2 “X'!|  -X-?-4/-T-X-
|:X-2-X:|-X-T-6/-T-2y-|.

20. vrsta: |- ( /-J-8X-2/-|:/-X'-/:|-2/-4 < /-
2/-|r/-^-/l|-2/-4X-|.

21. vrsta: |-28/-X-2“X-4/-||X-2-Xl|-4/-
T-2y-|.

129

22. vrsta: | - y-1- 6y- |j/- /:| - 4y-/-/-

28y-|.

23. vrsta: | — 28/-T-X-X-T-4/-j-\- |iX — 2 — X =| -
/_T-6/-T-2y-|.

24. vrsta: | - y- T - 8 </- 2  /-  |i /- &  - /-| - 2 /- 4 y-
4/-28y-|.

F^|25.  vrsta: |-24o-3/-X-2-\-4/-|:X-g-X:|-
4/- |:X -  2>~X : | - 4/

-T-2y-|.

Od druge vrste se
čipka nadaljuje.

Take čipke radi
zaljsamo tako, da kvač¬
kamo drobne zobce na
zobati krajec. Take zobce
smo popisali na koncu
oddelka: Kako pletemo
rogljičke na zobati kra¬
jec spletenih čipek, na
strani 110.

Po tem navodilu
lahko pretvarjamo razne
kvačkane čipke, vstavke
ali vzorce v pletene.

Pri vstavkih in
vzorcih nam je tudi pa¬
ziti, kam teko luknjice;
to smo že omenili v od¬
delku : Kako pletemo

vzorce po tipskih na-
riskih s križci. (Prečitaj
še ta oddelek na strani 96.,
preden pretvarjaš take
vzorce ali vstavke.)

Resice.

Resice se dado tudi
plesti, a izvisujemo jih Narisek št. 58.

le malokdaj, ker je delo

prezamudno. Tukaj popisano izdelovanje nam gre še najhitreje
izpod rok. Za resice jemljemo prav debelo pavolo.

P. pl. ltenzenberg, Pletenje, II. del.

9

130

Nasnujemo si 18 petelj, in sicer za resice 11 petelj, za portico
vrhu resic pa 7 petelj.

1. vrsta: | -X - 2-X - /S-J- RV-1.

2. vrsta:  | - 11 d-%-</--</-\-

Resice se po teh dveh vrstah ponavljajo, dokler nimamo dovolj
dolgega kosa.

V vrhovni vrsti zazankamo 5 petelj (te so nad portico) in
odrežemo nit. Na levi pletenki nam ostane 12 petelj (ker zadnjič
nismo prevlečeno sneli); iz teh petelj se narede resice. Pletenko
potegnemo iz petelj in prerežemo vsako vrsto prav tik resične
skrajnje petlje; naposled razporjemo vrsto za vrsto do portice, in
resice so dodelane.

Ker se take nitke močno grbančijo, je pripravno, da jih nekoliko
pomočimo in z gladilnikom polikamo.

Prav lepe so resice, ako zavozlavamo po 6 in 6 (ali tudi več)
nitk. Ti vozli naj bodo vsi enako visoki.

Geometrijski liki.

Geometrijske like pletemo prav tolikero, kolikero jih kvačkamo,
in jih tudi izvršujemo tako raznotero. Največkrat rabimo kvadrat,
pravokotnik, trikotnik in zvezdo. Ti liki nastajajo, ako dojemamo
ali pa snemamo  po nekaj petelj, kakor smo to izvrševali tudi pri
kvačkanih geometrijskih likih.

Dojemamo na dva načina,  a)  V prvi vrsti spletemo iz ene
petlje 2 petlji, in sicer prvo desno  in drugo desnozasukano
V drugi vrsti spletemo 2 desni (oziroma levi) petlji.

h)  V prvi vrsti spletemo 1 ovito petljo  (enkrat ovijemo nit),
v drugi vrsti spletemo to petljo po navadi desnozasukano  (ozi¬
roma levozasukano), lahko pa tudi desno ali pa levo.

Tako dojemamo, bodisi v začetku ali na koncu vrst; v
začetku po navadi takoj po skrajnji petlji, na koncu pa pred
skrajnjo petljo.

Snemamo  tudi na dva načina, a)  Iz dveh petelj spletemo
1 petljo,  in sicer snamemo  desno (oziroma levo). V začetku vrst
snemamo drugo in tretjo petljo za skrajnjo petljo, na koncu vrst pa
obe predzadnji petlji pred skrajnjo petljo.

131

b)  Na koncu prve vrste si preložimo skrajnjo in pred njo ležečo
petljo na desno pletenko; iz obeh teh petelj  napravimo v drugi
vrsti eno skrajnjo petljo.

Snetje a  izvršujemo lahko tako, da snemamo v vsaki vrsti v
začetku in na koncu vrst po 1 petljo (izgubljamo v vsaki vrsti po
2 petlji), ali pa da snemamo le na koncu vrst in izgubljamo le po
1 petljo v vsaki vrsti.

Snetje b  izvršujemo le na koncu vrst in izgubljamo v vsaki
vrsti po 1 petljo.

Geometrijski liki  se pleto prav tako ali iz stranice ali
iz kota ali iz srede  kakor kvačkani geometrijski liki. Dojemamo
in snemamo največkrat polagoma, to je za 1 petljo v vsaki vrsti.
Sploh sestavljamo pletene geometrijske like kakor kvačkane. Najrajši
pletemo (razen skrajnjih petelj) zgolj desne petlje in rabimo le dve
pletenki. Skrajnjih petelj nikjer ne narekujemo. (Izjeme so omenjene.)

Kvadrat.

1. ) Kvadrat, spleten iz stranice.  Nasnujemo toliko petelj,
kolikor je kvadrat širok, in pletemo nekaj vrst manj na visoko, nego
je petelj na eni pletenki, da je plošča toliko visoka, kolikor je široka.
(To je zavisno od nitke, od igel in od pletilke.) V vrhovni vrsti
zazankamo vse petlje.

2. ) Kvadrat, spleten iz kota.  Nasnujemo 2 petlji in do¬
jemamo na koncu vsake vrste po 1 petljo, dokler ni kvadrat dovolj
velik. Potem pletemo eno vrsto zgolj desnih petelj in snemamo na
koncu vsake vrste po 1 petljo. Na vrhu prevlečeno snamemo 3 petlje.

3. ) Kvadrat, sestavljen iz dveh trikotnikov.  Ta
kvadrat pričnemo iz stranice; zunanji krajec pletemo gladko (to je
brez snemanja), pri notranjem krajcu — v diagonali — pa izpuščamo
po 1 petljo, dokler ni prvi trikotnik izdelan. Za drugi trikotnik
dojemamo v diagonali prav tolikokrat, kolikorkrat smo prej snemali;
zunanji krajec pa pletemo gladko. (Poglej v knjigi « Kvačkanje*
narisek št. 49. na strani 68.)

Nasnujemo liho število petelj, n. pr. 17.

1. vrsta:  |-  14*/ 1 ; sosednjo petljo preložimo na desno pletenko,
to petljo obenem obvijemo, in sicer tako, da položimo nit pred petljo (na
licu dela), delo obrnemo, nit nam pa teče še vedno pod preloženo petljo.
Na levi pletenki nam ostane 1 (to je 17.) petlja; te petlje ne pletemo.

1  Prečitaj znake, in kratice na strani 53.

9 *

132

2. vrsta: Obvito petljo preložimo na desno pletenko, nit
položimo spredaj pod petljo; dalje pletemo 14y-|.

3. vrsta:  | - 13y; sosednjo petljo obvijemo kakor v prvi vrsti.
Na levi pletenki ostaneta 2 petlji.

4. vrsta:  Obvito petljo preložimo; dalje 13y-|.

Tako pletemo v vsaki drugi vrsti 1 desno petljo manj,  obvite
petlje pa naraščajo ob diagonali v prav tem razmerju. Delo nada¬
ljujemo po prejšnjem navodilu, dokler nimamo na levi pletenki
15 ob vitih petelj; to je v 29. vrsti.

30. vrsta:  Obvijemo in preložimo obe ostali petlji, ker ne
moremo plesti skrajnje petlje. Prvi trikotnik je dodelan; drugi se
prične. Delo zopet obrnemo.

1. vrsta:  Prvo petljo spletemo kot skrajnjo petljo, dalje 1 desno
petljo in sedaj obvijemo sosednjo petljo — to je 15. (obvita) petlja
na levi pletenki. — Delo obrnemo; nit teče tudi sedaj vedno pod
obvito petljo.

2. vrsta:  Obvito petljo preložimo; dalje y-|.

3. vrsta: |-2y;  sosednjo petljo obvijemo.

4. vrsta:  Obvito petljo preložimo; dalje 2y-|.

Tako nam naraščajo desne petlje; ob vitih petelj pa je čimdalje
manj. Po tem navodilu pletemo dalje, dokler nimamo zopet toliko
desnih petelj kolikor v 1. vrsti.

30. vrsta: |-15y-|.  V zadnji vrsti zazankamo vse petlje.

Na podlagi tega kvadrata sestavljamo ogle pri vstavkih in
čipkah,  ki jih pletemo po širini. (Poglej ogle v nariskih št. 59.,
60., 61. in 62.)

4. ) Kvadrat, spleten iz srede.  Tak kvadrat pričnemo
prav tako kakor zvezde za otroške čepice. (Poglej na stran 159.)
Rabimo 5 pletenk. Ako pletemo kvadrat z luknjico v sredi, nasnujemo
8 petelj; za kvadrat brez luknjic v sredi pa le 4 petlje, iz katerih
si napravimo 8 petelj. Narekujemo le eno stranico, ker se vse
4 stranice pleto enako; pletemo vedno na okolo.

1. vrsta:

V sodih vrstah pletemo na oglih desno, ostale petlje pa levo.

3. vrsta: J- 3 ,/-j-,/.  5. vrsta:  </.

Tako se širijo petlje vsake stranice za 2 petlji v vsaki drugi

vrsti. Ta kvadrat se lahko dovrši koncem vsake sode vrste.

5. ) Kvadrat, spleten iz vseh štirih stranic.  Ta kvadrat
pletemo tako, da ga pričnemo na obsegu in končamo v sredi. Prav
lep je, ako pletemo tako, da se vidijo na desni strani dela po

183

3 vrste desnih in po 3 vrste levih petelj. Pletemo vedno na okolo;
narekujemo tudi le eno stranico. Rabimo 5 pletenk. Nasnujemo na
vsako pletenko n. pr. po 13 petelj. Nasnutek bodi prav rahel.

1.vrsta:  13,/. 2.vrsta:

3. vrsta:  11/. 4. vrsta:

5. vrsta:  9y.

7. v r s t a:  7,/.

9. vrsta: 5/. 10. vrsta:

11. vrsta: 3y.  12.vrsta:

Naposled odrežemo nit in jo prevedemo skozi vse 4 petlje;
delo dobro zategnemo in nit zašijemo. Ta kvadrat je tem lepši, čim
večji je.

Pravokotnik.

7\~ T/-T-
6. vrsta: X-5*/-X-
8. vrsta:

Pravokotnik, spleten iz stranice.  Nasnujemo toliko
petelj, kolikor je stranica dolga. Pletemo gladko (ne da bi dojemali),
dokler ni pravokotnik dovolj visok. V vrhovni vrsti zazankamo vse petlje.

Trikotnik.

1. ) Trikotnik, spleten iz kota.  Tak trikotnik pletemo
prav tako kakor prvo polovico 2. kvadrata. Naposled zazankamo
vse petlje.

2. ) Trikotnik, spleten iz diagonale.  Za tak trikotnik
nasnujemo toliko petelj, kolikor je diagonala dolga. Dalje pletemo
prav tako kakor drugo polovico 2. kvadrata.

3. ) Trikotnik, spleten iz kratke stranice.  Nasnujemo
toliko petelj, kolikor jih potrebujemo za eno kratko stranico. Snemamo
le na koncu vsake druge vrste  po 1 petljo, dokler ne zazankamo
obeh zadnjih petelj.

4. ) Ostrokotni trikotnik.  Nasnujemo 2 petlji.

1. vrsta: 2y. 2. vrsta:

3. vrsta: \-</-\.  4.vrsta:

5. vrsta: |-2«/-|. 6. vrsta:

Tako dojemamo na koncu vsake druge vrste po 1 petljo, dokler
ni trikotnik dovolj velik. Naposled zazankamo vse petlje.

5.) Topokotni trikotnik.  Nasnutek, 1. in 2. vrsta se pleto
kakor pri ostrokotnem trikotniku in 3. vrsta kakor četrta. Odslej
dojemamo v začetku in na koncu vsake pletenke po 1 petljo. Na
vrhu zazankamo vse petlje.

134

6.) Enakostranični trikotnik, a)  Iz srede ga pletemo
kakor kvadrat, spleten iz srede; nasnujemo pa le 6 petelj (oziroma

3 petlje).

b)  Iz stranice ga pletemo na podlagi kroja, ki si ga naredimo
iz papirja.

Prav to lahko rečemo o raznostraničnem trikotniku.

Sesterokotnik.

1. ) Sesterokotnik, spleten iz kota.  V začetku pletemo
prav po diktatu 2. kvadrata; dojemamo v vsaki vrsti po 1 petljo,
dokler ni sesterokotnik dovolj širok. Potem pletemo toliko vrst gladko
(to je brez dojemanja), kolikor imamo petelj na pletenki. Nato
snemamo zopet v vsaki vrsti po 1 petljo, prav tako, kakor se končuje
tudi 2. kvadrat.

2. ) Sesterokotnik, spleten iz srede.  Ta lik pletemo tako
kakor kvadrat, spleten iz srede. Rabimo 5 pletenk. Dojemamo pa le
v vsaki tretji  vrsti po 2 petlji  na vsaki stranici. — Še lepše
je, ako dojemamo v vsaki drugi vrsti, pa le po 1 petljo na vsaki
stranici. — Vmesne vrste pletemo desno. Naposled zazankamo vse petlje.

3. ) Sesterokotnik, spleten iz stranice. Nasnujemo
toliko petelj, kolikor je stranica velika, n. pr. 10 petelj.

1. in 2. vrsto  pletemo gladko (ne dojemamo).

Na koncu 3. in 4. vrste  pa dojemamo po 1 petljo. Prve

4 vrste ponovimo še dvakrat; na pletenki imamo 16 petelj.

V 13. in 14. vrsti  pletemo gladko.

Odslej se šesterokotnik poožuje; pletemo tako-le:

Na koncu 1. in 2. vrste  snamemo po 1 petljo.

V 3. in 4. vrsti  pletemo gladko. Tudi te 4 vrste ponovimo
še dvakrat.

V vrhovni vrsti zazankamo ostalih 10 petelj.

Tak šesterokotnik nima tako pravilne oblike kakor oni, ki je
spleten iz kota ali pa iz srede. (Nekoliko je preširok.)

Osmerokotnik.

1. ) Osmerokotnik, spleten iz srede.  Ta lik pletemo prav
tako kakor šesterokotnik, spleten iz srede.

2. ) Osmerokotnik, spleten iz stranice.  Nasnujemo toliko
petelj, kolikor je stranica dolga, n. pr. 10 petelj. Dojemamo na koncu
vsake vrste po 1 petljo, dokler nimamo na pletenki 20 petelj. Nad

135

te vrste pletemo 20 vrst gladko (ne dojemamo). V nastopnih vrstah
pa snemamo po 1 petljo na koncu vsake vrste, dokler nimamo
zopet 10 petelj. Te petlje zazankamo.

Krog.

Pletene kroge rabimo največkrat kot čepične zvezde; raditega
niso tukaj natančneje popisani; vidiš jih v oddelku: Zvezde.

Romb.

Romb, spleten iz stranice.  Nasnujemo toliko petelj, kolikor
je stranica dolga. Na koncu prve vrste snamemo po 1 petljo, na
koncu druge vrste dovzamemo po 1 petljo; te dve vrsti se ponavljata,
dokler ni romb dovolj velik. Naposled zazankamo petlje vrhovne stranice.

Ako bi pričeli romb v ostrem ali v topem kotu, ne bi bil nič kaj
lep; zaraditega tudi tukaj ni popisan. Sploh rabimo romb le malokdaj.

Kako sestavljamo ogle za vstavke in čipke.

Vstavke  sestavljamo v ogel na dva načina, in sicer prvič  na
podlagi kvadrata, ki ga pletemo iz kota in dojemamo ob diagonali,
in drugič  na podlagi 3. kvadrata na strani 131.

Po prvem izdelnem načinu
smo sestavili vstavek nariska št. 59.,
po drugem izdelnem načinu pa
vstavek nariska št. 60.

Prvi način si izvolimo za
vstavke z drobnimi luknjicami; tu
napredujemo ob diagonali v vsaki
drugi vrsti za 1 petljo. Drugi način
najlože sestavljamo «z grahkom«;
tu napredujemo ob diagonali v vsaki
drugi vrsti za 2 petlji. Prvi izdelni
način si izberemo ako je vzorčni
oddelek toliko vrst visok, kolikor
petelj je vstavek (brez krajca) širok.

Drugi način si pa izberemo, ako je vzorčni oddelek polovico toliko
vrst visok, kolikor petelj je vstavek (brez krajca) širok.

Zrcalo, ki ga postavimo vstavku na ogel (ob diagonali), nam
kaže tudi pri pletenih vstavkih najbolj, kje se da vzorec najlepše
sestaviti v ogel.

Narisek št. 59. 1

136

Ogel nariska št. 59. je spleten po vstavku nariska št. 51. na
strani 121. (Poglej diktat za prvi izdelni način tega vstavka.) Lihe
vrste pletemo na licu dela.

Nasnujemo 3 petlje; črez nasnutek pletemo desno. Te vrste
ne vštevamo.

I. vrsta: |-J-1.  2. vrsta: |-3,/-|.

3. vrsta: |X-|.  4. vrsta: | - 2 y -/-2 X-|.

V sodih vrstah pletemo odslej za krajec |-2x,  oziroma 2x-|>
kakor v 4. vrsti; vse srednje tudi zasukane petlje pletemo levo.

5. vrsta: | - 2x-T-S2X-|.

7. vrsta: | - 2 X- S-?-S ~J~  S - 2 X-|.

9. vrsta: \-2 -$,-1 ~ ~ 2

II. vrsta: |-2y-X-T-S-T-S-T-S-T-X-2y-|.

13. vrsta: |-X-X-T-3X-T-S-T-3X-T-X-X- I-

15. vrsta: \

17. vrsta: | - 2 X- S - T~ X - 3 X-?- S 3  X-X S -

2x- |.

19. vrsta: | - 2 X- |: J  - X-1 - 3 </-\-  S - 3 X- |:/ - J :| -

2 /- |.

21. vrsta: |-2x-X-T-S-T-X-X-X-T-S-T-X-
x-x-T-S-T-X-2x-l-

23. vrsta: |-X-X-T-3X-T->K-T-S-T-S-T-S-T-

X l -T-3x-T-x-x-|.

25. vrsta: I - 2y- T-X - 3y- |:T-X-'|-T-S-I- |:X-?:| -
3x-X-T-2x-l-

27. vrsta: |-2x-S“T-X-?X--T-X-S-X-T-S-T-
x-s-X-T-3x-x-T-S-2x-|.

V 28. vrsti  je kvadrat dovršen. Odslej nadaljujemo delo le
vrhu ene stranice.

Pletemo prav po diktatu na strani 121.; pričnemo v 1. vrsti.
(Na pletenki imamo še 14 petelj, te naberemo na iglo varnico; vrhu
teh petelj bodemo pletli drugo stran vstavkovo.) Delo nadaljujemo,
dokler nima vstavek polovice  zaželene dolgosti.

Za drugo stran naberemo 14 prej ostalih petelj (od igle Varnice)
in še 1 petljo iz skrajnje petlje pri diagonali. Vrhu teh petelj
nadaljujemo delo. Pričnemo na licu (v notranjem oglu) in pletemo
vstavek tako-le:

1. vrsta: | - 2x-X - T - 3«/-  |:X- T : l - 2x- |. Sode vrste
pletemo po prvotnem diktatu.

1  Pleti šestega snetja točko d  na strani 15.

137

3. vrsta: | - 2 X-X~T-S -J-X-2X-|.

5. vrsta: | - 2 </-J-\-j- J. 1  -J -3 - X- |.

7. vrsta: |-2y- |:X-T-1 -3y-/-T- 2y-|.

9. vrsta: | - 2 X-S~ X 3 X-X -J- S- 2 X-|.

Pletemo vstavek po teh vrstah, dokler nismo tudi na tej strani
v polovici njene dolgosti.

Ako všijemo tak vstavek perilnemu kosu, spletemo 4 take ogle,
ki jih sešijemo prav lepo (petljo s petljo), da se sešiv ne pozna.

Ogel nariska št. 60.
je spleten po vzorcu
nariska št. 45., in sicer
po drugem izdelnem na¬
činu. (Poglej diktat na
strani 97.)

Če smo spletli do¬
volj dolg kos vstavka,
nadaljujemo vstavek še
do vštete 6. vrste prav
po diktatu; v 7. vrsti
šele pričnemo izvrševati
ogel. Narekujemo ga tudi
s skrajnjimi petljami.

1. vrsta:  To ple¬
temo po diktatu 7. vrste,
in sicer: | -X-T-X-
l : X -  2 — X — 4y:| — X _

2 - X~X-|.  Na pletenki ostaneta 2 petlji. Zadnjo petljo na koncu
lihih vrst (znak |) obvijemo, kakor smo to popisali pri 3. kvadratu
na strani 131.

V sodih vrstah preložimo obvito petljo na desno pletenko, vse
druge petlje pletemo kakor doslej. Petelj, ki ostajajo na koncu lihih
vrst, pa ne pletemo.

3. vrsta:  To pletemo po diktatu 9. vrste, in sicer: |-x-
|:X -  2 ” X : |-8x-X - 2 - X - X- I- Na koncu ostanejo 4 petlje.

Delo nadaljujemo po diktatu. V vsaki drugi vrsti naraščata po
2 petlji na eni pletenki; prav toliko petelj se izgublja na drugi
pletenki.

5. vrsta: I -X-?-X- |=X-  2 “X:| - 4x-X- 2 -X-X-|.

Narisek št. 60.

1  Pleti šestega snetja točko d  na strani 15.

138

petljo preložimo na levo pletenko in spletemo skrajnjo petljo zasukano.
Tudi tukaj dela ne obrnemo. Odslej pletemo drugo polovico ogla.

1. vrsta: Za zadnje snetje rabimo 25. in 26.petljo

leve. pletenke.

2. vrsta: Snetek preložimo na desno pletenko, nit naj teče
pred delom; dalje pletemo /-y-|- Delo pa zopet obračamo.

3. vrsta: | -</-/- T -/5-

Sode vrste pletemo odslej kakor v spodnjih vrstah; iz ovite
petlje pri diagonali pletemo tudi £/■

J — X- Za zadnje snetje porabimo obe petlji krajčevi.

Vstavek nadaljujemo od 9. (na strani 97.) narekovane vrste,
dokler ni dovolj dolg.

Take vstavke rabimo lahko za zlek pri odejnih prevlekah.
Takrat spletemo zdržema 4 take ogle; nasnutek in vrhovno vrsto
pa sešijemo tako, da najprej odzankaino nasnovne petlje in jih potem
prav lepo sešijemo s petljami vrhovne vrste.

139

čipke lahko sestavljamo v ogel, tako da so zobci obrnjeni na
notranjo ali pa na zunanjo stran.

V narisku št. 61. vidiš čipko z zobci, obrnjenimi na notranjo
stran. Ta ogel je sestavljen po diktatu krivinic s preslegasto mizico
na piketni podlagi, na strani 120.

Ko smo spletli dovolj dolg kos čipek, sestavljamo ogel. Pričnemo
ga takoj po 1. vrsti diktata in pletemo tako-le:

1. vrsta:

l-3y-T-X-

5/  - |. Zadnjo
petljo lihih vrst
(znak |) ob vijemo
kakor pri 3. kva¬
dratu na str. 131.

Na levi pletenki
nam ostanejo 3
petlje.

2. vrsta:

I-5y-2 /-T-
7 \~  |. Prvo

petljo sodili vrst
(znak |) ob vijemo
kakor pri 3. kva¬
dratu.

3. vrsta:

l-3y- T -X-

4/-|.

4. vrsta:  | - 4 </  - 2/-  J|.

V vsaki lihi vrsti pletemo ob diagonali za 1 desno petljo manj.
Delo nadaljujemo po diktatu na strani 120., dokler ne dospemo do
ribje kosti. To se zgodi v všteti 12. vrsti.

13. vrsta: |-3y-]'-X-

14. vrsta: | -/- J - 7 \~ «/-I-

15. vrsta  : | -|.

Zadnjo vrsto ponovimo šestkrat; delo obračamo. Notranje
skrajnje petlje pa ne obvijamo.

Odslej pletemo drugo polovico ogla.

1. vrsta,  na licu dela: |-y,  vse skrajnje petlje naberemo in
jih z ostalo skrajnjo petljo desnozasukano snamemo, dalje spletemo
iz petelj ribje kosti: Za snetje (znak X) smo porabili

Narisek št. 61.

140

petlje ribje kosti in nabrali eno skrajnjo petljo tik ribje kosti, da
se nam na tem mestu ne napravi luknjica. Sosednjo petljo ob
diagonali obvijamo tukaj in v nastopnih vrstah tako kakor v prvi
polovici ogla.

2. vrsta: | - 2/- j-X- </- I-

b. vrsta: | - 3y-J -\-</-|.

4. vrsta: | 2/-J--</-I-

5. vrsta: \-3 2 \.

6. vrsta:  |-  22 /-J-7\-S- I-

Delo nadaljujemo tako, da napredujemo ob diagonali v vsaki
lihi vrsti za 1 desno petljo, dokler ne dovršimo 12. vrste, kjer je
ogel dodelan.

13. vrsto  pletemo že po diktatu 1. vrste naše čipke. Odslej
nadaljujemo delo prav po diktatu prvotne čipke. Kako sešivamo
nasnutek in vrhovno vrsto, ako prišivamo te čipke perilnemu kosu,

je popisano pri vstavku
na strani 138. spodaj.

V narisku št. 62.
vidiš čipko nariska
št. 61., z zobci na zu¬
nanji strani.

Take ogle sestav¬
ljamo tako, da obvi¬
jamo petlje  poleg
diagonale v začetku
lihih vrst,  ne pa na
koncu. Ribjo kost, ki
jo vidimo pri gladkem
krajcu te čipke, pa se¬
stavljamo v ogel tako,
da nadaljujemo delo
vrhu skrajnjih petelj
ene stranice.

Če smo spletli dovolj dolg kos naše čipke, nadaljujemo jo še
do vštete 8. vrste neizpremenjeno po diktatu na strani 120.

9. vrsta:  Takoj v začetku pletemo skrajnjo petljo in zazan¬
kamo 2 petlji, dalje pletemo: ,/- j -X- 4 </  -/- 'f - S - T ~X-

2 </—J — </ — I •

10. vrsta: | - 53/-5,/-2/-]'-jft'.

Narisek št. 62.

141

11 .  vrsta: | 1 -X-|'-\-3x-X--T-S-|:T--\:|-2X-

W-|.

12. vrsta: |-5X-5/-4x-2/-J- 7 ^.

13. vrsta: |-X-T-X-2X-X-T-S- |i T - X =| -2/-

W-|.

14. vrsta: | - 6  X - 5/- 3 X- |. V tej vrsti pričnemo
ogel za čipko. Itibje kosti ne pletemo več, nje petlje ostanejo na
pletenki. (Zadnjo narekovano petljo že obvijemo.)

15.  vrsta : | - 3 X- i=T — X =| - X -  X - j - / - |. V lihih vrstah
obvijamo prvo petljo (znak |), kakor smo to popisali v 3. kvadratu
na strani 131.

16. vrsta  : | - 6 X- 3 /-  3 X-  |. V sodih vrstah obvijamo zadnjo
petljo (znak |) kakor v 3. kvadratu.

17. vrsta:  | - 3X-|:? -X-XX-  I-

18. vrsta: | - 6 X-/-3  X-1.

19. vrsta: | - 3x-T-X-X-X-T _ X-

preslegasta mizica.

20. vrsta: | — 8X— I• 21. vrsta: |-

22. vrsta: | — 6X— I- 23. vrsta:

24.vrsta: | — 4X— I- 25.vrsta:

26. vrsta: | — 2X— I- 27. vrsta:

Odslej pletemo drugo polovico ogla. Lihe vrste pletemo na

narobni strani dela.

■ |. V tej vrsti se sklene

■4x-x-T-x-i.
|-2x-X-T-X-|.
I -x-T-x- 1 -

I -T-X- I-

1. vrsta:  | — 3 X — | - V lihih vrstah obvijamo zadnjo narekovano
petljo (znak |), to je povsod obvita petlja prejšnjih vrst.

2. vrsta:  | — X — T — X — I-  V sodih vrstah obvijamo prvo
narekovano petljo.

3.  vrsta : | - 4x- I-

4. vrsta: |-X-X-T-X-|.

5. vrsta: | - 5X- I-

6. vrsta: |-X-?-X-X-?-X-|.  V tej vrsti že pričnemo
preslegasto mizico.

7. vrsta: |-4x-/-2x-|.

8. vrsta: ! - X — T — S — T — X-XX-|.

9. vrsta: | - 4 X-3/-2 X-|.

10. vrsta: I - X -J-SX  X-X X-|.

11. vrsta: | - 4x-5/-2X-I-

12. vrsta: I -X-?-S~ |=T -X=|X-?-X-|.

1  Nit naj teče za delom ; to se more reči tudi o skrajnji petlji 13. vrste.

142

13. vrsta: | - 5y-5/-3,/-|. V tej vrsti smo dokončali
ogel pri čipki; takoj pričnemo ogel pri ribji kosti. Zadnjo narekovano
petljo že obvijemo od ribje kosti.

14. vrsta:  | - 3y-  |;|-X:| -</-/- J- J-  |.

15. vrsta: | - 63/-4y-7^-  Za snetje (znak 70 upora¬
bimo ovito petljo ribje kosti. Če delo obrnemo, položimo nit na lice.

16. vrsta: | -4y- |:J — X : | -</-/-?-/- |.

17. vrsta: | - 6,/-/-5</-7v•  V tej in v 19. vrsti uporabimo
za snetje ostale petlje ribje kosti.

18. vrsta: | - 5 y-J-X - </-XX  - I-

19. vrsta: |-lly-2/.  Naberemo še 4 petlje, in sicer:
1 skrajnjo petljo od spodnje ribje kosti, 3 petlje od zazankovanih
petelj v začetku tega ogla. Tu pletemo: |-7\  - <•/- I-

Čipko nadaljujemo od 23. vrste diktata.

Pri vstavku na strani 136. smo popisali, kako sešivamo take
čipke, ako jih prišivamo perilnemu kosu na okolo.

Po tem navodilu si lahko sestavljamo prav mnogotere ogle.

Geometrijski liki in drugi vzorci za odeje.

Pletene odeje so kaj lepe in pripravne. Jemljemo prav debelo
pavolo in debele pletenke. Take odeje sestavljamo največkrat iz
kvadratov; pa tudi iz šesterokotnikov ali iz osmerokotnikov sestav¬
ljamo odeje. Kaj radi spletamo odeje tudi v progah.

Prvi kvadrat.

Ta kvadrat pletemo iz stranice. Piketni vzorec tega kvadrata
tvori v sredi nov kvadrat (stoječ na oglu); sestavljen je iz desnih
in levih petelj. V podlagi — to je okolo srednjega kvadrata in v
središču tega kvadrata — pa pletemo 3. težki piketni vzorec za rob
na strani 42. Ob desnem in levem krajcu še vidimo posamezno desno
petljo; ta loči skrajnji šivček od vzorca.

Nasnujemo 49 petelj. Sode vrste pletemo na licu dela.

1. vrsta: | - 2«/-43/-|.

2. vrsta:  | - 3</-41 /-3y-1.

3. vrsta  je prav taka, kakršna je 1. vrsta.

4. vrsta  je prav taka, kakršna je 2. vrsta.

5. vrsta  je prav taka, kakršna je 1. vrsta.

6. vrsta: | -47|.

7. vrsta  je prav taka, kakršna je 1. vrsta. Tako pletemo lihe

vrste; za krajec rabimo le po 3 petlje. Izjeme so popisane.

143

8. vrsta: Za krajec pletemo v začetku vsake sode vrste | - 3
na koncu pa 3 y-\:  tudi tega ne omenimo več. Vzorec pletemo
tako: * Prvo petljo spletemo levo, sosednjo petljo preložimo na desno
pletenko (ne da bi jo spletli), vbodemo kakor za levo petljo, nit si
položimo spodaj pred petljo,  pa ne na desno pletenko. Od
znaka * ponavljamo vzorec do konca; na koncu vzorca pletemo
1 levo petljo.

10. vrsta:  * Prvo petljo preložimo na desno pletenko, vbodemo
kakor za levo petljo, nit si položimo spodaj pred petljo,  pa ne
na desno pletenko; drugo petljo pletemo levo. Od znaka * ponavljamo
vzorec do konca; na koncu pletemo preloženo petljo. — Vzorec se
plete predevoma.

12. vrsta  je prav taka, kakršna je 8. vrsta.

14. vrsta  je prav taka, kakršna je 10. vrsta.

16. vrsta  je prav taka, kakršna je 8. vrsta.

18. vrsta: 1  pH -/jj| -«/-  |jj/-JJ| -.

19. vrsta:  Lihe vrste pletemo še vedno tako kakor 1. vrsto.

20. vrsta:  - p:/- 3y-  |:!/-Mi|-/.

22. vrsta: - j;H-/lij -5y- pi/ - Nl| -.

24. vrsta: - -/-3y-/-3</-

25. vrsta:  V tej vrsti in v nastopnih lihih vrstah pletemo
leve petlje kakor doslej; v sredi pa pletemo desne petlje, ker vidimo
tudi pod njimi desne petlje.

26. vrsta: - |:M -/=i|  - 3 </-/- 3y-  f/-  |=i| -.

28. v r s t a: - |f / - i : ;| - / - 3 y - 5 / - 3 y - {=/ - I : j| - /.

30. vrsta: - |M- 3y-3/-y- 3/-3y-  |f/-| : j| -.

31. vrsta:  V tej vrsti in v nastopnih lihih vrstah pletemo v
sredi kakor doslej, in sicer vrhu desnih petelj zopet desno in vrhu
levih petelj zopet levo.

32. vrsta: - p’/- P.| - /- 3 3 /- 3 y- 3 /- 3 y-

l!/-ill -/-

34. vrsta: - /]| -3y-3/-53/-3y- p'/- |/i|-.

36. vrsta: - p/- ll|-/-3y-3/-3 < Z-/-3«/-3/-
3</- p/-U| -/•

37. vrsta:  V sredi te vrste pletemo levo namesto desno, ker
se tukaj že prične piketni vzorec v središču kvadrata. Tudi v
nastopnih lihih vrstah pletemo v sredi leve petlje; te petlje naraščajo
v vsaki drugi vrsti.

1  Za preloženo obvito petljo uporabljamo znak vse druge kra.tiee so
že znane.

144

38. vrsta: -|;|-/i|-3y-3/-3 ( /-/-|-/-3</-3/-
3«/-|j/-I!|-.

40. vrsta: - -/-3y-3/-3y- |:/-h|-/-3 y-

3/-3y-|j/-J,j|-/.

42. vrsta: - |i J,- /;| - 3 y- 3 /- 3 y- |;/- h| - /- 3 y-
3/-3y-|i/-Jj|-.

44. vrsta: -|:/-l:|-/-3y-3/-3y-|j/-J,:|-/-3y-
3/-3y- |;/-h| -/.

46. vrsta: -|:J.-/:|-3y-3/-3y-|i/-M|-/-3y-
3/-3y-|:/-|:|-.

48. vrsta: - |:/-h| -/- 3y-3/- 3y- |j'/-|]|  -/-3y-
3/-3y-|:/-h|-/. V tej vrsti je srednji vzorec najširši; odslej
se vzorec v vsaki drugi vrsti pooži.

50. vrsta  je prav taka, kakršna je 46. vrsta.

Odslej pletemo kvadrat tako, da pletemo vse vrste še enkrat
v obratnem redu, dokler ne dospemo do 7. vrste. Sedmo vrsto še
pletemo po prvotnem diktatu. Zadnjih 6 vrst pa pletemo tako-le:

1.vrsta:

- 49 y- |

2. v r s t a:

3. vrsta:

4. vrsta:

5. vrsta:

-2y-43/-2y-

-3y-4l/-3y-

-2y-43/-2y-

-3y-4i/-3y-

6. vrsta: | - 2 y-43/-2  y-|

Naposled kvadrat zazankamo.

Za odejo združimo te kvadrate tako, da jih sešijemo (oziroma,
da jih prikvačkamo), ali pa jih pletemo v progah. Poglej 3. spleteno
progo na strani 156.

Drugi kvadrat.

Ta kvadrat pričnemo iz kota. V prvi polovici je ozaljšan s
ploščatimi školjkami, v drugi polovici tvori vzorec vodoravne vrste
desnih in levih petelj. Sode vrste pletemo na licu dela.

Prve 3 vrste pletemo prav po diktatu 2. kvadrata na strani 131.,
dalje pa tako-le:

4. vrsta: | - </-]-/-?-^ - I-

5. vrsta: | - 2 y-3/--  |.

6. vrsta: | - 2 </-]-3 </-"[-y-- 1.

7. vrsta: | - 3 y-5/-y--  I-

8. vrsta: | -3,/-J-5y-J-2,/-- |.

145

9. vrsta: V lihih vrstah pletemo v školjkah leve petlje, ostale
petlje pa desno ali kot skrajnje petlje; na koncu pletemo iz pred¬
zadnje petlje 1 desno in 1 desnozasukano petljo.

10. vrsta:

12. vrsta: | - 5y-5 X-X - 4y--  |.

14. vrsta: | - 6 X-X-3X-X - 5 X-Xr - |.

16. vrsta: | - 7 X-\-X-X-6x-|.

18. vrsta: | - 8X-X - 7x-x? - |.

19. vrsta: |- 17x-Xr-|-

20. vrsta: | - 4 < /-'f-y-|-3X-  <h -|. V tej
vrsti se pričneta 2 školjki.

22. vrsta: | - 5 X-T-3x-T-9 X-T-3 X-T-4x-X? - I-

24. vrsta: |-6y-|-5y-j'-9 ( /-T-5y-'j'-5 < /- < ^-|.
26. vrsta: | - 7 x-T~ 7 x-T-9X-T" 7X-T-6X-«^-1-

28. vrsta: | - 8x-X - 5x-X- 9X-X- 5x-X-7x-^- I-

30. vrsta: I - 9x-X- 3x-X-9y-X- 3x-X- 8x-|.

32. vrsta: | - 10 X-X~ X-X- 9 X-X- X-X^ 9 X -&  - I-

34. vrsta: | - 11 X-X - 9 X-X - 10x --  |.

35 vrsta: | - 33^

36. vrsta: | - 6 X- |:J- X-T“ 10 X:| -J- X-?- 5 X- ^ - |.
V tej vrsti se prieno 3 školjke, te izdelamo v 50. vrsti; pletemo jih
prav tako, kakor smo pletli spodnje školjke. Dojemamo kvadrat
kakor doslej.

51. vrsta: |-49X-Xr-|-

52. vrsta: |-7X-T-X-T-12X-T-X-T“9X-T-X-T-
12x-T _ X-T-6x-X?-|- V tej vrsti se prično 4 školjke, te iz¬
delamo v 66. vrsti; tudi te školjke pletemo po prejšnjem navodilu.
Kvadrat dojemamo kakor doslej.

67. vrsta:

68. vrsta:

kvadrata. Odslej narekujemo tudi lihe vrste.

69. vrsta:
71. vrsta:
73. vrsta:
75. vrsta:
77. vrsta:

■ 65 X- (h  - |. Prva polovica kvadrata je dodelana.
• 67</-|. V tej vrsti se prične druga polovica

- 65 /- 7v - I-

- 63/-7T- I-
-61x-X-l-

-59y-X-|.

-57x-X-l-

70.vrsta: |-64x-X-
72. vrsta: |-62x-X~
74. vrsta: |-60/-7^-
76. vrsta: | — 58/— 7k —
78. vrsta: | — 56x-X-

V nastopnih vrstah pletemo kvadrat tako, da se vidi na licu
dela po 5 desnih in po 5 levih vrst; vselej snamemo konec vsake
vrste obe zadnji petlji pred skrajnjo petljo. V desnih vrstah snemamo

P. pl. ltonzonberg, Pletenje, II. del.

10

146

desno, v levih pa levo. Tako nadaljujemo delo, dokler ne dospemo
do vrha; na vrhu snamemo prevlečeno zadnje 3 petlje. Druga polo¬
vica kvadrata tvori 7 desnih in 6 levih prog.

Za odejo sestavljamo po 4 in 4 teh kvadratov tako, da tvorijo
4 školjkaste plošče nov kvadrat, plošče z desnimi in levimi progami pa
tvorijo zopet kvadrat zase.

Tretji kvadrat.

Tudi ta kvadrat pričnemo iz kota. Ob vseh štirih straneh
vidimo skrajnje šivčke in drobne luknjice. V središču je kvadrat
(stoječ na oglu); v tem kvadratu pletemo prav navaden gost vzorec.
Med tem kvadratom in med skrajnjimi luknjicami pa pletemo ploščate
listke; od kota do kota so po štirje.

V prvi polovici kvadrata pletemo sode vrste na licu dela; v
drugi polovici pa pletemo lihe vrste na licu dela.

Prve vrste pletemo prav po diktatu 2. kvadrata na strani 131.,
dokler nimamo na pletenki 8 petelj. Kvadrat nadaljujemo tako-le:

S.vrsta: \-3y-J-3y-\.

9. vrsta: | - 3y-/-  3</-|. Za vsak skrajnji šivček spletemo
v vsaki vrsti po 3 desne petlje in skrajnjo petljo; odslej narekujemo
kvadrat brez skrajnjih šivčkov.

11. vrsta:
13. vrsta:
15. vrsta:
17. vrsta:
19. vrsta:

10. vrsta:  j-</- |.

12. vrsta: f-3y-j.

14. vrsta:  j - 5«/-J.

16. vrsta: J-3 </-f-3 y-J.

18. vrsta: J-3y-3/-3y-"f.

20. vrsta: 3y-5/-3y-'f-

22. vrsta: J-3y- 3/-J-</-J-3/-  3y-]
prične prvi listek.

23. vrsta: 4/-3y-3/-3y-4/.

24. vrsta: \-3</~  4/- </-]-</- J-y- 4/-3</-

25. vrsta: 4/-4</-5/-4y-4/.

3/.

5/.

7/.

4 / - ,/ - 4 /.
4/- 3 </- 4/.
21. vrsta: 4/-5V-4/.

V tej vrsti se

26. vrsta: 3y-5/-2  2</~  5/-  3 V-J.

27. vrsta: 4/-57/-  5 </- 4/.

28. vrsta: j-3 y - 6/- 2 y ^ - 2 </  - 6/-3 y-j.  V tej
vrsti se listek prvikrat pooži.

29. vrsta: 4/-6</-5/-6y-4/.

30. vrsta: | — 3— 1 / — ~  —  7/ — 3 1 / —  |.

31. vrsta: 4/-7y-3/-7y-4/.

32. vrsta: J-3y-8/-^ - 8/-3  y-]\

33. vrsta: 4/-8y-/-8y-4/.

147

34. vrsta: J-3</-4/-J-</-J- 9/-J-y-J- 4/-3S-J-
V  tej vrsti se pričneta 2 listka; ta dodelamo v 44. vrsti. Te listke
pletemo prav tako kakor spodnjega, vmesne petlje pa kakor doslej;
prav tako tudi dojemamo petlje, da se kvadrat vedno širi. V lihih
vrstah (na narobni strani) pletemo vrhu levih in ovitih petelj levo,
vrhu desnih petelj pa desno.

45. vrsta: 4/- |: 9y-/:| - 9«/-4/.

46. vrsta: J-3 r /-4/-J-s-J-l0/-y-l0/-J- f /-J-
4/-3y-J.  V tej vrsti se pričneta ob krajcih 2 nova listka, v sredi
pa novi piketni kvadrat.

47. vrsta: 4/-4y-3/-l0</-/-l0 i /-3/-4d'-4/.

48. vrsta: J-3</-5/-</-J-S-J-</-9/-3y-9/-

✓-T-5/-3y-T-

49. vrsta: 4/-5 y- 5/-9 y- 3/- 95/-5 y- 4/.

50. vrsta: j'-3y-6/-2 < /-|-y-'f-2y-8/-2y-/-
2y-8/-2y-|-y-T-2y-6/-3 < /-T-

51. vrsta: 4/-6y-7/-8/-2/-/-2/-8/-7/-
6y-4/.

52. vrsta: 'f-3 ( /-7/-2y-^-2y-7/-2^-/-y-/-
2y-7/-2y-^-2y-7/-3 < /-T-

53. vrsta: 4/-75/-72/-/-y-2/-7y-
5/-7y-4/.

54. vrsta: 'i'-3 ( /-8/-y-^-y-6/-2 ( /-/-|:y-/:|-
2/-6/-/-^-/-8/-3/-|.

55. vrsta:  4/  - 8,/- 3/- 6y- 2/- |:y-/:| - 2/- 6y-

3/-8y-4/.

56. vrsta:  J - 3 */- 9 /-  ^ - 5 /- 2 /-  |:V- /:| - 2 </-

5 ^ - 9/- 3y~T-

57. vrsta: 4/-9/-Z-5/-  2/-  |s,/- /;| - 2/- 5y-

/- 9y- 4/.

58. vrsta: J - 3/- 4/-f-</-?-  10/- 2«/-/-  ||y-/j| -
2 y - 10 /- J - // - J - 4 / - 3 y- j. Ytej  vrsti se pričneta ob krajcih
2 nova listka; v sredi se nadaljuje piketni kvadrat.

59. vrsta: 4/-4y-3/- 102 / - |j,/- /;| -«/-2/-
10y-3/-4y-4/.

60. vrsta : f - 3 </- 5 /- y-J-y-T-^-9 /- 2/ - /-

|j/ j| - 2 9/- </-]- «/-?-</-5/- 3«/-j.

10 *

148

61. vrsta: 4/-5y-5/-9y-2/- |j</-/l|-</-2/-9y-
5 /- 5</- 4/.

62. vrsta: ]'-3 ( /-6/-2y-|-y-T - 2 < /-8/-2 </-/-
|;V-/]| - 2 y-8/-2 y-T - j-26/-3 \.

63. vrsta: 4/-6«/-7/-8,/-2/-|!V-/i| -2/-8*/-
7/-6y-4/.

64. vrsta: | - 3 y-7/-2^ - 2/-7/-2/-/-
|!V-/ : !-2y-7/-2 < /-^-2 < /-7/-3 < /-T.

65. vrsta: 4/-7  ,/- 5 /-7 2 /- |jv-/ : j| - ,/- 2/-

7y-5/-7y-4/. Prva polovica kvadrata je dodelana; prične se
druga. Kvadrat se prav tako poožuje, kakor se je doslej širil. Tudi
srednji piketni kvadrat se poožuje. Snemamo v vsaki lihi vrsti po

2 petlji. Skrajnjih šivčkov ne narekujemo, ker so vedno enaki; za
vsakega spletemo po 3 desne petlje in 1 skrajnjo petljo.

1. vrsta :j-K- < /-X-6/- ( /-^- < /-8/-2 < /-/-

||V- /]| - 2y- 8 /- X - </- 6 /- / - y- X - J.

2. vrsta: 4/-3/- 8y-2/-  ||V-/'j| -y-2/-8y-
3/-6y-4/.

3. vrsta: j-/- ( /-X-5/-X - 9/-2 < /-/-  |i </- /l| -

2y-9/-X-5/-X-y-X-T-

4. vrsta: 4/-5y-  / -  9 </- 2 /- p«/- /i| -</- 2 /- 9 </-
/-5y-4/:

5. vrsta: J - / - </-X - 10 / -J - «/-? - 4: / - 2 y - / -
li«/-/!!-2y-4/-'f- < /-j'-10/-X-X-X-T- V tej vrsti se
pričneta ob krajcih 2 nova listka; ta listka se dodelata v 15. vrsti.
Vmesne vrste pletemo po navodilu ravnokar narekovanih vrst. V
vsaki lihi vrsti se kvadrat ob krajcu pooži za 2 petlji; tudi srednji
piketni kvadrat se polagoma poožuje. Kako se v tem kvadratu gosti
vzorec plete predevoma, je razvidno iz spodnjih spletenih vrst.

V sodih vrstah (na narobni strani) pletemo za vsak krajec po

3 desne petlje in 1 skrajnjo petljo; vrhu ovitih in levih petelj
pletemo levo, vrhu desnih petelj pa desno.

17. vrsta:

V tej vrsti se pričneta 2 nova listka, ta
listka se dodelata v 27. vrsti. Srednji kvadrat se v tej vrsti sklene.
Delo nadaljujemo, kakor že znano, da se kvadrat ob krajcih vedno
poožuje. (V 19. vrsti pletemo med obema listkoma 9 /.)

29. vrsta:  J “ X - </~X - 9/-J-</-■[-9/-X - X-J-
V tej vrsti se prične vrhovni listek, ta listek se dodela v 39. vrsti.
Delo nadaljujemo kakor doslej.

149

41. vrsta: J-X- X-\-7 /- X~X-X-T- v  tej vrsti ne
pletemo nobenega listka več. Sode vrste pletemo prav tako kakor doslej.

43. vrsta: f-X-X-X-5/-X-X-X-J.

45. vrsta: j-X- X-X-3/-X-X-\

47. vrsta: T-X-X~X-/-X-X-X-T-

49. vrsta: X-X-X“T-

51. vrsta: 'f-X-X“X-T- Odslej narekujemo tudi skrajnje
šivčke.

53.  vrsta: | - 2 y-X“T“ X-T - X~ 2y-|.

55. vrsta: | - 2 y-XX  - 2X-|.

56. vrsta: |-7y-|- 57. vrsta: |-5X-X-I-

58.vrsta: |-4y-X-|- 59.vrsta: |-3y-/-|.

60.vrsta: |-2y-X-|- 61.vrsta: |-y-X-|*

62. vrsta: | - |.

63. vrsta: Zadnje 3 petlje snamemo prevlečeno.

Za odejo sešijemo ali pa prikvačkamo vse kvadrate.  Kvadrati,
pleteni iz kota, se lahko tudi zaljšajo s pridvižnimi
školjkami. 1  Za vzorec si izvolimo takrat katerokoli simetrijsko
figuro, sestavljeno iz križcev. (Poglej narisek št. 45.) Za vsak križec
spletemo 1 školjko. V podlagi pa pletemo zgolj desne petlje, bodisi
na licu ali na narobni strani dela. Ob robu lahko pletemo tudi
školjke. Ker je pa tako delo bolj zamudno, ni tukaj popisano
natančneje.

Četrti kvadrat.

Ta kvadrat pričnemo v sredi. Na vsaki strani je po eden
ploščat listek; ti listki naraščajo iz središča kvadratovega. Zaradi-
tega tvori ta kvadrat čveterolistnate cvetke. Ob robu še vidimo na
vsaki strani po 5 drobnih ploščatih listkov.

Nasnujemo 8 petelj in pletemo v začetku prav tako, kakor je
popisano pri 4. kvadratu na strani 132. Tudi tukaj bodi popisana
le ena stranica; ponovimo jo štirikrat.

V sodih vrstah pletemo zgolj desne petlje na okolo.

1. vrsta: X-

3. vrsta: - |:?-/-J- X- - |-•

5. vrsta: f-2/-y-'£-y-'j'-y- 2/-J- y.

7. vrsta: 'j'-3/-2y-'j'-y--'[-2y-3/-j'- ( /.

9. vrsta: J-4/-3 A-\-</-J- 3 y-4
11. vrsta: J- 5/-4«/-?- </-]-  4y-5 /-J- X.

1  Prečitaj oddelek : Kako pletemo školjke na strani 45.

150

13. vrsta:  J-6/-5X-?-5X-6 /-J- X-
15. vrsta: j-7/-\-9y-X-7/-J-y.

17. vrsta: J- 8/-\-7 X-X- 8 /-J- X.

19. vrsta: J-  9/-\-5X-X~9/-T-X.

21. vrsta: "p- 10/-X- 3X-X- 10/-J-X-
23. vrsta: J- ll/-\-y-A~ U/-J-Š.

25. vrsta: J- 12/-X - 12/-?-X-
27. vrsta: j-27/-f-X.

29. vrsta: j-29/-J-y.

31. vrsta: J-31 /-J- </.  Odslej narekujemo tudi sode vrste.

32.  vrsta: 33/-,/.

33. vrsta: J-33/-J-y.

34. vrsta: 36 X-

35. vrsta: J-3/-  |=T-</~T“ 6/|| - J-y-f-3/-j-y.

36. vrsta: 4/- |j 3X- 6/j| - 3 X-4/-X.

37. vrsta: J - 4/- |iX~T-X-T-X-6/;| -X-T-X-T~
X- 4 /— | —X.

38. vrsta: 5/- ||5X-6/:| -5x-5/-X-

39. vrsta: j-5/- |; 2X-T -  X~T _  2X- 6/j| - 2,/-]'-X-
T-2y-5/-T-y.

40. vrsta: 6/-|l 7 X-6 / !| - X.

41. vrsta: "f-6/- |;X-3y-X-6/j| - J-y.

42. vrsta: 7/- |j 5 X-6/j| - 5 X-7/-X-

43. vrsta: J-7/- |;\-X-X-6/;| -\-X-/-7/-|-X.

44. vrsta: 8/- ||3X-6/j| -3x-8/-X.

45. vrsta: j - 8/-|; X ~ 6/j| - X -  8X-

46. vrsta: 9/-|| X-6/j|-X-9/-X-

47. vrsta: 'j'-47x-'j'-X. 48.vrsta: 50X.

49.  vrsta: ‘j'-49/-j'-X. 50. vrsta: 51/-X-

51.vrsta: j-51/-f-X- 52.vrsta: 54X-

53. vrsta: Vse petlje zazankamo.

Za odejo sešijemo ali prikvačkamo vse kvadrate ob straneh.
Ta kvadrat se lahko pretvori še drugače; pletemo namreč do
vštete 30. vrste neizpremenjeno. Od 31. vrste pa nadaljujemo kvadrat
tako, da pletemo (razen desne petlje v koteh) po 4 desne in 4 leve
vrste na okolo. Desne vrste pletemo z belo, leve vrste pa z drugo-
barvno nitjo. V koteh dojemamo po 2 petlji v vsaki drugi vrsti
kakor doslej.

Kako izmenjavamo nit, je popisano v oddelku: Kako pletemo
z dvema raznobarvnima nitma na strani 48.

151

Šesterokotnik.

Ta šesterokotnik je spleten iz kota. Vzorec je sestavljen le iz
desnih in levih petelj. Ob krajcih tečeta dve progi levih petelj, med tema
je ena proga desnih petelj, v središču pa vidimo na gladki podlagi tri
ob kotu stoječe piketne kvadrate; ti kvadrati stoje drug nad drugim.

Nasnujemo 2 petlji in dojemamo konec vsake vrste po 1 petljo.
Lihe vrste pletemo na licu dela.

1. vrsta: y- |.

2. vrsta:  Prvo petljo pletemo desno, iz druge petlje pletemo
1 desno in 1 desnozasukano petljo.

3. vrsta:  \-dz-\-  (Iz srednje petlje pletemo 1 desno in
1 desnozasukano petljo.)

4. vrsta:

6. vrsta:

8. vrsta: dz-\.

10. vrsta: | - 7y-^-1.

5. vrsta: | - 2y-^- |.

7. vrsta: | - 2 y-/-- |.

9. vrsta: | ■
11. v r s t a: I

■2y-

■2y-

■ </ •

-</■

-  I ■

-</-z~  I-

12. vrsta:  V tej in v vsaki nastopni sodi vrsti pletemo desne
petlje zopet desno in leve petlje zopet levo. V začetnem krajcu
pletemo vselej | - 2 na koncu pa </-dz-\.  Sodih vrst ne nare¬
kujemo več.

13. vrsta: | - 2y-7/-^-|.

15. vrsta: | - 2y- 4/-y- 4/--  |.

17. vrsta: | - 2 4/- 3 4/-y--  |.

19. vrsta: | - 2 y-4/-5«/-4/-y- Jz  - |.

21. vrsta: | - 24/-7  4/-y-^ - |.

23. vrsta: | - 24/-  4y-/-4y-4/-^ - |.

25. vrsta: | - 2y-4/-4y-3/-4,/-4/-^ - |.

27. vrsta: | - 24/-45/-44/-,/-^-  I-
29. vrsta: | - 2 4/-4y-7/-44/-y-^  - |.

31. vrsta: |-2 ( /-4/-4«/-4/-y-4/-4 < /-4/-y- < ^-|.
33. vrsta: |-2 < /-4/-4y-4/-3 ( /-4/-4 < /-4/-
|.

35. vrsta: |-2y-4/-4y-4/-5 < /-4/-4 ( /-4/~

~ ~\-

37. vrsta: | - 24/-4y-4/-3  */-/-3y-4/-4y-

4 — |.

39. vrsta: | -2y-4/-4 ( /-4/-y-/-5y-/-y-4/-
4y-4/-2y-|.  Odslej pletemo ob krajcih gladko, to je brez
dojemanja.

152

40. vrsta: Sode vrste pletemo kakor doslej, na koncu tudi ne
dojemamo več.

41. vrsta: | - 2 4/-4 X-4/-2 ,/-•/-3 </-/-• 2y-

4/-4 < /-4/-2y-|.

43. vrsta: | - 2y-4/-4,/-4/-3y-/-y-/-3y-4/-
4y-4/-2y-|.

45. vrsta: | - 2,/-4/-4y-4/-4,/-/-4y-4/-4,/-
4/- 2</-1.

47. vrsta: | - 2y-4/-4y-4/-9y-4/-4</-4/-2y-|-

49. vrsta je prav taka, kakršna je 45. vrsta.

51. vrsta je prav taka, kakršna je 43. vrsta.

53. vrsta je prav taka, kakršna je 41. vrsta.

55. vrsta: | - 2 4/- 4 </- 3/- 2 </-/-  52 «/-

3/-4y-4/-2</-|.

57. vrsta: | - 2 4/- 4y-3/-y-/- |:3y-/:|-y-

3/-4y-4/-2y-|.

59. vrsta je prav taka, kakršna je 55. vrsta.

61. vrsta je prav taka, kakršna je 41. vrsta.

63. vrsta je prav taka, kakršna je 43. vrsta.

65. vrsta je prav taka, kakršna je 45. vrsta.

67. vrsta je prav taka, kakršna je 47. vrsta.

69. vrsta je prav taka, kakršna je 45. vrsta.

71. vrsta je prav taka, kakršna je 43. vrsta.

73. vrsta je prav taka, kakršna je 41. vrsta.

75. vrsta je prav taka, kakršna je 39. vrsta.

77. vrsta: |-3y-4/-4 ( /-4/-3y-/-3 < /-4/-4y-
4/-y-/-|. Odslej zopet snemamo na koncu vsake vrste.

78. vrsta: V sodih vrstah pletemo za začetni krajec |-2x,
na koncu pa y-X -  I- Ostale petlje pletemo kakor doslej, in sicer
vrhu desne petlje zopet desno in vrhu leve petlje zopet levo.

79. vrsta: |-3y-4/-4y-4/-5y-4/-4/-4/-

X-X-|-

81. vrsta: |-3y-4/-4y-4/-3y-4/-4y-4/-

x-x-i-

83. vrsta:  |-3x-4/-4y-4/-X-4/-4 < /-4/-y-X-|-

85. vrsta: |-3y-4/-4y-7/-4y-4/-X-1-

87. vrsta: | - 3 y-4/-4y-5/-4y-4/-y-X  - I-
89. vrsta: |-3 ( /-4/-4y-3/-4 ( /-4/-y-X-l-

91. vrsta: | - 3 </- 4/-4/-44/-,/-X-  I-

93. vrsta: | - 3y-4/-7 ,/-4/-X- I-

153

95. vrsta: | - 3 X- 4/-5 X- 4 /-X-/-|.

97. vrsta: | - 3 X-4/-3X-4/-x-X~ I-
99. vrsta: | - 3x- 4/- X- 4/- X-X-I-

101.  vrsta: | - 3 X- 7 /-X- / -|.

103.vrsta: | - 3 X- 5/-X-/-|.

105.  vrsta: | - 3x- 3/-X- /- 1-

107.  vrsta: | - 3 X -/-X-X-I- Odslej narekujemo tudi
sode vrste.

108. vrsta: |-4x-X-|- 109.vrsta: |-3x-X-l-

llO.vrsta: |-2x-X-|- 111.vrsta: |-X-X-I-

112. vrsta: | — X — I-

113.  vrsta: Vse 3 petlje snamemo prevlečeno.

Za odejo sešijemo ali prikvačkamo plošče tako, kakor so
združene Staniče v satovju. Na dveh stranicah (zgoraj in spodaj) se
naredi lep zobat krajec, na dveh straneh pa ne. Za te strani spletemo
še nekaj polovičnih šesterokotnikov; (pletemo od vsake vrste le
polovico). Ti liki zravnavajo prej omenjeni stranici, da sta gladki.

Spletene proge.

Prav radi pletemo odejo tako, da izdelujemo posamezne proge,
ki jih potem sešijemo ali pa jih prikvačkamo. Kako združimo take
kose ter pletemo po 2 in 2 petlji skupaj, je popisano v opombi
oddelka: Kako pletemo jopice na strani 191. Izberemo si prav debelo
pavolo in primerne pletenke.

Prva proga.

Ta proga je gosta in preslegasta. V sredi se stikata dve vrsti
ribje kosti, ob krajcih je pa le ena vrsta; med ribjima kostema je
gosti vzorec, ki tvori poševen romb.

Nasnujemo 58 petelj. Lihe vrste pletemo na licu dela.

1. vrsta: | -V- 2 X-?-X - 4/-S - 5/- |j S - / i| -2/-
|-X-/;  od znaka * ponovimo vzorec še enkrat, na koncu dodamo
še skrajnjo petljo. Trav tako ponavljamo narekovani vzorec v vsaki
nastopni vrsti od znaka * do znaka *; na koncu pletemo vselej
skrajnjo petljo. Tega ne omenimo več.

2. vrsta: | - V- 2/-T - 77 - |i X-2 ;| -5x-8-4x-2/-
T - 77 - X * -1 •

3. vrsta  je prav taka, kakršna je 1. vrsta.

4.  vrsta: |-*X-2/-|'-77-2x-|:2-X:|-2-5x-2-X-

2-3x-2/-T-77-X*-|.

154

5. vrsta: |-*/-2y-T-X-3/-S-/-S-5/-|:S-/=|-
S-2/-2y-J-X-/ x -i.

6. vrsta je prav taka, kakršna je 4. vrsta.

7.  vrsta: |-V-2y-|-\-2/-|:S-/:|-S-5/-S-

/-S-3/-2v-T-X-/*-|.

8. vrsta: |-V-2/-'j'-77-3y-2-V-2-5,/-| : 2-V : |-
2-2 < /-2/-|-7v-y*-|.

9. vrsta je prav taka, kakršna je 7. vrsta.

10. vrsta: | -*y- 2/-J-77- 4y-g- 5y- |j 2-«/l|  - 2/-

T-77-</*-|.

V 11. in 12. vrsti nadaljujemo ribjo kost kakor po navadi;
vzorčne petlje pa pletemo tako, da vidimo na licu dela 3 enake
vrste. Vrhu desnih petelj pletemo zopet desno, vrhu levih petelj
zopet levo in vrhu zasukanih petelj zopet zasukano. Prav tako smo
pletli doslej in bomo še pletli v nastopnih vrstah.

13. vrsta: | - */- 2y-J-\- 2/- |:$-/i|-S- 9/-2 ✓-

T-X-/*-!■

V 14. in 15. vrsti pletemo po navodilu 11. in 12. vrste.

16. vrsta: | - V-2/-?-77 - 8</- |=2- y-| -2- 3y-2/-

T-77-y*-|.

V 17. in 18. vrsti pletemo po navodilu 11. in 12. vrste.

19.  vrsta: | - */--  4/- |i S-/i|-S - 7/-2 y-

T-x-/*-i-

V 20. in 21. vrsti pletemo po navodilu 11. in 12. vrste.

22.  vrsta: |-*</-2 /-J -77 - 6y- |= 2-y:| -2-5y-2/-

T - 77 - </ * -1 •

V 23. in 24. vrsti pletemo po navodilu 11. in 12. vrste.

25.  vrsta: | - V- 2y-j-\- 6/- |:S-/i| - S-5/-2^-

T-x-/*-i-

V 26. in 27. vrsti pletemo po navodilu 11. in 12. vrste.

28.  vrsta: | - V-2 /-J -77 - 4</~ |; 2 - y;|-2 - 7 2/-

T-x-y x --|.

V 29. in 30. vrsti pletemo po navodilu 11. in 12. vrste.

31.  vrsta: | - */-2 y-T-X - 8/-S  -/i| ~ S - 3/-2

T-x-/*-i-

V 32. in 33. vrsti pletemo po navodilu 11. in 12. vrste.

34.  vrsta: | - V- 2/-T-77 - 2 y-|i2-y-|-2-9 y-2/-
T-77-y*-|-

V 35. in 36. vrsti pletemo po navodilu 11. in 12. vrste.
Vzorec se po teh vrstah ponavlja. Vrhovni oddelek končamo

z 12. vrsto.

Za odejo sešijemo te proge tako, da ni videti, kje se stikajo.

155

Druga proga.

To progo smo si sestavili iz kite na tri gube, stran 38., in iz
piketnega vzorca nariska št. 26., stran 24. Piketni vzorec je v sredi,
ob krajcih pa sta dve kiti.

Nasnujemo 71 petelj. Lihe vrste pletemo na licu dela.

1. vrsta: |-2y-2S-3/-9y-3/-2S-9/-|j ( /-/j|-
y- 9/- 2 $ - 3/- 9y- 3/- 2 S - 2y-|.  Skrajnjih šivčkov (po
3 petlje) ne narekujemo več, ker se pleto vedno enako.

2. vrsta: 2 2-3y-9/-3y-22-9y-|:/-y:|-/-9y-
22-3y-9/-3,/-22.

3. vrsta: 2S-3/-9,/-3/-2S-9^-|:/-yj|-/-9y-
2S-3/-9y-3/-2S-

4. vrsta: 2 2-3y-9/-3y-2 2-9/-|jy-/:|-y-9/-
2 2 - 3</- 9 / - 3y- 2 2-

5. vrsta:  2 S - 3/. Izmed sosednjih devetih petelj pletemo

križema prvih 6 petelj; prva tretjina naj leži nad srednjo. (Prečitaj
še 5. vrsto prej omenjenega vzorca na strani 38.) Zadnje 3 petlje
pletemo desno, dalje 3/- 2 S-9/- -«/-9/-2 S-3/.

Iz sosednjih devetih petelj zopet pletemo križema prvih 6 petelj,
zadnje 3 petlje pletemo desno, dalje 3/-2$.

6. vrsta: 2 2- 3 9/-3  y-2  2-  9 |;/-yj| -/-9«/-

Vvrsta: 2 S-3/- 9y- 3/-2  S-9✓  - |{/-y|| -/- 9S-

2 S -  3/- 9y- 3/- 2 S-

8. vrsta: 2 2-3,/-9/-32  2-9/- |=y-/j|-y-9/-
22-3y-9/-3y-22.

9. vrsta: 2 S-3/.  Izmed sosednjih devetih petelj pletemo
prve 3 petlje desno, zadnjih 6 petelj pa pletemo križema; prva
tretjina (5. vrste) leži sedaj pod tretjo tretjino. (Prečitaj 9. vrsto
prej omenjenega vzorca.) Dalje pletemo 3/-2S-9/-]j ( /-/:|-
</-9/-2S~3/.  Izmed sosednjih devetih petelj pletemo 3 petlje
desno in 6 petelj križema kakor v začetku; dalje 3/-2$.

10. vrsta: 22^.3y-9/-3 ( /-22-9 < /-|j/- < /j|-/-9y-
22-3^-9/-3y-22.

11. vrsta:  2 S-3  /-  9 ,/- 3/-.2 S - 27 ,/-2 S - 3/-9 y-

3 /- 2 S-

12. vrsta: 2 2-3 9/- 3 j -2 2-27/-  2 2-  3 9/-

3y-  2 Z-

Kita se nadaljuje od 5. vrste, srednji vzorec pa po narisku št. 26.

Za odejo sešijemo ali prikvačkamo vse proge.

Prav lahko si sestavljamo s kito še druge proge, ako si volimo
druge goste vzorce.

156

Tretja proga.

Za to progo rabimo prvi kvadrat za odejo na strani 142. Ako
ne zazankamo kvadrata v zadnji vrsti, marveč pričnemo takoj novi
kvadrat in nadaljujemo delo po diktatu prvega kvadrata, se napravi
prav lepa proga.

Četrta proga.

Ta proga se plete skoro prav tako kakor kvadrat, pleten iz kota.

Nasnujemo 10 petelj. Ta proga je na obeh straneh enaka.

1. vrsta: |-8y-|. 2. vrsta: |-8y-|.

3.vrsta: | - 7^4. vrsta: \-8 a&-\.

5. vrsta:  1 — 9^ — ^ — |.  Tako dojemamo v vsaki vrsti po
1 petljo, dokler nimamo na pletenki 20 petelj.

V 13., 14., 15. in 16. vrsti  pletemo gladko, to je brez do¬
jemanja. Odslej snemamo zopet v vsaki vrsti po 1 petljo; pletemo
tako-le:

17. vrsta: | - 16*/-/- I-

18. vrsta: |- 15«/-/-1-

Delo nadaljujemo po tem navodilu. V 26. vrsti imamo zopet
10 petelj na pletenki.

27. in 28. vrsta  se pleteta kakor 1. in 2. vrsta.

Progo nadaljujemo od 1. vrste, dokler ni dovolj dolga.

Da se odeja pravilno sestavlja, rabimo še take proge, ki jih
pričnemo v 15. vrsti. Za tako progo nasnujemo 20 petelj; pletemo
prvič po diktatu od 15. do vštete 28. vrste. Potem nadaljujemo delo
od 1. do 28. vrste, kolikorkrat nam je drago; zadnji oddelek se
konča v 14. vrsti.

Te proge so zobate;  naj lepša je odeja, če prikvačkamo proge
z drugobarvno nitjo, ali pa, če pletemo eno progo z belo, drugo
progo pa z drugobarvno nitjo.

Zobate proge  sestavljamo tudi iz šesterokotnikov in iz
osmerokotnikov,  ako so pričeti iz stranice.

Ako sestavljamo proge iz šesterokotnikov, rabimo tudi dvoje
prog. Nekatere proge pletemo prav po diktatu šesterokotnika na
strani 134.; druge proge pa pričnemo v drugi polovici prav tega
šesterokotnika. Končamo te proge s prvo polovico ravnokar omenjenega
šesterokotnika.

Ako sestavljamo proge iz osmerokotnikov, se stikata dve gladki
stranici, med poševnimi stranicami pa ostajajo prazni kvadrati. Te
kvadrate napolnjujemo posebno s pletenimi kvadrati.

157

Volnene rute.

Take rute pletemo iz volne in z dvema dolgima pletenkama.
Rute so kvadratne ali pa trikotne.

Prva trikotna ruta.

Ta ruta je gosta; radi jo pletemo iz muhaste volne.  Najlože
se plete ruta, ako pričnemo trikotnik na kratki stranici; poglej
3. trikotnik na strani 133. Nasnujemo toliko petelj, kolikor jih imej
ruta, n. pr. 120 petelj. Crez nasnutek pletemo eno vrsto desnih petelj;
te vrste ne vpoštevamo.

l.vrsta: | — 116X  — I• 2.vrsta:  |-117 < /-|.

3.vrsta: |-115^/-/-|. 4. vrsta: \-

5. vrsta: | — 114X  — I■ 6. vrsta: |-115y-|.

Tako snemamo na koncu vsake druge vrste, dokler nimamo
na pletenki treh petelj; te 3 petlje snamemo prevlečeno. Skrajnje
petlje na koncu lihih vrst naj bodo prav rahle, da se delo ne vleče.

Narejeno ruto ozaljšamo še na okolo z drobnimi kvačkanimi
čipkami. Take rute se nosijo kaj dobro, ker so zelo mehke.

Druga trikotna ruta.

Ta ruta je močno preslegasta; tvori predevoma spletene dolge
zanke. Pri tej ruti pričnemo trikotnik na najdaljši stranici (hipotenuzi).

Rabimo mohersko volno,  dve dolgi pletenki in še precej
debel valjček; črez tega pletemo le v vsaki četrti vrsti.

Nasnujemo n. pr. 151 petelj (to je mnogokratnik števila 5 in
še 1 petlja). Črez nasnutek pletemo eno vrsto desnih petelj; te vrste
ne vpoštevamo.

l.vrsta:  1 navadno desno petljo, dalje še zgolj desne petlje;
te petlje pletemo črez valjček, in sicer tako-le: Valjček položimo za
delo, vbodemo desno pletenko v prvo petljo na levi pletenki, potem
položimo nit črez valjček, ob tem naklonimo levi kazalec tako proti
sebi, da teče nit pod valjčkom, to nit ovijemo in spletemo petljo
desno. (Desna roka nam mora nekoliko pomagati pri valjčku; najlože
pletemo, ako stoji valjček kvišku.) Tako pletemo vse petlje do
konca vrste.

Na koncu vrste potegnemo valjček iz petelj in nategnemo vse
petlje kolikor le mogoče, da se vse preobile zanke izgube in da
nastanejo enakomerno dolge zanke. — Izurjena pletilka pa lahko
plete take zanke tudi brez valjčka.

158

2. vrsta: 5 zank levo snamemo, 4 petlje prizankamo 1  i. t. d.
do konca; na koncu snamemo levo 6 zank.

3. vrsta:  Levosneto petljo pletemo desno, 4 prizankane petlje
pa pletemo desnozasukano i. t. d. do konca; na koncu pletemo še

1 desno petljo.

4. vrsta:  zgolj navadne desne petlje.

Od prve vrste se vzorec ponavlja. V vsaki četrti vrsti pohaja
po eden vzorčni oddelek. Ruta se dodela v pravem kotu, kjer levo
snamemo zadnjič ostalih 6 zank. To sneto petljo pletemo še enkrat
desno.

Tudi taka ruta se ozaljša na okolo s čipkami. Ker nima krajca,
jo ob kvačkamo najprej z gostimi in verižnimi petljami.

Kvadratna ruta.

Tudi ta ruta je močno preslegasta. Vzorec tvori križema spletene
zanke. Kvadrat pričnemo iz stranice. Rabimo mohersko volno,
dve dolgi pletenki in prav debel valjček.

Nasnujemo n. pr. 120 petelj (to je mnogokratnik števila 6); za
krajec ne dodamo nobene petlje.

1. vrsta:  zgolj dolge petlje. Vsaka petlja je dolga dobro

2 cm;  pletemo jih črez valjček (kakor pri prejšnji ruti) ali pa tudi
brez njega.

2. vrsta:  Po 6 in 6 dolgih petelj pletemo križema, in sicer
tako-le: Desno pletenko vtaknemo v 4., 5. in 6. petljo leve pletenke
(za delom), obenem spustimo z leve pletenke vseh prvih 6 petelj ter
vtaknemo levo pletenko v 1., 2. in 3. petljo (pred delom). Desna
pletenka je zadaj, leva pa spredaj; na levo pletenko položimo nazaj
6., 5. in 4. petljo. Vse te križema položene petlje pletemo navadno
desno, in sicer prvič 4. petljo, potem 5., 6., 1., 2. in slednjič 3. petljo.
Tako nadaljujemo vzorec do konca vrste.

V 3., 4. in 5. vrsti  pletemo navadne desne petlje.

Vzorec se po teh vrstah ponavlja. V vrhovni vrsti zazankamo
vse petlje.

Tudi ta ruta nima krajca, torej moramo najprej kvačkati na
okolo goste in verižne petlje, potem jo lahko ozaljšamo s čipkami.

1  Glej oddelek : Kako prizankujemo petlje na strani 6.

159

Zvezde.

Pletene zvezde rabimo večinoma za otroške čepice. Razločujemo
dvoje zvezd: a)  lahke, b)  težke. Lahke zvezde  so one, pri
katerih pletemo črez vsako vzorčno vrsto eno vrsto brez
luknjic. Težke zvezde  so one, pri katerih pletemo luknjice ali
pa katerikoli drug vzorec v vsaki vrsti.

Skoro vsaka zvezda ima trakove, 1  in sicer po 5, 6, 7, 8 trakov
ali pa tudi po več. Imamo tudi zvezde brez trakov; pri takih zvezdah
se vrste luknjice po polževo ali pa kakor obročki. Zadnji način vidiš
pri 6. lahki in pri 4. težki zvezdi.

Kako nasnavljamo zvezde.

Zvezde pletemo vedno na okolo; v začetku rabimo po 4 pletenke,
v 5. ali 6. vrsti pa jemljemo rajši 5 pletenk, ker gre tako delo hitreje
izpod rok. (Ako ima zvezda le 6 trakov, pa rajši pletemo vso zvezdo
le s štirimi pletenkami.)

Zvezde nasnavljamo z luknjico v sredi ali pa brez nje; prvi
način je lažji od drugega.

Na prvi način  si nasnujemo zvezdo z 8 trakovi tako-le:
Nasnujemo 8 petelj, ki si jih razvrstimo na 3 pletenke; črez ta
nasnutek pletemo enkrat na okolo desne petlje, in sicer tako, da se
nam naredi krog. Radi jemljemo v tej vrsti dvojno nit, da je
nasnutek trdnejši.

Po drugem načinu  nasnujemo prav to zvezdo tako-le:
Nasnujemo le polovico, to so 4 petlje; te si razvrstimo na 3 pletenke;
črez nasnutek pletemo tudi desne petlje enkrat na okolo, a le z
enotno nitjo. Crez to vrsto pletemo tako, da izvajamo iz vsake petlje
po 1 desno in 1 desnozasukano petljo; na koncu vrste imamo 8 petelj
na okolo.

Ker imamo sedaj na eni pletenki 4 petlje, na dveh pa po 2,
si petlje radi uvrstimo iznova, da jih imamo na dveh pletenkah po
3 in na eni po 2.

Otroci lože nasnavljajo po prvem nego po drugem načinu. Pri
naslednjih zvezdah je povsod omenjeno, kateri način naj si izvolimo.

1  Trakove imenujemo one 'petlje, ki jih ponavljamo večkrat v oni in
isti vrsti.

160

A. Lahke zvezde.

Narekujemo le eden zvezdni trak, ki se ponavlja po večkrat v
vsaki vrsti. Vsako narekovano vrsto ponavljamo tolikokrat, kolikor
ima zvezda trakov.

Prva zvezda . 1

Ta zvezda tvori 8 navadnih zvezdnih trakov. V gorenjem delu
vidimo med prvotnimi trakovi nove trikotnike.

Nasnujemo si 8 petelj po prvem načinu. Vsak trak ponovimo
osemkrat.

1. vrsta : J- y.

2. vrsta:  zgolj desne petlje. Tako pletemo vsako sodo vrsto.

3.  vrsta: j-2 y.  5. vrsta: J- 3y.

7. vrsta: J-4y. 9. vrsta:  J- 5y.

Tako pletemo dalje, dokler nismo v sredi zvezdnega polumera.
V vsaki lihi vrsti narašča vsak trak za 1 petljo. V naši zgledni
zvezdi smo vedno dojemali, dokler nismo imeli v vsakem traku po
9 petelj (to je v 15. vrsti).

15. vrsta: J-8,/.

17. vrsta:  J- -\ - 6 </.  V tej vrsti snemamo začetne
trakove, med trakovi pa naraščajo druge petlje, ki tvorijo desno
pleten trikotnik.

19. vrsta: J - 3 </-J5 </.

21. vrsta:  4«/. Tako pletemo dalje; zvezdni

oddelki se tudi sedaj še širijo v vsaki lihi vrsti po 1 petljo. Novi
trikotniki se dojemljejo v vsaki lihi vrsti za 2 desni petlji; prvotni
trakovi se pa poožijo v vsaki lihi vrsti za 1 desno petljo.

29. vrsta: f-13 < /-'j'--X- V tej vrsti je vsak oddelek širok
16 petelj; prvotni trakovi so popolnoma dokončani.

30. vrsta:  16y. V tej vrsti je zvezda dodelana. Ako hočemo,
spletemo še nekaj levih vrst na okolo in potem zvezdo zazankamo.

To zvezdo uporabljamo za čepico, pri kateri pletemo okolo
zvezde luknjice za trak. (Poglej oddelek: Otroške čepice.) Izbrali
smo jo za 1. čepico.

Druga zvezda.

Tudi ta zvezda tvori 8 navadnih trakov; med njimi  so v
gorenjem delu tudi trikotniki. V vsakem trikotniku pa vidimo majhno
cvetko, spleteno iz štirih luknjic.

1  Znake in kratice vidiš na strani 53.

161

Nasnujemo si 8 petelj po drugem načinu, ker je ta lepši. Prvih
16 vrst pletemo po diktatu 1. zvezde. Dojemljemo tudi tukaj v vsaki
lihi vrsti po 1 petljo za vsak trak kakor pri 1. zvezdi. Dalje pletemo
tako-le:

17. vrsta: J-9y.  19. vrsta:  J-10,/.

21. vrsta:  J -8,/.  V sodih vrstah pletemo zgolj
desne petlje.

23. vrsta: J-3-7 </.

25. vrsta: J - 5 6 </.

27.vrsta: J-7 X - 5 </.

29. vrsta: J-4y- 2 -\- 3y-J-X-  4y. V tej vrsti se
prično majhne cvetke sredi trikotnikov.

30. vrsta:  V sodih vrstah pletemo iz dvojnoovite petlje
ostale petlje pletemo desno.

31. vrsta:7-2y-|:X-2-X:|-2y-|-X-3y.

33. vrsta: J-5y-X- 2 “X- 5</-J  - X-  2y. V tej vrsti
se cvetke končajo.

35. vrsta: j-16,/-]'-X-*/-

37. vrsta: j-18 < /-'f-X- 38. vrsta:  21y.

To zvezdo uporabljamo takrat, kadar pletemo vrhu zvezde
luknjice za trak.

Tretja zvezda.

Tudi ta zvezda tvori 8 navadnih trakov. V gorenjem delu
zvezde vidimo med trakovi preslegasti vzorec male »smrečice*.

Do vštete 20. vrste pletemo točno po diktatu 2. zvezde.

21. vrsta: j-/-J-8 </- X.

V sodih vrstah pletemo leve petlje zopet levo, vse ostale petlje
pa desno.

23.vrsta: j-3 / 7 </-  X-
25.vrsta: J-5/-J-6 ,/- X-
27. vrsta: T -2 /“ S-J-X - 2/-J-5,/-X-
29. vrsta: j- 2/-X X-T~ X - 2 /-J- 4y-X-
31. vrsta: j-2/-X-T“ 2 /-J- 3 y-X-

33. vrsta: j' - 2/-x-T-X-•T-x-T-X-T-X- 2 /-T-
2,/- X-

35. vrsta: 'j'-4/-X-T -3 '*'-T _ X-4/-T-//-X-
37. vrsta: | - 6/-X-T“ </ - T“X - 6/-|-X-
39.vrsta: j-9/-y-10/. 40.vrsta: 10/-y-10/.
To zvezdo uporabljamo takrat, kadar pletemo vrhu zvezde
luknjice za trak.

P. pl. Renzenberg, Pletenje, II. del.

li

162

Četrta zvezda.

Ta zvezda ima 8 trakov, ki tvorijo ob oglu stoječe rombe.
Med trakovi vidimo v spodnjem delu posamič tekoče zasukane petlje,
na vsaki strani teh petelj pa drobne luknjice. Prvotni trakovi so v
gorenjem delu obrobljeni s tremi vrstami drobnih luknjic. V plošči,
ki narašča med dvema trakovoma, nastane ob kotu stoječ majhen
kvadrat z dvema majhnima trikotnikoma.

Nasnujemo si 8 petelj po prvem načinu.

Odslej pletemo v sodih vrstah zgolj desne petlje.

29. vrsta: S - |:?-\-\  ~T“ 3«/- | ; T-X : |S  - 2 y.

31. vrsta: 2y-S-|:T-X=| ~1~  * - |:?-X=|-?-S-3/.

33. vrsta: 2y-/- |:? — X'| -</- |-*X — T'|

35. vrsta: j  - / - ? - S - T “ X - T ~ X ~  T -X- T - S - I -
X-2y.

37. vrsta: X-T“S“^-S-T-X-^-X-T-S-^-S-

T-X-x

39. vrsta: Takoj v začetku si preložimo prvo potijo te vrste
na konec 38. vrste, 1  potem šele nadaljujemo delo. -|:J-S-3y-

S-VI--

40. vrsta: 14

To zvezdo lahko uporabljamo takrat, kadar pletemo čepico brez
luknjic ali pa z luknjicami za trak vrhu zvezde.

Prečitaj opombo na strani 58.

163

Peta zvezda.

Ta zvezda ima 8 trakov, ki tvorijo v središču prav majhno
zvezdo. V gorenjem delu vidimo med trakovi na oglu stoječe kvadrate,
ki naraščajo proti vrhu posameznih trakov.

Nasnujemo si 8 petelj po prvem načinu. V sodih vrstah pletemo
zgolj desne petlje. 32. in 34. vrsta sta popisani spodaj.

1. vrsta: J -y. 3. vrsta: 7- 2 A-

5. vrsta: J-3A-  7. vrsta: J-A-J-A-A-

9.vrsta: '\-3y-J- A.  11.vrsta: J-A-J-3A-A-
13. vrsta: j-3A-J-2A- A-  15. vrsta: J-5A-J-A-A-
17. vrsta: J- 7 A-J-A-  19. vrsta: 7 -A-\-7 A-A-
21. vrsta: \-  3 A-J- 6 A -/.

23. vrsta: J3 A-J - o A- A-
25. vrsta: 7“ A-J-  X - 2 A-J-A-J- 4 A- A
27. vrsta: 7“ 3y-J-A ~  | : T“ 3 <^ : l - X-
29. vrsta: f- 4y-J-2y-A-

31. vrsta: 7 “ A -7 - X - A - A -/-X  - </ - X - 7 - -  7 -

</-/■

32. vrsta: 6y-/-8y.

33. vrsta: J-3y-J-y-A-/-A-A-J-3y-J-A-

34. vrsta: 7 A-/-8A.

To zvezdo uporabljamo za čepice, pri katerih ne pletemo vrhu

zvezde luknjic za trak. Izbrali smo jo za 3. čepico.

Šesta zvezda.

Ta zvezda nima v začetku trakov; luknjice se vrste v središču
kakor obročki. Nad temi vrstami je 8 trakov, ki tvorijo rozeto. Med
dvema trakovoma je trikotnik in v tem je gost, progast vzorec,
Nasnujemo si 8 petelj po prvem načinu.

I. in 2. vrsta:  desne petlje.

3. vrsta: 7“S-  To ponavljamo na okolo osemkrat.

4. in 5. vrsta:  desne petlje.

6. vrsta:  7 - S- To ponavljamo na okolo šestnajstkrat.

7., 8. in 9. vrsta:  desne petlje.

10. vrsta: 7~S-  To ponavljamo na okolo dvaintridesetkrat.

II. , 12., 13. in 14. vrsta:  desne petlje.

15. vrsta:  J - 8 A.  Odslej ponavljamo vsako vrsto osemkrat
na okolo.

16. vrsta:  desne petlje.

17. vrsta: 7-S-7 -8 ^-

ll*

164

18. vrsta:*/-,iz desnozasukane petij e nad srednj o luknj ico - *//;
dalje 9 */.

19. vrsta: f-S - 2/-$ - J-3 */-X ~ 3y.

20. vrsta: */-§-2/-S-8y.

21. vrsta: 'f-2S-2/-2S-T-2y-X-2*/.

22. vrsta: */-2 S - 2/-2 S - 6 */.

23. vrsta: j-3 S - 2/-3 S-?-</-X - </■

24. vrsta: */-3 $-2/-3 S - 4 */.

25. vrsta: J-/-3 S - 2/-3 S-/-J-X-

26. vrsta: </- /- 3 S - 2 /- 3 $ - /- 2 y.

27. vrsta: J-2/- 3 S-2/-3 S-2/-T-S-

28. vrsta: y-2/-3 S - 2/- 3 S - 2/-2 y.

To zvezdo lahko uporabljamo takrat, kadar pletemo čepico
brez luknjic ali pa z luknjicami za trak vrhu zvezde.

B. Težke zvezde.

Prva zvezda.

Ta zvezda ima 6 trakov, v katerih vidimo vzorec »grahek*.
Med trakovi pletemo v gorenjem delu navadni patentni vzorec.
Nasnujemo si 6 petelj po prvem načinu.

I. vrsta: ]'-*/. 2. vrsta: 2*/.

3. vrsta: '\-2</.  4. vrsta: 3*/.

5. vrsta: J-3y. 6. vrsta: 4V-

7. vrsta: J-2y-2-X-

V sodih vrstah do vštete 26. vrste pletemo vse petlje desno;
iz dvojnoovite petlje pletemo *//.

9. vrsta: J-2</-J-\-2y.

II. vrsta: T- i /-T-X-X-2“X-
13. vrsta: J-2 y -/ - 2  -X- 2 */.

15. vrsta: f-</-|:X- 2 -\ : \-■

17. vrsta: f-2 */-?-X - X - 2 ~ X - 2 */.

19. vrsta: J-X - \-A ~  2 ~ X=|-■

21.vrsta: J-2j-  |: X — 2 ~ X : |-2*/.

23. vrsta: J-</-]"-X - 2*/- |:X - 2 ~ X : |-. V tej vrsti se
prvotni trakovi poožujejo; prične se trikotnik za patentni vzorec,

25. vrsta: T-3*/-j'-X-X-I-X-X-2-X-2y.

27. vrsta: V tej vrsti pričnemo patentni vzorec; kako ga
pletemo na okolo, je popisano na strani 34. Tukaj pletemo: - 2*/-
1 pat. 1  (ovijemo in petljo preložimo)-2,/-j-X~| ; X — 2 —  X : |-•

1  Kratica «pat.» pomeni patentno petljo.

165

28. vrsta: 2 </-  3 pat. (ovijemo in petljo preložimo - desno
snamemo - ovijemo in petljo preložimo) - 3 y- \:y- d/’-  y  :| -.

29. vrsta:  J - 2y-  3 pat. (levo snamemo - ovijemo in petljo
preložimo - levo snamemo) -2y-'\-\-y-y~2-\-2</.

30. vrsta: 3y-3  pat. (ovijemo in petljo preložimo -
desno snamemo - ovijemo in petljo preložimo) - 6 y - y/ -  3 </.
Odslej narekujemo pri patentnih petljah le število in začetek
teh petelj.

31. vrsta: j-2y-5  pat. (ovijemo in petljo preložimo - levo
snamemo) -2y-J-\-2y-X~2-\.

32. vrsta:  2/-  7 pat. (ovijemo in petljo preložimo - desno
snamemo) - 6 </ -  X/ - </.

33. vrsta:  [ - 2 /-  7 pat. (levo snamemo, ovijemo in petljo
preložimo) - 2■/- T -X- X X - 2 y.

34. vrsta: 3 </-7  pat. (ovijemo in petljo preložimo - desno
snamemo) -9 y.

35. vrsta:  j-2  y -  9 pat. (ovijemo in petljo preložimo - levo
snamemo) -2 / /-'\-\-y~2~\.

36. vrsta:  2y-  11 pat. (ovijemo in petljo preložimo - desno
snamemo) -4/-/-/

37. vrsta:  J - 2 y -  11 pat. (levo snamemo, ovijemo in petljo
preložimo) - 2 y -j-\-3 </.

38. vrsta:  3/  - 11 pat. (ovijemo in petljo preložimo - desno
snamemo) - 7 y.

39. vrsta:  j -  2 y-  13 pat. (ovijemo in petljo preložimo - levo
snamemo) -2y-]-\-2</.

40. vrsta:  2 ,/ - 15 pat. (ovijemo in petljo preložimo - desno
snamemo) - 5 y.

41. vrsta:  ] - 2 y -  15 pat. (levo snamemo, ovijemo in petljo
preložimo)

42. vrsta:  3 { /~  15 pat. (ovijemo in petljo preložimo - desno
snamemo) - 5 </.

43. vrsta:  j-2y -  17 pat. (ovijemo in petljo preložimo - levo
snamemo) - 2 y-J

44. vrsta:  2y~  19 pat. (ovijemo in petljo preložimo - desno
snamemo) - 3 y.

45. vrsta: 2 y- |pX-  </i||-4 y.

46. vrsta:  desne petlje.

To zvezdo uporabljamo za čepico, pri kateri pletemo vrhu
zvezde luknjice za trak. Izbrali smo jo za 2. čepico.

166

Druga zvezda.

Ta zvezda ima le 5 trakov. Vsak trak tvori ploščat listek;
sredi vsakega listka vidimo ribjo kost. Med dvema trakovoma so v
spodnjem delu lestvice, v trikotnikih gorenjega dela pa vidimo pre-
slegast vzorec, sestavljen iz drobnih, ob oglu stoječih kvadratov.
Vrhovni vzorec se lahko nadaljuje v čepici, ako jo pletemo brez
luknjic za trak vrhu zvezde.

Nasnujemo si 3 petlje, iz teh napravimo 5 petelj.

1. in 2. vrsta: zgolj desne petlje.

3. vrsta: Iz vsake petlje spletemo 1 desno in 1 desnozasukano

petljo.

4. vrsta:

5., 6., 7. in 8. vrsta: zgolj leve petlje.

9.vrsta: 2 - 2//-T-2y.

10. vrsta: 3 r /~  J-2y.

11. vrsta: y.  Ta petlja se preloži na konec prejšnjega traku;
dalje pletemo: 2 -X- 2 S-J-  2 ,/-  /• Za zadnje snetje te vrste
uporabimo prej preloženo petljo. Tako prelagamo petlje v vsaki lihi
vrsti do vštete 25. vrste; prve desne petlje v teh vrstah
ne narekujemo  več.

12. vrsta: -  4 y-J -3

13. vrsta: 2-X-3 y-J- 3X-

14. vrsta: <//-  5y-J-4y.

15. vrsta: 2 “ X - 4  A-\- 4y-X-

16. vrsta: ^/-6y-X-5y.

17. vrsta: 2 ~ A~ 5y-J-5

18. vrsta: «/-7y-f-6y.

19. vrsta: 2 - X - 6 </-f-6X-

20. vrsta: ^-8/-j-7/.

21. vrsta: 2 - X- 7 y-J-7 ,/-X-

22. vrsta:  ,?/- 9y-j-8y.

23. vrsta: 2-X-8y-|-8y-X-

24. vrsta: -\0 </-\-9 </.

25. vrsta: J-X- 99X-

26. vrsta:  zgolj desne petlje. Tako pletemo nastopne sode
vrste. Odslej ne pletemo več ne ribje kosti in ne lestvic.

27. vrsta: J-«/-?-X- 17y-X-

29. vrsta: f- 3 </-?-X- 15</-X-

31. vrsta: X - </-?-X-  13</-/.

33. vrsta:  ~\-3 3-  11</-/.

167

35. vrsta: ' \-X-1~X . -J-3X-  J- )^-J-x-J-\-9x-X-
37.vrsta:J-3x-J-X-J~5x-J-X-J-3x-J-\-
7X~X-

39. vrsta: T - X- T - X ~ T ~ 2 V-J-X“I-X- X-X- T -
X-J-2x-J- X 1 11  -J - X-J-\ - 5 X- X- V  tej vrsti že uredimo
vzorec tako, da ga lahko nadaljujemo neposredno v čepici.

41.  vrsta: J - 3 X-J-  S - /- X 3 X~\  - X3 X-\-

X —  /~  S —  I —  d X—  | — X — 3 x— X-

42. vrsta: 6X-/~ 13 X - / -  11 X-

43. vrsta: T-X-T-X-T-X-S-/-S-5 y-f-  X-J-

dx-s-/-s-x-t-x-T-x-t-x-x-x-

44. vrsta: 7,/-/-15*/-/-10,/.

45. vrsta: j-3y-JX~/~\~  4X-J-3y-J-4X-

X-/-X-X-T-3,/-T-X-

46. vrsta: 7x-/~ 15«/-/- 8X-

To zvezdo uporabljamo za čepico, pri kateri ne pletemo vrhu
zvezde luknjic za trak.

Tretja zvezda.

Ta zvezda ima 8 trakov, ki tvorijo gabrnato osmerotrako zvezdo.
V trikotniku med dvema trakovoma pletemo v spodnjem delu čvetero-
luknjasto cvetko, v gorenjem delu pa drobne poševno tekoče luknjice.
Nasnujemo si 8 petelj po drugem načinu.

1. vrsta: 1 X-
3. vrsta: \-t
5. vrsta:  '[-$

7. vrsta: T - |:

9. vrsta:

11. vrsta:

13. v r s t a:

15. vrsta:
prvotna zvezdica že poožuje.

16. vrsta: 3 X -2 S -

17. vrsta:

-S.
T-S-/-S-

r~ i : /—s : i -•

|-|:S-/:|-S.

T-|i/-S=|--
T- |=S-/:| -S-
r-X-T"X-|:S-

2. vrsta: /- S-
4. vrsta: X-/-%-
6. vrsta:  - |:/—S : | -•

8. vrsta:  X-  |:/ -S ; | -■

10. v.rsta: - |;/-S=| -•

12. vrsta:  X-  |:/— S =| -•

14. vrsta:  X- \\S~ /\  -S-
/:| — S — - Od te vrste dalje se

•X-

- S ; | -•
</-T-X-|:/-S-1--

18. vrsta: 4,/-S- |:/— S : |-•

19. vrsta: f-4X-T-’X-S-/~S-

20. vrsta: 6/-2S-/-S-

21. vrsta:
prične cvetka.

'-X-X-2-X-X-T-X-/-S- V tej vrsti se

1  Pleti šestega snetja točko d  na strani 15.

168

22. vrsta:

23. vrsta:

24. vrsta:

25. vrsta:

26. vrsta:

27. vrsta:

28. vrsta:

29. vrsta:

30. vrsta:

31. vrsta:
tekoče luknjice.

32. vrsta:
34. vrsta:
36. vrsta:
38. vrsta:
40. vrsta:
42. vrsta:
To zvezdo

luknjice za trak.

3y-//-3y-S-/-S-

T-8y-T-\-S-

12 y.

3 — 2 ~  4 </.

T- 13 S.

14 y.

|-y-l-X-2y-X-2-X-5y.

7 y- - 6

- | : T -  X : | - 10</. V tej vrsti se prično poševno

Četrta zvezda.

Ta zvezda nima v začetku trakov. V njenem središču se vrste
prvotne luknjice kakor obročki; trakovi gorenjih vrst pa tvorijo
osmerolistnato rozeto. Med dvema listkoma vidimo nove listke, sredi
vsakega izmed teh listkov pa je osmeroluknjat krog (podobnega smo
že pletli v vzorcu na strani 87.); tudi ti listki tvorijo osmerolistnato
rozeto. Med dvema listkoma zadnje rozete pa že pletemo vzorec, ki
ga lahko nadaljujemo v čepici.

Nasnujemo si 12 petelj po drugem načinu.

1., 2. in 3. vrsta:  zgolj desne petlje.

4. vrsta:  ] - </■  Tako pletemo na okolo dvanajstkrat.

5., 6. in 7. vrsta:  24y.

8. vrsta:  \-</.  Tako pletemo na okolo štirindvajsetkrat.

9. in 10. vrsta: 5/-S-  Odslej ponavljamo vsak trak
osemkrat.

11. vrsta: J - 5/-S-

13. vrsta: S~ 5/-S-T-

15. vrsta: T~S-5/-2S-

17.vrsta: f-2 S-5/-2 S-

19. vrsta: '[ - '/ _ T-2S-4/-X-S-  V tej vrsti se že prične
druga rozeta in prva se pooži.

po

12. vrsta: S-5/-S-
14. vrsta: S-5/-2S-
16. vrsta: 2S-5/-2S-
18.vrsta: y-2§-&/-2$.

169

20. vrsta: 3 X- 2 S-4/-2 S-

21. vrsta: J-S- /-S-T-S-/5 -3/-2 S-

22. vrsta: X-S ~/-%-/-  2 S - 3/- 2 S.

23. vrsta: J-S~ 3/-$-?-2 S - 2/-X-S-

24. vrsta: X- S - 3/-S - X- 2 S - 2/-2 S-

25. vrsta: S-5/-S-J-S - £ -/- 2 S-

26. vrsta: X-S - 5/-S - X-2 S-/-2 S-

27. vrsta: T~S - 7/-SS  - X - S-

28. vrsta: X- S - 7/-S - X-3 S-

29. vrsta: T~ S -/-X - 3 - X - 3 - X -/- S - T “ X- v te .i
vrsti se prične luknjasti krog. Prvotna rozeta je dodelana.

30.  vrsta: X- S -  ~  X — d/iJ/~  X- ~  X -  /~  S —  X -  S-

Iz trikratnoovite petlje pletemo po 4 petlje.

31.  vrsta: Takoj v začetku prve pletenke si preložimo zadnjo
petljo prejšnje vrste v začetek te vrste; 1 2  potem pletemo:
2/-4x- X - 4y- 2/-S- V tej vrsti se prično petlje za ribjo kost.

32. vrsta: X-S~ 2/- 9x-2/-$.

33. vrsta: T - X-S - X-3 - X - 3 X- X 3  - 3 - X - S-

34. vrsta: 3y-$-/-xž/-5x-X«/-/-S-

35. vrsta: 3X-J-X- 13x-X-

36. vrsta: 5y-S-13x~S-

37. vrsta: T-X-T-X-T-X-?-X-2/-X-3-X

X-2/-X- V tej vrsti se prično petlje za listke.

38.  vrsta: 7 S - 2/-X- X :| - 2/-S-

39. vrsta: T-X-T“3x-T-X-T-X-/-4X-X“
4 X -  / —  X-

40. vrsta: 9 X-S -/-9 X-/-S-

41. in 42. vrsta: zgolj leve petlje.

To zvezdo lahko uporabljamo za čepice brez  luknjic ali pa z
luknjicami za trak vrhu zvezde. Izbrali smo jo za 4. čepico.

Peta zvezda.

Ta zvezda ima 5 trakov, ki tvorijo v središču majhno petero-
trako zvezdo, kakršno vidimo tudi v gorenjem delu. Posamezni trakovi
so gabrnati. V trikotniku med dvema trakovoma vidimo drobne, ob
oglu stoječe kvadrate.

NaSnujemo si 10 petelj po drugem načinu.

1  Prečitaj, kako pletemo 8. vzorec na okolo na strani 61.

2  Pleti šestega snetja točko d  na strani 15.

170

1. in 2. vrsta: zgolj leve petlje.

3. vrsta: ]-2y.  Vsako vrsto ponavljamo petkrat.

4. vrsta: j"-V-Z-S- 5. vrsta: ]-S-§-/-§.

6. vrsta: J-y -|:/ — S : |-■ 7. vrsta: f-y-S-|:/—S*|-•

8. vrsta: \-y- |i/—S =|-• 9. vrsta : J-,/-S - \.f-  $i|

10. vrsta: ]-</-  ji/- Sij-• 11. vrsta: 'f-.Z-S-|i/-Sl|-•

12. vrsta: J-y- |i/-Si|-•

13. vrsta: T - </  - T ~ |i S -/l| - S - X- V tej vrsti se prva
zvezdica že sname in prične se gorenja.

14. vrsta: J-</-/-y-J -|j S -/l| - X-

15. vrsta: J-S-S-Z-S-S-J-  |: S — / =| — S — X-

16. vrsta: J-y-\:/~  S : |- /- y-\-  |: S — / =| -X-

17. vrsta: T-,/-S~ |:/- S i| - ✓-?- I-* S -/:| -S-/.

18. vrsta: T-«/-|Z-S:| -/-</-?-|:S —/:| — X-

19. vrsta: J - S - |j/-S !| - ✓ -?-S - Z- S~ X-

20. vrsta: J-y- |f/- S]| - Z-^-T-S - Z-X-

21. vrsta: J - ✓ -S - |f/- S : || - ✓-!" S - X-

22. vrsta: \-y-  |r‘/- S ; j| - Z - ./-T -  X- V tej vrsti se sklene
mala zvezda.

23. vrsta: y-f-S - |pZ-S ^j| -X’ V tej vrsti se prično

ob oglu stoječi kvadrati.

24. vrsta: J-3 - S - || : Z-S ; !| - Z- X-

25. vrsta: f- 5 y-J -S - |i=Z-S ; j| - X-

26. vrsta: f-X - 3 y -/S - IfZ-S % ~  Z-X-

27. vrsta: f- ✓-?- X - X -J- ✓-?- S - || : Z- S : j| - X-

28. vrsta: J-3y-J-  X -J-3 |!*Z—S H -Z-X-

29. vrsta: J - 5 6 S - |fZ- S]| - X-

30. vrsta: - |:T-X - 3 </-Xj —J-S- ||Z— S j| -Z— X-

31. vrsta: - \-'\-y-'\- X-«/~ /C-\ -T-V-T-S- |Z-Sil - X-

32. vrsta: - \.'\-iy-'\- X-1 -T”3</-T~S - |; Z-Si| -Z-X-

33. vrsta: T-5X-J- | :6 X-T : I -S~ |i Z— S=| -X-

34. vrsta: - |;|-\- 3 ,/-/:| -J-S-|:Z-S:| - Z-X-

35. vrsta: -lU-Z-J-\-V- X s| “T-Z-J-S-pZ-Si| - X-

36. vrsta: - |;T-3«/-T - M -T-V-f-S- |:Z—S-l -Z-X-

37. vrsta: J- 5y- |:'f- 6y:j -J-S- |: Z — S -| -X-

38. vrsta: - |=T-X - 3 y- X:| -J- |:S - Z : | - X

39. vrsta: - ji?- y- T-X -X- Xi| — T“S — Z— S-X-

171

40. vrsta: - |;T-3 J-]-  ^ || 3 y-f- S -/-X-

41. vrsta: J-5«/- ]:?— 6;|-J-/f.’.

42. vrsta: zgolj desne petlje.

To zvezdo lahko uporabljamo takrat, kadar pletemo čepico vrhu
zvezde z luknjicami za trak ali pa brez njih. Izbrali smo jo za
4. čepico.

Šesta zvezda.

Ta zvezda ima 5 trakov, ki tvorijo peterolistnato rozeto. Vsak
trak ima oh krajcih in v sredi desno spletene proge, nad katerimi
leže vodoravne zanke, obvijajoče po 3 desne petlje. V trikotniku med
dvema trakovoma pa vidimo ploščato školjko. Podobna je oni, ki
smo jo spletli v vzorcu na strani 46.

Prej omenjene zanke pletemo tako-le: Vsakikrat spletemo v
spodnji vrsti pod vsako tako petljo po 1 ovito petljo; 2  v oni vrsti
pa, kjer pletemo tako zanko (znak flT ali H), si najprej preložimo
ovoj prejšnje vrste na desno pletenko in spletemo sosednje 3 petlje
desno (če ima znak m tri navpične črtice), potem vtaknemo levo
pletenko v preloženi ovoj na desni pletenki in potegnemo ta ovoj
črez vse desne petlje, da se izgubi.

Nasnujemo si 10 petelj po drugem načinu.

I. in 2. vrsta:  10,/ na okolo.

3. vrsta:  2 - </• Tako pletemo desetkrat na okolo.

4. v r s t a: d/-</■  Tako pletemo desetkrat na okolo.

5. in 6. vrsta:  30 </  na okolo.

7. vrsta: §-\.  Tako pletemo petnajstkrat na okolo.

8. vrsta:  <//  - f /.  Tako pletemo petnajstkrat na okolo.

9. vrsta:  11 y-,  iz 12. petlje spletemo 1 desno in 1 desno-
zasukano petljo. Odslej ponavljamo vsako vrsto petkrat.

10. vrsta: - |: 3y-2/:| - 3 </.

II. vrsta:  - |:|-3 «/-2 /:| - J-3 ,/.

12. vrsta: - j: UT-2/:|-TTT-

Obe zadnji vrsti se ponovita še trikrat.

19. vrsta:  %  - 3,/- 2 /-]- 3y-2/-J-3y.

20. vrsta:  Iz prvega ovoja (dvojnoovite petlje prejšnje vrste)
spletemo 1 desno petljo, drugi ovoj pa potegnemo črez desne petlje
kakor doslej. Tako pletemo v vsaki sodi vrsti nad dvojnoovito petljo.
(Tega ne omenimo več.) To vrsto narekujemo tako-le: y-TTT-
|: 2 / — TTT-I — - V tej vrsti se prično poševno tekoče luknjice poleg listkov.

1  Pleti šestega snetja točko d  na strani 15.

a  Poglej znak | na strani 53.

172

21. vrsta: J" S - 2 - |: 3 y-2/-|:| - 3,/.

22. vrsta: 3 < /-|:IIl-2/:|-TTT-

23. vrsta: J-3y~2~  |:3 < /-2/-]':|-3 ( /.

24. vrsta: 5y-  |:JTT-2/:| - ITT-

25. vrsta: J-2</-J-\-y-2-\:3</-2/-j:l~3y.  V tej
vrsti se prične med listkoma novi trikotnik.

26. vrsta: 7y- |:TTT — 2/:| — TTT-

27. vrsta: J - y -/- ? - S - T ~X~ <f~2 ~  3  </ ~ 2  /“ ^ “
2/-|-3y. Odslej se listki polagoma poožujejo.

28. vrsta: 4</-S-4 ( /-TTT-2/-y-2/-ITT.

29. vrsta: J - y -X - |U - S i| - T - X - </-  2 ~ 3 </-/- /ft -
/-|-3y. V tej vrsti se prične ploščata školjka.

30. vrsta: 4 y -|; S - /s| - 3 y -HT - 3/-UT-

31. vrsta: J - y-  X~T - /- 2 S — T~S~ T -  2 S~ / — T —  X —

2~ 3//-/Jv - | —  3

32. vrsta: 4,/-/-2S-</-S-</-2S-/-4</-TTT--/-TTT-

33. vrsta: J - yj- 2/-2 S - X-T- S“T~ 2  S -

2/-J- X -2 - 2  ^-T- 2

34. vrsta: 4,/-2/-2S -2y- S-2y-2S-2/-4,/-IW-TT.

35. vrsta: ✓- X - T“ 3/-2 S~ 2 —T“S-T — 2  S -

3/-J -\-y-2~y ->.-</■

36. vrsta: 4 ✓-3/- 2 S - 3 y-  S-3 y-  2 S-3/-4 ,/-m.

37. vrsta: J-X-T"  4/- 2  S" 2^ - 2/-2 S-4/-
| -X —  I ~X- Odslej se ploščata školjka polagoma poožuje. V
tej vrsti se prvotni listek sklene.

38. vrsta: 4 y-  4/-2 S - 5/-2 S-4/-5 y.

39. vrsta: Preden pletemo vzorec, preložimo zadnjo petljo
prejšnje (tukaj 38.) vrste k začetku te vrste, 1  potem pletemo J-X _

x-T-5/-2s-/-^-/-2s-5/-T-x-y.

40. vrsta: 3 X-6/-2 S - 3/- 2 S - 6/-2 X.

41. vrsta: X- A-\-  6/- 2 S-- 2 S-6/-T“X-

42. vrsta: 2X- 7/-2 S-/-2 S~ 1  /-X-

43. vrsta: To vrsto pričnemo kakor 39., potem pletemo- X~

T-7/-s-X-S-7/-T-

44. vrsta: X-8/-3$-8/.

45. vrsta: y-J- 8/- X - 8/-T- 46. vrsta: 20/.

To zvezdo uporabljamo za čepice, pri katerih pletemo vrhu
zvezde luknjice za trak.

Prečitaj: Kako pletemo 8. vzorec na okolo na strani 61.

173

Otroške čepice.

Pravilo za pletene čepice je skoro prav tako kakor za kvačkane.
(Poglej: Kvačkanje  na strani 84.) Dva glavna dela čepice sta:
a)  zvezda, 1  b)  sprednji del.  Sprednji del se deli na spodnji
ravni del in na ušesci.

Razmerje čepičnih delov.

1. ) Zvezda.  Ta ima po navadi v premeru toliko centimetrov,
kolikor je obrazec dolg.

2. ) Spodnji ravni del.  Ta je visok polovico zvezdnega polu-
mera, to je polovico zvezdnih vrst.

3. ) Ušesci.  Ta del je širok dobre tri četrtine širine spodnjega
ravnega dela; v višini ima toliko vrst, kolikor jih ima zvezda.

Spodnji ravni del in ušesci merijo poldrugi zvezdni polumer.

4. ) Vrat.  Za tega nam ostane pičla četrtina vse širine spod¬
njega ravnega dela.

Kako pletemo otroške čepice.

1. ) Zvezda.  Po navadi pletemo čepice z zvezdo v sredi. Ko
smo zvezdo dovršili, pletemo dalje luknjice za trak,  in sicer po
navadi tako-le: Najprej 3 ali 4 vrste levih petelj, potem 1 vrsto luknjic.

Za luknjice pletemo na okolo / - 2 ~X 2  ali pa ]  ali pa
7V — 2 —  7C- Lahko pa pletemo luknjice tudi bolj redkoma; tedaj
spletemo med vsakim oddelkom nekaj desnih petelj. Črez vrsto z
luknjicami pletemo enkrat na okolo desne petlje; iz dvojnoovite petlje
pa pletemo <//.  Črez desno vrsto spletemo zopet toliko levih vrst na
okolo kolikor spodaj; potem pletemo še enkrat na okolo desne petlje
in nato si uvrstimo katerikoli preslegast vzorec za sprednji del.

Vrste, ki smo jih spletli pri luknjicah za trak, po navadi
vštevamo zvezdi. Ako je zvezda prevelika, pa izpuščamo vrste luknjic
za trak. To storimo tudi, kadar nadaljujemo zvezdni vzorec neposredno
v sprednjem delu. (Poglej opombo na strani 174.)

2. ) Spodnji ravni del.  Ta del pletemo vselej na okolo. Po
navadi je visok toliko vrst, kolikor iznaša polovica zvezdnih vrst in
vrst luknjic za trak. Ako je zvezda zelo kratka, dodamo tukaj nekaj
vrst, da ni čepica premajhna.

1  Imamo pa tudi pletene čepice brez zvezd; glej 5. in 6. čepico tega poglavja.

2  Znake in kratice vidiš na strani 53.

174

3. ) Ušesci in vrat. Da ležita ušesci dovolj nizko, si pre¬
ložimo pičlo četrtino vseli petelj na iglo varnico. Te petlje so za
vrat. Nato nadaljujemo vzorec le nad ostalimi tremi četrtinami.
Prav tako si uredimo petlje tudi pri zvezdah, ki imajo manj nego
8. trakov. Ušesci pletemo v semtertja tekočih vrstah kakor vzorčni
trak; radi pletemo tudi ob krajcih skrajnje šivčke. Ušesci sta
dvakrat tako visoki kakor spodnji ravni del. (Opomniti nam je še
to, da se časih vzorčni oddelki ne končajo ravno v vrhovni vrsti
ušese. Ako manjka le ena vrsta ali dve, ji dodamo, da se vzorec
lepše konča.)

4. ) Luknjice za trak in čipke.  Luknjice pletemo zopet na
okolo. Zato naberemo vse petlje ob skrajnjih šivčkih in one na igli
varnici. Nabiramo vselej zadaj ležeče zanke skrajnjih petelj; pri levem
ušescu vbadamo od sebe, pri desnem pa proti sebi.

V L vrsti pletemo pri levem ušescu desne petlje (na videz
so desnozasukane), pri desnem ušescu pa despozasukane petlje.
Črez to vrsto pletemo 2, 3 ali 4 vrste levih petelj okolo čepice,
potem 2 vrsti za luknjice in zopet toliko levih vrst kolikor pred
luknjicami.

V zunanjih oglih (pri obrazcu) dojemamo, da se čepica ne vleče;
tako ravnamo najlepše v luknjasti vrsti. Naj pletemo katerekoli
luknjice, vendar pri zunanjih oglih ne snemamo trikrat do štiri¬
krat zaporedoma, dojemamo pa vendarle; namesto snetja pletemo
desne petlje.

Ako se nam zdi vrat preširok, snamemo 1 petljo ali 2 v vsakem
notranjem kotu (pri vratu), in sicer v prvi levi vrsti. 1

Naposled zazankamo vse petlje in prišijemo drobne čipke.
Lahko bi tudi skvačkali prav drobne čipke, ki jih narejamo takoj
okolo čepice.

V luknjice uvedemo barvan trak. Na zunanja ogla pa prišijemo
bel trak, da ž njim čepico zavežemo.

Vse čepice so lepše, ako rabimo drobno nit.

1  časih pletemo čepice tako, da napravljamo luknjice za trak le pri
obrazcu, pri vratu pa ne. Naša 6. čepica je tako spletena, časih pa tudi izpuščamo
luknjice za trak pri zvezdi ter pletemo le nekaj vrst levih petelj okolo zvezde;
naša 2. čepica je taka. Ali pa nadaljujemo zvezdni vzorec neposredno v spodnjem
ravnem delu. Naša 3. in 4. čepica sta tako spleteni.

175

Prva čepica.

Za to čepico smo si izbrali 1. lahko zvezdo na strani 160. in
vzorec nariska št. 64., na strani 57. Rabimo kraljevsko pavolo št. 20
in pletenke št. 3. 1  Zvezda meri v polurnem z luknjicami za trak
4'5 cm,  sprednji del meri 6'5 cm  brez luknjic za trak; obrazec je
dolg dvakrat 10 cm  brez luknjic za trak.

Nekoliko je manjša od čepice «2», ki je narisana v dodatku
knjige »Kvačkanje».

1. ) Zvezda.  Nasnujemo si 8 petelj in pletemo prav po diktatu
1. zvezde do všete 80. vrste.

Okolo zvezde pletemo luknjice za trak, in sicer napravimo
4 vrste levih petelj, 1 vrsto za luknjice (tu pletemo j-X)  in še
4 vrste levih petelj. V luknjasti vrsti dovzamemo 2 petlji, ker
bomo za vzorec (v sprednjem delu) rabili 130 petelj.

2. ) Spodnji ravni del.  Preden pričnemo vzorec, pletemo še
enkrat na okolo zgolj desne petlje. Odslej pletemo vzorec po narisku
št. 34. (Prečitaj oddelek: Kako pletemo lahke preslegaste vzorce po
nariskih na strani 56. in kako pletemo 4. vzorec na okolo na strani 57.)
Vsak vzorčni oddelek je širok 10 petelj; na okolo pletemo torej
13 vzorčnih oddelkov. Delo si uredimo tako, da pletemo na treh ple¬
tenkah po 3 vzorčne oddelke, na četrti pletenki pa 4 vzorčne oddelke.

Vzorec nadaljujemo, dokler ne dovršimo 10 narisanih vzorčnih
vrst. (Spodnji ravni del je tedaj visok 20 vrst, to je polovico zvezdnih
vrst in vrst luknjic za trak.)

3. ) Ušesci in vrat.  Za vrat računamo 32 petelj (to je ena
četrtina vseh petelj), za oba krajca pri ušescih pa odštejemo 5 petelj,
ostane torej 27 petelj za vrat. Tega si uredimo tako-le: Takoj v
začetku 11. narisane vzorčne vrste pletemo 2 j.  Te petlji preložimo
na konec prejšnje vrste za levo ušesce, potem pletemo 27 ki jih
naberemo na iglo varnico. Od prvih dveh vzorčnih oddelkov nam
ostane še 1 petlja, ki jo preložimo k desnemu ušescu, ne da bi jo
še takoj spletli. Delo nadaljujemo vrhu deset vzorčnih oddelkov.
Vzorec pričnemo v 11. narisani vzorčni vrsti in pletemo prav po
narisku. Za krajec pletemo le po 1 skrajnjo petljo, vzorčne oddelke
ponavljamo desetkrat v širini; na konceh pletemo prav tako, kakor
je narisano. V sodih vrstah pletemo (razen skrajnjih petelj) zgolj
leve petlje.

1  Razmerje pletenk in niti je sestavljeno za pletilke, ki pleto trdo.

Ako hočemo imeti večje čepice, rabimo za prav to nit debelejše pletenke.
Cepiče so manjše, ako jemljemo tanjšo nit in tanjše pletenke.

176

Da je navodilo še jasnejše, narekujemo 1. vrsto tega dela;
pletemo jo tako-le: |ii 3</-J-«/-7^ - </-  |2</|;|  - «/-1.

Delo nadaljujemo, dokler nista ušesci visoki 20 vzorčnih vrst
(to je dvakratna višina spodnjega ravnega dela). Da se pa vzorec
konča z zadnjo narisano vrsto, dodamo še 2 vzorčni vrsti.

Črez zadnjo vzorčno vrsto ne pletemo več levih petelj na narobni
strani dela, marveč naberemo takoj vse petlje za vrat (59 petelj). Te
petlje spletemo desno (oziroma desnozasukano) in naposled spletemo
še petlje pri obrazcu desno.

4.) Luknjice za trak.  Te so visoke 9 vrst kakor one pri
zvezdi. V notranjih kotih ne snemamo petelj, v zunanjih pa jih
dojemamo, kakor smo to že popisali na strani 174. Za te luknjice
pa rajši pletemo 7\  - 2  - Tv na okolo. Naposled zazankamo vse petlje
in prišijemo drobne čipke.

Druga čepica.

Za to čepico smo si izbrali 1. težko zvezdo na strani 164., za
sprednji del pa preslegasti vzorec »grahek* in navadni patentni
vzorec. Rabimo kraljevsko pavolo št. 20. in pletenke št. 3.

Zvezda meri v polumeru dobro 5 cm,  sprednji del meri 7'5 cm
brez luknjic za trak; obrazec je dolg dvakrat po 12'5 cm  brez luknjic
za trak. Ta čepica je največja izmed vseh šesterih čepic. Večja je
tudi kakor čepica «2» v knjigi »Kvačkanje*.

1. ) Zvezda. Nasnujemo si 12 petelj in pletemo do vštete 45.vrste
prav po diktatu prej navedene zvezde, črez zvezdo pletemo 3 vrste
zgolj levih petelj, luknjic pa ne, da ni čepica prevelika.

2. ) Spodnji ravni del.  Okolo čepice pletemo »grahek*, ki
je popisan na strani 74.

1. vrsta: X-2 - \;  vsak vzorčni oddelek ponavljamo šestin-
tridesetkrat. (Tega ne omenimo več.)

2. vrsta: 3. vrsta: 2 - X-X-

4. vrsta: ^/-2/.

5. vrsta  je prav taka, kakršna je 1. vrsta. Takoj v začetku te
vrste preložimo prvo petljo k 4. vrsti, 1  in potem nadaljujemo vzorec.

6. vrsta  je prav taka, kakršna je 2. vrsta.

7. vrsta: f-X-|;X-2 _ Xj|  ~X-  Odslej ponavljamo vsak
oddelek le šestkrat; tega ne omenimo več. Navadna ovita petlja leži
ravno nad vrhovno luknjico zvezdnega traku. Vrhu te luknjice ple¬
temo v nastopnih vrstah patentni vzorec. Vsak vzorčni oddelek je
(do vštete 6. vrste ušesc) širok po 23 petelj.

1  Prečitaj opombo na strani 58.

177

8. vrsta: V sodili vrstah pletemo iz dvojnoovite petlje X/,
ostale petlje pa pletemo desno.

9. vrsta: J- |1 X-2“Xl| -</-/•

11. vrsta: 'f-3 1 /-T-X-2y- |:X-2~X:| -2y-X-

13. vrsta:  J-2  X-  1 pat. 1  (ovijemo in petljo preložimo) - 2 X-

T-X-X-T-X-|:X-2-X:|-X-W-X.

14. vrsta:  2 X-3  pat. (ovijemo in petljo preložimo - desno
snamemo - ovijemo in petljo preložimo) - 7 X- d/-  2 X- d/-  5X.

15. vrsta:  J-2  X-  3 pat. (levo snamemo - ovijemo in petljo
preložimo - levo snamemo) -2x-T-X-| ; X-2~X:|-X-

16. vrsta: 3x-3  pat. (ovijemo in petljo preložimo - desno
snamemo - ovijemo in petljo preložimo) - 5x-<3/-|:2x-<z/:|-2x.

Odslej narekujemo v sodih vrstah le oni trikotnik,  v
katerem pletemo patentne petlje; vzorca « grahek» ne narekujemo
več, ker je delo že po čepici dovolj jasno.

17. vrsta: J-2X-5  pat. (ovijemo in petljo preložimo - levo
snamemo i. t. d.) - 2 X~T~X - X-|:X- 2 ~X : | - X-X-

Odslej narekujemo pri patentnem vzorcu v vseh vrstah
le število patentnih petelj,  ker nam kaže delo samo, kako
moramo plesti, da leže leve petlje vrhu levih in desne petlje vrhu
desnih patentnih petelj.

18. vrsta: 2 X-7 pat.-2X.

19. vrsta:  \ - 2  X-  7 pat. - 2x-T _ X“T"X-X - 2 ~ X ~

x-I-x-

20. vrsta: 3x-7pat.-3X-

21. vrsta:  J - 2 X - 9 pat. - 2x-T-X-//-T~X-X-T _
X-X-

22. v r s ta:  2 X - 11 pat. - 2 X-

3.) Ušesci in vrat.  Za vrat računamo 34 petelj (to je ena
četrtina vseh petelj); za krajec pa odštejemo dvakrat po 2 petlji in
1 petljo. Vrat si uredimo tako-le: Takoj v začetku prvega vzorčnega
oddelka pletemo J - 2 X- 1 pat. (ovijemo in petljo preložimo) -X; te
petlje preložimo na konec prejšnje vrste k levemu ušescu; 29 petelj
spletemo desno. (Ovoje patentnih petelj snemamo desno s sosednjo
petljo; tako petljo štejemo za 1 petljo.) Od drugega vzorčnega
oddelka ostane 13 petelj, ki jih preložimo k desnemu ušescu. Grahek
prvega vzorčnega oddelka leži ravno sredi vratu. Lihe vrste pletemo
na licu dela, sode pa na narobni strani. Delo nadaljujemo tako-le:

1  Znak «pat.» je patentna petlja. Ivako pletemo navadni patentni vzorec
na oltolo, je popisano na strani ;>4.

1*. p 1. Renzenberg, Pletenje, II. del.

12

178

1. vrsta : y- 2 pat. (ovijemo in petljo preložimo - levo snamemo.)

- 2 y - f - |!X-X-2-X-X-T-2y-llpat.-2y- J:| -X-X-
2-X-X-T-2y-/-y-|.

2. vrsta: | - /- 1 pat. (ovijemo in petljo preložimo) - 5 /-
X/- 2 /- |j 3 /- 11 pat. - 5 /- X/ - 2 /:| - 3./- 2 pat. (ovijemo in
petljo preložimo - levo snamemo) -|.

3. vrsta:  | - 3 pat. (ovijemo in petljo preložimo - levo sna¬
memo i. t. tl.) -2y-J-  |jX - 2y-X-T“  2y- 13 pat. - 2 -

X - 2 y - X - I -X/-  3 pat. (ovijemo in petljo preložimo - levo
snamemo i. t. d.) - |.

4. vrsta:  | - 4 pat. (levo snamemo i. t. d.) - 2 /- || 6 /-
15 pat. — 2/:|  — 6/  — 4 pat. (levo snamemo i. t. d.) - |.

5. vrsta:  | - 4 pat. - 2y-]'-|iX-X-T - 2 < /-15  pat. -
2«/-Tl! - X-X-T-2y-4pat-|.

6. vrsta: |-4pat.-3/-  |= 5/—  15pat.— 3/:j - 5/-4pat,-|.

7. vrsta:  | -5pat.- 2y~T~ |:X-T-2y-  17 pat.-2y-T;| -
X-?-2  ,/-5 pat. - |. Vsak vzorčni oddelek je širok 24 petelj.

8. vrsta: |-6pat.-2/- |3/-  19pat,-2/j| -3/-6pat.-|.

9. vrsta:  |-7pat.-y- ||T — X — 21 pat.-y||-T~X-7pat.-1.

10. vrsta:  | - 7 pat. - |! 3/- 21 pat. j| - 3/- 7 pat. - |.

11. vrsta:  | — 113 pat. — |. (Za 8. in 10. pat. petljo te vrste
pletemo navadno  levo petljo; tako pletemo nad vsako vrhovno
luknjico spodnjih vzorčnih oddelkov.) V lihih vrstah pričnemo in
končamo patentni vzorec z ovojem in s preloženo petljo.

12. vrsta:  | — 113 pat. — |. Sode vrste pričnemo in končamo z
levim snetjem; pat. petlje pletemo kakor po navadi.

Patentni vzorec nadaljujemo po 11. in 12. vrsti, dokler ne
dospemo do 25. vrste. Pat. petlje pletemo kakor po navadi.

25. vrsta:  | — 7 pat. — S — Ji? —X — 21 pat. — S i| -J-X-7  pat,-|.
V tej vrsti pričnemo ravno nad spodnjimi luknjicami iznova drobne
luknjice in v nastopnih vrstah »grahek*. Patentni vzorec se polagoma
poožuje.

26. vrsta:  | - 7 pat. - |j 3/ - 21 pat. ;| -.3/- 7 pat. - |.

27. vrsta:  | - 6 pat. - X - |:T" </~\~  X - 19 pat. - Xl| -J-a'-
T-X-6  pat,- j.

28. vrsta:  V sodih vrstah pletemo odslej vrhu patentnih petelj
zopet patentne petlje. Vse ostale petlje pletemo levo in za krajec po
l skrajnjo petljo.

29. vrsta: |-5pat.-X- |lT“X-?~X-?-X-  17pat,-Xl| -
|-X- | -X~T-X-5  pat. - |.

179

31. vrsta: | -4 pat.-/- |iT-5y-T~X- 15 pat.  — X ;|  -J-
5y-|-X-4 pat.  - |.

33.  vrsta: | - 3 pat.  - /-|;T-/-/-2-X-2/-T-X-
13 pat.  — X:|  -T-«/-X-2-X-T-X-3 pat.-  |.

34.  vrsta: Odslej pletemo v sodili vrstah iz dvojnoovite
petlje <//; ostale petlje pa kakor doslej.

35. vrsta: | - 2 pat.-/- |j J -/- 2 -X-/- 2 -X-/-T“
X - H pat.  — Xi|-T-X-2-X-X-2-X-X-T-X-2 pat.-1.

37.  vrsta: | - 1 pat.-/ - |iT-«*'-T-X-X-2-X-X-2“

X-T-X- 9 pat. -/:|  -T - X-T-X-X- 2  -x-x- g-x-T-
X - 1 pat.  — |.

38.  vrsta: Za patentno petljo pri krajcu pletemo le 1 levo

petljo.

39.  vrsta: | -/- * J-2y-  |:/-  2 -X=| -/-?- </-f-X-
7 pat.-/*-T-2y-|:/-g-XI-X-T-X-T-X-l- Petlje od
znaka * do znaka * ponavljamo po štirikrat; vse druge petlje le
enkrat. To storimo tudi v nastopnih lihih vrstah.

41.  vrsta: | - 2/- * |;/ - 2 -X=| - 2 pat.-/-

T-/*-|iX-2-X:|-3/-|.

42. vrsta: V sodih vrstah pletemo za krajec zopet po 1 desno
in 1 skrajnjo petljo.

43.  vrsta: | - S - 2 “ X - * |s X - 2 “ X =| pat.

-x-T-X-2-x*- M- 2 -Xi|-«/-i-

45. vrsta: | - S- J * |fX — 2 — Xi| -T“X- 1 pat.-/-
T-/-T-X* - |i X — 2 —  X :| -X1-

47. vrsta: |-/- x |:X-2-X:|-X-T-</-T-X-T- 2 ^*-
|i/-2-Xi|-,/-|.

49. vrsta: |-/-T-X-*|iX-2-X:|-2/-T-X-X-

2-X x -|:X-2-X;|-X-T-^-I-

51. vrsta: \ - </ -  osemindvajsetkrat « grahek* (/- 2 - X)

-y-|.

53. v r s t a: | - / - j  - X - sedemindvajsetkrat «grahek»  - / -

T-r/-|-

V 54. vrsti sta ušesci dovršeni. Ta del čepice je nekoliko
daljši, nego bi moral biti^po razmerju v začetku tega oddelka, ker
pri patentnem vzorcu vrste ne dosezajo tiste višine, kakršno imajo
vrste navadnih vzorcev.

4.) Luknjice za trak.  Pri vratu naberemo 83 petelj, pri
obrazcu imamo 116 petelj. Luknjice pletemo po navodilu v začetku
tega oddelka, in sicer pletemo 3 vrste levih petelj, 1 vrsto luknjic

12 *

180

(X- 2 -X)> 1 vrsto desnih (oziroma X/) petelj in 3 vrste levih petelj.
V luknjasti vrsti snemamo v notranjih kotih, v zunanjih pa dojemamo.

Naposled prav rahlo zazankamo vse petlje in prišijemo
drobne čipke.

Še več takih čepic si lahko sestavljamo s spredaj narekovanimi
zvezdami in s preslegastimi vzorci.

Tretja čepica.

Pri tej čepici ne pletemo vrhu zvezde luknjic za trak, ker
nadaljujemo zvezdni vzorec neposredno v sprednjem delu. Izbrali
smo si 5. lahko zvezdo na strani 163. in sledeči vzorec. Rabimo
prejico za kvačkanje št. 40. in pletenke št. 2. (Lahko pa tudi rabimo
pavolo št. 20. namesto prejice.)

Čepica meri od središča do obraza 11 cm  brez luknjic za trak,
obrazec je dolg dvakrat 10 c/n brez luknjic za trak. Velika je prav
tako kakor 1. čepica.

1. ) Zvezda.  Nasnujemo si 8 petelj in pletemo zvezdo prav po
diktatu do vštete 34. vrste.

2. ) Spodnji ravni del.  Vzorec, ki smo ga pričeli v zadnjih
vrstah zvezde, nadaljujemo neposredno v tem delu;  vsak oddelek
ponavljamo osemkrat.

1. vrsta: J-5X-X-/-\-5X-T~X.

V sodih vrstah  pletemo leve petlje zopet levo, vse ostale
petlje pa desno.

3. vrsta: X-]'-4x-X-/-X-2X-
5. vrsta: 2 y-J- 3X-X-/-X- 3X-T - 3x.

7. vrsta: 2x- X-/-X- 2X-J-X-T-X-X.

9. vrsta:  Takoj v začetku te vrste spletemo 1 desno petljo,
ki jo preložimo k prejšnji pletenki; 1  potem nadaljujemo delo tako-le:

T-3x-T-x-x-/-X-x-T-3x-T-X.

Od 1. vrste ponavljamo vzorec, dokler ne dospemo do 27. vrste.
Spodnji ravni del te čepice je po našem razmerju previsok. (Prečitaj
začetek tega oddelka.) Pletemo pa ga zato tako, ker nimamo luknjic
za trak in ker je zvezda kratka.

3.) Ušesci.  Preden nadaljujemo 27. vrsto (to je 7. vrsta
diktata), si uredimo vrat in ušesci. Takoj v začetku vrste pletemo
7x-/-2x;  te petlje preložimo k levemu ušescu. Dalje spletemo
za vrat 27 desnih petelj, ki jih preložimo na iglo varnico; ostalih
11 petelj te pletenke preložimo k desnemu ušescu.

Prečitaj opombo na strani 58.

181

1. vrsta: S-/- |f/-X-2y-j'- < /-]'-X-X-X-T-X-
T-2y-X]| -2/-|.

V sodih vrstah pletemo leve petlje — lihih vrst — desno;
ostale petlje (razen skrajnjih petelj) pa levo.

3.  vrsta: | - /- </-J - 3 y-J - ^ - J - 3 </-J-

X-Xj  |-2/-|.

5. vrsta: | -/-|F/-X - 5 </-?-5y-Xj| - 2/- |.

7. vrsta: | - /- |f/-X- 4 X-f- 3 y-J- 4y-X]| - 2/-|.

9. vrsta: |- /- X- 3y-T- 5 </-\  - 3 </- X]| — 2/— |.

Vzorec nadaljujemo po narekovanih devetih vrstah, dokler
nista ušesci visoki 44 vrst. Tudi ta del je proti zvezdi previsok, v
delu pa ne.

4.) Luknjice za trak.  Pri ušescih in pri vratu naberemo
71 petelj, pri obrazu imamo na pletenki 101 petljo. V 1. vrsti ple¬
temo desne (oziroma desnozasukane) petlje, potem 3 vrste levih petelj,
za luknjice 1 vrsto (7v — 2 ~ 7V) in 1 vrsto desnih petelj, naposled
še 3 vrste levih petelj.

Naposled zazankamo vse petlje in prišijemo čepici drobne čipke.

Četrta čepica.

Tudi to čepico pletemo brez luknjic za trak vrhu zvezde ter
nadaljujemo zvezdni vzorec neposredno v sprednjem delu. Izbrali
smo si 4. težko zvezdo na strani 168. in 4. težki preslegasti vzorec
na strani 81. Rabimo prejico št. 60. in pletenke št. 3.

Cepiča meri od središča do obrazca 11 cm.  brez luknjic za trak.
Obrazec je dolg dvakrat po 11 cm  brez luknjic za trak.

1. ) Zvezda.  Nasnujemo si 12 petelj in pletemo prav po diktatu
prej navedene zvezde, pa le do vštete 40. vrste.

2. ) Spodnji ravni del.  Delo nadaljujemo tako-le:

1. vrsta: J -X~T- 2y-J-X-X-T-X-T-X - 9/-X- 1

2. vrsta: 11/-S-9/-S-

3. vrsta: ]'-X-T-X-J-X-X-/-?-</-T-X-?-X-
7/- X-

4. vrsta: 13/-S-7/-S-

5. vrsta:j'-X-T-3x-T-X-T-3X-T-X-T-X-
5/-X-

6.  vrsta: 15x-S-"5/-S-

7.  vrsta:J-X-T-2 < /-T-X-X-/-</-X-T-2y-T-
X-T-X-3/-X.

8. vrsta: 8X-/-8X-S-3/-S-

Vsak oddelek ponavljamo osemkrat.

182

9. vrsta: T - X-T - X- T-X- X -X- /-X- X-X- T “
x-T-x-T-X-/-X-

10. vrsta: J  - 8 X -/- 7 y-  J - X - X - X- V tej vrsti pri¬
čnemo ribjo kost.

11.  vrsta: Preden pričnemo to vrsto, preložimo zadnjo petljo
10. vrste na prvo pletenko 11. vrste; tako si prelagamo zadnjo petljo
vsake pletenke; 1  potem pletemo: 2 X - f - X - T - 3 X - J - X - /-
/f 2 -T-3y-T-2^-T-\.

12. vrsta: X-T“8X-/- 6x-X-?-2x.

Odslej nadaljujemo vzorec po diktatu na strani 82., dokler ni
spodnji ravni del visok 20 vrst. Pričnemo v 7. vrsti navedenega
vzorca in pletemo do vštete 13. vrste.

3.) Ušesci.  Te si uredimo v 20. vrsti. Prvih 6 oddelkov
pletemo še neizpremenjeno, vrhu 7. in 8. oddelka pa pletemo tako-le:
5x-X - T -2 X-  (to so petlje do ribje kosti), ki jih preložimo k
levemu ušescu. Dalje 27 te petlje preložimo na iglo varnico za
vrat; zadnje 4 petlje (ribjo kost) preložimo k desnemu ušescu. Vzorec
nadaljujemo tako-le:

1. vrsta: X-T- 2 X-T-X-K-T- 2 X-T-X-X-X-/-

X-<V-T-X-|;T-2x-T-X-X-T- 2 X-T-X-X-X-/-X-

3x-T — Xil “T" X-T - /-?-2«/-T-X-  (Prvotno 15. vrsto smo
nekoliko izpremenili.)

Sode vrste  pletemo na narobni strani dela. Za prvo ribjo
kost pletemo |-/-J-77,  srednje ribje kosti pletemo kakor po
navadi (2 /— J — 7VX za zadnjo ribjo kost pa 77 - j ~ /~ I- Leve
petlje — lihih vrst — pletemo desno, vse ostale petlje levo.

3. vrsta:  Za krajec pletemo X-J-2X;  delo nadaljujemo po
17. vrsti prej omenjenega vzorca; vzorec pa pletemo po diktatu za
pletenje vzorčnega traku. Prvi vzorčni oddelek pričnemo pri 5. petlji
17. vrste (tukaj y), potem nadaljujemo delo prav po diktatu prvotnega
vzorca, 5 srednjih oddelkov pletemo neizpremenjeno; na koncu ple¬
temo '|- < /-T-X-X  (kakor pri vzorcu za pletenje vzorčnega traku).
Za krajec še pletemo 2x-T~X-

Odslej  pletemo vse lihe in vse sode vrste  vzorca po
diktatu za pletenje vzorčnega traku;  vzorec nadaljujemo od
19. vrste. Pri krajcih dodajamo še ribjo kost, ki jo pletemo tako,
kakor smo jo narekovali ravnokar v 3., oziroma 2. vrsti. Ker pletemo
srednje oddelke prav tako kakor na okolo, sta popisana na strani 84.
le začetek in konec teh vrst.

1  Prečitaj, kako pletemo 8. vzorec na okolo na strani 61.

2  Pleti šestega snetja točko d  na strani 15.

Ko smo dovršili 40. narekovano vrsto (to je 26. vrsta ušesc),
pričnemo zopet 1. narekovano vrsto. Pletemo jo prav po diktatu; v
začetku naše vrste dodamo na koncu pa 2y-j-\-  Po

dve in dve ribji kosti se zopet stikata (tudi ob krajcih).

Sode vrste  pletemo po navodilu za sode vrste pri ušescih.

Po tem navodilu nadaljujemo vzorec, dokler nista ušesci visoki
46 vrst.

V 37. vrsti  (po diktatu v 11. vrsti) in v nastopnih lihih
vrstah  pletemo one petlje, ki iznova naraščajo med ribjima kostema,
levo namesto desno. Te petlje naraščajo po 2 petlji v vsaki lihi
vrsti; petlje pri krajcih pa le po 1 petljo. V nastopnih sodih
vrstah  pletemo prav te petlje desno.

V 45. vrsti  (po diktatu v 19. vrsti) pletemo: \-J~2y-

5/-T- |!2y-T-x-iK-2y-T-X-T-9/-Til- 2 *'-T-X-
X-2,/-T-X-T-5/-2y-|-X-

V 46. vrsti  pletemo (razen skrajnjih petelj) zgolj leve petlje.

4.) Luknjice za trak.  Naberemo vse skrajnje petlje in one na

igli varnici. Pri obrazcu pletemo 129 desnih petelj, pri vratu 27 desnih
petelj in pri ušescih dvakrat po 23 desnozasukanih petelj. Črez to
vrsto pletemo trikrat na okolo levo, enkrat luknjice (7\ ~2~7\)  in še
trikrat levo. V zunanjih oglih dojemamo, v notranjih pa ne snemamo.

Naposled zazankamo vse petlje in prišijemo drobne čipke.

Peta čepica.

Ta čepica nima zvezde; pletemo jo z dvoma pletenkama. Ker
je prav tanka, rabimo zanjo sukanec (špinal) št. 70 in pletenke št. 4.
Pri obrazcu meri 23 cm,  pri vratu 17 cm  (brez luknjic za trak).

Ta čepica je spletena skoro po kroju 2 a  in 2 b  v dodatku
knjige »Kvačkanje*. V srednji poli (2«) in v ušescih (2 6) vidimo
3. način vzorca »pavji rep*, ki je popisan na strani 55.; pri obrazcu
smo pa še dodali 2 vrsti »ribje kosti*, da je čepica lepša. Ker bi
bila čepica z vstavkom pri obrazcu prevelika, smo nekoliko okrajšali
dela 2 a  in 2 b  pri obrazcu. Srednjo polo pletemo rajši enakomerno
široko; ko dospemo blizu vratu, jo nekoliko (polagoma) poožimo.

Kako izdelujemo to čepico.

Prvič spletemo ozki vstavek pri obrazcu, potem nadaljujemo na
enem krajcu vstavka ušesci in srednjo polo, vse obenem. Med srednjo
polo in med ušesci pletemo ribjo kost. Srednjo polo in ušesci pletemo
obenem le do tja, kjer se ušesci zakrožata proti vratu. Potem nadaljujemo
srednjo polo in ušesci oboje zase; naposled sešijemo posamezne dele.

184

1.) Vstavek. Za vstavek nasnujemo 10 petelj, črez nasnutek
pletemo 9y-|. Te vrste ne vštevamo k vstavku.

1. vrsta: | - |:2y-f-\:| - |. 2. vrsta: | — |:2/—T — /V-'| — I-

Vstavek nadaljujemo po teh vrstah, dokler nimamo na vsaki

strani 116 skrajnjih petelj. V vrhovni vrsti zazankamo vse petlje.
Ker ne odrežemo niti, nam ostane ena petlja na pletenki.

2. ) Ušesci in srednja pola.  Skrajnje petlje ene strani

naberemo, obrnemo delo na lice in pletemo 116 desnih petelj (na
videz so te petlje desnozasukane). Črez to vrsto pletemo na narobni
strani: na licu dela: | — 115/ — |, na narobni strani:

|-y- 113/-y-|;  teh vrst ne vštevamo k vzorcu.

Sedaj si uredimo vzorec za ušesci in za srednjo polo ter ple¬
temo: za krajec |-y,  za levo ušesce štirikrat pavji rep (46 petelj),
v presledku ribjo kost (4 petlje), za srednjo polo trikrat pavji rep
(35 petelj), v presledku ribjo kost (4 petlje), za desno ušesce štiri¬
krat pavji rep (46 petelj) in za krajec y-|;  to je 139 petelj. Ker
imamo le 117 petelj, uredimo pavji rep v 1. vrsti tega dela tako,
da ne snemamo v nobenem vzorčnem oddelku; namesto snetja ple¬
temo 1 desnozasukano petljo. Vzorec pa urejamo tako, da se ozki
vstavek pri obrazcu ne gubanči preveč.

Da je to pravilo še bolj jasno, narekujemo 1. in 2. vrsto.

1. vrsta: \ - y-* 2/-$-\\J - y\\-J od znaka*  ponav¬
ljamo vzorčni oddelek še trikrat, -2/ -2 -  * 2/-$ -

liT-^ll-T-S,  0( i znaka * ponavljamo vzorčni oddelek še dvakrat,
- 2/- 2,/- j - X - * 2/ - S - |; 1</1| -J-S,  °d znaka * ponavljamo
vzorčne oddelke še trikrat, -2/-</-|.

2. vrsta:  \-</-\\2y-  13/:|-2 < /-2/-'f-A-|i2y-13/:|-
2,/-2/-T-TV -|i2,/-  13/11-3^-1.

Pavji rep nadaljujemo od 3. vrste prvotnega vzorca; pletemo
ga po narekovanih šestih vrstah. Ribja kost nam je že dovolj znana;
krajec je vedno enak. Delo nadaljujemo, dokler nismo dokončali
25 vrst; odslej snemamo polagoma ušesci, in sicer se le vzorčni
oddelek tik ribje kosti izgublja polagoma. Srednja pola in zunanji
oddelki ušesc so neizpremenjeni. Na notranjem krajcu ušesc pa
snemamo, dokler se ta vzorčni oddelek ne izgubi.

25. vrsta:  To pletemo še nespremenjeno po diktatu prvotne
1. vrste.

26. vrsta:  Krajec in prve tri vzorčne oddelke desnega ušesca
pletemo neizpremenjeno; četrti vzorčni oddelek pa pletemo tako-le:
2y- 11/- 3v-2y;  potem zopet ribjo kost, srednjo polo in ribjo

185

kost nespremenjeno; v prvem vzorčnem oddelku levega ušesca
pletemo 2 y- 7\ -  11 /-2y,  tri zadnje vzorčne oddelke in krajec
pa pletemo zopet neizpremenjeno.

27. vrsta:  V onih vzorčnih oddelkih, kjer smo prej snemali,
pletemo 2/-X~8 ( /-/-2/.  Delo nadaljujemo tako, da se nam
izgubljata v omenjenih vzorčnih oddelkih v šestih vrstah po 2 petlji.
Odslej narekujemo le ona 2 vzorčna oddelka, ki se poožujeta. (A —  desno
ušesce, B  = levo ušesce.)

28. vrsta: A  2y-8/-&-2y.  5 2 y-77 - 8/-2 y.

29. vrsta: J in 5 2/-\-5/-X- 2/.

30. vrsta: ki in B  2 y-/-5 y-/-2 y.

31. vrsta: A  in B 2  / -X~ | ; T~ </ ;| - J- X-2 /'.

32. vrsta: k 2y-7/-& - 2/. B  2/-^-7/-2y.

33. vrsta: J! in 5 2/-X-4X-/-2/.

34. vrsta: k! 2y- 4/- 3, - 2 y. B 2  y- X - 4/- 2 y.

35. vrsta : k in i? 2/-X - /- X - 2 /.

36. vrsta: A  in B 2 y-/-«/-/- 2y.

37. vrsta: k 2/-S-/-2/. 2/-X“S-2/.

38. vrsta: k in B  2y- 2/- 2y.

39. vrsta: 4 2/-/-S/. B 2/-\-2/.

40. v r s t a: k in 5 2 y - g - 2 y.

41. vrsta: A  in B  2/-S-2/.

42. vrsta: A  in B  2y-2~ 2y.

43. vrsta: k /-/-2/. i? 2/.

44. vrsta: k y-2-2y. i? 2y-2-y.

45. vrsta: k /-2/. B 2/-\.

46. vrsta: ki 2-2y. 5 2y-2-

47..vrsta: ki S-2/. 5 2/-S-

48.vrsta: ki 2~2y. B  2y-2-

Odslej pletemo ušesci in srednjo polo vsako zase.

3.) Levo ušesce. Sedaj snemamo polagoma v vsakem vzorčnem
oddelku; narekujemo vse petlje tega ušesca.

1.  vrsta: | - y-|; 2/-X - 5y-X j-. Ostale petlje naberemo
na iglo varnico, ker nadaljujemo delo le vrhu prvih petelj.

2.  vrsta: V sodili vrstah pletemo leve petlje — lihih vrst —
desno, desne pa levo; za notranji krajec pletemo le zasukano petljo,
za zunanji krajec pa y-|.

3. vrsta: | -y- |;2 /-%-  5y-S;|  -•  Namesto zadnje zasukane
petlje lahko pletemo v lihih vrstah skrajnjo petljo.

5. vrsta: |-y- p 2/-$ - 5/-$:| -.

186

7. vrsta: | - ,/-  |-2/-\- 3,/-X:| -•

9. vrsta: | - y-1:2/-S - 3 y-S:|-•

11. vrsta: | - </-  j-2 /-%- 3/—S =| -•

13. vrsta: | -y- j- 2 /-X-«/-/i|-•

15. vrsta: Vse petlje rahlo zazankamo.

4. ) Desno ušesce. Za desno ušesce naberemo izmed prej
odločenih petelj — 35 petelj, in sicer zunanji krajec in tri vzorčne
oddelke. (Na igli varnici je še 49 petelj za srednjo polo.) Delo
pričnemo na notranjem krajcu z novim koncem ; to ušesce pletemo
prav tako kakor levo.

5. ) Srednja pola, Ta del nadaljujemo vrhu ostalih 49 petelj.
Na vsakem krajcu pletemo ribjo kost in še 2 / — |. Delo moramo
nadaljevati, dokler ni srednja pola visoka 46 skrajnjih petelj. — To
je za nekaj skrajnjih petelj več, nego jih je pri okrožku ušesc.

Deset vzorčnih oddelkov (v višini je to 60 vrst) pletemo ne¬
spremenjeno, v zadnjih 32 vrstah pa snemamo prav polagoma v
vsakem vzorčnem oddelku. Te vrste so tukaj narekovane.

1. vrsta: | - 2 /- 2 ,/- J -X- |: 2/-X- 5 -X :| - 2/-

2  / — |.

2. vrsta: V sodih vrstah pletemo vrhu lovili petelj — lihih
vrst — desno, ribjo kost in krajec kakor doslej; ostale petlje pa levo.

3. vrsta je skoro prav taka, kakršna je 1. vrsta. Med znakoma

pletemo - |; 2 /- $ — 5 — S H - vse drugo pa kakor doslej.

Do vštete 13. vrste nadaljujemo vzorec po diktatu levega ušesca;
ribjo kost in krajec pletemo kakor doslej.

15.vrsta: - |; 2/-S - S:|-•

17. vrsta: - |;2/-S-/-Si|-•

19. vrsta: - |i 2/— ^:| -.

21. vrsta: - |:2/-$;| -.

22. vrsta: - |;2</-/s|Delo  nadaljujemo po ravnokar na¬
rekovani 21. in 22. vrsti, dokler nismo v 30. vrsti.

31. vrsta:  | - 2/-  19«/-2/- |.

32. vrsta:  | - 2 ,/-  19/- 2 |.

33. vrsta:  Vse petlje rahlo zazankamo.

Naposled sešijemo ušesci in srednjo polo tako, da sešijemo
štirinajstkrat po dve skrajnji petlji srednje pole z eno skrajnjo petljo
ušesca, osemnajstkrat, pa po eno skrajnjo petljo od vsakega dela.
Pri ušescih ostane 8 vzorčnih oddelkov nesešitih; ti oddelki tvorijo
vrat. Ob šivanju vbadamo pri srednji poli pod zadnji člen skrajnje
petlje, pri ušescih pa pod oba člena skrajnjih petelj.

187

G.) Luknjice za trak. Naberemo vse petlje okolo in okolo
čepice. Pri levem ušescu in pri vratu vbadamo proti sebi, pri desnem
ušescu od sebe, pri obrazcu zopet proti sebi. Nabiramo povsod zadaj
ležeče zanke skrajnjih ("oziroma zazankanih) petelj; pri vratu naberemo
88, pri obrazcu pa 116 petelj.

V 1. vrsti pletemo tako, da se vidijo zgolj desnozasukane petlje,
črez to vrsto pletemo luknjice za trak; ki so popisane v začetku
tega oddelka. V notranjem kotu ne snemamo. Naposled zazankamo
vse petlje in prišijemo drobne čipke.

Šesta čepica.

Tudi ta čepica nima zvezde; pletemo jo z dvema pletenkama.
Izbrali smo si kraljevsko pavolo št. 20, sukanec (špinal) št. 70 in
pletenke št. 3. Čepica meri od središča proti obrazcu 11*5 cm,  proti
vratu 7’5 cm,  brez luknjic za trak; ravni krajec pri obrazcu je dolg
24 cm.  Sestavljena je iz 6 gostili in 6 preslegastih prog, te proge
teko radialno od središča (zvezde, ki si jo pa samo mislimo) proti
obsegu; zaraditega se zove ta čepica »dinjica^.  Pri obrazcu vidimo
9 dolgih prog, pri vratu pa 3 kratke; vsaka proga je pri središču
ozka in se širi proti zunanjemu krajcu. V dolgih gostih progah
vidimo po 3 leve črte, med katerimi sta 2 desni črti; vsaka črta je
visoka 5 vrst. V kratkih gostih progah pa vidimo le 2 levi črti in
1 desno. V preslegastih progah vidimo « enakostranični grahek*. Goste
proge pletemo s pavolo, preslegaste pa s sukancem; lahko pa pletemo
oboje s pavolo, ali to delo ni tako lepo.

1. ) Delo pričnemo z dolgimi progami pri levem
ušescu  ter nasnujemo 64 petelj; nasnutek računimo za 1. vrsto.
Sode vrste pletemo na licu dela. Tako nastanejo goste vrste.

2. vrsta:  X-  61 /-  |. Za prvo snetje spletemo takoj v začetku
te vrste 1 levo petljo, sosednjo petljo spletemo desno in slednjič
prevedemo prvo petljo črez drugo.

3. vrsta: |-60y-||.  Na koncu vsake lihe vrste (znak |[)
izpustimo obe zadnji petlji, iz katerih si napravimo v sodih vrstah
snetje takoj v začetku.

4. vrsta:  X ~ 59 / - |. Obe skrajnji petlji (znak X ) prejšnje
vrste snamemo desnozasukano, sosednjo petljo spletemo desno in
slednjič prevedemo sneto petljo črez sosednjo. Iz treh petelj smo
spletli le eno petljo; prav tako pletemo vsakikrat pri znakih || in X-
Notranje skrajnje petlje (||) in snetja (X) naj se pleto prav rahlo,
zunanje skrajnje petlje pa naj bodo dobro zategnjene.

188

progo. Prej pa še naberemo vse skrajnje petlje pri snetjih (nabiramo
zanke narobne strani, vbadamo proti sebi) in spletemo iz teh petelj
23 desnozasukanih petelj. Na pletenki imamo zopet 64 petelj.

Sedaj nadaljujemo delo s sukancem; lihe vrste pletemo na licu
dela. Notranje skrajnje petlje moramo plesti močno rahlo, zunanje
pa je treba dobro zatezati.

1. vrsta: I-/-J- petnajstkrat grahek (X-2~X) -|-

2. vrsta: |- zgolj desne petlje, iz dvojnoovite petlje //; na
koncu 2 /- |.

3. vrsta: |- petnajstkrat grahek -/-J-l-

4. vrsta: Vse sode vrste pletemo po navodilu 2. vrste, na
koncu pa izpuščamo vselej po 2 petlji — po zadnji petlji —;
iz teh petelj napravimo v lihih vrstah takoj v začetku posnetek.

5. vrsta: X -  (prečitaj 4. vrsto goste proge) - petnajstkrat
grahek - 1.

7. v r s t a: X ~ štirinajstkrat grahek — X — T ~ I ■

9. vrsta: X -  štirinajstkrat grahek -|.

11. vrsta: X -  trinajstkrat grahek — X — T — 1 •

13. vrsta: X -  trinajstkrat grahek -|.

15. vrsta: X -  dvanajstkrat grahek — X — T —  I•

17. vrsta: X~ dvanajstkrat grahek -|.

19. vrsta: X -  enajstkrat grahek X — T — I •

20. vrsta: Tu pletemo tudi zadnji 2 petlji desno.

21. vrsta: | - 46y- |. V tej vrsti je preslegasta proga
dodelana.

Preden pričnemo gosto progo iznova, naberemo skrajnje petlje
(pa le 16, v središču ostaneta 2 petlji). Tudi tukaj nabiramo zanke
narobne strani in vbadamo proti sebi. Delo nadaljujemo s pavolo.
Lihe vrste pletemo na narobni strani dela.

189

1. vrsta: | - 47 f /~  16 S- Odslej nadaljujemo delo od 2. vrste
diktata dolgih prog na strani 187.

Po tem navodilu pletemo, dokler nimamo 5 gostih in 4 pre-
slegastih prog. V 25. vrsti (pri peti gosti progi) zazankamo 80 petelj,
ostalih 11 petelj spletemo desno; potem naberemo 23 skrajnjih petelj,
ki jih spletemo desnozasukano. Na pletenki imamo 35 petelj; črez te
pletemo za vrat 2 kratki preslegasti progi in 1 kratko gosto progo.

2. ) Kratke proge.  V 1. vrsti preslegaste proge pletemo (s
sukancem): 1 - /-J-  sedemkrat grahek -3/-|.  Delo nadaljujemo
po prejšnjem navodilu; na zunanjem koncu (pri vratu) pletemo tako,
da se vidijo pri skrajnji petlji po 3 leve petlje na licu dela. Na
notranjem koncu pa snemamo kakor doslej. Ta preslegasta proga je
visoka le 12 vrst; v 13. vrsti pletemo: |-22y-3/-|-

Potem obrnemo delo, naberemo 8 skrajnjih petelj in pletemo
v 1. gosti vrsti (s pavolo): | - 26 8 S- Ta gosta proga je visoka

15 vrst; na notranjem krajcu snemamo petlje kakor doslej, na zu¬
nanjem pa pletemo tako, da se vidijo na licu dela po 3 leve petlje
pred skrajnjo petljo. V 15. vrsti pletemo: | - 22 ,/, potem naberemo
12 skrajnjih petelj, ki jih pletemo desnozasukano.

Črez teh 35 petelj pletemo še eno kratko preslegasto progo (s
sukancem); tudi ta je visoka le 12 vrst. Po dokončani 12.vrsti naberemo
takoj 8 notranjih skrajnjih petelj, ki jih pletemo desnozasukano.

Nato naberemo v nasnutku 34 petelj in sešijemo po 2 in 2 petlji
na narobni strani dela; pričnemo v središču.

3. ) V središču  se nam je naredila precej velika luknja, to
obkvačkamo  s sukancem tako-le:

V 1. vrsti  kvačkamo na okolo 24 gostih petelj (v vsako progo
po 2 petlji); vbadamo pod oba člena skrajnje petlje. To vrsto
sklenemo z gostoverižno petljo.

V 2. vrsti  kvačkamo v začetku 3 verižne petlje, potem pa na okolo
11 dvojnošibičnih petelj, ki jih vbadamo pod oba člena vsake druge
goste petlje spodnje vrste. Tudi to vrsto sklenemo z gostoverižno petljo,
ki jo vbodemo v tretjo verižno petljo. Nit odrežemo in zašijemo.

4. ) Luknjice za trak.  Te pletemo le pri obrazcu. Tukaj
naberemo 105 petelj (vrhu gostih prog po 13 petelj, vrhu preslegastih
po 10 petelj), vbadamo od sebe. Črez te petlje pletemo (s pavolo) na
desni strani dela: </-103/-|, na narobni strani: | - 103Te

2 vrsti ponovimo še enkrat, potem pletemo na desni strani dela
luknjice za trak (7\ ~2~7\)-  črez luknjasto vrsto spletemo 1 vrsto
levih (oziroma c//)  petelj na narobni strani. Na vrhu spletemo še

3 vrste; v teh se vidijo na licu dela leve petlje.

Naposled zazankamo vse petlje (na narobni strani dela) in
prišijemo drobne čipke.

190

Otroške jopice.

Pravilo in razmerje za pletene jopice je tako, kakršno za kvač¬
kane. (Poglej »Kvačkanje* na strani 81.) Tudi pletena jopica ima
2 glavna dela: a)  stan, b)  rokava.  Stan se deli na ravni
del  (= spodnji del) s čipko ali z vstavkom, b)  2 zadnja dela,
c), sprednji del, d)  4 priramnice.

Razmerje jopičnih delov.

Narisek št. 63.

1. ) Ravni  del  je toliko širok, kolikor ga je otroku treba,
n. pr. 48 cm.  Visok je eno šestino jopične širine, tukaj 8 cm.  (brez
čipek ali vstavka).

2. ) Zadnji del.  Širok je dobro četrtino jopične širine, to je.
dobro 12 cm,  visok pa nekaj manj nego ravni del, tukaj 7 cm.

3. ) Sprednji del.  Širok je pičlo polovico jopične širine. Da
se zadnji del križema zapenja, odštejemo pri sprednjem delu na
vsakem koncu primeroma 1 cm  za obramnico. Sprednji del je torej
širok le 22 cm,  visok pa toliko kolikor zadnji del.

4. ) Priramnica.  Ta je široka nekaj manj, nego znaša ena
četrtina širine sprednjega dela, to je 4'5 cm  namesto 5'5 cm.  Visoka
je le eno tretjino višine zadnjega dela, to je pičlo 2'5 cm.

5. ) Rokav.  Ta je z zapestjem tako dolg, kolikor je jopica
visoka (brez čipek), to je 17'5  cm.  Gorenji del meri 15 cm,  zapestje
pa 2*5 cm; 1  vmesnih vrst pri zapestju ne vštevamo. Širok je toliko,
kolikor je obramnica široka, tukaj pičlo 20 cm.  V zapestju ga poožimo
za eno četrtino prvotne širine, ostane pičlo 15 cm.

Radi odštevamo pri gorenjem delu 1 on,  ki ga dodajamo zapestju.

191

Izvršitev.

Stan pletemo na dva načina.

Prvi način. Nasnujemo si toliko petelj, kolikor je jopica široka.
Pričnemo spodaj in končamo pri vratu. Vrste teko vodoravno okolo
života; pletemo pa jih ali z dvema prav dolgima pletenkama ali z
navadnima pletenkama kakor vzorčni trak.

Drugi način. Nasnujemo si toliko petelj, kolikor je jopica (brez
priramnice) visoka; merimo višino ravnega in zadnjega dela in še
širino čipek. Pričnemo zadaj (kjer jopico zapenjamo) pri eni roki in
končamo tudi zadaj, a pri drugi roki. Vrste teko navpično od spodnje
širine proti vratu; pletemo jih tudi z dvema pletenkama, ki pa sta
navadne dolgosti.

Po prvem načinu  smo spletli 1., 2., 3., 4. in 5. jopico.

Po drugem načinu  smo spletli 6. in 7. jopico.

Rokav.  Tudi rokav pletemo na dva načina.

Prvi način.  Nasnujemo si toliko petelj, kolikor je obramnica
velika, in pletemo rokav vedno na okolo kakor nogavico. Navadno
pričenjamo pri obramnici in končavamo pri zapestju.

Drugi  način. Nasnujemo si toliko petelj, kolikor je rokav dolg,
ter ga pletemo v semtertja tekočih vrstah kakor vzorčni trak. Pri
7. jopici smo spletli tak rokav.

Kako izdelujemo jopice.

Jopice izdelujemo po prvem načinu tako-le: 1

1. ) Pletemo ravni  del  z dvema pletenkama kakor vzorčni
trak. Ta del radi pričenjamo s čipkami.

2. ) Na tega pletemo (s prav tem koncem) zadnji del pri
levi roki. 2  (Poglej narisek št. 63. — «zadek*.) Preobile petlje rav¬
nega dela naberemo na iglo varnico ali pa na posebno nit, Ko smo
dovršili zadnji del, pletemo nanj še eno priramnico.  Tudi tukaj
naberemo preobile petlje na iglo varnico; ostanejo nam za vrat. Ko
smo priramnico dovršili, zazankamo vse petlje ali pa jih naberemo
na iglo varnico.

3. ) Potem pletemo “za d nj i del pri desni roki.  Na prvi
igli varnici imamo nabrane petlje še za ta del in za sprednji del.
Petlje, ki leže sredi jopice, ostanejo še na igli varnici za sprednji

Kako pletemo jopice po drugem načinu, je popisano pri 6. jopici.
Mislimo si otroka, oblečenega v.  jopico.

192

del. Petlje tik krajca pa naberemo na pletenko in pletemo vrhu njih
z novo nitjo zadnji del pri desni roki, na tega pa še eno priram-
nico.  Kadar si odločimo petlje za priramnico, naberemo tudi tukaj
preobile petlje za vrat na iglo varnico, ali pa jih zazankamo.

4. ) Potem pletemo sprednji del.  Naberemo vse ostale petlje
s prve igle varnice na pletenko, pri vsakem krajcu pa odločimo
nekaj petelj za vsako obramnico. (Te petlje naberemo rajši na kratko
nit nego na iglo varnico.) Vrhu ostalih petelj spletemo sprednji del
(z novo nitjo) in vrhu tega na vsakem koncu po eno priramnico.
Priramnico pri levi roki spletemo s prav to nitjo kakor sprednji del.
Preobile petlje naberemo na iglo varnico. Ko je prva priramnica
narejena, jo sešijemo s priramnico zadnjega dela. 1

Za priramnico pri desni roki naberemo izmed prej odločenih
petelj one petlje tik levega krajca na vrhu sprednjega dela; na igli
varnici ostane sredi jopice še nekaj petelj, ki so za vrat. Desno
priramnico spletemo z novo nitjo in jo združimo prav tako z zadkovo
priramnico desne roke, kakor smo to storili pri levi roki.

5. ) Vrat in luknjice za trak.  Za vrat naberemo vse petlje
na iglah varnicah in skrajnje petlje. Prvo vrsto pletemo na licu dela
tako, da se vidijo (razen skrajnjih petelj) zgolj desnozasukane petlje.
Drugo vrsto pletemo na narobni strani. V tej vrsti pletemo leve
(lahko pa tudi desne) petlje in snemamo v koteh - pri priramnici —
nekaj petelj, da ni vrat preširok. Potem pletemo po navadi tako, da
vidimo na licu dela 4 vrste levih petelj, 2 vrsti za luknjice za
trak  in še 4 vrste levih petelj. (Prečitaj: Kako pletemo take
luknjice pri otroških čepicah na strani 173.) Naposled zazankamo
vse petlje in prišijemo drobne čipke.

6. ) Rokav.  Po prvem načinu pletemo rokav tako-le: a)  Go¬
renji del.  Nasnujemo si toliko petelj, kolikor je obramnica široka, in
pletemo vedno na okolo. Ko je rokav dovolj dolg, pletemo vmesne
vrste,  in sicer po navadi tako, da vidimo na licu dela 2 desni
vrsti, 4 leve vrste in zopet 2 desni vrsti. Te vrste se po navadi ne
vračunavajo v rokavovo dolgost, V prvi levi vrsti snamemo četrtino
vseh petelj, da ni rokav v zapestju preširok, h)  Zapestje.  Pletemo

1  Ako smo poprej priramniene petlje nabrali na iglo varnico, združimo te
petlje tako, da naberemo petlje vsake priramnice na posebno pletenko, in položimo
obe pletenki na narobno stran jopice drugo tik druge. Potem spletemo  iz obeh
prvih petelj le 1 petljo, * nato spletemo iz sosednje petlje na vsaki pletenki  tudi
le 1 petljo, naposled potegnemo prejšnjo petljo črez ravnokar nastalo snetje (na
desni pletenki); od znaka * se petlje zazankujejo do konca.

193

vedno na okolo po 2 desni in 2 levi petlji, dokler ni rokav dovolj
dolg. V predzadnji vrsti radi napravljamo luknjice za trak; tukaj jih
pletemo tako-le: \ 1 -2~7V  na okolo. V zadnji vrsti: <•/-//-/
na okolo.

Lahko pa tudi izpustimo luknjasto vrsto in pletemo vse vrste enako.

Naposled spletemo 2 desni in 4 leve vrste na okolo, zazankamo
vse petlje in prišijemo drobne čipke ali pa skvačkamo drobne zobce
okolo zapestja kakor pri vratu.

Spleteni rokav všijemo v obramnico, in sicer sešivamo na na¬
robni strani dela po eno petljo rokava z eno petljo stanu.

Lahko pa tudi naberemo vse petlje v obramnici in takoj vple¬
temo rokav; za tak rokav ne nasnavljamo posebnih petelj.

Pri jopicah radi pletemo dvojne skrajnje petlje,  in sicer
tako-le:

L vrsta:  V začetku vrste spletemo navadno skrajnjo petljo,
takoj še ovijemo nit ter nadaljujemo delo kakor po navadi. Ta ovoj
je pripravljen za dvojno skrajnjo petljo druge vrste. Na koncu 1. vrste
spletemo skrajnjo petljo še kakor po navadi, ker si nismo mogli
pripraviti ovoja v prejšnji vrsti.

2. vrsta:  Začetek je tak kakršen v 1. vrsti. Na koncu pa
preložimo ovoj in skrajnjo petljo na desno pletenko prav tako, kakor
po navadi prelagamo le skrajnjo petljo samo.

3. vrsta:  V začetku pletemo 1 skrajnjo petljo iz ovoja in iz
skrajnje petlje; takoj potem pa še ovijemo nit, ki si jo zopet pri¬
pravimo za skrajnjo petljo nastopne vrste. Na koncu te vrste pletemo
ppav tako kakor na koncu 2. vrste.

Odslej pletemo vedno kakor v 3. vrsti.

Namesto pletenih čipk  kakor tudi namesto kvačkanih
zobcev  pletemo pri zapestju radi tak-le naborček  na okolo:

5-vrsta: f-X-2</-2/. 6.vrsta: 4y-2/.

7. vrsta: J-X - 32/.  8. vrsta: 5,/-2/.

Tako nadaljujemo vrste, dokler se nam ne zdi naborček dovolj
visok. V zadnji vrsti zazankamo vse petlje.

Pri vseh jopicah bo natančno popisana le širina in višina vsakega
dela. Omenili bomo tudi, kako uvrščamo vzorčne oddelke in podobne
stvari; vse. drugo pletemo prav tako, kakor je bilo ravnokar popisano.

1  Poglej znake in kratice na strani 53.

1. vrsta: | ~X~ 2/.
3.vrsta: j-X-X-2/.

2. vrsta: 2y- 2/.

4. vrsta: 3y- 2/.

P. pl. Renzenberg, Pletenje, 11. del.

13

194

Prva jopica.

Za to jopico smo si izbrali prav tisti vzorec kakršnega za

1. čepico na strani 175., ker se lahko nosi s to čepico vred. Da je
jopica močnejša nego čepica, rabimo kraljevsko pavolo št. 16. in
pletenke št. I. 1  Jopica je široka 47 cm,  visoka pa (brez čipek) 17‘5 cm;
višino merimo od čipek - poleg obramnice — do rame.

1. ) Čipka in ravni del.  Nasnujemo 259 petelj (47 cm).  Črez
nasnutek pletemo na narobni strani zgolj leve petlje (razen skrajnjih
petelj), potem 6 vmesnih vrst;  na licu dela vidimo (razen skraj¬
njih petelj) 4 vrste levih petelj in 2 vrsti desnih petelj. Radi pletemo
dvojno skrajnjo petljo, kakor je popisano v zadnjih vrstah na
strani 193. Namesto čipk, s katerimi po navadi zaljšamo jopice,
pletemo tukaj »pavji rep» (prvi način na . strani 54.). Za krajec
pletemo po 2 desni in 1 skrajnjo petljo; pavji rep pletemo štirinajst-
krat v vsaki vrsti.

V višini pletemo 6 vzorčnih oddelkov, to je 12 skrajnjih petelj
(3 cm), in potem še 6 vmesnih vrst kakor spodaj.

Ravni  del  je širok 257 petelj, visok je 32 skrajnjih petelj,
to so 4 vzorčni oddelki (8 cm)  — brez pavjega repa — ; vmesnih
vrst ne vračunavamo.

Za ravni del si uredimo vzorec nariska št. 34. na strani 57.;
vzorčne oddelke ponavljamo v širini petindvajsetkrat; za vsak krajec
pletemo 2 desni in 1 skrajnjo petljo.

V 1. vzorčni vrsti snamemo enkrat desno pri vsakem krajcu,
da se krajca vzorčnih oddelkov pleteta tako, kakor sta narisana, in
da nista preširoka. Odslej imamo na vsaki pletenki le 257 petelj.

2. ) Zadnja dva dela.  Vsak je širok dobro četrtino vseh
petelj, to je 66 petelj (12 cm), visok je 3‘5 vzorčnih oddelkov, to je
28 skrajnjih petelj (dobro 7 cm).  V širini pletemo 6 vzorčnih oddelkov,
za zadnji krajec rabimo 3 petlje (kakor doslej), za krajec pri ob-
ramnici pa le 2 petlji.

Zadnji del pri levi roki pletemo vrhu prvih 66 petelj, onega pri
desni roki vrhu zadnjih 66 petelj; za sprednji del naberemo v
sredini 125 petelj na iglo Varnico.

3. ) Priramnica.  Ta je široka 24 petelj (4‘5 cm), visoka pa
8 skrajnjih petelj (2'5 cm).  Takoj v začetku 57. vrste spletemo
42 desnih petelj, ki jih položimo na iglo Varnico (za vrat); vrhu
ostalih 24 petelj pa pletemo priramnico pri levi roki. Za . krajec pri

1  Prav dolge pletenke št. 0. so primeroma tako debele.

195

vratu rabimo le 1 petljo, vzorec nadaljujemo vrhu dveh vzorčnih
oddelkov. Za krajec pri obramnici rabimo 2 petlji. - V 19. vrsti
zazankamo vse petlje priramnice, ali pa jih naberemo na iglo
varnico.

Zadnji del pri desni roki sestavimo po navodilu v začetku tega
oddelka na strani 191.

4. ) Sprednji del.  Ta je širok 115 petelj (22 cm),  visok pa
28 skrajnjih petelj (dobro 7 cm).  Za vsako obramnico smo odločili
po 5 petelj. V širini si uredimo 11 vzorčnih oddelkov, za vsak krajec
rabimo po 2 petlji.

Priramnice, ki jih pletemo na sprednjem delu, so prav tolike,
kolikršne so one zadnjega dela. 1  Za vrat nam ostane v sredini 67 petelj.

5. ) Vrat.  Za tega naberemo od vsakega zadnjega dela po
42 petelj, od vsake priramnice po 8 petelj, od sprednjega dela
67 petelj, to je 183 petelj. V štirih kotih pri priramnicah snemamo
zaporedoma štirikrat; vrhu sprednjega dela snamemo petlje sedemkrat.
Vrhu obeh zadnjih delov pa po navadi ne snemamo, da je vrat le
160 petelj širok. Vrhu teh petelj pletemo vmesne vrste in luknjice
za trak.

6. ) Rokav.  Obramnična širina iznaša 77 petelj, nasnujemo si pa
80 petelj, da se vzorec pravilno ujema. V širini pletemo 8 vzorčnih
oddelkov, v višini pa 6• 5 vzorčnih oddelkov, 104 vrst (13 cm),  to
je nekaj manj nego znaša višina ravnega in spodnjega dela. Vmesne
vrste  so visoke 6 vrst, v prvi levi vrsti snamemo 20 petelj.

Zapestje  je široko 60 petelj, visoko pa 36 vrst. V 32. vrsti
pletemo radi luknjice za trak, in sicer: j na  °kolo.

Naposled spletemo še 2 desni in 4 leve vrste; rokav zazankamo.

Ves rokav je torej dolg 140 vrst (dobro 17'5 cm)  brez vmesnih
vrst in brez čipk.

Druga jopica.

Ta jopica se lahko nosi z drugo čepico vred. Sestavljena je iz
9. čipke na strani 105. in iz navadnega patentnega vzorca. Pri sprednjem
delu smo popisali pod vratom poševno progo z grahkom, ki jo pa
tudi lahko izpustimo. (Poglej dodatek na strani 197.) Rabimo kra¬
ljevsko pavolo št. 20. in"pletenke št. 3. (Prav dolge pletenke pri¬
meroma št. 2.) Jopica je široka 54 cm,  visoka pa do rame (brez
čipek) 19 cm;  čipke merijo ‘S'5cm.

1  Kako si uvrščamo izdelovanje posameznih jopičnih delov, je popisano v
oddelku: Kako izdelujemo jopice na strani 191.

13 *

196

1. ) Čipka. Nasnujemo si 327 petelj in pletemo čipko po
diktatu na strani 105. V širini spletemo 20 zobcev, za krajec rabimo
po 3 petlje. (Lepše je, da ne pletemo dvojne skrajnje petlje, kakor
je popisano na strani 193.) Čipka je visoka 18 skrajnjih petelj. Od
7. vrste dalje pletemo ob krajcih po 2 pat. petlji in skrajnjo petljo.

2. ) Ravni  del. Ta je širok 245 pat. petelj (54 cm ); za krajec
pletemo navadno skrajnjo petljo; visok je 54 skrajnjih petelj (dobro
9 cm).  Patentni vzorec, ki smo ga spletli v 36. vrsti čipke, nadaljujemo
neposredno v jopici.

3. ) Zadnja dva dela. 1  Vsak je širok 64 pat. petelj in
1-skrajnjno petljo (13'5 cm),  to je dobra četrtina vse širine; visok
pa je 45 skrajnjih petelj (dobro 7’5 cm),  to je l - 5 cm  manj, nego
je ravni del visok.

4. ) Priramnica.  Ta je široka 25 pat. petelj (5'5 cm), to je
pičla četrtina spredkove širine; visoka pa je 15 skrajnjih petelj
(dobro 2‘5 cm),  to je tretjina zadkove višine. Vzorec uredimo tako,
da pletemo 23 pat. petelj, za vsak krajec le skrajnjo petljo.

5. ) Sprednji del.  Ta je širok 109 pat. petelj (dobro 25 cm),
to je pičlo polovico vse širine, visok pa 45 skrajnjih petelj (7-5  cm).
Za vsako obramnico smo odločili po 4 pat. petlje. Krajec pletemo
tako kakor doslej, ostane za sprednji del le 107 pat. petelj. Priramnici
sta prav tako veliki kakor oni na zadnjih delih. Poglej še dodatek.

6. ) Vrat.  Za vrat spletemo iz vsake patentne petlje po 1 na¬
vadno petljo, iz skrajnjih petelj (ki jih naberemo pri priramnicah)
pletemo desnozasukane petlje. Vrat je širok 197 petelj: od vsakega
zadnjega dela imamo po 40 petelj, od vsake priramnice po 15 petelj,
od sprednjega dela 57 petelj; te petlje poožimo na 180 petelj.

Vmesne vrste in luknjice za trak so popisane v začetku tega
oddelka na strani 192.

7. ) Rokav.  Za tega nasnujemo 125 petelj; na okolo pletemo
84 pat. petelj. Vzorec si uredimo tako-le: * Ovijemo in petljo pre¬
ložimo, 1 petljo levo pletemo, zopet ovijemo in petljo preložimo,
enkrat levo snamemo. Od znaka * ponavljamo vzorčne oddelke na
okolo edenindvajsetkrat. Za vsak oddelek rabimo po 5 petelj, to so
4 pat. petlje. (Poglej, kako pletemo navadni patentni vzorec na okolo
na strani 34.)

Ves rokav je dolg 20 cm,  220 vrst, in sicer 90 pat. petelj in
40 vrst v zapestju, brez vmesnih vrst.

Prečitaj : Kako izdelujemo jopice na strani 191.

197

Vmesne vrste so široke 8 vrst. Tukaj ne snemamo nobene
petlje, ker pletemo iz vsake patentne petlje po 1 navadno petljo; na
okolo torej 84 petelj. V luknjasti vrsti napravimo iz teh petelj na
okolo 92 petelj.

Zapestje  je visoko 40 vrst (po razmerju za 10 vrst preveč),
da ni rokav prekratek. Zadnjič spletemo 2 desni in 4 leve vrste;
rokav zazankamo.

Dodatek k drugi jopici.

Prav lepa je ta jopica, ako pletemo v sprednjem delu
* grahek», kakor smo ga tudi spletli v 2. čepici. Ta vzorec tvori
trikotno progo, ena stranica teče proti desni, ena proti levi pri-
ramnici; vrhu te proge — med dvema stranicama — pa še pletemo
majhen trikotnik z levimi petljami. Pod grahkom in med njim teko
poševno drobne luknjice.

Če je sprednji  del  visok 16 skrajnjih petelj (to je 82 vrst),
pričnemo v 83. vrsti prav sredi tega dela prvič petlje za luknjice.
Pletemo tako-le:

I. vrsta:  | - 52 pat. -$-]'-X-52  pat.- |. (Snetek \ napra¬
vimo tako, da leži desna patentna petlja nad levo patentno.)

V sodih vrstah  pletemo vrhu patentnih petelj zopet patentne
petlje, ostale petlje pa pletemo levo; krajec kakor doslej.

3. vrsta:  51 pat. -/ -T~ </-?"X  - 51 pat. Skrajnjih petelj
ne narekujemo več.

5. vrsta:  50 pat. - X 3 </-'\-\  - 50 pat.

7. vrsta:  49 pat. - X - J- &</-]-  X - 49 pat.

9. vrsta: 48 pat.-/-]' - </-/- T-X-T“X-X-T-X-

48 pat.

II. vrsta:  47 pat. - / -J- </-/-? - 3 y-J-X-</-?“  X-
47 pat.

13. vrsta:  46 pat. - / -J- / -J - 5

46 pat.

15. vrsta:  45 pat. - |:/-T-,/:| -/-2-X - 2/-T-X-X-
T - X - 45 pat.

V sodih vrstah  pletemo odslej iz dvojnoovite petlje //; vse
druge petlje kakor doslej. ..

17. vrsta:  44 pat. -X-T-X-X-T-  |: X - 2 “ X:| - | ; X-
T~X:|  -44  pat.

19. vrsta:  43 pat, - |:X — T-^:| - J — X — l : X—§-X:|  — T~
X - X - T ~ X - 43 pat.

198

21. vrsta:  42  pat.-/-J-2y-  |:X-2“X : |-X-
T-|-V-T-X-1 - 42 pat.

23. vrsta: 41 pat,- |:X-T-X| - |:X — 2 — X =|
f/-T-X-41 pat.

25. vrsta: 40 pat. - X~T “ A ~ A~\~  |l X — 2 —  X i| - \-A -
T -  X : | - 40 pat.

27. vrsta: 39 pat. — |:X — T—X:| -?-X- |IX - 2 ~Xl| -?-X-
X-T-X-39 pat.

29. vrsta: 38 pat.-X-T“ A-A-J-  2«/- |i X — 2 ~ X l| - X-
T- |-V-T-X:| -38 pat.

31. vrsta: 37 pat,- |: X - T — </-\  ~  |=X — 2 ~X:| -X-T-X-
|:X - 2 - X : | - X- T -X -  </  ~  T -X - 37 pat. V tej vrsti pričnemo
petlje za poševno tekoče luknjice.

33. vrsta: 36 pat. - X - T - X-X - \ -  |=X- 2 ~W  ~A~A~
T-X-T-X-X-|:X-2-X:|-T-X-X-T-X-36 pat.

35. vrsta: 35 pat, - |:X-T-X:|-T-X-X~2-X-X-X-
T-3y-T-X-X-X-2-X-X-T-|:X-T-X:|-35 pat.

37. vrsta: 34 pat. -X - f- A-A-J-  2x-X-2~X-X-
2  - x-T- 5x-T-X-2-X-X-2-X - 2y-J-X-X-T-X-

34 pat.

39. vrsta: 33 pat.- |: X - T — </'\ -  |=X- 2 -X=| -X-?-X-
X-T-/-T-X-y-T-X-|:X-2 - X:|-|:X-T-X:|-33pat. V
tej vrsti pričnemo trikotnik za leve petlje. Te petlje pletemo na
narobni strani desno; vse drugo kakor doslej.

41. vrsta: 32 pat. —X—T~X  — ? — |:X — § —X:| — |:X —
X-M-3/- |:T-X-X-1- |:X-2-X:|-T-X-X-T-X-32 pat.
43. vrsta: 31 pat,- |:X-T-X:|-T-X-X-2-X-X~2-

x-T-x-x-T-5/-T-x-x-T-x-2-x-x-2-x-x-T-

l :  X—T — X - 31 pat.

45. vrsta: 30 pat. - X~T"  A-A-J-  2 X- |:X — 2 ~A : \ ~
X-T-X-X-T-7/-T-X-X-T-X-|:X-2-X:|-2y-|-X-

X-? - X - 30 pat.

47. vrsta: 29 pat.- |:X — T~X=| - |:X-2 -X:| - \-</~A~V\ ~
9/-|:T-X-</:M:X-2-X:|-|X-T-X:|-29 pat

49. vrsta: 28 pat. - X - T - X- X -J- |:X- 2  -X-1 -X-X-
T-X-X-T-ll/-T-X-X-T-X-X-|:X-2-X:|-T-X-X-
T - X - 28 pat.

199

51. vrsta: 27 pat, - \. A~'\ - y\- \ - \- A~2 A~2~

X-T-«/-X-T-13/-T-X-y-T-X-2-X-X-2-X-X-
T- Iv-T-X-1 - 27 pat.

53. vrsta:  26  pat.-XX-X2|:X-2“X : |-X~
T-X-T  - 15/-T-X-X-T-X- |:X- 2 - X : | - 2«/-]'-X-X-

| - X - 26 pat.

55. vrsta: 25 pat - |:X-T~X:| - |:X- 2 “ X:| - |t/- X ~T : I -
17/- |:T-X-X:| - |:X-2“X:| -|:X-T“X:| -25 pat.

57. vrsta: 24 pat. -X-T-  X-X|:X-  2 -'X=| -X~X-

W-x-T-i9/-T-x-x-T-x-x-|:X-2-x:i-T-x-x-

I - X - 24 pat,

V 58. vrsti je sprednji del dovršen, v priramnicali pletemo le
patentne petlje.

Ako hočemo, tudi rokav  lahko pletemo tako, da izdelu¬
jemo sedaj popisani vzorec na gorenjem delu rokava.
Takrat pričnemo rokav pri zapestju in ga končamo pri obramnici.
Preslegasti vzorec lahko pletemo po diktatu v sprednjem delu.

Tak rokav je še lepši, ako podaljšamo ozaljšani del pri ob¬
ramnici, tako da je krajec zaokrožen; dolg je do rame 25 cm,  spodaj
do obramnice pa le 20 cm.

Pletemo primeroma tako-le: Nasnujemo si 92 petelj ter pletemo
zapestje in vmesne vrste kakor pri navadnem rokavu. Potem pletemo
na olcolo 84 pat. petelj (8 petelj posnamemo); ta del je visok 70 pat.
petelj, to je 140 vrst. Za ozaljšek rabimo 58 vrst, vzorec pa pričnemo
šele 30 vrst pred obramnico, to je v 141. vrsti. Od 140. do 170. vrste
pletemo prvih 30 vrst ozaljška, ostalih 28 vrst pa nadaljujemo le na
gorenji polovici rokava. Spodaj zazankamo prvič 9 petelj (prav v
notranji sredini), potem pa v vsaki vrsti na koncu po 1 petljo, dokler
nismo dovršili preslegastega vzorca. Snemamo tako-le: Zadnjo petljo
spletemo desno, delo obrnemo in snamemo prevlečeno obe prvi petlji
vsake vrste. V zadnjih vrstah snemamo petlje preslegastega vzorca,
tudi tukaj posnamemo le po 1 petljo v vsaki vrsti. Ostale petlje na
gorenjem delu rokava zazankamo. Rokav všijemo tako v obramnico,
da ga na rami nekoliko naberemo.

Tretja' jopica.

Ta jopica se lahko nosi s 3. čepico vred. Sestavljena je iz
6. čipke na strani 102. in iz čepičnega vzorca. Rabimo prejico št. 40
in pletenke št. 2. (Prav dolge pletenke primeroma št. 1.) Jopica je
široka pičlo 48 cm,  visoka pa do rame dobro 17 cm  (brez čipk).

200

1.) Čipka. To pletemo počrez; lahko pletemo takoj prvi zobček
po diktatu. Da pa je krajec lepši, pletemo nasnutek za prvi zobček
tako-le: Nasnujemo si le 7 petelj. 1

1. vrsta: | - 2 \-«/.  2. vrsta: |-4y-]'-\-|.

3. vrsta: | - 2,/-]'-4.  vrsta: |-5y-J-\-|.

Tako nadaljujemo delo, dokler nimamo na pletenki 14 petelj,

to je do 14. vrste. Odslej nadaljujemo 'čipko prav po diktatu na
strani 103.; pričnemo pri 1. vrsti in spletemo 29 zobcev. Pri 29. zobcu
zazankamo vseh 14 petelj.

2. ) Ravni del.  Za tega naberemo 239 skrajnjih petelj, črez
te petlje pletemo vmesne vrste. Na licu dela vidimo 2 desni, 2 levi
in zopet 2 desni vrsti. V 1. vrsti neopazno dojemamo 4 petlje, ker
rabimo 243 petelj.

Ravni del je širok 277 petelj 2  (48 cm), visok pa 35 skrajnjih
petelj (8 cm), to je 7 vzorčnih oddelkov. V širini pletemo 17 vzorčnih
oddelkov, za krajec pletemo po 2 petlji in skrajnjo petljo. Vsak
vzorčni oddelek je širok 16 petelj; tukaj si pa vzorec uredimo tako,
da rabimo v 1. vrsti za vsak vzorčni oddelek le po 14 petelj, sicer
bi se čipke gubančile.

V 1. vrsti  pletemo torej tako-le: | - /- */- X - 2 - «/-

T~S~ </ - S ~T~ </ - T~  ^ </-  X, od znaka * ponavljamo vzorčne od¬
delke sedemnajstkrat; na koncu pletemo 2/-|.  Vzorec pletemo po
devetih vrstah ušesc 3. čepice na strani 180., dokler ni ravni del
visok 35 skrajnjih petelj ; prvič pa nadaljujemo na licu dela takoj

3. vrsto. Petlje med znakoma |j' 'i| ponavljamo sedemnajstkrat v vsaki
vrsti; petlje zunaj znakoma pa pletemo le enkrat. (Krajec je lepši,
ako pletemo skrajnje šivčke.) 3

3. ) Zadnja dva dela.  Vsak je širok 72 petelj (dobro 12 cm),
to so 4 vzorčni oddelki, 5 petelj pri obramnici in skrajnji šivček pri
vratu. Pri obramnici pletemo ribjo kost, ker se vzorec ne da lepo
nadaljevati. Visok pa je vsak po 28 skrajnjih petelj (7 cm).

4. ) Priramnica.  Ta je široka 26 petelj (4 - 5 cm); visoka je
9 skrajnjih petelj (dobro 2 cm).  Vzorec uredimo tako : Pletemo za
krajec pri vratu skrajnjo petljo in 3 desne petlje, potem še 1 vzorčni
oddelek in 1 /, za krajec pri obramnici ribjo kost in skrajnjo petljo.

1  V začetku lihih in na koncu sodih vrst pletemo radi dvojno skrajnjo
petljo (poglej na strani 193.).

2  Od vzorca pridobimo 34 petelj.

3  Prečitaj: Kako izdelujemo jopice, na strani 191.

201

5. ) Sprednji del. Ta je širok 123 petelj (22 cm),  visok pa
28 skrajnjih petelj. Za vsako obramnico smo odločili po 5 petelj.
Vzorec si uredimo tako, da pletemo pri vsaki obramnici ribjo kost, v
sredi pa 7 celili vzorčnih oddelkov in 1 / pred ribjo kostjo ob levi.

6. ) Vrat. Naberemo od vsakega zadnjega dela po 46 petelj,
od štirih priramnic. 36 petelj, od sprednjega dela 71 petelj, to je
199 petelj, ki jih poožimo na 1.70 petelj.

Vmesne vrste in luknjice za trak so popisane na strani 192.

7. ) Rokav.  Za tega si nasnujemo 84 petelj (to je nekaj več, nego
je obramnica široka) ter si uredimo vzorec tako, da pletemo na okolo
6 vzorčnih oddelkov. V 1. vzorčni vrsti rabimo za vsak vzorčni od¬
delek tudi le po 14 petelj kakor v začetku ravnega dela.

Gorenji del rokava je dolg 120 vrst (14 cm),  to je 12 vzorčnih
oddelkov.

8. ) Zapestje.  Vmesne vrste so visoke 6 vrst kakor pri ravnem
delu; v teh vrstah poožimo rokav za 24 petelj. Zapestje je široko
72 petelj, visoko pa 30 vrst (brez vmesnih vrst), 4 cm.  V 26. vrsti
radi pletemo luknjice za trak (X-2 - 7(h  Preden zazankamo rokav,
spletemo še 6 vmesnih vrst. Ves rokav je dolg 18 cm.

Četrta jopica.

Ta jopica se lahko nosi s 4. čepico vred. Pri njej  ne pletemo
čipk pod ravnim delom, ker 4. težki vzorec zase tvori zobati krajec.
Rabimo prejico št. 60 in pletenke št. 3. Jopica je široka 48 cm,
visoka pa 23 cm,  od nasnutka do rame.

1.) Ravni  del  je širok v začetku 295 petelj (48 cm),  v zadnji
vrsti pa 317 petelj, ker ta vzorec nima v vseh vrstah enakega števila
petelj. Visok je 44 skrajnjih petelj, to sta 2 vzorčna oddelka in še
4 skrajnje petlje (11 cm).  Pletemo ravno do vrste, kjer iznova pri¬
čnemo listke.

Vrste, ki smo jih spletli v prejšnjih jopicah za čipke, smo
dodali tukaj višini ravnega dela. Za čipke smo računih 3 cm,  za ravni
del pa 8 cm.

Da je začetek lepši, ga pričnemo z zančnim nasnutkom
(poglej stran 7.), ter spletemo vrvico, ki ima na vsaki strani 295 zank.
Zanke ene strani naberemo in napravimo iz njih 295 petelj. (Ako
nam je ta nasnutek prezainuden, pa pripletamo 295 petelj.)

Prvih 6 vrst — vmesne vrste — pletemo tako, kakor so
narekovane pri 9. čipki na strani 105. Vzorec pletemo po diktatu za
pletenje vzorčnega traku na strani 83. Uredimo ga tako, da spletemo

202

pri vsakem krajcu ribjo kost (namesto navadnega skrajnjega šivčka) in
skrajnjo petljo, v sredi pa 15 vzorčnih oddelkov. Vzorec pletemo prav
tako, kakor je popisan na omenjeni strani. Vsako narekovano vrsto
ponavljamo petnajstkrat, pri vsakem krajcu pa še dodamo ribjo kost in
skrajnjo petljo. Na licu dela: 2y-]-\,  na narobni strani 2/-'j'-/V-

2. ) Zadnja dela.  Vsak je širok 89 petelj (13 cm)-,  to so
4 vzorčni oddelki in dodana ribja kost pri zadnjem krajcu. Visok
pa je 30 skrajnjih petelj (7 cm).

Vzorec uredimo tako, da pletemo tudi v obramnici pri krajcu vselej
ribjo kost. V prvih vrstah pletemo v vsaki vrsti po 4 vejice z listki,
v nastopnih vrstah pa le 3 vejice in 1 polovico (pri zadnjem krajcu),
potem zopet 4 vejice in naposled le 3 vejice in polovico. Zaraditega
tudi ni število petelj vselej enako; v najožjih vrstah je n. pr. 76 petelj
na pletenki, v vrhovni vrsti pa 83 petelj. Zadnji del dovršimo tudi
ravno pred ono vrsto, kjer bi iznova pričeli nove vejice z listki.

3. ) Pr ir a m niča.  Ta je široka v začetku 36 petelj, v zadnji vrsti
pa 42 petelj; visoka je 10 skrajnjih petelj (2'5  cm).  Pri obramnici
nadaljujemo ribjo kost, pri vratu pa le pol vejice. Med stičnima
ribjima kostema pričnemo nove vejice kakor doslej povsod na tem
mestu. Pol vejice pri vratnem krajcu polagoma snemamo; v gorenjih
vrstah pletemo po 2 celi vejici in pri vsakem krajcu ribjo kost.

4. ) Sprednji del.  Ta je širok v začetku 147 petelj (22 cm),
v zadnji vrsti pa 134 petelj. Za obramnico nismo izpustili nobene
petlje. Vzorec izdelamo tako, da pletemo pri obramnici vselej ribjo
kost (kakor v zadnjem delu). V začetku še nadaljujemo 7 vejic spod¬
njega dela, v nastopnih vrstah pletemo po 6 vejic v vsaki vrsti in
dodani ribji kosti pri obramnicah, potem zopet po 7 vejic in naposled
zopet le 6 vejic z ribjima kostema pri obramnicah. Teh vejic ne
sklenemo več, ker pričnemo pri 31. skrajnji petlji že priramnico.

5. ) Vrat.  Naberemo od vsakega zadnjega dela po 47 petelj,
od štirih priramnic po 10 skrajnjih petelj, od sprednjega dela
62 petelj, to je 196 petelj; te petlje poožimo na 188 petelj. Snemamo
le na priramnicah. Vmesne vrste in luknjice za trak so popisane na
strani 192.

6. ) Rokav  pričnemo pri zapestju. (Prav lep je, ako ga pri¬
čnemo z zančnim nasnutkom, kakor smo pričeli stan jopice.)

Zapestje.  Nasnujemo 84 petelj, pletemo 6 vmesnih vrst,
40 vrst za zapestje — tu pletemo po 2 / in 2 / kakor povsod —
in še 6 vmesnih vrst. Ako nam je drago, pletemo v začetku zapestja
(n. pr. v 5. vrsti) luknjice za trak.

203

Gorenji del je širok 5 vzorčnih oddelkov. Zaraditega pri¬
dobimo v predzadnji vmesni vrsti 11 petelj, da imamo na okolo
95 petelj. (Iz vsake sedme petlje spletemo Vzorec pletemo po
diktatu za pletenje na okolo na strani 82. Ta del je visok 2 - 5 vzorčnih
oddelkov, to je 100 vrst.

Ves rokav je dolg 17 cm,  zapestje samo pa 5 cm.  Rokav lahko
že zazankamo v tej višini; še lepši pa je, ako ga na rami podaljšamo,
kakor smo to storili pri 2. jopici.

Tedaj nadaljujemo gorenji del tako-le: V začetku 101. vrste
zazankamo 19 petelj ■ — to je ribja kost, ena vejica in zopet ribja
kost. Rokav podaljšamo še za 20 vrst; v teh vrstah snamemo na
koncu vsake vrste po 1 petljo. Ostale petlje zazankamo. Ob delu
smo posneli obe skrajnji ribji kosti in po eno vejico. (Samo ob sebi
je umljivo, da pletemo vzorec v teh vrstah kakor v vzorčnem traku.)

Rokav všijemo v obramnico tako, da je na rami nekoliko nabran.

Peta jopica.

Ta jopica se lahko nosi s 5. čepico vred. Sestavljena je z
2. čipko na strani 101. in iz vzorca 5. čepice. (Poglej vzorec »pavji
rep», 3. način, na strani 55.) Da je jopica močnejša nego čepica,
rabimo prejico št. 20 in pletenke št. 0. (Prav dolge pletenke pri¬
meroma št. 2/0.) Jopica je široka 50 cm,  visoka pa dobro 18 cm
(brez čipk).

1. ) Čipka.  To pletemo po prej navedenem diktatu; za jopico
pa še dodamo pri gladkem krajcu dvakrat ribjo kost. Nasnujemo si
torej 9 in 8 petelj, je 17 petelj; črez nasnutek pletemo 2 vrsti; prvo
levo, drugo desno. Daljo pletemo po diktatu 2. čipke ter dodajamo
v začetku lihih vrst (po skrajnji petlji) dvakrat 2/-f-X,  na
koncu sodih vrst pa (pred skrajnjo petljo) dvakrat 2 ( /-J-\.
Čipko nadaljujemo, dokler nimamo 46 zobcev; na gladkem krajcu
naberemo 186 petelj, in neopazno pridobimo 9 petelj, da imamo
195 petelj.

Prvih 6 vrst — vmesne vrste — pletemo tako, kakor so
narekovane pri 9. čipki v zadnjih vrstah na strani 107.

2. ) Ravni del.  Ta je širok 195 petelj (50 cm), visok pa
30 skrajnjih petelj (8'5 cm), to je 10 vzorčnih oddelkov. Vzorec si
uredimo tako, da rabimo v 1. vrsti za vsak vzorčni oddelek le po 9
namesto po 11 petelj, in sicer zato, da se nasnutek ne gubanči. Radi-
tega ne snemamo v vzorčnih oddelkih 1. vrste nobene petlje in ple¬
temo namesto snetja zasukano petljo.

204

V 1. vzorčni vrsti pletemo: za krajec |-2 ( /-J-X, pod
zadnjim delom leve roke petkrat 2/-S - |j T -  </11 - T -  S< pod ob-
ramnico 2/ in ribjo kost 2 pod sprednjim delom devetkrat

2 /- S - |j J -  </ j| - T” S> P°d obramnico 2 / in ribjo kost 2 j  - j -
pod zadnjim delom desne roke petkrat 2/-S - || j -</ j| - J-S, tukaj
dodamo 2/ in za krajec 2 < /-'f-X-1-

2. vrsta: | — 2 / — J — 7k; petkrat 2,/-13/, nato 2y-2/-
J-7^, devetkrat 2</-13/, na to 2«/-2 /~K,  petkrat 2y-
13/, na koncu 2y-2 /-J- "A - - |.

Vzorec nadaljujemo tako, da pletemo pri vsakem krajcu in pod
obramnico ribjo kost, ki nam je že dovolj znana. Vzorčne oddelke
pavjega repa pa pletemo po šestih vrstah diktata na strani 55.;
sedaj pa nadaljujemo 3. vrsto prvotnega vzorca.

3. ) Zadnja  dva  dela. Vsak je širok 62 petelj (13 cm), visok
pa 27 skrajnjih petelj (7'5 cm). Vzorec je že urejen; za vsak zadnji
del pletemo pri zunanjem krajcu skrajnjo petljo in ribjo kost, v
sredi 5 vzorčnih oddelkov, pri obramnici pa 1 levo in 1 skrajnjo
petljo. (Prečitaj: Kako izdelujemo jopice na strani 191.)

4. ) Pri ram ni ca. Ta je široka 24 petelj (5 cm)  in visoka
9 skrajnjih petelj (2 - 5 cm). Vzorec si uredimo tako, da pletemo za
krajec pri vratu 1 skrajnjo in 1 levo petljo. V priramnici pletemo
2 vzorčna oddelka, za krajec pri obramnici tudi 1 levo in 1 skrajnjo
petljo kakor doslej.

5. ) Sprednji del.  Ta je širok 101 petljo (22 cm), to je
9 vzorčnih oddelkov, visok je 27 skrajnjih petelj. Za vsako obramnico
smo odločili 4 petlje (ravno ribjo kost). V sprednjem delu pletemo
9 vzorčnih oddelkov in na enem krajcu dodamo 2 levi petlji. Iz
skrajnjih levih petelj (na vsakem koncu) spletemo za krajec po
1 levo in 1 skrajnjo petljo; vse druge vzorčne petlje pletemo ne¬
spremenjeno.

6. ) Vrat.  Naberemo od vsakega zadnjega dela po 38 petelj,
od štirih priramnic 36 petelj, od sprednjega dela 53 petelj, to je
165 petelj, ki jih poožimo na 160 petelj.

Vmesne vrste in luknjice za trak so popisane v začetku tega
oddelka na strani 192.

7. ) Rokav.  Najlepši je rokav, ako ga za to jopico pričnemo
tako, da spletemo 6 petelj širok vstavek, v katerem pletemo ribjo
kost, dokler ni vstavek dolg 88 skrajnjih petelj. Potem sešijemo
nasnovno in vrhovno vrsto vstavkovo, naberemo na eni strani vstavka
88 skrajnjih petelj in uredimo vzorec tako, da pletemo na okolo

205

8 vzorčnih oddelkov. Vzorčne oddelke prve vrste pletemo po diktatu
na strani 55., ne pa tako kakor v začetku ravnega dela, ker je tukaj
dovolj petelj. Vzorec nadaljujemo po diktatu za pletenje na okolo.

Gorenji del rokava je dolg 16 vzorčnih oddelkov, to je 96 vrst
(pičlo 14 cm).

Vmesne vrste so visoke 6 vrst kakor pri ravnem delu. Rokav
poožimo na 72 petelj.

Zapestje  je široko 72 petelj in visoko 30 vrst (4 cm)  brez
vmesnih vrst, ki jih pletemo še naposled. Ves rokav je dolg dobro
18 cm.

Rokav všijemo tako v obramnico, da je na rami nekoliko nabran.

Šesta jopica.

Ta jopica se plete po drugem načinu;  poglej «Izvršitev*
na strani 191.

Ta jopica se lahko nosi s 6. čepico vred. Tudi tukaj se vrstita
gosta in preslegasta proga kakor pri 6. čepici. Pod ravnim delom ne
pletemo čipk. Rabimo kraljevsko pavolo št. 20 in pletenke št. 1.
(Lahko pa tudi pletemo preslegaste proge s sukancem [špinal št. 70],
kakor smo spletli 6. čepico.) Jopica je široka 54 cm,  to je 27 prog;
visoka pa je od nasnutka do rame dobro 23 cm.

1.) Stan. Zadnji del pri desni roki.  Ta je dolg 102 petlji
(dobro 20 cm),  in sicer za višino ravnega dela dobro 12'b cm  — ker
ni čipk, je ta del tem višji -—, za višino zadnjega dela pa dobro
7'5 cm;  visok pa je do priramnice 40 skrajnjih petelj (9 cm),  to je
5 prog. Nasnujemo 102 petelj; črez nasnutek pletemo za prvo gosto
progo  15 vrst tako, da vidimo na licu dela prvič 5 levih, potem
5 desnih in zopet 5 levih vrst; nasnutek pa računamo za eno vrsto.
Za krajec pletemo na vsakem koncu po 2 desni petlji in 1 skrajnjo
petljo.

Nato pletemo preslegasto progo,  ki je visoka 16 vrst.
Vzorec si uredimo tako, da pletemo v sredi 24 vzorčnih oddelkov
(grahkov), krajec pa kakor doslej. Grahek pletemo po štirih na¬
rekovanih vrstah 4. težkega ..vzorca na strani 74. zgoraj.

V 17. vrsti  pletemo (razen skrajnjih petelj) zgolj desne petlje
na licu dela — in potem zopet pričnemo gosto progo.

Ko pričnemo 4. progo (To je 2. preslegasta proga), pletemo radi
tako, da polagoma dojemamo petlje za priramnico. Dojemamo pri
vratnem krajcu v vsaki četrti vrsti po 1 petljo, in sicer pletemo iz
predzadnje petlje po 1 desno in 1 desnozasukano petljo. Tako

206

pridobimo v 4. in 5. progi 8 petelj za priramnico. Stan je potem
dolg 110 petelj. Pridobljene petlje uporabljamo za vzorec, ne pa za
krajec, ki je vedno širok po 3 petlje.

Prva priramnica pri desni roki. Taje široka 8 petelj (2 cm).
To je premalo po razmerju, po vzorcu pa ne; visoka je 16 skrajnjih
petelj (4 cm),  to je 1 preslegasto in 1 gosto progo. Pri vsakem krajcu
pletemo po 2 desni in 1 skrajnjo petljo, v sredi pa šestindvajset krat
grahek. Pri vratu ne dojemamo več; oba krajca sta gladka.

Obramnica pri desni roki. Za to zazankamo 46 petelj (10 cm)
in pletemo vrhu ostalih 64 petelj 1 preslegasto progo, in sicer štiri¬
najst celih grahkov in še polovico in dva krajca po 3 petlje; visoka
je 16 vrst. V 17. vrsti pletemo desne petlje in pripletemo 46 petelj
za drugo stran obramnice.

Druga priramnica pri desni roki.  Vrhu 110 petelj
pletemo to priramnico kakor prvo. Tukaj pletemo prvič gosto in
potem preslegasto progo.

Sprednji del.  Stan je tukaj še dolg 110 petelj; v začetku
snemamo petlje, dokler ni v sredini le 102 petelj; visok pa je
56 skrajnjih petelj (14 cm), to je 7 prog; to je pod vratom.

V 1. in 2. progi snemamo prav tako polagoma v vsaki četrti
vrsti po 1 petljo, kakor smo jo dojemali pri zadnjem delu; tako
nam poide 8 petelj. Vrhu ostalih 102 petelj nadaljujemo 3 proge,
tu pletemo zopet oba krajca gladko (brez dojemanja).

V 6. in 7. progi pa zopet dojemamo v vsaki četrti vrsti po 1 petljo,
kakor smo pletli pri zadnjem delu, dokler nimamo zopet 110 petelj.

Prva priramnica pri levi roki.  To pletemo prav tako
kakor prvo priramnico pri desni roki.

Obramnica pri levi roki.  To pletemo prav tako kakor ono
pri desni roki.

Druga priramnica pri levi roki.  To pletemo prav tako
kakor drugo priramnico pri desni roki.

Zadnji del pri levi roki.  Tukaj pletemo 1. in 2. progo
prav tako kakor v začetku sprednjega dela. Vrhu ostalih 102 petelj
spletemo še 3 proge z gladkima krajcema (brez snemanja). Naposled
zazankamo vse petlje. Priramnici sešijemo na narobni strani.

Vrat.  Naberemo pri vsakem zadnjem delu po 40 petelj, pri
sprednjem delu 56 petelj, to je 136 petelj. Pri tej jopici snamemo
le vrhu sprednjega dela 4 do 6 petelj, ker je vrat že dovolj ozek.

Vmesne vrste in luknjice za trak pletemo tako, kakor je
popisano v začetku tega poglavja na strani 192.

207

2.) Rokav. Tudi tega pletemo po drugem načinu. Dolg je 21 m
(z zapestjem), širok pa pri obramnici 82 skrajnjih petelj (21 ■ 5 cm)
(prav toliko petelj je obramnica velika), pri zapestju 72 petelj.

Nasnujemo si 78 petelj. Za vsak krajec pletemo po 3 petlje,
za vzorec pa 72 petelj; pričnemo z gosto progo in pletemo v višini
10 prog.-Naposled sešijemo vse petlje ter naberemo 82 skrajnjih
petelj; vrhu teli petelj pletemo zapestje.

Zapestje.  V prvi vrsti snamemo 10 petelj, ostane 72 petelj.
V začetku pletemo nekaj vrst na okolo levo, potem po 2 / in 2 /,
dokler ni zapestje visoko 30 vrst, to je 4 cm.  Na vrhu pletemo
vmesne vrste;  popisane so v začetku tega poglavja na strani 192.
Naposled zazankamo vse petlje.

Take jopice zaljšamo tako, da obkvačkujemo vse krajce z
drobnimi čipkami.

Sedma jopica.

Ta jopica nima nobene čepice za par. Dela se jako lahko in
se nosi kaj dobro. Jopica je gosta. Pletemo vedno desne petlje,
bodisi na licu ali na narobni strani dela. 1

Jopico pletemo po drugem načinu;  poglej »Izvršitev* na
strani 191. Rabimo sirovo pavolo «Knitting» št. 10 in pletenke št. 3/0.
Pod ravnim delom ne pletemo čipk, namesto njih dodamo pri višini
stanu 3'5 cm.  Jopica je široka 48 cm,  visoka pa (z dodatkom za
odpadlo čipko) 21 cm.

1.) Stan. Zadnji del pri desni roki.  Ta je dolg 70 petelj
(18'5 cm),  in sicer za višino ravnega dela (z všteto čipko) 11-5  cm,
za višino zadnjega dela 7 cm;  visok pa je 33 skrajnjih petelj (8 cm).
Po našem razmerju je to za 0‘5 cm  (3 skrajnje petlje) preveč, te
3 skrajnje petlje pa odštejemo pri priraminici.

Nasnujemo si 70 petelj; erez nasnutek pletemo zgolj desne petlje,
za vsak krajec pa dvojno skrajnjo petljo, ki je popisana na strani 193.

Prva priramnica pri desni roki.  Za to pripletemo 10 petelj
(2-5 cm ); visoka je 15 skrajnjih petelj (4 cm).  Po našem razmerju
je to število za 3 skrajnje petlje premajhno, prideli pa smo jih
zadnjemu delu.

Obramnica pri desni roki.  Zazankamo 32 petelj (pičlo 9'oc«),
vrhu ostalih 48 petelj pletemo na visoko 4 skrajnje petlje (dobro
1 cm)  in zopet pripletemo 32 petelj, da imamo 80 petelj.

1  Lahko si pa izvolimo 2. lahki piketni vzorec za pletenje vzorčnega traku
na strani 19. ali kak drug piketni vzorec.

208

Druga priramnica pri desni roki je tako velika kakor
prva. Tukaj zazankamo 10 petelj, da pričnemo sprednji del.

Sprednji del.  Vrhu ostalih 70 petelj pletemo na visoko
54 skrajnjih petelj (13'5 cm).

Prva priramnica pri levi roki  se plete kakor prva
priramnica pri desni roki.

Obramnica pri levi roki  se plete kakor ona pri desni roki.

Druga priramnica pri levi roki  se plete kakor druga
priramnica pri desni roki.

Zadnji del pri levi roki.  Zazankamo 10 petelj, vrhu ostalih
70 petelj pletemo tako kakor pri zadnjem delu pri desni roki.

Naposled zazankamo vse petlje. Priramnice sešijeino na
narobni strani.

Vrat.  Naberemo pri vsakem zadnjem delu po 33 petelj, od štirih
priramnic po 10 petelj, od sprednjega dela 54 petelj, to je 160 petelj;
od teh petelj posnamemo 32 petelj, da je vrat širok le 128 petelj.

Pri tej jopici ne pletemo vmesnih vrst in luknjic za
trak kakor doslej,  marveč pletemo tako-le: V 1. vrsti pletemo
še 160 desnozasukanih petelj, v 2. vrsti (na narobni strani) 160 levih
petelj. V 3. vrsti snamemo 32 petelj, in sicer spletemo iz petih petelj
4 petlje (2y-/-7v  ), 1  za krajec pa desno in skrajnjo petljo. V
4. vrsti pletemo po 2 y in 2 / do konca. Crez te vrste pletemo še
10 vrst tako, da vidimo vrhu desnih petelj zopet desne petlje in
nasprotno. V 11. vrsti pletemo luknjice za trak (X-~2 - /0> pričnemo
vrhu desnih petelj. V 12. vrsti pletemo y-W~/  do konca. Potem
pletemo še 3 vrste tako, da vidimo na licu dela zgolj leve petlje,
in naposled zazankamo vse petlje.

2.) Rokav.  Tega pletemo po drugem načinu.  (Poglej «Iz¬
vršitev* na strani 191.) Nasnujemo si 70 petelj (18'5 cm), in pletemo
na visoko 68 skrajnjih petelj, to je obramnična širina. Naposled
združimo te petlje tako, kakor se čita v opombi na strani 192., ali
pa jih sešijemo.

Zapestje.  Naberemo 68 skrajnjih petelj in pletemo na okolo
20 vrst (4 cm) po 2y in 2/. V 1. vrsti snamemo 16 petelj; pletemo
desnozasukane petlje in desnozasukana snetja, da ostane 52 petelj;
te vrste ne vračunavamo v dolgost rokavovo. Ako hočemo, pletemo
v 19. vrsti take luknjice za trak kakor pri vratu. Na vrhu spletemo
še 3 vrste levih petelj in zazankamo vse petlje.

1  Poglej znake in kratice na strani 5S.

209

Ves rokav je dolg 22 cm,  to je po našem razmerju preveč.
Pletemo ga tako, ker se v noši zelo krči.

Tudi to jopico zaljšamo tako, da obkvačkujemo vse krajce z
drobnimi čipkami.

Take jopice pletemo tudi lahko v prav velikem
razmerju,  ki si ga pa sestavljamo po velikosti života. Sploh
pletemo take jopice kakor majhne, le rokav je nekoliko drugačen.

Da ni rokav — zgoraj pri obrairmici — preozek, vpletemo
ozko kozico, in sicer tako-le: Nasnujemo si 4 petlje, ker smo izpustili
spodaj pri obramnici prav toliko skrajnjih petelj, in še dodamo 6 do
8 petelj. Vrhu teh petelj pletemo vedno desne petlje (bodisi na licu
ali na narobni strani dela); v vsaki četrti vrsti pa snamemo po 1 petljo,
dokler nam ne ostane na pletenki le 1 petlja. Kozica je precej dolga;
všijemo jo rokavu med nasnutek in vrhovno vrsto. Ako všijemo ta
rokav v obramnico, ga moramo nekoliko nabrati.

Velike jopice radi zapenjamo  z go  m bi;  takrat
kvačkamo ob enem krajcu luknje za gombe. Kvačkamo  poleg
krajca pri desni roki v 1. vrsti zgolj goste petlje, v 2. vrsti
tudi goste petlje, a med njimi na treh mestih po 5 verižnih petelj;
tu izpustimo 5 gostih petelj. Te luknjice nam tvorijo gombnice. V
3. vrsti kvačkamo zopet zgolj goste petlje. Pri krajcu leve roke
našijemo gombe.

Vse drugo izdelujemo tako kakor pri majhnih jopicah.

Ako nam je drago, napravimo pletene gombnice;  vsako
pletemo tako, kakor je popisano pri vzorčnem oddelku vzorca E  na
strani 71.

N ogavice.

Nogavice so moške, ženske in otroške.  Nogavica ima dva
glavna dela; ta sta: 1.) meča, 2.) stopalo.

Meča imajo 4 stranske dele; ti so: a)  rob, b)  gorenji ravni
del, c)  snemanje, d)  spodnji ravni del.

Stopalo  ima 4 stranske dele; ti so: a)  peta,  z veliko in
malo peto, b)  srček, c)  ravni del stopala, d)  nadpr  st  j e.

Da se nogavica dobro nosi, morajo biti njeni deli v pravilnem
razmerju. Ženska nogavica se plete naj pravilneje; raditega pričenjamo
s to nogavico.

P. pl. Ilcnzonborg, Pletenje, 11. del.

14

210

Razmerje nogavičnih delov.

1. Ženska nogavica.

Ženske nogavice so dolge in kratke.  Razmerje je le malo
različno.

1. ) Meča.  Rob  je visok toliko vrst, kolikor je petelj na eni
pletenki. 1

Gorenji ravni  del  je visok — pri dolgi nogavici — toliko
šivčkov, kolikor petelj je na eni pletenki. Pri kratki nogavici pa je
visok le polovico. Pri tej nogavici tvorita rob in gorenji ravni del
zase kvadrat.

Snemanje  se vrši na vsaki strani vsakega drugega šivčka,
dokler ne posnamemo četrtine  prvotne širine.

Spodnji ravni  del  je visok — pri kratki nogavici — toliko
šivčkov, kolikor znaša tretjina  petelj na eni prvotni pletenki, pri
dolgi nogavici pa toliko šivčkov, kolikor znaša polovica  petelj na
eni prvotni pletenki.

2. ) Stopalo. Velika peta  je široka polovico vseh tukajšnjih
petelj; visoka pa je toliko skrajnjih šivčkov, kolikor petelj znaša
polovica petne širine.

Mala peta  je široka polovico petne širine (s petljami za snetje).

Srček.  V obeh koteh pete snemamo v vsaki tretji vrsti, dokler
nimamo na vsaki pletenki za 1 petljo manj, nego smo jih imeli
pred peto.

Ravni del stopala.  Ta del in srček sta dolga toliko šivčkov,
kolikor skrajnjih šivčkov je peta visoka.

Nadprstje.  Snemamo na koncu vsake pletenke v vsaki drugi
vrsti, dokler nismo posneli dveh tretjin vsake pletenke; v zadnji
tretjini snemamo v vsaki vrsti. — Naposled nogavico zadelamo.

2. Moška nogavica.

1.) Meča.  Rob  je visok dvakrat toliko vrst, kolikor je petelj
na eni pletenki.

Gorenji ravni  del  je visok toliko šivčkov, kolikor znaša
četrtina  petelj ene pletenke.

Snemanje  se vrši le dvakrat na vsaki strani šivčka. Med
prvim in drugim snetjem pletemo 2 šivčka.

1  Po navadi nasnavljanio zaželene petlje na 4 pletenke; na vsaki pletenki
imamo enako število petelj.

211

Spodnji ravni del je visok toliko šivčkov kolikor gorenji
ravni del.

2.) Stopalo. Velika peta  je široka polovico vseh tukajšnjih
petelj; visoka pa je za 1 skrajnji šivček manj, nego ima petelj
polovica pete. — Skrajnjo petljo odštejemo.

Mala peta  je široka pičlo  polovico vse petne širine (s
petljami za snetje).

Srček.  V obeh koteh pete snemamo v vsaki tretji vrsti,
dokler nimamo na vsaki pletenki toliko petelj, kolikor smo jih imeli
pred peto.

Ravni del stopala in srček  sta dolga toliko šivčkov,
kolikor skrajnjih šivčkov je visoka velika peta.

Nadprstje.  Vse petlje ene pletenke  razdelimo na tretjine
in snemamo na koncu vsake pletenke, in sicer v prvi tretjini v vsaki
tretji vrsti, v drugi tretjini v vsaki drugi vrsti, v tretji tretjini pa
v vsaki vrsti. Zadnje petlje zadelamo.

3. Otroška nogavica.

To pletemo skoro po razmerju ženske nogavice.

Kako pletemo nogavice.

Otroška nogavica.

Za zgled smo si izbrali nogavico, kakršno pleto dekleta spodnjih
razredov za svojo rabo. Rabimo pavolo št. 10. in pletenke št. 3/0.

1.) Meča.  Nasnujemo na štiri pletenke po 24 petelj; daje
nasnutek trdnejši, radi jemljemo dvojno nit. črcz nasnutek pletemo
eno vrsto desnih petelj na okolo.

Rob je visok 24 vrst; tu pletemo navadno po 2 desni in 2 levi
petlji na okolo. (Poglej narisek št. 64.)

Gorenji ravni  del  je visok za kratke nogavice 12, za dolge
pa 24 šivčkov. Šivčke pletemo tako-le: Dve vrsti pletemo zgolj
desno, zadnji 2 petlji tretje in četrte vrste pa levo. Vsak šivček ima
torej 4 vrste. V 13. (oziroma 25.) šivčku pričnemo snemati.

Snemanje.  Prvikrat snamemo v tretji vrsti na vsaki strani
prej omenjenega šivčka, in sicer tako, da izpustimo med šivčkom
in med snetjem po 1 desno petljo. Tako snemamo dvanajstkrat pri
vsakem drugem šivčku na vsaki strani tega šivčka.

Spodnji ravni  del  je visok za kratke nogavice 8, za dolge
pa 12 šivčkov. Naposled preložimo petlje tako, da imamo na vsaki
pletenki po 18 petelj.

14 *

Rod.

212

2.) Stopalo. Peta se plete
z dvema pletenkama.

Velikapetaje  široka 36pe¬
telj, visoka pa (18 manj 3) 15 skraj¬
njih šivčkov. Da ni peta predolga,
radi odštejemo od pravilnega raz¬
merja 3 petlje, to je širino skraj¬
njega šivčka. Uredimo jo tako-le:
Crez 8. šivček spletemo še 1 desno
vrsto; od šivčka dalje izvršimo
16 desnih petelj in 1 skrajnjo
petljo. 1  Delo obrnemo in spletemo
na narobni strani: 1 skrajnjo petljo,
2 desni petlji, 30 levih petelj,
2 desni petlji in 1 skrajnjo petljo.
Tako nastane na vsaki strani skraj¬
nji šivček.

Delo zopet obrnemo in sple¬
temo na licu razen skrajnjih petelj
34 desnih petelj. (Srednjega šivčka
ne pletemo več; zadnji šivček meč
leži ravno sredi pete.)

Mala peta  je široka 18 petelj
z obema snetima petljama. Uredimo
jo tako-le: črez 15. šivček sple¬
temo na licu do srede 1 skrajnjo
petljo in 17 desnih petelj, od srede
dalje 8 desnih petelj, 9. in 10. petljo
pa prevlečeno snamemo. (Na koncu
ostane 8 petelj.)

Delo obrnemo in pletemo na
narobni strani tako-le:
\ Prvo petljo (snetek) pre-

\ ložimo na sedaj desno

\ pletenko, ne da bi ga

1  Poglej pri jopicah na
strani 193., kako pletemo
dvojno skrajnjo petljo.

2  V narisku št. 64. vidiš
kratko  otroško nogavico.

Narisek št. 64. 2

213

bili spletli, nit položimo proti sebi, na narobno stran dela in
spletemo do srede pete 8 levih, od srede dalje še 8 levih petelj,
9. in 10. petljo levo snamemo. (Na koncu ostane 8 petelj.) — Delo
obrnemo na lice in preložimo sneto petljo kakor poprej; nit po¬
ložimo od sebe.

Delo nadaljujemo tako, da preložimo v začetku vsako sneto
petljo, spletemo 16 desnih (oziroma levih) petelj in snamemo zadnjo,
sneto petljo s prvo, ostalo petljo; tako pohaja na vsakem koncu v
vsaki vrsti po 1 petlja.

V zadnji vrsti (na licu dela) preložimo prvo petljo in spletemo
17 desnih petelj, ne da bi snemali še enkrat.

Srček ima na vsaki strani po 8 snetkov. V prvi vrsti imamo
na prvi pletenki od male pete 8 desnih petelj, 15 petelj pa
pridobimo od velike pete, ker pletemo iz zadnjega člena vsake
skrajnje petlje po 1 desno petljo, dokler ne naberemo vseh skraj¬
njih petelj. 1  Na drugi in tretji pletenki spletemo po 18 desnih
petelj. Na četrti pletenki spletemo 15 desnih petelj iz skrajnjih
petelj velike pete in še 10 desnih petelj od male pete. (V kotu
med tretjo in četrto pletenko se kaj rada naredi luknjica; tukaj
naberemo 1 zanko več iz spodnje vrste in snamemo desno to zanko
s prvo petljo na četrti pletenki.) — Črez to vrsto spletemo še
1 vrsto desnih petelj.

V tretji vrsti pričnemo obe snetji in srednji šivček, tega ple¬
temo na koncu četrte pletenke. Snemamo levo v vsaki tretji vrsti obe
zadnji petlji prve in obe prvi petlji četrte pletenke, dokler nimamo
na okolo 68 petelj. (Snetje se vrši v spodnjem kotu velike pete.)

Ravni del stopala. Ta del in srček sta skupaj dolga 18 šivčkov.

Nadprstje.  Petlje preložimo tako, da imamo na vsaki pletenki
po 17 petelj; srednjega šivčka ne pletemo več. Snemamo levo na
koncu vsake pletenke, in sicer desetkrat v vsaki drugi vrsti in
petkrat v vsaki vrsti. Na vsaki pletenki imamo še po 2 petlji; ostale
petlje preložimo na dve pletenki, obrnemo nogavico na narobno stran
in jo zadelamo tako, kakor smo to popisali v opombi pri jopični
priramnici na strani 192. ••

Po tem navodilu pletemo tudi ženske nogavice.  Za
take nogavice nasnujemo štirikrat po 30 petelj, ako pletemo s pavolo
št. 12., ako pa pletemo s pavolo št. 16., nasnujemo štirikrat po 40 petelj.
V katerem razmerju so pletenke, vidiš iz tabele na strani 2.

1  Pri srčku moške nogavice na strani 215. čitaš, kako se te petlje pleto
drugače.

214

Za rob ženskih nogavic si lahko izberemo katerikoli narekovani
vzorec. Nekateri vzorci krčijo nogavico; pri takih vzorcih pletemo
v prvi vzorčni vrsti namesto narekovanega snetja navadne petlje.
Preobile petlje posnamemo vrhu roba. Drugi vzorci širijo nogavico;
pri takih vzorcih snamemo v prvi vzorčni vrsti več petelj, nego je
narekovano. Te petlje poravnamo zopet na vrhu roba.

V srčku  snemamo tolikokrat, dokler nimamo toliko petelj,
kolikor smo jih imeli pred peto.

Poglej še oddelke, kako izdelujemo razne zobce, pete in
različna nadprstja.

Moška nogavica.

Za moško nogavico, kakršno pleto dekleta spodnjih razredov,
rabimo pavolo št. 10. in pletenke št. 3/0.

1. ) Meča. Nasnujemo si štirikrat po 24 petelj, in sicer s trojno
nitjo, da je nasnutek močnejši. (Poglej oddelek: Kako nasnavljamo
pletenje na strani 6., točka 4.)

Rob je visok 48 vrst. Tu pletemo po 2 desni in po 2 levi
petlji na okolo.

Gorenji ravni  del  je visok 6 šivčkov.

Snemanje  se vrši na vsaki strani sedmega in desetega šivčka.

Spodnji ravni  del  je visok 6 šivčkov. Od roba do pete je
16 šivčkov.

2. ) Stopalo. Velika peta  je široka 46 petelj, visoka je
22 skrajnjih šivčkov, ki so široki po 3 petlje. V sredi tudi najrajši
ne pletemo šivčkov.

Mala peta  je široka 22 petelj s petljami za snetje; to ple¬
temo radi tako-le: Črez 22. skrajnji šivček pletemo na licu dela do
srede skrajnjo petljo in 22 desnih petelj; od srede dalje 8 desnih
petelj, 9. in 10. petljo prevlečeno snamemo, 11. petljo spletemo desno
in naposled obvijemo 12. petljo z nitjo. Vbodemo v petljo kakor pri
levi petlji (proti sebi), nit položimo pod desno pletenko okolo petlje
od sprednje strani proti zadnji. Na koncu ostane 11 petelj.

Delo obrnemo, ob vito petljo preložimo na sedaj desno pletenko,
nit naj tudi tukaj obvije petljo. Nato spletemo 18 levih petelj, so¬
sednji 2 petlji levo snamemo, dalje spletemo še 1 petljo levo in
naposled obvijemo sosednjo petljo kakor na koncu prejšnje vrste.
Na koncu ostane 11 petelj. Delo zopet obrnemo, preložimo ob vito
petljo (nit teče okolo petlje) in spletemo 18 desnih petelj, 19. in
20. petljo prevlečeno snamemo, dalje še 1 desno petljo, naposled
obvijemo 22. petljo. Na koncu ostane le 10 petelj. Tako nadaljujemo

215

delo; na sredi imamo vedno enako število petelj, ob krajcih pohaja
v vsaki vrsti po ena petlja. Mala peta je dokončana, ko smo obvili
skrajnjo petljo na vsakem koncu pete.

Srček  je visok 10 snetkov. Pri tej nogavici naberemo zadnje
člene skrajnjih petelj tako, da vbadamo na prvi pletenki od sebe, na
četrti pletenki pa proti sebi. Na prvi pletenki pletemo te petlje
desno (na videz so desnozasukane), na četrti pletenki jih pletemo
desnozasukano. Vse drugo pletemo kakor pri ženski nogavici in
snemamo, dokler nimamo na okolo 92 petelj.

Ravni del stopala  in srček sta dolga skupaj 22 šivčkov.

Nadprstje.  Snemamo na koncu vsake pletenke, in sicer:
sedemkrat v vsaki tretji vrsti, potem sedemkrat v vsaki drugi vrsti
in naposled sedemkrat v vsaki vrsti.

Nogavico zadelamo prav tako kakor otroško nogavico.

Razni zobci, s katerimi nasnavljamo nogavice.

Dvojni zobci za ženske nogavice.

V nasnutku pripletamo petlje. (Poglej oddelek: Kako pripletamo
petlje na strani 6.) Črez tega pletemo toliko vrst desnih petelj,
kolikor visoki naj bodo zobci. Nato spletemo eno vrsto luknjic na
okolo; za vsako luknjico spletemo 1 ovito petljo in enkrat desno
(ali prevlečeno) snamemo. Črez luknjasto vrsto pletemo zopet desne
vrste, tukaj pletemo za eno vrsto več, nego smo jih spletli pred
luknjasto vrsto.

V nastopni vrsti dokončamo dvojne zobce; pletemo tako-le:
Naberemo toliko nasnutih petelj na posebno pletenko, kolikor imamo
petelj na eni pletenki.' Sedaj položimo pomožno pletenko na narobno
stran dela prav tik prve pletenke in spletemo iz obeh prvih petelj
na vsaki pletenki le eno desno petljo, * iz obeh sosednjih petelj na
vsaki pletenki zopet le eno desno petljo. Delo nadaljujemo od zvezde,
dokler nismo združili vseh petelj. (Hitreje gre delo izpod rok, ako
pletemo to vrsto brez pomožne pletenke ter nabiramo le po eno
zadaj ležečo petljo na levo pletenko in jo obenem desno spletemo s
spredaj ležečo petljo.)

Enotni zobci za moške nogavice.

Nasnujemo si petlje kakor po navadi in spletemo črez nasnutek
3 do 4 vrste zgolj desnih petelj. Potem pletemo po 1 levo in
1 desnozasukano petljo na okolo, toliko vrst visoko, kolikor naj bodo

216

zobci visoki. 1  (Paziti nam je, da leže vselej leve petlje vrhu levili
in zasukane vrhu zasukanih.) Takoj črez te vrste lahko pletemo gosti
vzorec, kakršnega smo spletli pri moški nogavici.

Enotni zobci šele nastanejo, ko odrežemo nasnutek in raz-
porjemo vse desne vrste. Vse petlje se razporjejo, le zasukane petlje
se ne dado razprati. Te petlje tvorijo enotne, drobne zobce.

S takimi zobci si tudi radi nasnavljamo rokavice.

Razne pete.

1. Navadna peta.

Ta je popisana pri otroški in pri moški nogavici. Druga je
mnogo lepša in močnejša od prve.

2. Široka peta.

Popisana je tukaj po razmerju otroške nogavice.

Velika peta  se plete kakor navadna; široka je 36 petelj,
visoka pa le 15 skrajpjih šivfkov. Tudi tukaj smo odšteli 3 skrajnje
šivčke, ker je nastopna mala peta zelo široka.

Mala peta  se plete tako-le: črez 15. skrajnji šivček spletemo
na licu dela kakor doslej skrajnjo petljo in 17 desnih petelj, od
srede dalje še 6 desnih petelj, sosednjo petljo obvijemo. (Poglej,
kako smo popisali obvito petljo pri mali peti moške nogavice na
strani 214.) Na koncu ostane 11 petelj. — Delo obrnemo, obvito
petljo preložimo na sedaj desno pletenko, ne da bi jo bili spletli.
Do srede spletemo 6 levih petelj, od srede dalje še 6 levih petelj;
7. petljo pa obvijemo prav tako kakor na licu dela. Na koncu ostane
11 petelj.

Odslej nadaljujemo delo tako, da preložimo začetno obvito
petljo in pletemo desno (oziroma levo) vse petlje na sredi pete;
tudi končno obvito petljo spletemo desno (oziroma levo) in obvijemo
sosednjo petljo. Pri vsakem krajcu poide v vsaki vrsti po ena petlja;
tako napreduje delo, dokler nismo ob vili zadnje desne petlje velike
pete. Ko dospemo z ovojem k skrajnjima šivčkoma, pa spletemo na
licu od srede dalje 14 desnih petelj, 15. petljo (to je obvita petlja)
in prvo petljo skrajnjega šivčka prevlečeno snamemo. Obrnemo delo,

1  Še hitreje se narede zobci, ako pletemo desnozasukane in leve petlje
takoj po nasnutlui ter izpustimo prej omenjene 3 do 4 vrste zgolj desnih petelj.
Po dokončanem vzorcu potezamo nasnovalne zanke iz vseh petelj v nasnutku in
zobci so dovršeni.

217

preložimo sneto petljo in spletemo na narobni strani 28 levili petelj,
29. petljo in prvo petljo skrajnjega šivčka levo snamemo. Prav tako
snamemo še ostali 2 petlji pri vsakem skrajnjem šivčku.

Široka peta je dodelana, ako smo sneli vse petlje skrajnjih
šivčkov; široka je 30 petelj.

3. Okrogla peta.

To peto pletemo na okolo, in sicer najrajši takrat, kadar se je
raztrgala prvotna peta. Raditega je tudi popisana v oddelku: Kako
vpletamo pete na strani 218.

Razna nadprstja.

1. Navadno nadprstje.

To je popisano pri otroški in pri moški nogavici.

2. Nadprstje za moške nogavice.

Tako nadprstje pletemo le, kadar je število vseh petelj mnogo¬
kratnik števila 8, 9, 10, 11 ali 12. Mislimo si, da imamo na vsaki
pletenki po 27 petelj. Tedaj si uredimo delo tako, da spletemo
7 desnih petelj, sosednji 2 petlji levo snamemo i. t. d, na okolo. V
tej vrsti snamemo dvanajstkrat. Črez to vrsto spletemo 7 desnih
vrst. V nastopni vrsti spletemo 6 desnih petelj, sosednji 2 petlji levo
snamemo i. t. d. na okolo; tudi v tej vrsti snamemo dvanajstkrat.
Črez to vrsto spletemo le 6 desnih vrst.

Delo nadaljujemo tako, da izpuščamo med snetkoma vselej po
eno petljo manj; prav toliko gladkih vrst pletemo črez to vrsto. V
vrhovni vrsti snamemo zaporedoma dvanajstkrat in naposled nogavico
zadelamo.

Ako bi imeli na vsaki pletenki po 40 petelj, bi sneli v prvi
vrsti 9. in 10. petljo na okolo. Črez to vrsto bi spletli 8 gladkih
vrst. V vsaki vrsti bi snemali šestnajstkrat; dalje bi pletli po prej¬
šnjem navodilu.

Ker so taka nadprstja prekratka, moramo dodati v stopalu
primerno število šivčkov.

3 Nadprstje s stransko pašo.

Na vsaki pletenki imamo enako število petelj, n. pr. po 23 petelj
(kakor pri moški nogavici).

Sivček, ki ga ne pletemo več, si uredimo prav točno v sredo
nogavice; ena petlja šivčkova je takoj v začetku prve pletenke, ena
pa na koncu četrte pletenke.

218

Snemanje pričnemo v tretji vrsti na drugi pletenki, to je odslej
naša prva pletenka. Tu spletemo prvo petljo desno, sosednji 2 petlji
snamemo prevlečeno in dalje še 20 desnih petelj. Na drugi pletenki
spletemo desno 20 petelj, snamemo desno obe sosednji petlji in
spletemo desno zadnjo petljo. Tretjo pletenko pletemo kakor prvo
in četrto kakor drugo. (Šivček je v sredi med tretjo in četrto ple¬
tenko.) Desni petlji, ki ji pletemo med drugo in tretjo pletenko,
kakor tudi med četrto in prvo pletenko, tvorita stransko pašo.
Začetek prve in tretje vrste in konec druge in četrte vrste se pleteta
vedno enako do vrha; ostale desne petlje na pletenkah pa pohajajo
pri vsakem snetju za eno petljo na vsaki pletenki.

Snemamo šestkrat v vsaki tretji vrsti, potem šestkrat v vsaki
drugi vrsti in naposled šestkrat v vsaki vrsti. Potem imamo na vsaki
pletenki še po 5 petelj; odslej snemamo petlje stranskih pas. V prvi in
v tretji pletenki snamemo desno obe prvi petlji, v drugi in četrti pletenki
pa snamemo prevlečeno obe zadnji petlji. Naposled naberemo petlje prve
in druge pletenke na eno pletenko, na drugo pletenko pa one tretje
in četrte pletenke ter teh 8 petelj prav lepo sešijemo petljo s petljo
na licu dela. (Poglej narisek št. 65. na strani 222.)

Kako podpletamo nogavice.

Novo stopalo pletemo na staro nogavico tako, da odpravimo
prvič raztrgani del nogavice. Potegnemo nit iz vseh petelj ene ne-
raztrgane vrste in spletemo novi del nogavice po prejšnjem navodilu.
(Poglej, kako pletemo nogavice.) Paziti nam je, da si izberemo enako
debelo nit in primerne pletenke, sicer delo ni enako.

Ako je stara nogavica votkana,  pa odrežemo raztrgani
del nogavice in izpulimo nitke iz petelj. Teh petelj po navadi ne
nabiramo, ker je taka pletenina pretanka. Naberemo prav rahlo vse
prazne petlje stare nogavice na drobno nit, da se ne razporjejo.
Nogavico zaganemo na narobno stran, primeroma za pol centimetra.
Sedaj izvedemo s kvačko poleg te zgibe le toliko petelj, kolikor jih
potrebujemo, da ni novi del nogavice preširok. Izpuščamo v enako¬
mernih presledkih preobile votkane petlje; vse drugo pletemo kakor
po navadi.

Kako vpletamo pete.

To izvršujemo na dva načina.

Prvi način.

Za zgled smo si izbrali otroško nogavico na strani 211., kjer
imamo pri peti po 18 petelj na vsaki pletenki. Prvič odpravimo
raztrgano peto, drugič vpletemo novo in tretjič sešijemo peto na vrhu.

219

1. ) Raztrgano peto odpravimo tako, da razporjemo prvič one
petlje, kjer se je pričela velika peta, potem skrajnje petlje ob straneh
in naposled one petlje, kjer se je končala mala peta.

a)  Prerežemo eno zanko ene desne petlje v prvi vrsti
velike pete;  najrajši si izvolimo petljo nad zadnjim šivčkoin
spodnjega ravnega dela. Sedaj potegnemo s šivanko (ali s pletenko)
prerezano nit iz vseh petelj te vrste, dokler ne dospemo na vsakem
koncu k skrajnjima petljama.

Nastali sta dve vrsti prostih petelj; vse petlje spodnjega
ravnega dela nogavice naberemo na eno pletenko, in sicer je pri
levi roki od srede do narta — 18 petelj, pri desni roki pa tiči
18. petlja še v sosednji nartovi petlji. (V tem kotu smo v prvotni
peti pridobili eno zanko.) Iz 18. petlje ne moremo potegniti nitke,
naberemo jo pa vendarle na pletenko, da imamo tudi v tej polovici
18 petelj na pletenki. (V 18. petlji visi konček niti prvotne pete, s
to nitjo bomo pričeli delo.) 1

b)  Prerežemo vse skrajnje šivčke prav tik skrajnjih petelj na
vsaki strani velike pete; to je od prvega, spodnjega do zadnjega,
vrhovnega šivčka tik male pete. Iz srčkovih petelj izpulimo nitke in
naberemo 15 praznih srčkovih petelj na posebno pletenko; pri desni
roki jih je le 13; prva tiči v začetni petlji velike pete in vrhovna
v mali peti. Naberemo na pletenko vseh 15 petelj; vbadamo proti
sebi.  Ob levi roki tiči le vrhovna petlja v mali peti, vse ostale
petlje so proste; naberemo tudi tukaj 15 petelj na posebno pletenko,
vbadamo od sebe,  da leže leve zanke petelj na vrhu pletenk. —
Prvotna peta se drži še nogavice na koncu male pete; teh petelj še
ne razporjemo, da je delo lepše.

2. ) Novo peto vpletemo tako: Pričnemo v kotu pri desni roki, kjer
visi stara nitka. (Kako privezujemo nit ob delu, je popisano na strani 11.)

V  prvi vrsti  (nove pete) spletemo 35 desnih petelj, 36. petljo
snamemo desnozasukano s prvo srčkovo petljo pri levi roki. (Preložiti
jo moremo na našo pletenko.) Ker se tukaj rada napravi luknjica,
naberemo še v kotu eno zanko in snamemo desnozasukano vse
3 petlje. Pri srčku imamo še 14 petelj.

V drugi vrsti  obrnemo delo, preložimo sneto petljo (nit naj
teče proti narobni strani); sosednji 2 petlji spletemo desno, dalje
30 levih petelj in 2 desni petlji; zadnjo petljo te vrste snamemo
levo  s prvo srčkovo petljo. Pri srčku imamo še 14 petelj.

1  Prav tako se nam petlje razporjejo le tedaj, kadar smo spletli staro
peto točno po navodilu otroške nogavice.

220

V tretji vrsti obrnemo delo, preložimo sneto petljo (nit naj
tudi tukaj teče na narobni strani); dalje spletemo 34 desnih petelj
ter snamemo desnozasukano zadnjo petljo te vrste s sedaj prvo
srčkovo petljo kakor v prvi vrsti. Pri srčku imamo še 13 petelj.

Delo nadaljujemo po drugi in tretji vrsti, dokler nismo posneli
vseh srčkovih petelj. 1  Na koncu vsake vrste poide po ena srčkova
petlja, ob tem spletemo pri vsakem krajcu po eden skrajnji šivček.
Velika peta je dodelana, ako je visoka 15 skrajnjih šivčkov; posneli
smo tudi oni 2 petlji, ki tičita v mali peti.

Nato spletemo malo peto  prav tako, kakor smo jo spletli v stari
nogavici. Naša mala peta je popisana pri otroški nogavici na strani 211.

3.) Malo peto raztrgane nogavice odpravimo šele sedaj. Pre¬
režemo eno zanko ene desne petlje v tretji vrsti, prav pod šivčkom
stopalovim. (To je v zadnji vrsti male pete.) Potegnemo nit iz vsake
petlje te vrste, dokler ne dospemo pri vsaki strani na konec male
pete. Stara peta odpade; na stopalu ostane le 17 prostih petelj. Te
petlje naberemo na posebno pletenko in sešijemo petlje male pete s
petljami na stopalu. (Prečrtaj oddelek: Kako sešivamo dve vrsti petelj
na strani 222.)

Šivamo na licu dela z nitjo, s katero smo spletli novo nogavico.
(Staro nit, ki visi pri stopalu, pa sešijemo na narobni strani.) Takoj
v začetku prevedemo nit skozi prvo petljo male pete, da se ta ne
razporje. Potem šivamo prvič tako, da vbodemo šivanko v zadnjo
petljo srčkovo in izbodemo iz prve petlje na stopalu, dalje pa kakor
po navadi, dokler nimamo nobene petlje več na pletenkah. Nit
zašijemo na narobni strani.

Ako je nogavica raztrgana tudi v srčku,  spletemo
veliko peto po tem navodilu le toliko skrajnjih šivčkov na visoko,
kolikor je še celih petelj v srčku. Primanjkujoče šivčke in malo
peto pletemo kakor v novi nogavici, ker ne združimo skrajnjih
šivčkov s petljami srčkovimi. Za novi srček naberemo vse skrajnje
petlje, ki jih nismo združili poprej z nogavico, in še 2 do 3 petlje
združenega dela, da je delo trdnejše. Vrhu nabranih petelj in vrhu
male pete spletemo toliko vrst na visoko (na licu desno, na na¬
robni strani pa levo), kolikor je raztrganih vrst. Naposled odpravimo
raztrgani del stopala ter sešijemo nove in stare petlje. Tudi ob
straneh prišijemo nove petlje k stari nogavici, in sicer tako, da se
pozna kolikor mogoče malo.

1  Prav hitro nam gre delo izpod rok, ako imamo vse petlje le na dveh
pletenkah, in sicer na vsaki pletenki polovico petnih in sosednjih srčkovih petelj.

221

Drugi način. Okrogla peta.

Nova peta, ki jo vpletemo tukaj, se imenuje «okrogla peta*.
Za zgled smo si izbrali moško nogavico na strani 214, kjer imamo
pri peti na vsaki pletenki po 23 petelj.

Prvič odpravimo raztrgano peto in potem spletemo novo peto.

1. ) Raztrgano peto odpravimo tukaj tako kakor pri prvem
načinu. Odpravimo pa takoj še malo peto, da odpade cela stara peta.
Od velike pete naberemo 46 petelj (prva petlja v desnem kotu se
drži sosednje petlje v nartu, ali to nas ne sme motiti), od skrajnjih
petelj velike pete in od male pete pa 65 petelj, to je 111 petelj. V
koteh posnamemo 3 petlje, ostane 108 petelj. Te petlje razdelimo
na četrtine, da imamo na vsaki pletenki po 27 petelj. Mečni in
stopalov šivček naj bosta točno v sredi med prvo in drugo (oziroma
med tretjo in četrto) pletenko.

2. ) Delo pričnemo v desnem kotu, kjer nam visi konček niti.
(Od male pete tudi še visi kratek konček, ta naj visi na narobni
strani, kjer ga bomo naposled zašili.) To peto pletemo na
o kolo.  V prvi in v drugi vrsti spletemo na okolo desne petlje. Na
prvi pletenki tretje vrste pa pričnemo snemati, to je nekaj petelj
pred desnim kotom velike pete. Na prvi in na tretji pletenki spletemo:
3 desne petlje, 2 sosednji petlji levo snamemo, 22 desnih petelj;
na drugi in na četrti pletenki spletemo: 22 desnih, 2 sosednji petlji
.levo snamemo, 3 desne petlje.

To peto pletemo kakor nadprstje s stransko pašo. Začetek prve
in tretje pletenke in konec druge in četrte pletenke se pleteta vedno
enako; v sredi pohaja v vsaki drugi vrsti po ena petlja na vsaki
pletenki, ker snemamo v vsaki drugi vrsti, dokler nimamo v sredi
po 7 desnih petelj na vsaki pletenki.

Nato snamemo petlje stranskih pas. V prvi vrsti spletemo ob
straneh po 2 desni petlji, sosednji petlji snamemo desno (oziroma
prevlečeno), ostale petlje pa desno. V drugi vrsti spletemo ob straneh
le 1 desno petljo, vse drugo pletemo kakor prej. V tretji vrsti
snamemo takoj v začetku (oziroma na koncu) pletenk, vse drugo
pletemo kakor v prvi vrsti.

Naposled preložimo petlje prve in druge pletenke na eno
pletenko, petlje tretje in četrte pletenke pa na drugo pletenko in
sešijemo petlje prav tako kakor pri nadprstju s stransko pašo.

Taka peta gre hitreje izpod rok kakor ona prvega načina. Po
tem načinu vpletamo nogavico le takrat, kadar je raztrgana le peta,
ne pa še petlje v stopalu ali v mečih.

222

Pomniti nam je še, da je stranska pasa tudi lahko ožja, nego
je ta, in da lahko v vrhovnih vrstah tudi snemamo bolj pogostoma.
Tako si uredimo delo, ako pletemo z debelo pavolo.

Kako sešivamo dve vrsti petelj.

Tako šivanje rabimo prav mnogokrat n. pr. kadar hočemo neraz-
trganim mečem ene nogavice prišiti neraztrgano stopalo druge nogavice.

Naberemo vsako vrsto petelj na posebno pletenko in ji držimo
tako, da leže petlje druga proti drugi. Šivamo na licu dela; pričnemo
pri desni in končamo pri levi. Prvič prevedemo nit na lice dela
iz prve, cele (prazne) petlje v spodnji vrsti. V gorenji vrsti vbodemo
šivanko prvič tudi v celo petljo (od lica proti narobni strani) in jo
izbodemo iz sosednje cele petlje pri levi roki (od narobne strani proti

licu dela). Nit nategnemo le toliko, koli-
kršna je petlja. Odslej nadaljujemo delo
tako, da šivamo izmenoma sedaj v spodnji,
sedaj v gorenji vrsti. Vbadamo vselej v
prazno polpetljo in izbadamo iz sosednje
cele petlje; sešite petlje spuščamo s ple¬
tenk. — Poglej narisek št. 65. — Naposled
prevedemo pri levem koncu nit zopet na
narobno stran, vbodemo v zadnjo polpetljo

Narisek št. 65. in zašijemo nit. Tako sešivamo pletenino

z desnimi petljami; z levimi petljami pa
navadno ne šivamo, nego rajši obrnemo delo na narobno stran in
šivamo tu desne petlje.

Ako nam je sešiti desnospleteno vrsto z levospleteno, tedaj
šivamo v desne petlje kakor pri narisku št. 65., v leve pa kakor v
leve petlje nariska št. 72.

Kako šivamo črez pletenino.

To izvršujemo takrat, kadar so se petlje šele odrgnile, ne pa
raztrgale. Šivamo lahko vodoravno ali pa navpično. Tukaj naj popišemo
prvi izvršni način; drugi način vidiš v robnih petljah nariska št. 69.

Pričnemo pri desni spodaj in šivamo črez petlje prav take
vbode, kakršne smo popisali v narisku št. 65. Prvič prevedemo nit
na lice dela iz srede kvišku stoječe  petlje, ne pa iz presledka.
Potem šivamo od desne proti levi prav tako, kakor teče nit naše
vrste v vodoravni smeri, in sicer tako: Od začetka štejemo eno nit

223

kvišku, eno nit, proti desni (smo v presledku), od tukaj še eno nit
kvišku, tukaj vbodemo šivanko. Izbodemo jo proti levi tako, da
imamo na šivanki dve navpični zanki, to
je eno desno petljo. Odslej šivamo iz¬
menoma sedaj spodaj, sedaj zgoraj; vba¬
damo vsakikrat v ono petljo, iz katere
smo prej izbodli tako, da imamo na
šivanki po dve navpični zanki. Na koncu
(pri levi roki) prevedemo nit v sredi
zadnje petlje na narobno stran dela. Delo
obrnemo in pričnemo drugo vrsto.

Prvič prevedemo nit iz srede gorenje Narisek št. 66.

petlje za eno nit pod zadnjim vbodom in

nadaljujemo delo tako, da šivamo vselej za eno nit pod prejšnjo vrsto.

Vse vrste sklepamo v sredi petlje in pričenjamo iz srede petlje.

Kako mašimo nogavice.

Nogavice mašimo na dva načina, in sicer: a)  tako, da je mašenje
podobno tkanemu blagu, to je navadno mašenje,  in b)  tako, da
se napravljajo petlje, to je mašenje s petljami.

Naj mašimo kakorkoli, nikoli ne smemo vleči niti preveč.
Najrajši mašimo na prvi način s pavolo za mašenje 1  in s posebno
topo šivanko. Prav lahko mašimo, ako
rabimo « j u r č k e », to so lesene gobe.

Kako si pripravimo luknjo za
mašenje.

Prvič odpravimo raztrgane in tudi
slabe petlje, da je luknja štiri¬
oglata 3  in da so petlje prazne.  V
gorenji in v spodnji vrsti prerežemo eno
nit srednje petlje in potegnemo prerezani
konec iz vsake petlje proti desni in proti
levi, dokler nimamo dovolj praznih
petelj. V narisku št. 67. imamo spodaj
6 celih (praznih) petelj, zgoraj pa le 5
in na vsakem koncu 1 polpetljo. Petlje,
ki jih vidimo v luknji, smo prerezali

1  Poglej predilne snovi in prejo v knjigi »Kvačkanje* na straneh 1 do 5.

2  Lahko tudi mašimo tako, da odpravimo le slabe niti raztrgane nogavice.
Taka luknja je okrogla ali podolgasta.

Narisek št. 67.

224

navpično poleg srede. Te petlje zaganemo na narobno stran tako, da
ostanejo za krajec na vsaki strani po 4 petlje. Kadar je mašenje
dokončano, pa odrežemo zaganjene petlje. Ob mašenju nam je paziti,
da ne prišijemo teh petelj.

Navadno mašenje.

Za to mašenje bodi pavola tako debela kakor ona v pletenini.
Prvič pripravimo navpične niti in potem mašimo vodoravno. Za rob
dodamo pri desni in pri levi roki po 2 petlji, zgoraj in spodaj

pa po 4 (oziroma
3) niti.

Delo pričnemo v
desnem robu, in sicer
v spodnjem kotu med
drugo in med tretjo
petljo. Šivamo do vrha
izmenoma sedaj pod
vodoravno nitjo ple¬
tenine in sedaj nad
njo, kakor vidiš v go¬
renjih vrstah nariska
št. 68., kjer še nismo
zamašili luknje. Tako
šivamo v vseh petljah
in v vseh presledkih
robnih petelj pri desni
in pri levi.

V robu pod luknjo in nad njo šivamo tudi tako; tukaj nam
je strogo paziti na to, da šivamo pod luknjo v presledkih med
dvema petljama, potegnemo navpično nit črez luknjo in vbodemo
šivanko v prazno petljo (oziroma polpetljo), kadar šivamo rob na
nasprotni strani nad luknjo. (Ako bi šivali pod luknjo v petljah in
nad njo v presledkih, ne bi šlo delo tako dobro izpod rok.)

To delo končamo v gorenjem kotu levega roba, kjer nit
odrežemo.

Mašenje z vodoravno nitjo  pričnemo tudi spodaj v desnem
robu, pa v višini prve raztrgane vrste. Tu šivamo izmenoma sedaj
pod navpično zanko vsake petlje te vrste in sedaj nad njo. Navpično
napetih niti v robu ne vpoštevamo. V luknji vbadamo šivanko tudi
pod vsako drugo navpično nit; v levem robu šivamo kakor v desnem.

Narisek št. 68.

225

Delo obrnemo in mašimo nastopno vrsto tako kakor prvo;
sedaj je treba predevati vbode tako, da šivamo tukaj črez ono nit,
pod katero smo šivali v prejšnji vrsti.

Tako mašimo do vrha, 1  naposled nit odrežemo.

Prav lepo se maši luknja, ako šivamo navadno mašenje na
narobni strani. Takrat pripenjamo navpične niti v robu na levo-
spletene zanke; niti prav tako predevljemo kakor takrat, ko šivamo
na licu. Vodoravne niti v robu prevajamo izmenoma sedaj izpod
napetih niti, sedaj vrhu njih. Luknjo mašimo kakor na licu dela.
Tako delo je prav lepo, ker ne vidimo na licu onih vbodov, s
katerimi smo v robu pripenjali niti.

Mašenje s petljami.

Mašenje s petljami se vrši ali po vodoravni ali po po¬
ševni niti.  Prvo mašenje se izvršuje lože, drugo je pa bolj prožno.
V narisku št. 69. vidiš mašenje po vodoravni niti. Rabimo pavolo, ki
je tako debela kakor
ona v pletenini.

Pripravimo p o
eno vodoravno nit
manj,  kolikor vrst je
luknja visoka. Te niti
prevajamo tako, da
imamo pri vsaki roki
po 2 petlji širok rob;
vbodov v robu pa ne
predevljemo. (Poglej
rob pri levi roki.)

Pod luknjo in nad
njo ne šivamo roba,
ker smo tu odpravili
vse slabe petlje.

Mašenje luknje pričnemo v prvi prazni petlji  — v spod¬
njem kotu pri desni roki, pod prvo nitjo. 2  Nit prišijemo v krajcu na
narobni strani in jo prevedemo na lice dela iz prej omenjene petlje

1  Na vrhu dodamo za našo luknjo še eno vrsto, da je bolj gosto mašena
in da se niti v presledkih pravilno predevljejo. Ako je luknja visoka sodo število
vrst, pa tega ni treba.

2  Črez vodoravne niti v robu naposled šivamo; kdor je pa že vešč takemu
mašenju, ga lahko prične v robu. Desni rob je tako narisan.

Narisek št. 69.

P. pl. Ren zon bel'g, Pletenje, II. dol.

15

226

v tem kotu. Konec, s katerim šivamo, položimo črez to petljo in
črez prvo vodoravno nit. Vbodemo šivanko pod to nit — navzdol
proti levi  — , mašilni konec pa visi pri desni. Okolo vodoravne
niti se napravi zanka, ki je podobna desni polpetlji. Tako šivamo
črez vsako vodoravno nit do vrha. V vrhu vbodemo šivanko v gorenjo
polpetljo in jo izbodemo iz sosednje cele petlje.

Odslej šivamo drugo polovico petelj v obratni leži. Sedaj šivamo črez
vsako vodoravno nit tako, da vbodemo šivanko pod nit — a kvišku proti
levi;  mašilni konec visi tudi sedaj pri desni. Spodaj vbodemo šivanko
v polpetljo in jo izbodemo iz cele petlje. Tako mašimo vso luknjo.

Potem šivamo še črez vodo¬
ravne niti v robu.  Šivamo le polo¬
vice petelj in vbadamo tudi v spodnjo
pletenino, da je delo trdnejše.

Narisek št. 70. nam kaže, kako
nam je pripraviti poševno tekočo
nit  za mašenje s petljami. Za tako
mašenje rabimo dvojno nit: tanko za
poševne niti in nit primerno pletenini
za peteljne vbode nariska št. 71.

Pričnemo v prvi prazni
petlji  v kotu pri desni roki, kjer pre¬
vedemo nit na lice dela. (Samo ob sebi
je umevno, da jo prišijemo prej na na¬
robni strani.) Odslej šivamo prav tako,
kakor bi sešivali dve vrsti petelj. (Pri¬
merjaj narisek št. 65.) Šivamo izmenoma
sedaj v gorenji, sedaj v spodnji vrsti pletenine; vbadamo  vselej v
prazno polpetljo navzdol in izbadamo iz sosednje cele
petlje navzgor.  — Iz cele petlje nastane tako polpetlja.

Pri levem robu šivamo zgoraj še kakor doslej, spodaj pa
vbodemo šivanko le še v zadnjo polpetljo luknje, prevedemo nit na
narobno stran in jo zašijemo. V robu torej ne pripenjamo poševnih niti.

Za rob 1  šivamo pri desni in pri levi roki črez 2 petlji; spodaj
in zgoraj ni treba robu, ker smo razprali luknjo do trdnih petelj.

Mašenje pričnemo v desnem robu  —v  višini prve raz¬
trgane vrste — tako, kakor je popisano pri narisku št. 66.

V luknji mašimo tako:  Vbodemo še v zadnjo petljo roba,
izbodemo pa iz prve prazne petlje v luknji. * Sedaj vbodemo šivanko

Narisek št. 70.

1  Poglej narisek št. 71.

227

— od desne proti levi — pod oni dve pripravljeni niti, ki sta
združeni v tej petlji. Nit nategnemo povsod le toliko, kolikršna je
petlja, ker nam tvori ta nit novo petljo. Nato vbodemo šivanko v
sedaj nastalo polpetljo (spodnje vrste) navzdol in jo izbodemo iz
sosednje cele petlje navzgor. Od zvezde ponavljamo vbode, dokler
ne dospemo k levemu robu. Tu vbodemo zadnjič še v ravnokar
nastalo polpetljo, izbodemo pa že iz prve cele robne petlje, črez
ostale petlje roba šivamo kakor pri desnem robu.

Delo obrnemo in šivamo črez robne petlje, kakor smo popisali
v natisku št. 66. V luknji mašimo tako: Vbodemo še v zadnjo petljo
roba, izbodemo pa že iz prve cele petlje prejšnje vrste. Tu nam je
paziti, da jemljemo na
šivanko tudi pri desni
roki visečo — pri¬
pravljeno — nit. Od¬
slej nadaljujemo delo
tako, da vbadamo iz¬
menoma sedaj pod obe
v petlji združeni niti,
sedaj v ravnokar na¬
stalo polpetljo. Tukaj
jemljemo na šivanko
tudi ob levi roki vi¬
sečo nit; izbodemo iz
sosednje cele petlje.

Zadnjo polpetljoluknje
združimo s sosednjo
petljo roba.

Tako mašimo s peteljnim vbodom do vštete predzadnje vrste.
V vrhovni vrsti luknje šivamo prav tako, kakor bi združevali po
dve vrsti petelj. (Poglej narisek št. 65.)

Na narobni strani vidimo levopletene petlje. Ko je mašenje
dovršeno, potegnemo poševno pripravljene niti iz petelj, da je pletenina
še bolj prožna, kar ni mogoče pri mašenju po vodoravni niti
nariska 69.

Narisek št. 72. nam kaže,  kako mašimo gabrnato ple¬
tenino.  Rabimo dvojno nit kakor za mašenje po narisku št. 71.

Za to mašenje pripravimo po eno vodoravno nit manj,
nego ima luknja vrst v višini. Za rob jemljemo pri desni in pri levi
roki po 2 desnospleteni petlji; spodaj in zgoraj tudi tukaj ni treba robu.

15 *

Narisek št. 71.

228

V robu pripravimo vodoravno nit tako, da šivamo pod obema
robnima petljama. Vse te vodoravne niti naposled prerežemo in jih
odpravimo, da je delo prožnejše.

Mašenje pričnemo v desnem robu v višini prve raztrgane vrste.
V robu šivamo  črez 2 desnospleteni petlji, kakor je popisano v
narisku št 66. tako, da sta te 2 petlji popolnoma dokončani. V luknji
mašimo tako:  Vbodemo šivanko v prvo levospleteno petljo — proti
narobni strani — in jo potegnemo iz te petlje. Položimo mašilni
konec črez vodoravno nit, prevedemo šivanko izpod te niti in jo
vbodemo v prav to levospleteno petljo kakor prej (a proti licu). Drugo

levo petljo mašimo
kakor prvo. Petlje za-
tezujemo prav rahlo.

Desne petlje ma¬
šimo tako: Vbodemo
šivanko v prvo desno-
spleteno petljo — pa
od narobne strani proti
sebi. Mašilni konec
položimo tudi črez
vodoravno nit, pre¬
vedemo šivanko izpod
te niti in jo vbodemo
v prav to desnospleteno
petljo kakor prej —
a proti narobni strani.
Takoj vbodemo ši¬
vanko v sosednjo
desnospleteno petljo in mašimo drugo petljo kakor prvo. Zadnji dve
levospleteni petlji pri levici mašimo prav tako kakor prvi dve v tej
vrsti. (Sedaj so vse petlje v luknji nabrane na vodoravni niti.) Desne
petlje v levem robu pletemo kakor one v desnem robu.

Delo obrnemo in šivamo v robu črez obe desnospleteni petlji,
kakor nam je znano od nariska št. 66. V luknji mašimo tako-le:
Vbodemo šivanko v prvo levozmašeno petljo proti narobni strani.
(Vodoravne niti ne vpoštevamo.) Šivanko potegnemo iz te petlje in
izpod druge vodoravne niti; vbodemo jo takoj v prav to levozmašeno
petljo od narobne strani proti sebi. Mašilni konec teče črez vodo¬
ravno nit. Drugo levo petljo mašimo kakor prvo. Mašenje desnih
petelj se vidi iz nariska.

Narisek št. 72.

229

Tako mašimo do vštete predzadnje vrste. V zadnji vrsti sešijemo
mašilne petlje s praznimi petljami na vrhu luknje. Desne petlje
sešivamo desno, leve pa levo. Naposled zašijemo mašilni konec na
narobni strani in potegnemo vodoravne niti iz dela, sicer delo ni
prožno. Na narobni strani vidimo — kakor na licu — desnospletene
in levospletene petlje.

Dodatek,

Kako pletemo rokavice.

Imamo polrokavice in rokavice s prsti.  Pri vsaki
rokavici vidimo spodaj zapestje,  zgoraj pa roko.

Poirokavica.

Rabimo volno za pletenje (o do 6 dkg)  in pletenke št. 3/0.
Taka poirokavica se plete kaj hitro, ako pletemo najprej roko z
dvema pletenkama in potem zapestje, to pa na okolo.

Pričnemo v dlani, nato spletemo palec — skupno s spodnjim
delom —, potem gorenjo dlan in naposled ostali del notranje dlani.

Roka.  Nasnujemo si 45 petelj; nato spletemo nekaj vrst desnih
petelj, bodisi na licu ali na narobni strani dela. 1

Palec  izvršujemo tako: Takoj v začetku vrste spletemo
skrajnjo petljo in 14 desnih petelj; teh 15 petelj naberemo na iglo
varnico, ker ne bodemo dela nadaljevali vrhu teh petelj. Potem
spletemo 5 desnih petelj in obvijemo 6. petljo tako, kakor smo
popisali obvito petljo pri mali peti moške nogavice. (Na levi pletenki
ostane 24 petelj.) Delo obrnemo, preložimo obvito petljo in spletemo
5 desnih petelj; takoj pripletemo še 14 petelj za palec. (Poglej na
strani 6., kako pripletamo petlje.) V nastopni vrsti spletemo — razen
skrajnjih petelj — vse petlje desno, tudi obvito petljo prejšnje
vrste in sosednjo petljo ter obvijemo drugo sledečo petljo. (Na levi
pletenki ostane le 22 petelj.) črez to vrsto pletemo tako, da pre¬
ložimo prvo petljo in spletemo vse petlje desno, skrajnjo petljo pa
kakor doslej. Odslej nadaljujemo delo tako, da pletemo pri koncu
palca skrajnjo petljo, v notranjem koncu pa obvijamo vsako
drugo sledečo petljo za obvito petljo  prejšnje vrste; ostale

1  Prav lepa je rokavica, ako pletemo dvojno skrajnjo petljo. Popisana je
na strani 193.

230

petlje spletemo desno. Tako pletemo, dokler ne ostane na levi
pletenki 14 petelj; za palec spletemo takrat 30 petelj.

V prvi nastopni vrsti, ki jo pletemo dol grede, pletemo
— razen skrajnjih petelj — vse petlje na pletenki desno. Črez to
vrsto pletemo še 5 vrst desnih petelj, delo obračamo; skrajnje
petlje pletemo kakor doslej. Te vrste teko enkrat gor enkrat dol.

V nastopni vrsti, ki je pletemo dol grede, spletemo za palec
skrajnjo petljo, potem 28 desnih petelj, sosednjo petljo obvijemo.
(Na levi pletenki ostane 14 petelj.) Odslej pletemo tako, da obvijamo
v notranjem koncu vsako drugo sosednjo petljo pred obvito
petljo  prejšnje Vrste. Tako se poožujejo petlje pri palcu, one na
levi pletenki pa naraščajo. Delo nadaljujemo tako, dokler ne obvijemo
dvajsete petlje — od palca navzdol. Zadnjo vrsto pletemo gor grede.

Obrnemo delo in spletemo skrajnjo petljo in 13 desnih petelj.
Vrhu teh 14 petelj pletemo 12 vrst desnih petelj (v višini 6 skrajnjih
petelj) v semtertja tekočih vrstah. Potem naberemo na posebno
pletenko onih 14 petelj, ki smo jih pripletli za palec, in združimo
te petlje s 14 petljami naše pletenke tako, kakor smo to popisali
pri jopični priramnici na strani 192. Palec obrnemo na drugo stran,
to je na lice dela, in nadaljujemo delo.

Sedaj naberemo onih 15 petelj na igli varnici; črez te petlje
pletemo tudi 12 vrst desnih petelj v semtertja tekočih vrstah.
Naposled sešijemo skrajnje petlje v palčevem kotu s temi skrajnjimi
petljami, ako jih nismo združili ob delu.

Odslej nadaljujemo roko.  Desno spletemo vse petlje, tudi onih
30 petelj na levi pletenki, ob robu pletemo skrajnje petlje. Na pletenki
imamo zopet 45 petelj. Vrhu teh petelj pletemo prav tako kakor pred
palcem, dokler nismo spletli dovolj dolgega kosa, n. pr. pri zapestju
bO skrajnjih petelj visoko. (Skrajnje petlje pred palcem smo tudi všteli.)

Naposled naberemo na posebno pletenko 45 nasnovalnih petelj
in združimo te dve vrsti petelj na narobni strani tako kakor v palcu.
Rokavico obrnemo na lice in nit zašijemo.

Zapestje.  Naberemo zadaj ležeče člene skrajnjih petelj na
spodnjem robu roke (pri zapestju) in pletemo na okolo enkrat zgolj
desnozasukane petlje, potem pa po 2 desni in po 2 levi petlji, kolikor
vrst visoko nam je ljubo. Še lepše je, ako pletemo navadni patentni
vzorec. (Na strani 34. je popisan za pletenje na okolo. Za vsak oddelek
jemljemo le po 2 petlji.) Naposled zazankamo vse petlje zapestja.

Prav lepa je rokavica, ako kvačkamo pri vsakem robu drobne
zobce. (Poglej knjigo «Kvačkanje» na strani 49. in 50.)

231

Rokavica s prsti.

Iiabimo volno «sultanin», za dolge rokavice 5 do 6 dkg,  za
kratke 4 dkg,  in pletenke št. 0. (Predeno tehta 5 dkg).  V navodilu
najdeš večkrat po dvoja števila petelj; nizko število je primerno
usnjeni rokavici števila 6 do 6 a /ii visoko pa številu 6 J / 2  do 7.

To rokavico pletemo na okolo. Pričnemo v zapestju  (spodaj),
potem spletemo roko;  tu spletemo obenem kozico za palec  in
na gorenjem delu dlani še tri proge,  tekoče k prstom. Naposled
spletemo prste.

Zapestje.  To je dolgo in široko ali pa kratko in ozko; tukaj
bodi popisano prvič dolgo in široko zapestje,  spleteno v navadnem
patentnem vzorcu in z raznobarvnima nitma, n. pr. s črno in sivo.

Nasnujemo na tri pletenke  po 26 petelj, to je 78 petelj na
okolo. Najlepše je zapestje, ako spletemo s črno volno 10 vrst visoke
enotne zobce,  ki smo jih popisali na strani 215. Črez te zobce
pletemo na okolo navadne patentne petlje; za vsak vzorčni oddelek
rabimo po 2 petlji. 1

Za vodoravne patentne proge pletemo 10 vrst s sivo volno (na
videz je to le 5 vrst), 6 vrst s črno volno, 6 vrst s sivo, 6 vrst s
črno, 40 vrst s sivo, 6 vrst s črno, 6 vrst s sivo, 6 vrst s črno in
10 vrst s sivo volno. (Lahko bi izmenjavali raznobarvno nit tudi
drugače.) Zapestje sklenemo tako, da pletemo s črno volno enkrat
na okolo gladko; tukaj snemamo desno dvaindvajsetkrat (štirinajstkrat)
v enakomernih presledkih, potem ostane le 56 (64) petelj na okolo.
Črez to vrsto spletemo s črno volno 10 vrst, tu pletemo po 1 desno-
zasukano in po 1 levo petljo na okolo. Naposled odrežemo črno nit,
ker pletemo dalje le s sivo volno.

V zapestju pletemo lahko tudi tako, da se vidijo navpične
drugobarvne proge; tudi to je popisano na strani 50.

Za kratko in ozko zapestje  si nasnujemo le 64 petelj in
pletemo na okolo po 2 desni in po 2 levi petlji, kolikor vrst nam
je ljubo, n. pr. 40 vrst. Pazimo, da so vselej desne petlje vrhu desnih
in leve vrhu levih petelj. Za majhno rokavico poožimo te petlje na 56,
za velike pa ne. Roko pletemo, kakor jo popišemo tukaj.

Roka. 2  Črez zapestje spletemo 20 vrst desnih petelj; v
21. vrsti pričnemo kozico za palec  in takoj tudi prej omenjene
tri proge.

1  Poglej na strani 50., kako pletemo navadni patentni vzorec z razno¬
barvnima nitma na okolo.

2  Popišemo levo rokavico; desno urejamo obratno.

232

Na koncu prve pletenke spletemo za kozico  1 ovito petljo in
1 desno petljo, takoj v začetku druge pletenke 1 desno in potem 1 ovito
petljo. Med obema ovitima petljama sta torej 2 desni petlji, ki bosta
naraščali v vsaki 5. vrsti za 2 petlji. Potem spletemo za proge
12 (14) desnih petelj, dalje * 1 levo, 1 desno, 1 levo, 3 desne, od
zvezde ponovimo petlje še enkrat; potem spletemo 1 levo, 1 desno
in 1 levo petljo. Vse ostale petlje spletemo desno.

Delo nadaljujemo tako, da dojemamo v kozici za palec v vsaki
5. vrsti po 2 petlji, dokler ni kozica široka 22 (24) petelj. (Za
majhno rokavico dojemljemo v vsaki 4. vrsti.) V vmesnih vrstah
pletemo desne petlje; črez ovite petlje pa pletemo desnozasukano.
Vrhu zadnje ovite petlje spletemo v palčevi kozici še 5 gladkih vrst;
ta del je visok 51 (61) vrst.

Proge, tekoče k prstom.  Vsaka je široka po 3 petlje; v
vsaki drugi vrsti pletemo 1 desno, 1 levo, 1 desno petljo, v vsaki
drugi vrsti pa 1 levo, 1 desno, 1 levo petljo, dokler ne dospemo do
prstov. Presledka sta vedno po 3 petlje široka; tu pletemo desne
petlje. Dlan rokavice pletemo desno.

Po dpr s tj e. Ko smo spletli zadnjo gladko vrsto za palčevo
kozico, naberemo 22 (24) petelj te kozice na iglo varnico. Vrhu teh
petelj bomo naposled spletli palec. Vrhu ostalih 54 (62) petelj pa
pletemo podprstje in 4 prste.

Najprej spletemo 5 vrst (2 skrajnji petlji v višini) izmenoma
sedaj — na licu — desne petlje, sedaj — na narobni strani — leve
petlje. Proge, tekoče k prstom, nadaljujemo do predzadnje vrste.
Na koncu 5. vrste prizankamo 6 petelj prav nad palčevo kozico
in spletemo zopet na okolo 24 (28) vrst. Podprstje je široko
60 (68) petelj. (Poglej na strani 6., kako prizankujemo petlje.)

Koko tudi lahko pletemo z raznobarvnima nitma,
pa brez ozaljševalnih prog. Takrat pletemo le desne petlje; kako
izmenjavamo nit, poglej na strani 48. Prav lep vzorec se naredi,
ako pletemo trikrat zaporedoma po 2 vrsti s črno in 2 vrsti s sivo
volno. (Pričnemo tudi v 21. vrsti, kjer smo pričeli kozico za palec.)
Potem še 2 vrsti s črno in 6 vrst s sivo volno. Odslej pa le po
1 vrsto s črno in 1 vrsto s sivo volno do podprstja; zadnja vrsta
je črna. V podprstju pletemo 6 vrst s sivo volno in nastopne vrste
s črnimi in sivimi progami kakor spodaj.

Pr s tj e. Da leži palec proti dlani, morajo biti prej prizankane
petlje močno obrnjene proti notranji strani roke.

233

Kazalec. Ta je širok 26 (28) petelj, po snetju 23 (25) petelj.
Petlje uredimo tako: Od srednje petlje — prve proge pri palcu —
štejemo proti njemu 16 (18) petelj, vrhu spodnje luknje (tu so pri-
zankane petlje nad palcem) pridobimo še 4 petlje. (Ostalih 40 [46]
petelj naberemo na dve igli varnici, da jih uporabimo za 3 prste.)
Za kazalec prizankamo še 6 petelj, da je širok 26 (28) petelj.

Vsak prst se plete na okolo, in sicer najrajši na
treh pletenkah;  na pletenki med dvema prstoma snemamo v
vsaki 3. vrsti, da se prst nekoliko poožuje. Snemamo desno ali pa
prevlečeno, pazimo, da leži zunanja petlja nad notranjo. V kazalcu
snamemo n. pr. prevlečeno v začetku pletenke nad prizankanimi
petljami. Po zadnjem snetju pletemo vedno desno na okolo, dokler
nam ne pride prst do srede nohta. 1  Odslej snemamo desno na koncu
vsake pletenke v vsaki drugi vrsti, 2 3  dokler nimamo na vsaki pletenki
po 5 petelj, potem snemamo v vsaki vrsti. Skozi zadnjih 6 petelj
prevedemo nit in zašijemo prst na narobni strani.

Sredinec  je širok 28 (30) petelj, po snetju le 23 (25) petelj.
Petlje nabiramo tako: Od notranje strani 6 (7) petelj, 1 petljo iz
prav tiste petlje, ki tiči že v kazalcu, 6 petelj od kazalčeve kozice,
1 petljo v kotu pri kazalcu, 8 (9) petelj od zunanje strani in
6 petelj prizankujemo. V kotih med dvema prstoma pridobimo še nekaj
zank; iz teh zank spletemo petlje, ki jih porabimo ali za širino
prstov, ali pa snamemo takoj v prvi vrsti preobile petlje, sicer se
tukaj kaj rade napravljajo luknjice. To se lahko reče posebno o
palcu. Sredinec snemamo v vsaki tretji vrsti, dokler nimamo 23 (25)
petelj; v kozici blizu kazalca snemamo desno, v kozici nad pri¬
zankanimi petljami pa prevlečeno.

Prstanec  je širok 26 (28) petelj, po snetju le 21 (23) petelj.
Od notranje strani naberemo 5 (6) petelj, od zunanje 7 (8) petelj,
vse drugo je kakor pri sredincu.

Mezinec.  Za tega ostane 14 (16) petelj, 2 petlji pridobimo
v kotih, 6 petelj naberemo od kozice prstanca, to je 22 (24) petelj.
Snemamo le na eni strani, dokler ni mezinec širok 19 (21) petelj.

Palec  je širok 34 (36) petelj, po snetju 25 (27) petelj.
Naberemo 22 (24) petelj od igle Varnice, po 3 skrajnje petlje na
vsaki strani od podprstja in 6 prizankanih petelj tudi od podprstja.

1  Dolgost prstov je po navadi taka: Sredinec je najdaljši, kazalec in prstanec

sta enako dolga, mezinec je najkrajši. Palec je tolik, da seza do srede kazalca.

3  Ako nimamo na vseli pletenkah enakega števila petelj, snemamo prvič
le na pletenkah, kjer je več petelj, da se petlje poravnajo.

234

V palcu snemamo ravno nad prizankanimi petljami. Spodnja snetja
se vrše dvakrat v eni vrsti, gorenja pa le po enkrat. Pri prvem
snetju pletemo tako-le: Prvi 2 petlji snamemo prevlečeno, spletemo
3 (5) desnih petelj, sosednji 2 petlji snamemo desno. Ostale petlje
pletemo vselej desno. Petlje med dvema snetkoma se poožujejo v
vsaki tretji vrsti za 2 petlji; naposled snamemo prevlečeno 3 petlje.
Odslej snemamo prevlečeno le enkrat v vsaki tretji vrsti, dokler
nimamo 25 (27) petelj na okolo.

Naposled zašijemo na narobni strani vse niti. Taka rokavica se
nosi kaj lepo.

Kolenica.

Kabimo 9 dkg  debele volne in pletenke št. 4/0, da je pletenina
rahla. Kolenica ima srednji del in dva okrogla dela.

Srednji  del  pletemo z dvema pletenkama. Nasnujemo si
9 petelj in pletemo v prvih 10 vrstah razen skrajnjih petelj desne
petlje, bodisi na licu ali na narobni strani dela.

V 11. in v 13. vrsti  spletemo: 1 skrajnjo petljo, 3 desne
petlje, 1 levo petljo, 3 desne petlje, 1 skrajnjo petljo.

V 12. vrsti  pletemo kakor v prejšnjih vrstah.

V 14. vrsti  pričnemo dojemanje nad kolenom; pletemo tako:

1 skrajnjo petljo, 2 desni petlji, iz sosednje petlje spletemo 2 petlji
(prvo desno, drugo desnozasukano), 1 desno petljo, iz sosednje petlje

2 petlji (kakor ravnokar), 2 desni petlji, 1 skrajnjo petljo.

V 15. vrsti  spletemo: 1 skrajnjo petljo, 4 desne petlje, 1 levo
petljo, 4 desne petlje, 1 levo petljo.

V 16. vrsti  spletemo: 1 skrajnjo petljo, 9 desnih petelj,
1 skrajnjo petljo.

V 17. vrsti  pletemo tako kakor v 15. vrsti.

V 18. vrsti  spletemo: 1 skrajnjo petljo, 3 desne petlje, iz
sosednje petlje spletemo 2 petlji (prvo desno, drugo desnozasukano),
1 desno petljo, iz sosednje petlje 2 petlji (kakor ravnokar), 3 desne
petlje, 1 skrajnjo petljo.

Po tem navodilu nadaljujemo delo. V sredi vsake četrte vrste
pletemo na licu dela 1 desno petljo, iz sosednjih petelj na vsaki
strani pa pletemo po 1 desno in 1 desnozasukano petljo. To srednjo
petljo spletemo na narobni strani levo, ostale petlje pa vselej desno.
Petlje naraščajo v sredi pletenk v vsaki četrti vrsti za 2 petlji,
dokler nimamo na pletenki 45 petelj. Odslej nadaljujemo delo brez
dojemanja, dokler ni kolenica dovolj velika, n. pr. 50 vrst, to je
25 skrajnjih petelj visoko. V sredi teh vrst ne pletemo leve petlje.

235

V 51. vrsti pričnemo snemanje petelj. Snemamo v vsaki četrti
vrsti tik srednje petlje, dokler nimamo zopet na pletenki 9 petelj.
Snemamo tako: Obe sosednji petlji pred srednjo petljo snamemo
desno, obe sosednji petlji po srednji petlji pa prevlečeno. Če imamo
na pletenki 9 petelj, pletemo na narobni strani dela v prvi nastopni
vrsti, kakor smo pletli v 13. vrsti; v 3. vrsti pa kakor v 11. Na licu
ne snemamo petelj.

Naposled spletemo še 10 vrst zgolj desnih petelj kakor v
začetku tega oddelka in združimo nasnovno vrsto s petljami na
zadnji pletenki. (V opombi na strani 192. je popisano, kako petlje
združimo.)

Zunanja dela  pletemo na okolo kakor nogavico. Naberemo
na eni strani 108 petelj in pletemo 2 desni in po 2 levi petlji na
okolo, kolikor vrst visoko nam je ljubo. V vrhovni vrsti zazankamo
vse petlje. Na drugi strani naberemo tudi skrajnje petlje; tukaj pa
posnamemo nekaj petelj, n. pr. 18, da je spodnji del ožji od gorenjega.
Vse drugo pletemo kakor zgoraj.

Ako hočemo, v eni izmed vrhovnih vrstah tudi lahko napravimo
luknjice za elastičen trak. Take luknjice so popisane pri jopicah na
strani 192.

Slovensko-nemški slovarček

biser, bie ijlerle

bodica, konica, bie ©pip ber Slabel
bombaž, pavola, bic SBamntroHe
brisača, bal Jpanbtncl)

cvetka, bal Slumcpn, etn burčprodjenel
©tridmufter

čepica, otroška, bal Sinberpubdjert
čipka, bie ©pip

črevljiček (za otroke), ein Heirter @d)uf)
(fiir Sfiitber)

del, gorenji ravni (nogavice), ber obere
SCeil bež ©trumpfel

— ravni (stopala), ber gerabe SCetl
bel 2/rittež

— spodnji ali ravni (jopice), ber uutere
(gerabe) SCeil bel 3add)en!

— spodnji ravni, ber Untfang bel
§du&djeitl uitb ein ©trumpftetl

— sprednji, ber S8orbertei( bel 3acl*
d)enž unb bie $ajje bel fmitbdjeul

— zunanji, ber iutpre Spit

desna stran, lice, bie SRecfjtlfeite ber Strbeit
dinjica, bie SDtelone, ber ©igenname eiuer
§aubcpugattung

dlan, notranja, bie ittnere ipanbfliičp

— zunanja, bie ditjjete .jpitbftacp
drugosledeči, pteitfolgeitb

enakolik, a, o, gleicprtig
enakomeren, enakomerna, o, gleidpuajjtg
enakostraničen, enakostranična, o, gleid)-
jeitig

gabrnat, a, o, gerippt
gladek, a, o, glatt, b. f).  ope 2Iuf= unb
Slbneljmen, ober ope SUhifter

gomb, ber Sfttopf
gombnica, bal Kttopflod)
gosenica, ber ©igenitante eittel geftfippelteu
SKufterl

grahek, bal ©r&jenmufter

— enakostranični, bal gleid)feitige
©rbfenmufter

gubančiti se, falten bilbctt, plobern

igla, pletilna (pletenka), bie ©tridmibel

— pomožna, bie §ilflnabel

— varnica, bie ©idjerpitluabel
izbosti, izbadati, ftecpn aitl etinal
izdelni način, bie Slulfitpunglnrt
izmenjati, izmenjavati, abioedjfeln
izmenoma, abloedifelub

izpuliti, puliti iz česa, jteptt auž
etroal

izvesti, izvajati, aulfitpett

jopica, otroška, bal Stiuberjacfdjeu
jurček (lesena goba; rabimo jo za ma¬
šenje), ber ©topffdpainnt

kačica (rajdovke), ber ©tgeitnaiite eittel
geltoppelten ©infapl
kita, ber Qopf, ein bid)tel TOufter

— na dve, tri gube, na več gub, gttteh,
brei», ntepteiliger 8Pf

klekljati, ftbppelu
klobčič, ber Sbuauet
kolenica, ber SBnietoarmer
konica, bodica, bie ©pip ber Slabel
kozica, ber Sfeit, ber gmidel
krajec, ber 3tnub

— gladki, ber glatte SRanb

— zobati, ber gejadte Dlanb

— vzorčni, ber ffiattb bel Slhifterl
krčiti, jnjamraen^iepn, liirjen

237

krivinice z mizico, ber Grigemtame cmer
geSMppeltett ©pijte

krožnik za svetilnico, ber Sampeutetler

iahet, gorenji, ber D&erctnn

— spodnji, ber Uitterarm

leva, narobna stran, bie Seljrfeite
lestvica, ber Seiterjiid), eiu burd)Brod)eitel
SJhtfter

lice, desna stran (vzorca), bie Stedjtlfeite
(bel SRufterS)

lik, geometrijski, bie geometrijdje ^ornt
listek, ploščat, etn fladje! SBIattdjeit (eiu
burdjBrodjene! SOhifter)
luknjice za trak, bie iSurcfjjugrei^e,
eiite Sucfenteilje Bei Igadcfjen uitb
$au6djen

Lujizin rob, ber Suifeuranb, eiu burd)=
Brodjette! TOufter

Madejrsko pletenje, bie SDfabeira=
©tricferei

mašenje, navadno, bie ©itterftopfe

— po poševni niti, bal ©topfeu mit
jdjtager ©paunuitg

— po vodoravni niti, bal ©topfeu mit
toagred)ter ©panmtttg

— s petljami, bie 9Jtafd)euftopfe
mašilni konec, ber ©topffabeit

meča, bie SBabe, eiu Bel ©trumpfe!
medaljon, bal SOlebaitlon, eiu bid)te!
2Jtufter

mera, bal SKaft
mošnjica, bie 33iir[e

mrtvaška glava, ber ®oten!opf, eiu
burdjbrodjeuež SDiuftcr

naborček, eiue ffraufe (beim Jpaubgclent
bel Strmel!)

nadprstje, bie ©trumpffpijte

— navadno, bie getoMinlitfie ©trumpf*

{pitje

— za moške nogavice, bie ©otfenfpijje

— s stransko pašo, bie ©truutpffpipc
mit Baubartigent SIBuettmeu

nakloniti, naklanjati, neigeit
narisek, tipski, eiue SlBBilbuug mit
®pperamtftern

narobna, leva stran, bie Srijrjeite
nart, ber 8tift
nasnutek, ber Stufdjlag

— navadni (prosti), ber eiufaclje 2Tu=
fctilag

— navzkrižni, ber Streujanfdjtag

— verižni, ber Stettenaufd)Iag

— zančni, ber filjrdienaufdjlag
nogavica, ber ©tntntpf

— dolga, ber Stuieftrumpf

— kratka, ber turje, getobljulidie
©trurnpf

— moška, bie ©ode, ber Sftduuerftrumpf

— otroška, ber Stiuberftrumpf

— ženska, ber grauenftrumpf

obkvačkati, obkvačkovati, Ijafeltt um
ettna!

oblika, bie gortn (uidjt geometrifd))
obramnica, bal Slrmlod)
obrazec, bal ©efidjtdjeu
obrobiti, obrobljati, umranbeit
obrobljen, a, o, nmraubet
obroček, eitt Iteiiter 9teif
obviti, obvijati, umluinbeu, it. jm. bie
9Rafd)e mit bent SlrBeitlfabeit
oddelek, ber SlBfajj, ber 916fd)nitt

— vzorčni, ber SJtufterfaji

— zvezdni, ber ®eil (©traljl) eittel
©ternel

odeja, pletena, bie geftridte ®ede
odejna prevleka, bie ®edettfappe
okrožek, bie SlBrmtbung, bie aBgentnbete
©teHe

okrožen, a, o, abgeruubet

oviti, ovijati, umfdjlingeu (ben gabcu)

ovoj, ber Umjdjlag

pasa, papirnata, ber S)lapier[treifeu
pavji rep, ber iJJfauenfdjttmnj, eiu burdj*
Brodjene! SRufter
pavola, bombaž, bie iBauminoIte

— kraljevska, bie ffibuiglumlte

— za mašenje, bie ©topftttoHe
perilni kos, bal SBdfdjejtik!
peta, bie gerfe

- mala, bie tleiite f^erfe, bal gerfen*
fappdjeu

238

peta, okrogla, bie gattlferfe

— široka, bie iperjferfe

— velika, bie grofe gerfe
petlja, bie TOafdje

— desna, bie glatte, red)te SKafclje

— desnozasukana, bie gtattBerbreljte,
englifdie SKafdje

— desnozmašena, bie gtatt geftopfte
SDtafdje

— drugosledeča, bie jtneitfolgenbe
SKafcfje

— druga sosednja, bie jtoeitttodjfte
SRafdje

— dvojna skrajnja petlja, bie boppelte
ftettenmafdje

— dvojnoovita, bie ®oppefi)otjlntafdje

— dvojnošibična, bci§ ®oppeIftd6djen
(eine §alettnafd)e)

— gosta, bie fefte SRafdje (eiite §dfeb
tu ajd) e)

— gostoverižna, bie fefte Stettenmafdje
(eiite §afelitta[tf|e)

— križema spletena, bie gefrenjte
aiiofdje

— kvišku potegnjena, bie empor*
gepobeite SKnfdje

— leva, bie Berfetjrte, geuiibelte, liirfe
SKafdje

— levozmašena, bie Berfetjrt geftopfte
SKafcfje

— levozasukana, bie Bertef)rtoerbret)te
SJiafdje

— obvita, bie utnttranbeite 2Rafd)e

— ovita, bie §oI)ttnafdje

— patentna, bie 5}3atetttrnafrf)e

— prazna, bie flare SKafdje

— preložena, bie ii&erlegte Sffiafcfe

— prizankana, bie aufgefdjleifte SKafd^e

— prosta, bie freitiegeube 8Jtafd)e

— skrajnja, bie ŽRctnb- ober&ttemnafd)e

— slaba, bie fdjabfjafte ffltafdie

— sledeča, bie ndrfjftfotgenbe 3RafcEje

— sneta, bie abgenomntene 3Rafd)e

— sosednja, bie učicfjfte 50?afd)e

— trdna, bie ltod) itidjt fdjabljafte 2Kafd)e

— trojnoovita, bie breifadje §ot|Imofd)e

— verižna, bie Setteuntafcfje (eine §dfet=
ntafdje)

petlja, vrhovna, bie oberfte SKafdje

— zasukana, bie oerbreljte, englifdje
9Jiafcf)e

— zmašena, bie geftopfte SJtafdje, bie
burd) baž ©topfen eutftanbene ®iafd)e

plesti, ftriden

— desno, glatf, recftž ftriden

— gladko, gtatt, b. f. of)ite SOhifter,
oljne 9tuf= ttttb Stbnepnten ftriden

— kakor v vzorčnem traku, tnte itn
SJhifterbanb ftriden

— križema, bie SRafdjen frettjen

— levo, Berfeljrt, linfž, geitdbelt ftriden

— na okolo, iit ber Dtnitbung ftriden

— nasprotno, obratno, entgegengefeft
ftriden

— rahlo, tueidj, toder ftriden

— v semtertja tekočih vrstah, iit Ijiu
ttnb Ijer geljeitbeit ilteiijen ftriden

— trdo, feft, tjart ftriden

— zasukano, Berbreljt, engtifdj ftriden
pletenje, baž ©trideit

— madejrsko, bie 3Ka&etra=@triderei

— vzorcev, baS StRufterftriden
pletenka, igla pletilna, bie ©triditabel

— pomožna, iglapomožna,bie§itf§nabet
pletenina, bie ©tridarbeit, bie ©tridftddje

— gabrnata, eiite gerippte ©tridftddje
pletivo, baž ©tridjeug

ploščat, a, o, ftadj
podplesti, podpletati, unterftriden
pobrati, pobirati, auftje&en, j. 59. bie
TOafcfe

podbradnica, baž Sldfdjeu
podlaga, bie Untertage ttnb and) ber
@rmtb eiiteS aUufterž
pola, srednja, baž SKittetftik!
polpetlja, eine fal&e SKafctje
polrokavica, ber §al&ljanbfc£)ut)
poožiti, pooževati se, fctjntdtern, fdjntdler
roerben

portica, baž SBSrtdjen
posnetek, baž SlBgeitommeite
potegniti, potezati črez kaj, jieljen iiber
etffiaž

potegniti, potezati iz česa, jietjen ang cttna?
predeti, predevati, Berfefcit
predevoma, Berfeft

239

prejica (za kvačkanje), boš §afelgarn
preložiti, prelagati, iiberlegett
presledek, ber |jtDtfd)euranm
preslegast, a, o, burdjbrocEjett
pretegniti, pretezati črez kaj, jiefjen
iiber etmag

prevesti, prevajati, fiifjrett, jietjen bitrd)
prikvačkati, prikvačkovati, pfnntmen*
pfeltt

pripeti, pripenjati, befeftigen, anljeften
priplesti, pripletati, aufftricfen
priramnica, ber 8Id)felteiI (Beint gactdjen)
prizankati, prizankovati, auffdjleifeit
proga, ber ©tretfcu (im SDhtfter)
proge, ozaljševalne, bie £ambitricrmtg
bet §anbfd)uf)en
progast, a, o, geftreift
prožen, prožna, o, elaftifcl)

rajdovke, kačice, ber (Sigemtante eine§
geflOjojoelten ©inja^ež
raznobarven, raznobarvna, o, Serfcfjieben*
farbig

razprati, razpirati, auftrennen
resice, bie granfen

ribja kost, ba§ fjifcfjgriitdjen, eiit bttrd)*
brodjeiteš SRitfter
rogljički (drobni zobci), iJSicotš

— gosti, fefte ijSicotš

— zančni, ©djlittgcttpicotš
rokavica s prsti, ber gutgerljmtbjdptl)
rozeta, bie Stofette

sešiti, sešivati, jttfammertnaljen
sešiti, sešivati dve vrsti petelj, anmajdjen
sešiv, bie S8erbinbuug§nct(|t
skrajnja petlja, bie Sletteit*, bie 91anb=
tnajdje

— dvojna, bie bobjrelte ffiettenmajdje
skrajnji šivček, baš 9{mtbual)td)en
smer, bie Sftidjtuug

smrečica, ber Skutueitsttieig, eh* burd)-
brodjeneš 9Kitfter

snemanje, boš 816 rt el) m en = eiit £eil
ber SBabe

snetje, baž Slbnefjmett bott 5D?ctfd)ett
~ desno, boš ©lattabncljmeu

— desnozasukano, bnž @(nttberbrel)t=
abttefinten

snetje, levo, baS S3erfel)rtabitef)meti

— levozasukano, boš SkrfeljrtBerbretit«
abtteljmen

— prevlečeno, baš Uberjogettabnefitnett
snetek, baš Slbgeitontnteite

srček, ber gtoicfel, eiit Snjeil be§ ©tnmtjifeš
srednja pola, boš SOtittelftucf
stan, ber jRitmpf, ber ©tocfteil beš
gacfd)en§

stekniti se, stikati se, otteitianberftofjen
stopalo, ber Sritt

stranica, bie ©eite einer geometrifdjen
gonit

sukanec, ber 3it)irit
svila, bie ©eibe

šivati črez pletenino, bie SDlafdjett itber«
rtaljett

šivček, baž 91<it)td)en, boš Siableiit

— skrajnji, bctš 9iattb=, baš gerfett*
rto£)tdjen

Škofja kapica, bie 33tfd)ofštititjje, eiit
bitrd)brod)eneš ibhtfter
školjka, bie 5tJhtfd)e

— ploščata, bie fladje 9Jhtfd)e

— pridvižna, bie 3teliefmujd)e

trak, elastični, boš ©lojtilbonb

— vzorčni, boš Sfftufterbanb

— zvezdni, ber ©tratil eiiteš ©terneš

ušesci, bie Oljrlappdjett, eiu SEeil be§
§aitbd)eu§

valjček, bie 2Bot§e
vbod, ber ©tid), ber Gratjiid)

— zančni, ber ©djlingeuftid)

vejica z listki, eitt 9tftd)eu mit 831attern,
eiit burdjbrodjeneš ‘Btujter
volna, bie ©djaftnoHe

— berlinska, bie 93erliiterinolle

— inahasta, bie TOoošlnolte

— moherska, bie 2Ko(iairluoHe

— raševa, bie iparrašrooHe
votkati, tnirfen

votkan, a, o, geloirft
vozel, ber Sttoten
vplesti, vpletati, einftriden

240

vrsta, bie ©attuttg, ondj bie SReilje ober
ber @aitg eiiteS SSKufterl

— liha, bie ltngerabe 9feiIje

— luknjasta, bie SMerlreilje

— naslednja, nastopna, bie nftdjfte,
folgenbe Sledje

— nasnovna, bie Slnfdjlaglreilje

— soda, bie gernbe iRei£)e

— sosednja, bie uadjfte Steilje

— vmesna, bie Sttdfdjettreilje

— vrhovna, bie o&erjte Steilje

— vzorčna, bie SUtufterreifie

— začetna, bie Slttfanglreilje
vstavek, ber Sinja!

vzorec, bal JJhtfter

— enoliki, bal ipieimnufter

— enakostranični, bal gleichfeitige
TOufter

— gosti (piketni), bal bidjte, bal $ique»
mufter

— lahki, bal leidjtaulfiifirBare 3Kufter

— patentni, bal ipatentmufter

-navadni, bal einfadje 5|3ateitt=

nmfter

-dvojni, bal Soppelpatentmufter

vzorec, preslegasti, bal bitrd)&rod)eite
TOufter

— progasti, bal geftretfte SKufter

— težki, bal fdjtner aitlfitljrbare SKitfter

— tipski, bal £t)penmufter

— za rob (za pletenje na okolo), bal
SRaubntufter, ber ©trimipfranb

— za vzorčni trak, bal Hftufter fitr eiit
SJiufterbanb

zageniti, zagibati, einbiegen (einfdjlagett)
zanka, bie Sdjlinge
zaokrožen, a, o, abgerunbet
zapestje, bal ipanbgelettf, eht SEeil bel
Strmeli uitb bel §aitbjd)ul)el
zategniti, zatezati, jufammenfdjurjen, ju*
gie§en

zazankati, zazankovati, aBfetteit

zlek, ber Umfdjlag, j. 33. Bet ®ec!eitfappen

zob, bie $ade

zobat, a, o, ge^adt

zobci, drobni (rogljički), Sjlicotl

— dvojni, bie ajlaujejalpte, eiit S£eil
einel ©trmnpfranbel

— enotni, eine jtneite Strt TOdujejalpte.

Nemško - slovenski slovarček

9lbbilbitng, narisek m.

— mit $t)pemnnftern, tipski narisek
abneljmen, sneti, snemati

2I6uel)men, bož (Bon SOlafdjen), snetje
(petelj) s.

— eiit ®I)eiI ber SBabe, snemanje (del
nogice) s.

— @Iatt», desno snetje

— ©lattBerbrefjt«, desnozasukano snetje

— SSer!e£|rt», levo snetje

— 3Serlef)rtt)erbre£)t=, levozasukano
snetje

— uberjogeit, prevlečeno snetje

— Bon SKuftern, snetje vzorcev s.
StBgenommene, bo§, snetek, posnetek m.
abgenmbet, okrožen, a, o; zaokrožen,a,o
abfetten, zazankati, zazankovati
abreibett, abtoejjeu, odrgniti, odrgovati
Slbrunbuug, bie, eine abgerunbcte ©telle,

okrožek m.

Stbfaj), 2Ibfdjnitt, oddelek m.
abtoedjfelu, izmenjati, izmenjavati
nbmed)fetnb, izmenoma
Sld)felteil (beS 3fiicfcf)en§), priramnica (pri
jopici) ž.

anlegen, anfdilogen, nasnuti, nasnavljati
aitmafdjen, sešiti, sešivati dve vrsti petelj
atteincmberfdjliejjen (bet SJiufterteilen),
ujemati se (vzorčni oddelki se
ujemajo)

aneiuanberftojjeit, steloiiti se, stikati se
Slnfdjlag, nasnutek m.

— einfadjer, navadni nasnutek

— Stotem, verižni nasnutek

— Slreuj*, navzkrižni nasnutek

— &l)rif)em, zančni nasnutek
anftrtdCen, imterftridCen, podplesti, pod-

pletati

Slrbeitžfaben, konec m., nit ž.

SKrmlod), obramnica ž.
ouffoffen (bie SRafdjett), nabrati, nabirati
(petlje)

mtffjebeu (bie SRafdjett), pobrati, pobirati
(petlje)

auffdjleifen, prizankati, prizankovati
aufftriden, priplesti, pripletati
auftrennen, razprati, razpirati, razporjem
aitSfitljren, izvesti, izvajati
Stužfiiljrung, izvršitev ž.

Sdllžfiifjrungšart, izdelni način m.
aužftedjen, izbosti, izbadati

SScmrmnotle, pavola ž., bombaž m.
befeftigen, pripeti, pripenjati
93ifd)ofžmii(se, Škofja kapica (preslegasti
vzorec) ž.

S3lattd)en, ftadjež, ploščati listek m.
S3Iumd)ert, cvetka (preslegasti vzorec) ž.
93brfe, mošnjica ž.

(Bflrtdjen, portica ž.

®ecfe, geftridte, pletena odeja ž.
®ecfeitfappe, odejna prevleka ž.
bitrdjbrodjen, preslegast, a, o
®itrd)pgretfje, eine Sucfenreitje bei Qad>
djeit uub §Qubcf)ett, luknjice za trak
(pri jopicah in čepicah) m.

(Sefe, ogel m.

eiitbiegen (einfd)Iagen), zageniti, zagibati

©infaj}, vstavek m.

einftedjen, vbosti, vbadati

(Sinftidj, ©tid), vbod m.

einftricfen, vplesti, vpletati

etnjieljen, uvesti, uvajati

©laftifbcutb, elastični trak m.

P. pl. llenzenberg, Tletenje, II. del.

16

242

elaftifd), prožen, prožna, o
(šttbe, gaben, konec m., nit ž.
eng beifommeit, stičen, stična, o
entfertten = auftreitnen, odpraviti, od¬
pravljati

(Srbfertmufter baž, grahek (preslegasti
vzorec) m.

gerfe, peta ž.

— bie grofje, velika peta

— bie Heine, mala peta

— gaul=, okrogla peta

— §erg=, široka peta
gifrfigratdjen, ribja kost (preslegasti

vzorec) ž.
fiati), ploščat, a, o

gorat, geometrifdje, geometrijski lik m.

— ntdjt geontetrifdje, oblika (ne geo¬
metrijska) ž.

graitfen, resice ž.

©attnng, aučfj Steilje ober ©ang eiitež
SOtufterž, vrsta ž.
gertpbt, gabrnat, a, o
©eftc£)tcf)en, obrazec m.
geftreift, progast, a, o
gegacft, zobat, a, o

©itterftopfe, navadno mašenje s. v
glatt, b. 1). ol)ne 2Iuf* unb Stbneljmen,
oljite TOufter, gladek, gladka, o
gteict)artig, enakolik, a, o
gleidjmafjig, enakomeren, enakomerna, o
gteid)feitig, enakostraničen, enako¬
stranična, o

§016100011, prejica (za kvačkanje) ž.
§al 61 janbfcf)itl), polrokavica ž.
JpanbjTddje, dlan ž.

— inttere, notranja dlan

— aujjere, zunanja dlan
§aitbgeleuf, etn Stjeil bež fcntelž unb

§anbfdjuljež, zapestje s.

§anbfd}ul), ganger, rokavica s prsti ž.
§anbtud), brisača ž.
fmubdjen, Sinberijfiubcijen, čepica,
otroška, ž.

gdcldjcn, ftiuberjdddjen, jopica, otroška, ž.

ffietl, gttridel, kozica ž.
llbppeltt, klekljati
Slttauel, klobčič m.

Stnieftrumpf, dolga nogavica ž.
Sbntetoarmer, kolenica ž.

Stnopf, gomb m.

Sinofiftod), gombnica ž.

Shtoten, vozel m.

JtiSnigžtuotte, kraljevska pavola
Štraufe (beim fcmel), naborček (pri za¬
pestju otroških jopic) m.

SampenteKer, krožnik za svetilnico m.
Sajjdjett, podbradnica ž.

Seiterftid), lestvica (preslegasti vzorec) ž.
Sod) (beim ©topfen ber ©triunpfe),
luknja ž.

loder, rahel, rahlo

Stttfenrattb, Lujizin rob (preslegasti
vzorec) m.

Sitde, luknjica ž.

SRdufejafiue, dvojni zobci (to je del roba
pri nogavici) m.

— enotni zobci (izdelani so po drugem
načinu) m.

SKafdje, petlja ž.

—- abgeitommene, sneta petlja

— aufgefdjleifte, prizankana petlja

— $oppelfjof)b, dvojnoovita petlja

— ®oppelftabd)eu=,dvojnošibičnapetlja
(kvačkana petlja)

— breifadje §ot)b, trojnoovita petlja

— emporgeljobene, kvišku potegnjena
petlja

— euglifdje, g(attoerbref|te, desnozasu-
kana petlja

—- fefte, gosta petlja (kvačkana petlja)
; — fefte Stetten*, gostoverižna petlja

(kvačkana petlja)

— fretliegenbe, prosta petlja

— gefreujte, križema spletena petlja

— geitabelte, Itnfe, berfel)rte, leva
petlja

— geftopfte = eitte burdj baž ©topfeu
entftanbene, zmašena petlja, nastane
pri mašenju

243

SJlafdje, glatte, rccf»te, desna petlja

— glattgeftopfte, desnozmašena petlja

— glattnerbreljte, euglifdje, desnoza-
sukana petlja

— Ijolbe, polpetlja

— § 01 ) 1 «, ovita petlja

— Sfetten«, verižna petlja (kvačkana
petlja)

— llare, prazna petlja

— linfe, Berle^rte, genabelte, leva petlja

— uadjfte, sosednja petlja

— nčidiftfolgcitbe, sledeča petlja

— notf) nidjt fdjab^ofte, trdna petlja

— oBerfte, vrliovna petlja

— patent«, patentna petlja

— Sftanb*, ffietten*, skrajnja petlja

— — — boppelte, dvojna skrajnja
petlja

— redjte, glatte, desna petlja

— fd)abl)afte, slaba petlja

— iiberlegte, preložena petlja

— umimutbene, obvita petlja

— berbreljtc, englifdje, zasukana
Berfeljrte, linle, genabelte, leva petlja
berfcljrtgeftogjfte, levozmašena petlja
Bertel)rtoerbrel|te, levozasukana
petlja ž.

— jpueitfolgenbe, drugosledeča petlja

— jmeitndctifte, drugososednja petlja
SKajdjeitftnpfe, mašenje s petljami s.
ajlebailloit, medaljon m., gosti vzorec
3Moite (ber Stgennante einer §au6d)en»

gattung), dinjica (ime neke vrste
čepic) ž.

OTttetftud, srednja pola ž.

9Kufd)e, školjka ž.

— fladje, ploščata školjka

— 3ieltef», pri dvižna školjka
SKufter, vzorec m.

— bid)tež, ipigue«, gosti, piketni vzorec

— ®oppeIpatent=, dvojni patentni vzorec

— burdjbrodjeneg, preslegasti vzorec

— fiir etn Skitjterbaub, vzorec za vzorčni
trak

— fiir eiiten ©trumpftanb, Sftaitb«,
vzorec za rob, vzorec za pletenje
na okolo

gleid)feitigež, enakostranični vzorec

SDhtfter, IeicJ)tau§fu§cborc», lahki vzorec

— patent* (eitt bidjtež iKufter), pa¬
tentni vzorec

— — boš einfadje, navadni patentni
vzorec

— !JSleitt=, enoliki vzorec

— i[5ique=, bidjtež, piketni, gosti vzorec

— fdjtoer aužfiifjbarež, težki vzorec

— = tipski vzorec
SDtufterbanb, vzorčni trak m.

HJtufterralje, vrsta ž.

SUtufterfajj, vzorčni oddelek m.

9?abel, igla ž.

— ®tlfš=, pomožna igla, pomožna
pletenka

— ©idjerljeitS*, igla varnica

— @ted«, bucika ž.

— @trid=, igla pletilna, pletenka
SRol|td)en, SRabletit, šivček m.

— Staitb», gerfeit*, skrajnji šivček

Dberarirt, gorenji lahet m.

Dljrlappdjeit, ušesci (del čepice) s.

Sf}apterftreifen, papirnata pasa ž.

5J3erIe, biser m.

iPfaitenfdimattj, pavji rep (preslegasti
vzorec) m.

s ipicot§, drobni zobci, rogljički m.

— fefte, gosti rogljički
@d)liitgeit<, zančni rogljički

plobern, gubančiti

SRattb, krajec m., rob m.,

— bež ffltufterž, vzorčni krajec

— gejadter, zobati krajec

— glatter, gladki krajec

— *SKa£|td)en, gerfemtdfjtdjeit, skrajnji
šivček m.

Struntpf*, rob

34ec£)tžfette (bež SJlufterž), lice s., desna
stran (vzorca) ž.

3teif, eiit tleiiter, obroček m.

3teil)c, vrsta ž.

— 2lnfangž=, začetna vrsta

— Slnfdjlagž*, nasnovna vrsta

244

flietfje, gerabe, soda vrsta

— 8iiderl=, luknjasta vrsta

— SDtltfter«, vzorčna vrsta

— uactifte, sosednja vrsta

— nadjftfolgenbe, naslednja, nastopna
vrsta

— oberfte, vrhovna vrsta

— ungerabe, liha vrsta

— 3wifd)en=, vmesna vrsta
3tid)tung, smer ž.

Dlijt, nart m.

DJofette, rozeta ž.

Sftumpf, ©tocfteil, eiit SEetl bež 3actd)euS,
stan (pri jopici) m.

Iftunbung, Slbruttbimg, okrožek m.

— in ber, na olcolo

fc£)Iiefeen, j. 33. beit ©trutnpf, zadelati,
n. pr. nogavico
©cfllinge, zanka ž.

©djlingenjlid), zančni vbod m.
fdpnalern, ftfpnaler tnerben, poožiti, po-
oževati, ožiti se

©dptl), Heiuer fiir Siinber, črevljiček m.
©eibe, svila ž.

©rite, einer geometrtfc^en^orm, stranica ž.

— ŠMjr« (bež SRufterž), narobna, leva
stran (vzorca) ž.

— 3ted)tž* (bež SDhtfterž), lice, desna
stran (vzorca) ž.

©ocfe, moška nogavica ž.

©odeitfpijje, nadprstje za moške noga¬
vice s.

©pige, čipka ž.

— 33anb=, ein SC^eil bež ©trumpfež,
nadprstje s stransko pašo s.

— ber Sfctbel, bodica, konica ž.
ftecfen itt ettoaž, vtakniti, vtikati v kaj
©tern, zvezda ž.

ftopfeit, zamašiti, mašiti
©topfen, baž, mit fdjrager ©patutung,
mašenje po poševni niti s.

— baž, mit toagredjter ©patutung, ma¬
šenje po vodoravni niti

©topffabeit, mašilni konec m.
©topffdittmmm, jurček m. (lesena goba ž.)
©trafil etnež ©ternež, zvezdni trak m.
©trcifeu (im SKitfter), proga (pri vzorcu) ž.

jtrideu, plesti

— ein», vplesti, vpletati

— entgegengefejjt, plesti nasprotno, ob¬
ratno

— feft, f)art, plesti trdo

— glatt, redjtž, plesti desno

— glatt, plesti gladko, to je brez do¬
jemanja in brez snemanja, tudi
brez vzorca

— in Ijiu uttb f)er geljeitbeu Steifjeit, plesti
v semtertja tekočih vrstah

— itt ber Dtunbung, plesti na okolo

—■ loder, metd), plesti rahlo

— unb freujeit (bie SfJtafdjen), plesti
križema

— unter*, an*, podplesti, podpletati

— nerbre^t, euglifd), plesti zasukano

— oerfeljrt, linfž, genabelt, plesti levo
mie im SRufterbaub, plesti kakor v
vzorčnem traku

©tridarbeit, ©tridfladje, pletenina ž.
©triden, baž, bie ©triderei, pletenje s.

— 9Jhtfter=, pletenje vzorcev
©triderei, KRabeira«, madejrsko pletenje
©tridfladje, gerippte, gabrnata pletenina
©tridnabel, pletenka (pletilna igla) ž.
©tridjeug, pletivo s.

©trumpf, nogavica ž.

— - grauen=, ženska nogavica

— ffinber*, otroška nogavica

— SČttie=, dolga nogavica

htrjer, gelobfjntidjer, kratka nogavica

— 50ianuer=, ©ode, moška nogavica

— »©pijje, nadprstje s.

SEabelle, tabela ž.

Samburteruug (Bei beit .fmubfdjuljen),
ozaljševalne proge (pri rokavicah) ž.
Simuteujmeig, smrečica (preslegasti vzo¬
rec) ž.

STeil, aujjerer, zunanji del m.

— geraber (bež Srittež, bež Snddjeitž),
ravni del (stopala, jopice)

— unterer, spodnji (ravni) del (jopice)

— unterer geraber, spodnji ravni del
(pri nogavici in pri čepici)
oberer geraber, gorenji ravni del
(pri nogavici)

245

Svit eitteg ©terneg, zvezdni oddelek m.
Siotenfopf, mrtvaška glava (preslegasti
vzorec) ž.

Siriti, stopalo s.

iiberlegeit, preložiti, prelagati
u&entčifjen (bie SJlajdjeu), šivati črez
pletenino

itmranben, obrobiti, obrobljati
tunranbet, obrobljen, a, o
Umfcfjlog, ovoj m.

— (bet ®ecfeniat>j>ert), zlek (pri odejni
prevleki) m.

umjdjlingen (ben gaben), oviti, ovijati
(z nitjo)

umtmnben (bie SJiafdje), obviti, obvijati
(petljo)

Unterarm, spodnji lahet m.

Unterlage, ©ruitb (eiiteg Sffiufterg), pod¬
laga (vzorca) ž.

unterftricfen, podplesti, podpletati

Derdnbertt, pretvoriti, pretvarjati
SSer&inbnttgSna^t, sešiv m.
berfcfjtebcufnrbig, raznobarven, razno¬
barvna, o

berfe^en, predajati, predevati
berfejjt, predevoma
OoHettbet, zvršen, a, o

Sfiube, meča sr. množ., del nogavice
SBalje, valjček m.

SSSafdjeftiicE, perilni kos m.

Itnrfeit, getuirlt, votkati, votkan, a, o
SBotte, volna ž.

— 33ertiner=, berlinska volna

— §arrctž=, raševa volna

— 3Ko))nir=, moherska volna

— SHoog*, mahasta volna

— ©djaf», volna
SBoKtud), volnena ruta ž.

3 ocfe, zob m.
jidjad, semtertja

jieljen ang etoag, potegniti, potezati iz
česa

— fiiljren bitrct), prevesti, prevajati

— iiber etttrng, potegniti, potezati črez
kaj

— jupfeu ang etioag, izpuliti, puliti iz
česa

3opf, eitt bidjteg SKufter, kita ž.

— gtt>ei=, breb, meljrteiliger, kita na
dve, tri gube, na več gub

juneljmen, attmaljlid) grbfjer tnerbeit, na¬
raščati

SUfamtttenljaMtt, prikvačkati, prikvačko-
vati

jujarnmeitfjfiitgenb, zdržema
jujantmcmtdljen, sešiti, sešivati
311  jammenfct)urjen, zategniti, zatezati
jufatntnengie^en, fiirgert, krčiti
glnicfel, srček (del nogavice) m.
gmirit, sukanec m.
gnnfdjeitraum, presledek m.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000511936

«