Novice. Gospiodje župani in občinski odbomiki! Začetkom februara smo Vas v posebaem p.smu pozvali, da pristopite vsi k Župaaski zvezi, ki je bila ustaaovljena jaauarja t. 1. aa sijajaih zborovaniib v Mariboru in v Celju. Maogo župainov, oibčinskih svetovalcev m odboraiikov je že poslaio priistapaice ia članariao po 5 dia. Vedao več'a pa je aevairaoist, ki groizi svobodi ia saniustojaosii aaših občin. Z-upaai ia oibčiasiki odboraiki, Vnm hočejo vzeti vso veljavo ia besedo v oai cdici, v kateri ste doslej, kot od občaar>v svobodao izv.ol]eai odločali. Vašim občiaaTn pretijo z valpetii v obliki državnih o^bčiasikih tajaikov, vas župaae hočejo napraviiti za hkpce vsaikokratae vkde. Župani! Vi ste poklicani, da se postavite v bran za dobro Vam izročeaih občia in Vaših občiaarjev! Zato se strnite vsi kot en mož v organizacijo Župaaske zveze, v kateri boste orgaaizirani braaidi tiscčletne pravice ia svoboščiae Vaših občia! — Roleg obramibe občinske avtoaomije hooe naša aavoustanovljeaa Žiirpaaska zveiza v Mariboru žtspaaoTn ter občiaiskim svetovalcem m odbcraikom tudi amoigočiti poiik v vseh občinskih zadevah. Zato izdaja skupaio z Župansko zvozo v Ljulbljaa! glasilo »Občinska upiava« ia prireja žuipaaiske itečaje. Ustaaovila si je v ta aamea tudi že lastno tajništvo, kjer dobijo župaai pojasaila ia aasvete v občiaskih zadevah. Seveda bo moglio to tajaištvo poslovati le, ako ga boste župaai ia 0'bčmslki odbomiki podprli ia vzdrževali s polaoštevilainv pristopom ia člaaariao. Naj ae bo med Vami nobeaega, ki bi ae bil člaa strokovae orgaaizacije voditeljev sloveaske občine: Županske zveze v Mariboru. — Gospode župaae, občiaske svetovalce ia cdboraike opozarjaTno, da se v vsefa' občiaskih zadevah, kjer potrebujejo kakega po;asaila, obračajo na tajaištvo Župaaske ziveze v Mar.ijoru, Alaksandrova cesta 6 (Zadružaa gospodarska baaka). 125Ietaico sJovenskega pesnika Prešema praznujemo zdaj po Skveaiji. Sla^va aašetmu pesailku, ki aaim je že pred 100 leti rekel, aaj bomo — Slorveaci! Delavska zbornica za Slovenijo. Sloveaski delaivci so doibili svojo staaovsko dekvslko zboraico. Volitve v to zlboraico so se pred kratkim iiivršile. Bile so zelo burne. Krščaaski delavci so v to zborinico poslali 17 zastopaikov. Nenadno priznaaje dveh na smrt obsojenih zločincev. V zaporih mariborskega okrožnega sodišča se aahajata 2 rta smrt obsojeaa morika: Žlahtič in Čič. N'uaa snvrtaa obsodba je že potrjeaa in te dai bi morala biti obešeaa. Smrtaa kazea pa je preložeaa radi aenadae izpovedi zločinca Čiča. Oba. Zlahtič in Čič, sta bila obsojeiaa aa smnt radi roparskega umora v Studencih pri Mariboru, kjer sta umoTila čevljarja Mikla, ajegovo žeao m ma;haega otroka. 2e takrat se je govorilo, da ta zločin ai bil prvi, da mora imeti zlasti Žlahtič na vesti še več zlačinov, kateriih pa ai hotel ipriizaati. Čič je za zločins Zlahiiča vedel, ai jih pa hotel rzdati, misleč, da bodeta oba pomiloščeaa. Sadaj je obupal aad pomilostitvijo ter priizaal še aadalaja grozodejstva. Zlahtič |e storilec mnogih dosedaj aepo|aisaieaiih zločiacv. On je izvršil iuior trgovca Roseafelda v Podviacih pri Ptuju, radi katerega je bil obsojea aa smrt aeki Karol Polak h Kapele. ki je bil pomeje sicer pomiloščeia, toda sedel je sedaj že štiri leta po aedolžaem v ječi. Proti obema morilcoma se bo vršila še aova raizprava, ki bo spravila aa daa š«» mairsikatera grozodejstva. Nesreča s samokresom. Zadnjo nedeljo se je dbstrelil po aesreči s Sfmokresora veleposestaik v FraTnu gospod Cerae. Peljal s:' je aa vcmi imel ;- v žertu saTaokres, ki se je pri posikakovaaju vozu sproržil ia raail g. Ceraeta v aogo. G. Čennetu željmo skorajšnjega okrevaaja! Umrl je v Račah dne 6. l. m. po cdem Pfcujskem po Iju d»bro poznai'; Jožef Požegar v 74. letu. Kako priljuibljen je bil raiai, je pTičal nregov pogreb dae 8. 1. m. Ob odprttin grobu so mu 7apeli domači pevci slovc Domačia g. Mešl je v dolgem govoru orisdl ajegovo življeaje in zasluge ra svoj dom, sosede, občiao, šolo, požarao braimibo ia domoviao. Bil je vojak-topaičar v 1. 1872—75. Bil je okoli 10 let ž-jpaa občine Rače. Stal je vedao na straai SLS. Zaptistil je skrbno žeao, siaa in hčer. C."b slovesu od dome in ob odprtem grcbu vsled ogajevitega govara a aobeao oflco suho ostalo. Bodi mu izemljica lahfcaf Dizea vlom v Ptuju. V Ptuju so te dni LzvršiLi neznaini alikavci drzea vlom — izropali so blagajao okrajaega sodtšča ter odaesli 20.000 diaarjev. Naineraivali so navriati tudi blagajao dtivčaega urada, ki se naheja v istem poslop.u v 1. aadstiopju, kjer bi jih čakal obilnejši plenT okro^g 100.000 diaarjev. Prepodila pa sta ]ih še pravočasao dva policij^ka stražnika;. ki sta opazila, da so glavna v,rata sodišča sanio pTiprta. Roparji so pobegaili pied pol. stražaiki skozi okao, pusltivši v sObr svoje aajmodeTnejše orodje, olbstoječe iz razaih svedrov, dlet in iag. katero SO imeii spravl eao v elegaaitai usajati torbid. Po aajdenen* orodju so morali biti vlcmiki hijci h\ to poklicai zlocinci težjega kalibra. Imenovanje. Z bnzojavaim odlokom ministusitva za pol'edelstvo je imeaovaa za učitelja aa kimetijski šoli nas Grmu pri Novem mestu g. Alfoaz Stoldas iz Sv. Andraža v Halozah pri Phiju. Shod SLS za ptujsko okol:co se vrši v aedeljo, dae 21. t m., po raai sv. maši (ob pol 8. uri) v miaorits.keim samcv staau. Poroča g. poslanec Ivaa Vesenjak. Vaibljeni vsi! Ropajrski napad v Makolah. Bogata posestaica irospa MesarLč v Makolah bi skoro postala žrtev roparslkeiga aa^ pada. V aoči od 8. aa 9. t. bil man [)o celi fari kot su- rov (Movek, brez vere ter je pri vsaki priliki kar sipal najj- ustudncjše kletvke, tako, da so se ga vsi ogibali. Ko s«> drugi farani hoteli v cerkev, poslušal misijonarje, se je on norčeval iz njihove vneme ter popival ta čas po krčmali. Enemu misijonarju se je fant zasmilil. sklenil jf osebno iti k njemu ter ga po možrnsli spraviti na pravo pot. Misijo- narjev napor je bil hve/. uspeha. l.etos se je zopet v ome- njeni fari vršil misijon. Prišli so zopel stari misijonarji, jkatere je ljudstvo poznalo še od zadnjctfa misijona in jih je !sprejelo z ljubeznijo ia spoštovanjem. Cerkev je bila zopet nobito polna vernih poslušalcev. Izpreobrnili so se stari, najbojj zakrknjeni grešniki, razven navcdenega fanfa, ki je postal sedaj naravnost liudoben. Prihajal je k oerkvi ter nagovarjal Ijudi, naj gredo rajc ž njim v kr("mo popivat, Inego v cerkev. Onim,'ki so šli ž njim. jp dajal za vino ter •preklinjal misijonarje. cerkcv in Boga, Pa kazen za njegovo početje ni izostala. Ko s<> misijonarji odhajali. je sklenil njihov otlhod primerno pozdravili. V svojem vinogradu je ravno rigolal ter strcijal kamcnje. V času. ku so misijonarji ;odhajali, je navrtal več strelnv. da jih izslreli t.ikrat, ko se jbodo pcljali pod vinogradom. Prižgal je vžigalno vrvice in [vsi naboji razven enega so eksplodirali. Prislopil je k ua- | boju, ki sc ni vnel, v Irenutku pa. ko si> je nagnil nad ka- | mcn. je nastala eksplozija, kojc urinek je bil strnSen. Od- trgalo mu je glavo nd lelesn tcr jo vrglo skupaj s kamcnjem v velikanskem loku po zmku čez tri vinograde v doiinn, kjer so jo komaj našli v grmovju, llmor Slovenca in SVovenke v Varaždinu Pied leti sta se priselila v Vtiraždin brat Iz Gorrfje Radgone. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Vinko čremošnik ordinha od pondeljka 1. marca 1926 v Gornji Radgoni. POROTNO ZASEDANJE. Maiiborska porota. Snudna obsodba. Dae 3. 1. m. je oihsodilo marfborsko# porotao sodišče na arort na vešaiih Jožefa Graajaerja, 3b iet starega posestaika iz Šikol pri Ptuju. Dae U>. decemibra 1925 je v Leslkovcu aa svojem domu zadavil svojo laščo, s katero se aista razumela. Zločiaa pa aiso opaeili, meneč, da je starka tumrla aaravae smrti.Truplo so pokopali in šele na govorice sosedov so orožaiki odred.li iakop truipla ia raeteleseae, ki )e pokazalo, da je biila star ~ka zadavljeaa. Gmajaer je zločin taj.il, toda vseeao je bil ' bsojea na smrt. Radi goljufije je bil Obso^en bivši tngovec Friderik Fi^Tnuller ix Ouaaihovca pri Brežicah. Pid imeaoim Fraac Gregl je izvabll od mariborslke tvrdke Gaspari ia Faaiirjer ¦j& 10.000 diaarjev blaga. Dejaaje je priznai ter bil cbsojeii aa 18 mesecev ječe. L>ae 4. 1. m. ]e obravaavala porota zadaji slučaj v pomladanskem zasedaaju. Zagovarjal se je Bdvard Belak, ro jon leta 19O4 v Murštakojt, radi uboja, katerega je storil v llrastju dne 1. januarja 1926. V fanlovskem pretepu je i'daril Ivana Peica z voz-no ročico po glavi ter mu razbil lijlbanjo. Pek je vsled tega aasledajega dae iimrl. Belak je bil dbsojea na tri leta tetžke ječe. j i Celjska poroia. . '¦ Dne 3. marca je cr!/ska porotao sodišče obsodilo na tri leta tezke ječe koraaj 181etaega Igaaca HrJbaija, ki je holsl dne 1. felbruarja t. 1. orcpati v Retju pri Tiibovl.alh Fraaca Piraiika. Grozil irvu je pri tem z aožem. j Istega dae se je zagovairjal pred porotaiki Jažef Go- ' iob radi slkrajao surovega aapada aa Jožefa Zbila v Ljubiji, kateregia ]e dae 25. roarca 1925 težke poškodoval. : Golob je moral tekrat iti k vojr.kom ia taiko je prišel pred poroto šele po povratku. Obsojea je b:l na 10 mesecev t ležke ječe in aa plačilo 15.000 diaarjev kot odškodai^o Joižefu Zbilm. ¦ j Dae 5. t. m. je sodišče razipraivljailo o dveh zanimivih isiučajjh. Fr. Kene, posestaik iz Gldbokega pri Brežicah, je bii otbtožea radi poaevefbe, katero je zakrivil kat ge- , reat okrajaega zastopa, prilastivši si oikrog 15.000 dia. ; Bil _}s po izrefcu pnrotaikov oproščea. i Še zaaimivej'&i je biil drugi slučaj, ki se je pa koačal s sriu-tno obsodbo. Zagovarjal se je posestaik Fraac Jevšnik radi zlcčiaa, katerega je zakrivil pred 16 leti. Kupil je posestvo od aeke Aae Klakocar, ki si je zgovorila aa pofestvu prevžiitek. Naistali so med dbema kmalu prepiiii ia tožbe, kateri so se pa končali z aeaadao smriio^Klakočarjeve. V njeni sobi so jo aašli obešeao. Dne 9. fdbruarja t. 1. pa je izpovedala žeaa zločiaca, Urša Jevšaiik, da ,ie oibesil stairko njea mož. Obsojea je bil na smrt aa vešalih. i