SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lili (47) Štev. (Ns) 47
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 8 de diciembre - 8. decembra 1994
MISLI OB VOLITVAH
Lokalne volitve na ravni občin so za nami. Nimamo še popolnih podatkov - teh nimajo niti v Sloveniji - in volilce čaka še drugi krog.
A vseeno si lahko ustvarimo neko mnenje, vsaj ko površno gledamo na že znane rezultate.
Dejal bi, da se počasi kaže spametovanje volilcev. Če vemo, da so pri prvih svobodnih volitvah mnogi volili Kučana zaradi tradicije, strahu ali lepega videza, in da je bilo enako še pri drugih splošnih volitvah, so te zadnje volitve pokazale, da so začeli nekateri le misliti z lastno glavo. Gotovo je k temu pripomoglo dejstvo, da bolj od blizu poznajo lokalne kandidate in se ne dajo kar tako potegniti za nos oziroma ne verjamejo lepim besedam in propagandi, ampak sodijo kandidate po njihovih delih.
Kot prejšnja leta je Združena lista - že nekolikokrat preimenovani komunisti - sicer dosegla prvo mesto v večjih mestih, a zelo verjetno jih bo na drugem volilnem krogu združena desnica premagala. In tako ali tako, v teh mestih le s težavo ohranjajo pozicije, ki so jih nekoč imeli.
Isto se dogaja z Liberal-socialno stranko. Kot je bilo videti, so se vanjo vpisali komunisti, predvsem mlajši, pa tudi so se okoli nje zgrnili vsi, ki so se za prve volitve razdelili, da bi poskusili, na kakšen način bi lahko preživeli politični polom.
Pozneje so se združili, a jim to sedaj ni pomagalo. Vsi slovenski časnikarski komentatorji so mnenja, da je glavni rezultat sedanjih volitev poraz Drnovškove stranke. Videli smo, kako je dr. Drnovšek v zadnjih časih poskušal delati s svojo stranko v sporazumu z Združeno listo levičarsko politiko. Tako se je znebil Janše, Peterleta in drugih. A vse to mu ni pomagalo pri priljubljenosti. Ljudem se je igra zdela le pre-umazana.
Na drugi strani je opazen porast desnice, ali bolje rečeno, demokratičnih strank. Jasno je, da je Janša potegnil za seboj veliko volilcev. Vprašanje je, ali jih bo znal obdržati. Še bolj razveseljivo je dejstvo, da krščanski demokrati niso izgubili glasov in jih še povečali. Znak, da so ljudje še vedno pripravljeni sodelovati s SKD, čeprav niso bili zadovoljni z njeno zadnjo politiko.
Spet pa je jasen problem združevanja na desni. Te volitve so bile v znaku koalicije -vsaj ponekod ali v drugem krogu. Treba bo znati vse te glasove in vse to sodelovanje na občinski ravni prenesti na državno ali parlamentarno delovanje. Bodisi z združevanjem bodisi s koalicijo ali povezovanjem ali skupnim glasovanjem bodo lahko počasi dosegli svoje politične cilje, ki so resnična demokratizacija v politiki, ekonomiji in javni morali.
Tine Debeljak
Nova afera
Interpelacija ministra Kacina
Dvanajst poslancev je v začetku decembra v državnem zboru vložilo interpelacijo zoper obrambnega ministra Jelka Kacina. Ministra Kacina obtožujejo kršitve ustave ter vrste drugih zakonov in predpisov, vključno s poslovnikom državnega zbora. Glavna zamera ministru je politizacija slovenske vojske in ugotavljanje političnih stališč med zaposlenimi v obrambnem ministrstvu in v slovenski vojski. Očitajo mu tudi politične čistke med visokimi častniki, uporabo službenega vozila v zasebne namene, ignorantski odnos do parlamenta in podobno.
V roke poslancev je prišla videokaseta s posnetki komunikacijskih treningov, ki jih v obrambnem ministrstvu izvajajo že dalj časa in na katerih so udeležencem treningov postavljali tudi politična vprašanja. Minister pa je zatrdil, da z vsebino treninga ni bil seznanjen. Med drugim naj bi udeležence spraševali za mnenje o prejšnjem obrambnem ministru Janezu Janši, o sedanjem, o volitvah in drugem. Afero je napovedal prejšnji obrambni minister in predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, z objavo nekaterih spornih vprašanj, ki naj bi jih zastavljali na treningu.
Obrambni, minister Jelko Kacin je odgovoril s svojo časnikarsko konferenco, na kateri je zatrdil, da je video gradivo povsem delovne narave, ki ga sme imeti le izvajalec treninga in nikakor ne bi smelo priti v javnost. Da bi zaščitili ugled zaposlenih v ministrstvu in Slovenski vojski, so proti poslancu, ki je omogočil predvajanje posnetkov, vložili kazensko ovadbo. Tega,
kako je sporna videokaseta prišla v javnost, minister ni znal pojasniti, povedal pa je, da zadevo raziskujejo.
Tako bo s to afero kakor je bilo s prejšnjimi: kriv bo tisti, ki je afero odkril, krivec nepravilnosti pa bo ostal prost.
Danilo Slivnik v komentarju v sobotnem Delu (3. decembra) poudarja, da se je Jelko Kacin po napovedi video škandala zaletel s precej protislovnimi in nepremišljenimi izjavami, ki jih je pozneje dogajanje demantiralo, in tako priznal, da je že dalj časa obseden od vseh mogočih video kaset.
Po opisovanju in analiziranju zadnjih dogodkov z videokasetami Slivnik meni, da bodo najpomembnejši dogodki za Kacina v naslednjih dneh potekali v LDS in v koaliciji. Tam se bodo namreč odločili, kako dolgo ga bodo ščitili in za kakšno ceno. Škandal naj bi namreč nekatere v koaliciji zelo ujezil, iz krogov blizu vlade pa je prišlo zelo jasno sporočilo, da ga „ne mislijo predolgo podpirati". Kljub vsemu pa komentator meni, da je do interpelacije še daleč, kajti odločitev bo v marsičem odvisna od izida lokalnih volitev in ocene, ali je Jelko Kacin že opravil „misijo, zaradi katere je bil poslan na obrambno ministrstvo". Njegove naloge sicer niso bile nikjer uradno zapisane, ni pa skoraj nobenega dvoma, poudarja Slivnik, da naj bi šlo za tiho de-montažo Demosove „osamosvojitvene vojske" in za njeno podreditev političnemu vplivu levice. Toda pri tem si je Kacin očitno sam nastavil past, ker se je lotil poslov s preveliko „strastjo" in „vnetostjo" in jih prehitro končal.
Občinske volitve v Sloveniji
Poraz levice
V nedeljo, 3. decembra so imeli v Sloveniji občinske volitve. Volili so občinske svete ter posamezne župane v 147 občinah. Kot je znano, so pred kratkim na novo preuredili občine, včasih tudi proti volji občanov. Ustavno sodišče je tako nekatere meje novih občin razveljavilo, da pa ni bilo problema pri volitvah, je sklenilo, da se morajo šele v naslednjih treh letih meje preurediti.
Na te volitve je prišlo manj ljudi kot na državne, vsega skupaj nekaj več kot 50%. Največja značilnost je poraz levih strank kakršnegakoli poimenovanja: Združene liste (ZL), liberalnih demokratov (LDS) ali Jelinčičevih nacionalcev. Dobro pa so se odrezale stranke slovenske pomladi, predvsem Janševa SDSS. Tudi SKD in SLS so dosegle več procentov kot pred dvema letoma. Zanimiv je porast manjših strank Upokojencev in Zelenih. Posebej je treba omeniti precejšen uspeh neodvisnih, nadstrankarskih kandidatov, ki so marsikje dosegli zmago.
Pregled dosežkov pri volitvah je naslednji: Splošno vzeto nobena stranka ni dosegla več kot 20%, kar kaže na razbitost, predvsem desnice. V prvem krogu je bilo izvoljenih že — po neuradnih podatkih — 54 županov. Od teh je članov SKD oz. strank slovenske pomladi 33, 12 je neodvisnih kandidatov (ki gotovo niso levičarji), samo 9 pa je članov ZL ali LDS. Ostali pa se morajo določiti na dopolnilnih volitvah v drugem krogu čez dva tedna. Vendar se skoraj povsod med njimi, ki so dosegli prvo in drugo mesto, pomerita eden od leve in eden od desne, le malokdaj dva istih tendenc.
Od vseh je SKD dobila 29 prvih mest in 28 drugih, SLS 27 in 24 mest, LDS 23 in 36. SDSS 20 prvih in 18 drugih, ZL 16 in 14, nekaj drugih še ostale stranke. Važno je,
kako bodo podprli kandidate oziroma kako se bodo domenile stranke.
Posebej lahko omenimo glavna mesta: V Ljubljani je dobil največ glasov (29%) dr. Dimitrij Rupel LDS, drugi pa je s 25,5 % neodvisni dr. Franc Bučar (dr. Kušar od SKD je dobil 13%, dr. Lev Kreft ZL pa 18%).
V	Mariboru se bosta za mesto župana potegovala Boris Sovič ZL 30% in neodvisni dr. Alojz Križman s 27%. V Celju je največ glasov prejela ZL - Zrimšek, drugi pa je tudi neodvisni Rojc. Na Ptuju gresta na drugi krog dr. Miroslav Luči - SDSS in Branko Brumen LDS.
V	Kopru je zmagal Aurelio Juri ZL z 67% glasov.
Glede občinskih svétov je še precej neznank. Na vsak način so skupine desno in levo precej uravnovešene, odvisno je, kam se bodo nagnile manjše stranke; kar pa bo verjetno posledica lokalnih vprašanj. V Ljubljani je zmagala za občinske svete ZL -10 svétnikov, na drugem mestu je SDSS tudi z 10 svétniki, sledijo ji LDS - 8 svétnikov, SKD - 8 svétnikov, SLS 3 svétniki, Slovenska nacionalna stranka in Zeleni po 2 svétnika, upokojenci in Gradišnikova skupina pa po 1.
Po splošnih komentarjih v časopisih v ponedeljek in torek — 5. in 6. decembra —: je veliki poraženec Drnovškova LDS in ZL, Krščanski demokrati so se dobro odrezali, enako kot SLS, Janševa SDSS je visoko poskočila (nad 50%). Na vsak način so mnenja, da če bi bile to državne volitve, bi lahko stranke slovenske pomladi DEMOS — prevzele oblast. Vprašanje je, kaj bodo naredili SKD, saj so odlašali z izstopom iz koalicije do teh volitev. Drnovšek bo gotovo moral premisliti svojo pot, ki je pripeljala do tega izida, ki mu ni v prid. Oči-vidno je Janša nov fenomen v slovenski politiki, na katerega bo treba računati.
Razhajanje z Italijo
Potem ko je svet ministrov Evropske unije 28. novembra vprašanje podelitve mandata za začetek pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v EU obravnaval na neformalnem delu sestanka in ko temu niso dali zelene luči, je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek na časnikarski konferenci naslednji dan potrdil, da Slovenija izpolnjuje vse pogoje za pridruženo članstvo v EU in tudi nekatere pogoje za polnopravno članstvo, zato se ne misli več pogajati pred vsakim sestankom Sveta EU. Italijo je pozval, naj javno pove, kakšne so njene zahteve do Slovenije, potem pa bo predlagal, da se državljani Slovenije do teh zahtev opredelijo na referendumu.
Slovenski predsednik Milan Kučan je v torek 28. nov. govoril na 40. zasedanju skupščine zahodno-evropske zveze v Parizu in osrednjo pozornost v svojem govoru namenil italijanskemu oviranju začetka pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije k EU. Opozoril je, da Slovenija loči med pogajanji o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje in včlanjevanje v EU, ki so enaka za vse, od reševanja dvostranskih vprašanj.
Med drugim je dejal, da bo Slovenija kot zgodovinsko krivico in neutemeljeno diskriminacijo občutila, če bi ji bila vrata v EU zaprta, kot krivično pa je označil oviranje Italije pri vstopu v družbo evropskih držav.
Kot dober znak oz. izraz naklonjenosti pa je predsednik Kučan označil sprejem Sloveniji naklonjenega amandmaja na zasedanju skupščine, s katerim v okviru dokumenta o evropski varnostni politiki ministrskemu svetu EU priporoča, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da Slovenija dobi status pridružene članice v Zahodnoevropske unije.
Drnovškova napoved možnega refern-duma in govor predsednika Kučana v Parizu sta v italijanskih političnih krogih izzvala presenečenje. Podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu se je vprašal, ali je Drnovškov referendumski predlog združljiv z izjavo slovenske vlade, da je pripravljena na spremembo ustave glede lastništva nepremičnin. Caputo pa je reagiral tudi na Kučanov govor v Parizu in meni, da Kučanova trditev o italijanskem izsiljevanju pomeni izzivanje.
Predsednik ZLSD Janez Kocijančič je na tiskovni konferenci stranke dne 26. oktobra 1994 med drugim dejal: „...da bi se stari gospodje iz Argentine in USA morali vrniti domov in pustiti sodobno Slovenijo brez svojih travm..." (Delo, 27. oktobra 1994).
Te besede imajo za ozadje obdobje druge svetovne vojne v Sloveniji. To obdobje je za Slovence tako zelo tragičen čas, ki še ni nepristransko raziskan in zgodovinsko ovrednoten. Samo pravična ocena preteklosti je temelj za mir v prihodnosti, ne pa novo preganjanje, ki si ga, kot kaže, želi predsednik Združene liste socialnih demokratov.
Kocijančičeva izjava je nevarna, nedemokratična, nepoštena, nesramna in nedopustna!
Janez Kocijančič je priznal, da povzroča Združeni listi drugačno stališče od njihovega, ko gre za dogodke iz slovenske polpretekle zgodovine, travmo in ji ne da svobodno živeti. Slovenski komunisti in njihovi nasledniki bodo potemtakem lahko živeli svobodno in brez travm šel tedaj, ko bodo poslali nazaj v tujino vse nezaželene „gospode". Zato nas upravičeno skrbi, kaj Janez Kocijančič oziroma stranka, ki jo zastopa, namreva storiti, da bo zopet dosegla „svojo svobodo". Morda nove Teharje, nov Rog, nove travme?
Večina Slovencev doma po drugi svetovni vojni ni trpela zaradi ljudi, ki jih ZL oziroma Janez Kocijančič zdaj pošilja nazaj v tujino, marveč pod komunistično diktaturo; zato je izjava nepoštena. Nesramna in nedopustna pa je zato, ker so te Slovence komunisti enkrat že pregnali in jih oropali pravice dostojanstva. Kocijančič zaostruje ideološki prepir in ga postavlja pred človeka in človekovo identiteto, ki izvira iz naroda in domovine. Njegove zgodovinske dogme so mu vredne več kot človekovo dostojanstvo in pravica do domovine njegovih političnih nasprotnikov.
Janez Kocijančič je dal to izjavo, ko je govoril kot predsednik ZLSD na njihovi tiskovni konferenci, torej tudi v imenu stranke. Zato sprašujemo vse komuniste in njihove somišljenike, ali se z njo res strinjate?
Od varuha človekovih pravic zahtevamo, naj posreduje in omogoči, da bodo lahko vsi Slovenci — kljub ZLSD — imeli svoje mesto v domovini.
Od predsednika države pričakujemo, da se bo, še posebno, ker je član ZLSD, odzval in nastopil kot predsednik vseh Slovencev.
Izjava Janeza Kocijančiča je breme in velik madež za slovensko demokracijo. Zato kličemo vsem Slovencem doma in po svetu, naj protestirajo proti njegovim nedemokratičnim in nedopustnim izbruhom.
Podpisi:
1.	Jadran Butinar, Francija
2.	Emil Cof, Argentina
3.	Silvester Česnik, Francija
4.	prelat Nace Čretnik, Francija
5.	Tine Debeljak, Argentina
6.	inž. Jernej Dobovšek, Argentina
7.	mag. Lojze Dolinar, Avstrija
8.	arh. Marjan Eiletz, Argentina
9.	Cvetko Falež, Avstralija
10.	Božidar Fink, Argentina
11.	br. Tone Gorjup, Avstralija
12.	Ciril Guštin, Francija
13.	Maksimilijan Indihar, Nemčija
14.	Rudi Kolarič, ZDA
15.	dr. Verena Koršič-Zom, Francija
16.	dr. Silvester Lango, ZDA
17.	Marjan Loboda, Argentina
18.	Marjana Ložar, Francija
19.	Janez Ložar, Francija
20.	Martin Retelj, Francija
21.	Lojze Rezelj, Argentina
22.	dr. Mate Roesman, ZDA
23.	dr. Hilarij Rolih, ZDA
24.	Jože Škerbec, Argentina
25.	Eva Sutlič-Bandelj, Francija
26.	Jože Šime, Francija
27.	Jurij Terseglav, Nemčija
28.	prof. Ciril Valant, Francija
29.	Klara Valant, Francija
30.	Therese Valant, Francija
31.	fr. Bazilij Valentič, Avstralija
32.	prof. Tine Vivod, Argentina
33.	arh. Jure Vombergar, Argentina
34.	dr. Janez Zdešar, Nemčija
35.	dr. Janez Zorec, Francija
„Slovenec", 24. novembra 94
Morda ne veste...
Da je demografski položaj v Sloveniji podoben onemu v ostalih razvitih državah. Stopnja rodnosti v Sloveniji je med najnižjimi v Evropi in v svetu. Leta 1993 je znašala rodnost samo 1.31, merjena s povprečnim številom otrok na eno žensko staro od 15 do 49 let v enem letu. Za nemoteno obnavljanje prebivalstva bi bila potrebna rodnost 2.1. Tako je poročala na kairski konferenci o prebivalstvu in razvoju v Sloveniji ministrica za socialno skrb, družino in delo Rina Klinar. Tolažila pa se je, da je zmanjšanje rodnosti najpomembnejši kazalec staranja prebivalstva. Ni pa omenila, da so bile v letih komunističnega nasilja odvzete vrednote slovenski družini in zato je bilo lansko leto v Sloveniji več smrtnih primerov kot pa rojstev.
Da je vsako peto drevo v Evropi in tudi v Sloveniji poškodovano. Vzroki so: škodljive snovi v zraku in tudi v zemlji; za letne čase neobičajne vremenske razmere, insekti, požari in gobove bolezni.
Da se je v zadnjem času glede zgodovine le nekaj zboljšalo v učbenikih, marsikaj pa je odvisno od učiteljev samih. Vendar pa kot kaže bo v napovedanem in s prospektom predstavljenim šolskem Atlasu po-
glavje o protirevoluciji oziroma o nasprotnikih Osvobodilne fronte popolnoma izpuščeno.
Da je učiteljica v Sloveniji v nižji šoli pri pevski uri slučajno zaigrala in zapela pesem „Al' me boš kaj rada imela" in nato vprašala učence, če kdo pozna to pesem in jo zna zapeti. Pa se ni oglasil drugi kot slovenska deklica iz Argentine, ki živi sedaj skupaj s starši v Sloveniji, kjer obiskuje osnovno šolo, in jo tudi zapela.
Da je izvolitev 34-letnega Jožeta Školča za predsednika slovenskega parlamenta žalitev celega slovenskega naroda. Nekdanji predsednik komunistične mladine, brez življenjskih izkušenj, je bil v odločilnih trenutkih izrazit nasprotnik slovenske osamosvojitve.
Da je Slovenija edina država v Evropi, ki ne dovoli verskega pouka v šoli, čeprav je čez tričetrt katoličanov in vlada demokracija. Še pred nekaj leti pa je bil v šolah obvezni predmet o marksizmu. Pretresljivo znamenje o tem, kako daleč je Slovenija od Evrope in resnične demokracije.
ž
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Kdor je še dvomil, da se država kljub stabilizaciji nahaja v hudih gospodarskih težavah, se je lahko prepričal te dni, ko je vlada napovedala, da bo večini upokojencev plačala decembrski mesec in polovico „aguinalda" (trinajste plače) šele po praznikih, to je prve dni januarja. Res je, da ni prvič, ko vlada seže po tem orodju, da svoje denarne obveznosti preloži na naslednje leto. A ni isto katerokoli leto, še posebno letošnje, ki pomeni prag za predsedniške volitve.
NI VSE ZLATO
Pravzaprav je celoten položaj po eni strani kaj jasen in enostaven, po drugi pa zelo zapleten. Po petih letih vladanja me-nemizma (dejansko ni več mogoče govoriti o peronizmu), se znajdemo pred dejstvom, da sicer v novih okoliščinah ostaja nespremejen velik del starih problemov. Vedno se je trdilo in tudi na tem mestu smo mnogokrat pisali o dejstvu, da so deficitna državna podjetja rak rana, ki povzročajo neozdravljivo bolezen državnega gospodarstva.
Za kritje tega deficita so dosedanje vlade tiskale nevreden denar, kar je povzročalo inflacijo in nenehno gospodarske in finančne težave.
Ta trditev ostaja veljavna. A vlada je privatizirala večino državnih podjetij; in ko je to delo izvršila, se znova pokaže deficit, kljub temu, da je davčna nabirka neprimerno večja, kot je bila kdaj v preteklosti. Po drugi strani pa smo videli, da je denar, ki ga je država prejela za prodajo podjetij, bil namenjen plačevanju zunanjega dolga. Ta dolg pa se ni zmanjšal marveč se je še povečal. Inflacije sicer ni več. A nihče ne more trditi, da se ne bo znova pojavila. Stabilnost pa tudi ni rešila praktično nobenega izmed socialnih problemov, temveč jih je še povečala. Revščina je narasla, brezposelnost postavljala nove zgodovinske rekorde. Položaj je omiljen le vsled državne „dobrodelnosti", ki se pred volitvami še povečuje in seveda poslabša položaj, ker povzroča nove deficitne sunke v državnem proračunu.
Ko je preteklega 2. decembra vlada objavila gospodarske podatke za november, se je marsikdo oddahnil.
Inflacija je dosegla le 0,2%. V zadnjih 12 mesecih znaša 3,6%, kar sicer ni na ravni najbolj razvitih držav, a je izreden uspeh, če pomislimo na čase hiperinflacije. Toda odkar je v veljavi zakon konvertibilnosti, je inflacija dosegla 58,4%, večina plač pa se medtem ni spremenila.
Po drugi strani pa je zadeva zunanjetr-govske bilance, ki tudi piše zgodovinske rekorde kar se deficita tiče. V letošnjem letu se je ta deficit skoraj podvojil, saj dosega
6.000	milijonov dolarjev (lansko leto 3.500) in čeprav je izvoz v zadnjem trimesečju procentualno bolj narasel kot uvoz, bo preteklo mnogo let, predno se bo bilanca vsaj uravnovesila. Ob tem upoštevajmo, da je bila zunanjetrgovska bilanca še leta 1991 pozitivna, saj je presežek znašal kar 4.000 milijonov dolarjev.
Povrnimo se k zunanjemu dolgu. Številke se ne ujemajo. In k državnemu dolgu je treba prišteti še dolg privatnih podjetij, zlasti potem, ko so se mnoga modernizirala, uvedla najmodernejšo tehnologijo za ceno, ki je privatni zunanji dolg pognal s prvotnih 4.000 milijonov dolarjev na sedanjih 18.000 milijonov dolarjev. Nekateri poznavalci trdijo, da trenutno celotni zu-
nanji dolg znaša enostavno 100.000 milijonov dolarjev.
Kaj pa državni deficit? Nekateri opazovalci trdijo, da je gospodarska ekipa v praksi delala ravno obratno kot je trdila v teoriji. Sedaj se je znova pokazal nevarni državni deficit, ki je dejansko kriv tega, da upokojencem (in državnim uslužbencem) ne bodo plačali kot bi morali. Država je bila vsa ta leta deficitna, toda izgube je krila z denarjem, ki ga je prejemala od privatizacij državnih podjetij. Ta denar je tako počasi veselo izginil, ne da bi z njim rešili enega glavnih problemov argentinskih financ: zunanji dolg. Pomislimo le, da mora samo za obresti na ta zunanji dolg Argentina letno plačati kar 6.500 milijonov dolarjev. Kaj pa glavnica? In kje naj dobi denar, ko pa je zunanjetrgovski deficit skoraj enak vsoti, ki jo je treba vračati za obresti? Vse to in še marsikateri drugi podatki kažejo, da stabilizacija sama po sebi ni nikakršna zmaga. Blesti zlasti kot politično orodje za zmago na volitvah, a sama po sebi nikakor ni zlato.
TEMNA OBZORJA
Večkrat je pisec teh vrstic prejemal opombe, češ da stvari gleda preveč črno. Morda je res. Ni naš namen zapadati pesimizmu, še manj pametno pa je zapirati oči pred dejstvi. Vsekakor, ostane še vprašanje, kaj bo storila vlada sedaj in kaj nas čaka po volitvah.
Ministru Cavallu je treba priznati, da se izredno trudi, da bi resno vodil gospodarstvo naprej. Vsi njegovi napori so usmerjeni k varčevanju in če bi šlo po njegovem, bi v državi uvedel „vojno gospodarstvo".
To zapišemo kljub temeljnemu vprašanju, če soglašamo ali ne z njegovo politiko. A njegovi napori naletavajo na vladne volilne potrebe in na temeljno nasprotovanje parlamenta. Vsi njegovi zakonski osnutki v smeri večje moči kot v smeri sedanjega in bodočega varčevanja, so doživeli gromovit poraz. Zadnji tak primer je bilo glasovanje državnega proračuna za prihodnje leto, kjer so sami vladni poslanci glasovali proti ministrovemu programu.
Je Cavallov gospodarski načrt pravilen, a njegova izvedba naletava na politične težave? Bi bilo laže in boljše z drugim ministrom ali z drugim programom? Odgovor je težak in se dotika skoraj etične narave politike. Skoraj bi si upal trditi, da temeljno vprašanje ni narava programa, marveč kdo ga izvaja in kako ga izvaja.
Svoj čas je bila kaj znana fraza, ki jo je uveljavil tedanji vojaški predsednik države general Ongania. Dejal je, da je vse težave države in družbe možno rešiti z ekipo sposobnih in poštenih funkcionarjev. Tedaj je bilo govora o ekipi 8.000 ljudi. Čeprav pisec ne simpatizira ne z Onganijem ne z vojaškimi vladami, je treba priznati vrednost tej trditvi, ki velja za Argentino, za Kenijo ali za Slovenijo. Očividno svoj čas Ongania ni našel ali ni dobro izbral omenjene številke funkcionarjev. Morda je vsa zadeva bolj podobna Abrahamovemu pogajanju z Gospodom Bogom o številu pravičnih v Sodomi. Morda je Menem imel dober namen, pa je naletel na pomanjkanje „sposobnih in pravičnih"...
Do volitev manjka slabega pol le-ta. Vendar tudi na obzorju ni preveč velike izbire. Le s to razliko, da kljub temu, da vedno ostaja upanje, mora to upanje živeti v vedno slabših položajih.
DR. MARKO KREMŽAR
Trstenjak, in škof
V „Pismih bralcev" dne 6. junija, ki smo jih kakor navadno lahko brali v Argentini s precejšnjo zamudo, je gospod Franc Miklavčič zbral pod naslovom: „V obrambo dr. Antona Trstenjaka" vrsto obtožb zoper pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Tako pisanje je ponoven, žalosten dokaz, do kake mere vlada v domovini še vedno miselna me-gla.
Potem ko gospod Miklavčič pove svoje mnenje, naj bi bil dr. Trstenjak za Cankarjem eden največjih Slovencev v tem stoletju in da potemtakem ne potrebuje zagovora, se mu zdi vseeno primerno, da ga opraviči rekoč, da v svojem intervjuju „ni mogel obširneje razlagati in opisovati celotnega sklopa vzrokov in posledic terorja, ki so ga komunisti izvajali med vojno, ali glede dolomitske izjave ali glede povojnih pokolov na Rogu in drugod po Sloveniji". Po teh besedah bi bralec pričakoval, da bo branilec izpolnil vrzeli, ki jih je „prezrl" dr. Trstenjak, ter postavil osebnost škofa v potreben zgodovinski okvir, pa je na žalost le ponovil in poglobil isto po mojem mnenju hudo moralno opustitev.
Tudi on pozablja, da so komunisti med sovražno okupacijo in ko proti njim še ni bilo oboroženega odpora, pobili okrog tisoč slovenskih narodnjakov z edinim namenom, da so izzvali samoobrambo in z njo krvavo revolucijo. Štiri desetletja totalitarnega režima, ki je izšel iz revolucije, nimajo tudi pri njegovi presoji dr. Rožmanove osebnosti nobene teže. Tako enostransko obsojanje zelo spominja na argumente „ljudskih sodišč", katera so tudi izginila v nerazumljivo pozabo. Glavna naloga teh partijskih uprizoritev, po katerih večina slovenskega javnega mnenja še vedno ocenjuje polpreteklo zgodovino, je bila zlivati na že v naprej obsojene prisotne ali odsotne obtožence čim večje količine gnojnice po fizikalnem in psihološkem zakonu, da je lažje mazati kot prati.
Glede škofa Rožmana je že dokazal čas, da je delal pravilno, ko je svaril svoje ljudstvo pred komunizmom. Bil je zvest nauku Cerkve in je skušal obvarovati slovenski narod pred nesrečo, ki so jo povzročali tuji in domači totalitarci. Povedal pa je tudi jasno, da ima vsakdo pravico do samoobrambe, pa čeprav ga pobijajo v imenu NOB. Bil je pogumen in dosleden kristjan ter zaveden Slovenec, četudi je nemški gauleiter Rainer, ki ga navaja gospod Miklavčič, menil drugače.
Rad bi opozoril še na neko, po mojem mnenju bistveno napako v mišljenju gospoda branitelja, Duhovno ozkost in nesposobnost škofa Rožmana utemeljuje ta z njegovo zavrnitvijo Kocbekovega pisanja v „Premišljevanju o Španiji". Po navedenem Kocbekovem stavku bi bilo mogoče sklepati, da je dovolj, če je človek „junaško prepričan", da je neka herezija boljša od resnice, pa bi s tem izginile vse negativne posledice, katere zmota nujno prinaša. Potemtakem če je nekdo verjel, da vodi komunizem k večji sreči kakor na primer krščanstvo, opraviči s tem vsa svoja dejanja? Če gre pri sprejemanju in zavračanju herezije le za subjektivna mnenja in občutke, potem med resnico in zmoto ni več stvarne razlike. Ker vodi te vrste mišljenje v relativizem, ki ima malo opraviti s krščanskim personalizmom, škof
ZARADI USTVARJANJA ZAPRTO
Kadar ne
Miklavčič
Rožman
Rožman ni mogel drugače kakor gornjo trditev s stališča katoliške Cerkve obsoditi. Sicer pa, če sta po navedenih besedah odpad in herezija „navadno očita dejanja, duhovno junaštvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo resnico," zakaj odrekati podobno duhovno junaštvo kristjanom, ki so ostali zvesti Cerkvenemu moralnemu nauku? Zakaj je potem „prepričani" Kocbek heroj, medtem ko naj bi bil po cerkvenem nauku „prepričani", zvesti in brez dvoma pogumni škof Rožman po mnenju pisca bitje „brez osebnosti"?
Braniti relativizem z besedami sv. Avguština, kot to beremo v pismu gospoda Miklavčiča, pa je milo rečeno originalno. Res je, da herezije navadno ne začenjajo „malenkostne duše", temveč jih snujejo „samo veliki ljudje", vprašanje je le, kakšen pomen daje avtor besedi herezija in kaj pomeni zanj pridevnik „veliki".
Biti velik ne pomeni biti niti dober niti slab. Pomeni le, da to, kar nekdo je, je v veliki meri. Velika svetost in velik zločin, velika znanost in velika laž, velika krepost in velik napuh nosijo isti pridevnik, a nič več. Pod tem vidikom dela branilec v prvem delu pisma slabo uslugo branjenemu, ko mu prisoja veličino, ne da bi ji dal moralno vsebino.
Herezija pa je za kristjana le drug izraz za zmoto. Velik človek je zmožen tudi velikih zmot, to pomeni, da more povzročiti veliko nesrečo. Pred takimi velikimi ljudmi je svaril sv. Avguštin, podobno kakor je to delal nekaj stoletij kasneje škof Rožman ljubljanski.
In končno še trditev, mimo katere ne more, kdor gleda pošteno na slovensko polpreteklost, najmanj pa če je bil domobranec, vrnjen maja leta 1945 v roke partizanom.
Pisec obrambnega pisma je „odkril" kdo je odgovoren za povojni poboj domobrancev. Če bi škof Rožman pregovoril Angleže in če Angleži ne bi predali dombrancev Titu, „bi kakih 12.000 ljudi še živelo..." Seveda, če pa škof tega ni preprečil in če so Angleži poslali razorožene slovenske vojake v roke komunistom, kaj so mogli ti drugega, kakor da so jih v skladu s svojo ideologijo kot zakrknjene reakcionarje pobili? Za največji pokol v slovenski zgodovini naj bi bil odgovoren škof Rožman, medtem ko za tiste, ki so ta poboj načrtovali, izvedli, skrivali in končno opravičevali, nima gospod Miklavčič
—	podobno kakor slovenska sodna oblast
—	niti besede.
Po nasilni vrnitvi 27. maja 1945 sem prebil nekaj mesecev skupaj z vedno redkejšimi ostanki naše čete za zvezo v koncentracijskih taboriščih v Kranju in v Št. Vidu (v Škofovih zavodih). Tam sem videl, kako so mučili najprej naše častnike, nato pa vse vprek, posebno pa še bogoslovce in take, pri katerih so našli kak rožni venec, svetinjico ali molitvenik. In tega niso počeli kaki neznani južnjaki, temveč Slovenci, partizani obeh spolov, različnih uniform in činov. Iskali so med nami znance, ne da bi jim pomagali, temveč da so jih lahko osebno mučili in zagotovili njihovo pot na morišče. To je bila le ena od vidnih in neposrednih posledic ideologije, pred katero je svaril škof Rožman. Tisoči so morali umreti med revolucijo in po njej, da je mogla partija mirno vladati
Juan Vasle, operni in koncertni pevec (bas bariton), sin slovenskih izseljencev, rojen v Buenos Airesu, kjer je diplomiral (tudi na visoki časnikarski šoli), je ravnokar odprl vrata. Tik pred izidom je namreč plošča, na kateri ob klavirski spremljavi Leona Engelmana poje slovenske pesmi (poleg samospevov in narodnih tudi Nočne pesmi Emila Adamiča). Te dni se pripravlja na nastope v operah Štirje grobijani (24. novembra) in Nabucco (20. decembra) in na matineje Ansambla Slovenicum v Filharmoniji.
Pevec se je v času „odprtih vrat" ali osamosvojitve Slovenije z družino (njegova soproga, Argentinka, je prav tako pevka in poje v opernem zboru) preselil v Ljubljano in je redno zaposlen v Operi. Kadar ne poje, piše, kadar ne piša, tuhta, kaj bi napisal, enkrat na teden pa je deset minut radijski poročevalec.
Glede pisanja: izdal je knjigo intervjujev s slavnimi opernimi umetniki Pevci so tudi ljudje, sicer pa ga veseli predvsem športno časnikarstvo.
Glede „tuhtanja": zbira gradivo za knjigo ali dve o slovenskih opernih pevcih.
Glede poročanja: enkrat na teden se z najaktualnejšimi novicami s slovenskega političnega prizorišča vključuje v izredno priljubljeno oddajo (zasebne) slovenske ra-
Stenski koledar DUŠNI OBRAZI SLOVENSKE KRAJINE 1995 je nekaj posebnega. Njegov avtor Andrej Žigon, na Notranjskem znani pevec, filozof, vernik, fotograf, vagabund, je z močno intuitivno silo v svoj fotografski objektiv ujel že skoraj popolnoma pozabljene izvirnosti Slovenije. Na trinajstih barvnih listih velikega formata (33,4 X 49 cm) se razkriva razgled na os-
štiri desetletja na terorju, ki ga je potem še dolgo vztrajno gojila med rojaki.
Ali ni ironija, da nosi človek, ki je skušal reševati rojake pred izbruhi nacizma in fašizma ter jih je hkrati svaril pred komunizmom in njegovimi strašnimi posledicami že pred več kakor pol stoletja, za ljudi kakor sta pisec „obrambe" in branjeni profesor še vedno nalepko izdajalca? Tisti pa, ki so odkrili komunistične namene v času dolomitske izjave, a so iz strahu pred represalijami svojih zaveznikov še naprej tulili z njimi v isti rog, naj bi bili „osvoboditelji", če ne celo „heroji". Kdor se je pričel pritoževati nad privilegiji svojih partijskih zaveznikov nekaj desetletji kasneje, je postal „oporečnik", tak pa, ki je čakal, dokler se ni komunistična struktura razbila ob berlinskem zidu in je potem postal čez noč demokrat, je danes vsega spoštovanja vreden „pragmatik".
Kdor pa bi jim lahko vznemirjal vest ter jih spominjal, da so se desetletja pustili voditi za nos ali pa uspavati po doseženih koristih, le tak ne zasluži dobrega imena. A to nas ne bi smelo presenečati, saj je dr. Gregorij Rožman s svojim škofovskim geslom opozarjal, da moramo biti kristjani pripravljeni sprejemati nase težo križa. In nerazumevanje s strani bližnjih, kot ga je doživel on, ni najmanjša od preskušenj zvestobe.
„Slovenec"
poje, piše
dijske postaje v Buenos Airesu (račun za telefon poravnava kajpak dr. Peter Vencelj).
V. R. M.
novice slovenskega bivanja. V izvirnih postoritvah se zalesketa sredi potrošniških in politikantskih postoritev preveč pozabljeno. Odkrivamo zakrite motive prelestnih lepot Slovenije od ožje Žigonove domovine v Logatcu vse do simboličnega jedra slovenske duhovnosti, Prešernovega spomenika pri Tromostovju v Ljubljani. Razgled pa se istočasno opira na pozabljene Slovence v od vseh združenih politikov POZABLJENE SLOVENIJE: na vaške posebneže, bolne in lačne Slovence, kmete in kmetice v odročnih dolinicah ob kupu drv za bodočo zimo, ki bo morda ostra in za marsikoga neprizanesljiva. Nahajamo se na samotnih stezah in na odročnih stranpoteh. In vendar veje iz novega stenskega koledarja srečna radost. Skozi vse slike se preliva veselje do življenja sredi čudežne domače pristnosti. Spremljajo nas nasmejani otroški obrazi, starci in starke, ki dihajo sproščeno, še na smrt bolni se je nasmehnil. Sveže dišijo domača jabolka. Čez DUŠNE OBRAZE SLOVENSKE KRAJINE SE NAMREČ RAZLIVA BOŽJA SVETLOBA VEČNEGA UPANJA. Vse to in še več je dodatno polepšano z verzi in citati iz domačega (Prešeren, Gradbnik) in svetovnega pesništva in utemeljeno z izreki iz Svetega pisma. Marsikateri posebni verz je prispeval tudi sam Andrej Žigon, avtor več pesniških zbirk. Celotni izkupiček od prodaje omenjenega stenskega koledarja je namejen boju proti zasvojenosti slovenske mladine z mamili, za katero med drugim skrbita Slovenska Karitas in Skupnost Srečanje. Stenski koledar, ki ga je oblikoval Matjaž Žnidaršič, je založila logaška družba Naklo.
Vabimo vas, da KOLEDAR naročite. Razveselil bo vaše oči, hkrati pa boste naredili dobro delo, pomagali boste najbolj izgubljenim. Cena koledarja je 9 nemških mark. Naročite ga lahko na naslov: NAKLO, Notranjska 14,61570 LOGATEC, Slovenija.
Lev Detela
Delo, 17. novembra
Pri koreninah slovenskega ljudskega življenja
IVAN KOROŠEC
Kaj nas lahko povezuje
Za Slovenijo bo odločilna notranja trdnost
% GOSPODARSKI V6STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
Pod tem naslovom razmišlja Janez Povše v „Sobotnem branju Slovenca" (9. 7. t.l.). Čeprav je že nekoliko pozno za odgovor, čutim dolžnost, da povem osebno mnenje, pa morda še koga drugega.
V članku pisec prikazuje težak zunanjepolitični položaj mlade države (Italija in Hrvaška). Razmišlja o kvaliteti slovenskega notranjega življenja: koliko premore Slovenija znotraj sebe tako imenovanih povezovalnih členov.
Članek bi bil prav gotovo zelo pozitiven in poučen, ker prikazuje resno aktualnost ob neresni in šibki zaupljivosti v politične ustanove ter ljudsko diskreditimost naših politikov.
Pravim: „Članek bi bil", če ne bi z enim samim stavkom razkril svojo naivnost ob pristranskem poznanju naše pretekle zgodovine ter s tem razvezal vse prizadevanje, takole pravi:
„In vendar bi bilo mogoče z več človeškega posluha in politične modrosti, tudi dogodke NOB praznovati kot dogodke vseh Slovencev, kot dogodke, ki bi povezovali in ne še naprej razdruževali."
Torej naj bi se spet povrnili v ono svinčeno dobo boljševiške svobode, ko so vsi Slovenci — no, skoraj vsi — sešivali rdeče cunje in krvave zvezde ter „skupno praznovali" lažno prikazane in napihnjene „dogodke NOB".
„Praznovali bi dogodke", ki so jih izvajali partizani po ukazu KP in kateri so bili res „dogodki" vseh Slovencev, z razliko, da so eni izzivali in morili, drugi pa trpeli in bili morjeni: inž. Emmer, duhovnik Ehrlich, študent Kikelj in Župec, slovenski ban, očetje, sinovi, matere, hčere in celo otroci. Kako naj skupno proslavljamo vse te ponižane, mučene in pomorjene po „NOB"?
Kako naj skupno z eksekutorji praznujemo partizanska izzivaja okupatorja, za kar so gorele naše vasi, ljudje in živina, umirali obešeni in ob koleh streljani talci ter bili odgnani tisoči v taborišča smrti?
Izjava
Narodni demokrati obžalujemo, da Državni zbor ob izvolitvi 53 sodnikov s trajnim mandatom ni prisluhnil glasu opozicije, ki je predlagala, da bi sodni svet kot predlagatelj izvolitve sodnikov moral spoštovati vse določbe zakona o sodniški službi, zlasti določbo, da sodniki v preteklosti v sodnih postopkih niso kršili človekovih pravic. Tako pa so pač izvoljeni sodniki po volji vladajoče koalicije in ne po kriterijih, ki jih določa zakon o sodniški službi. Pri izvolitvi gre za nagrado, ki jo partija podeljuje svojim najbolj zvestim podanikom. Sodišča so delovala v funkciji zaščite komunističnega režima. Do prvih svobodnih volitev v letu 1990 so bili sodniki najboljši kader, ki je izpolnjeval voljo partije. Divje lastninjenje je projekt partije, ki ga ob avtonomnem in neodvisnem sodišču ne bi bilo mogoče izpeljati, zato Narodni demokrati ne verjamemo v neodvisnost sodstva.
Narodni demokrati se po svojih močeh zavzemamo za odpravo te sprege med partijo in sodstvom, vendar v tem trenutku lahko dajemo ljudem le upanje, da bo po naslednjih volitvah drugače. Prizadevali si bomo za uresničitev ustavne določbe, ki omogoča neodvisnost sodstva, tako da ta ustavna določba ne bo le mrtva črka na papirju.
Narodni demokrati predsednik Marjan Vidmar
Kako naj bi vsi Slovenci praznovali „osvoboditev" vlaka internirancev na Verdu za Rab, katere so „NOB" delili v tri grupe: k partizanom, v delovno brigado, za domov. V prvi grupi jih je „po čiščenju" ostalo nekaj deset, druga so bili sužnji in tretjo grupo so živo „zapeljali" v brezno krimske jame!
Kako naj bi skupno praznovali parti-zansko-italijansko bratstvo, ki je z italijanskimi topničarji rušilo Grčarice in Turjak?
Ali farso komunističnega sodišča v Kočevju z lažnimi pričami in sodniki-rab-Iji, ki so obsodili na smrt 14 nasprotnikov, mučili in pomorili pa jih preko šeststo z ranjenci vred.
Kako naj bi praznovali partizansko-boljševiško osvoboditev, ki je bila polstoletna slovenska sužnost in okupacija.
Ali naj sedaj še mi nad vsa brezna, fojbe in grobišča postavimo table z napisom: „Zapečateno"?
Kako naj bi „vsi Slovenci praznovali dogodek" Dolomitske izjave v priznanju vodstva zločinski KP?
Kako naj bi šli na ta praznovanja? Samo s Titovo sliko, pa Kardeljevo in Ranko-vičevo, ali tudi s Stalinovo, kajti „NOB" se je borila za boljševiško revolucijo „bratstva in enakosti" ter za sovjetsko Slovenijo!
Ne, Janez Povše, to ne bo šlo. Narod naš dokaze in morišča hrani! Vsi našteti dogodki in tisoči drugih so narodova nezaceljena rana in partizanski sramotni žig na čelo Slovenije.
Vsi dogodki „NOB" so razdirali in še vedno razdirajo, ker so zločin, izzivanje, laž, prevara, korupcija zmotne in totalitarne, propadle KP.
Na splošno Slovenci nismo obdarjeni s „tolikim človeškim posluhom" in politično modrostjo kot komunisti, pač pa smo obdarjeni z dobrim spominom, previdnostjo in zdravo pametjo, da ne bomo nikdar več nasedli volkovom z ovčjimi maskami!
Javnost o Evropski skupnosti
Slovenci bi na referendumu o vstopu v Evropsko unijo, če bi bil denimo jutri, zvečine obkrožili „da", je razvidno iz rezultatov telefonske ankete Dela Stik 3. decembra.
Za vključitev v EU se je opredelilo 67,7 odstotka vprašanih. Proti je bilo 16,9 odstotka, 15,5 odstotka pa jih ni znalo ali ni želelo povedati, kako bi se odločili.
Sodeč po tej raziskavi število „evros-keptikov" tudi v Sloveniji počasi narašča. V junijski anketi jih je namreč na enako vprašanje 78,4 odstotka odgovorilo za vstop v EU, proti pa je bilo le 4,9 odstotka vprašanih.
Na vprašanje, če je pogoj za vstop Slovenije v EU sprememba naše ustave, ki bi tujcem omogočila nakup nepremičnin, ali naj Slovenija vseeno vztraja pri vstopu, jih je z „ne" odgovorilo 52,5 odstotka, 33,4 odstotka vprašanih je odgovorilo pritrdilno, 14,2 odstotka pa ni odgovorilo.
Na vprašanje, ali bi bili za to, da po vzpostavitvi miru na Balkanu znova nastane nova zveza jugoslovanskih republik, v kateri bi bila tudi Slovenija, jih je 89 odstotkov vprašanih odgovorilo negativno, 6,1 odstotka pritrdilno, 4,9 odstotka pa ni odgovorilo.
700 LET SIRARSTVA so praznovali na Tolminskem. V tem delu je sirarstvo močno krojilo življenje tamošnjega kmeta. Vprašanje je, kako hitreje in v pravo smer premakniti voz razvoja te dejavnosti, da vnovično pridobi veljavo. V času komunizma je ta dejavnost skorajda zamrla. Večino vaških sirarn so ukinili, planšarije so propadle...
RAZVOJ ŽIVINOREJE OHRANJA KRAJINO, POOSEBLJENOST IN TURIZEM so ugotovili na posvetu ob praznovanju 700-letnice sirarstva na Tolminskem. Planšarstvo in seveda pridelovanje trdih vrst sira, pa tudi skute ter masla in surovega ovčega in kozjega mleka je že stoletja značilna dejavnost na Tolminskem. Kljub pritiskom rdeče vladavine se je tradicija sirarstva na zemljepisno razgibanem področju obdržala. Danes je še živih 23 planin, na katerih se pase okoli tisoč glav molznic in čreda več kot tritisoč glav drobnice. V sezoni pridelajo okoli 750.000 litrov mleka in do 60 ton planinskega sira.
SREDNJEEVROPSKA MESTA SO ZBOROVALA. Pod geslom „Turizem osnova sodelovanja med mesti" so imeli 13. oktobra v Ljubljani konferenco, ki se je udeležilo več kot 150 strokovnjakov iz 14 držav: Nizozemske, ZDA, Kanade, Nemčije, Švice, Italije, Avstrije, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Makedonije in Slovenije. S strokovnimi referati so se posebej predstavila tudi slovenska mesta.
BIENALE INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA so imeli v oktobru v Ljubljani. Je to izredno pomemebna strokovna prireditev, ki predstavlja bistvene premike in novosti v industrijskem oblikovanju. Sodelovalo je 16 držav. Prireditev je predstavitev, uveljavitev in vir samozavesti. Zlasti je bila poudarjena dobra oblika s katero tržimo in celotno okolje dvigujemo na višjo raven. Kupujemo z očmi, vizualna komunikacija je najučinkovitejša in najhitrejša.
TUJI GOSTJE SE VRAČAJO. Letos je bilo v Sloveniji kar za 30 odstotkov več tujih turistov kot lani. Domači gostje, ki so zadnja leta reševali turistično sezono, so tudi letos ustanovili 59 odstotkov vseh prenočitev (2.574.000). Med posameznimi kraji pa je bil najuspešnejši Portorož, sledijo mu Čatež, Bled, Ljubljana, Izola, Kranjska gora, Rogaška slatina, itd.
NOVO MESTO KREPI STIKE S TUJINO. Novo mesto je obiskala uradna delegacija italijanske pokrajine Brescija. Razgovori so bili ugodni, saj se bo sodelovanje okrepilo. Na Dolenjskem deluje 1300 podjetij, do tega jih je kar tretjina zasebnih.
SEMINAR O KMETIJSTVU V SOŽITJU Z NARAVO so imeli v Strunjanu. Udeležil se ga je tudi Ezo Nastati, predsednik združenja za varstvo biodinamične kakovosti hrane v Italiji, ki je svoje raziskovalno delo v kmetijstvu brez kemije začel že 1967.
NOVA PRIDOBITEV V PRISTANIŠČU. Pretekli mesec so v Kopru izročili prometu nov „terminal", ki ga bodo uporabljali za prostor umetnih gnojil. Zmogljivost skladišča je 200.000 ton letno, s tem pa se odpira možnost skladiščenja v samem pristanišču, kar bo izdatno znižalo stroške dobave. Slovenija mora gnojila uvažati, saj jih sama praktično ne izdeluje.
VEČ NASADOV JABLAN. Kmetje kranjske občine nameravajo v prihodnje obnoviti in urediti več nasadov sadnega drevja. Predvsem bodo posadili nasade jablan in iz visoko debelne vzgoje prešli na gostejši način sajenja ter nizko-debelno vzgojo. Za ureditev in pososdobitev nasadov jablan se na Gorenjskem odloča čedalje več kmetov, saj tako dopolnijo doslej
velikokrat ozko usmerjenost v pridelavo ene vrste poljske kulture, krompirja, koruze, zelja.
ZA 964 MILIJONOV ŠKODE ocenjujejo na Laškem, kjer je neurje s točo presenetilo kar trikrat. Neurje, ki je poškodovalo ceste, poplavilo stanovanja in gospodarska poslopja, odnašalo plodno zemljo, naredilo ogromno škodo na poljih.
SLOVENSKA IZVOZNA DRUŽBA ima za cilj, da v čim večjem deležu pomaga slovenskemu izvozu. Letošnja poslovna politika daje precej široke možnosti družbi in njeni upravi za podporo gospodarstvu.
PRVI LUFTHANSKI CITY CENTER V SLOVENIJI. Na Miklošičevi 11 v Ljubljani so v začetku oktobra odprli potovalno agencijo s svetovno ponudbo letalskih vozovnic. V Nemčiji imajo že 200 takih centrov, podobnih središč v svetu pa imajo še okoli 30.
1.988.850 PREBIVALCEV je bilo v Sloveniji konec julija. Od tega 964.113 moških in 1.024.737 žensk. Zaposlenih je bilo
754.000.	Julija se je na zavodu za zaposlovanje prijavilo 8.535 oseb, avgusta pa še 5.883 brezposelnih oseb.
SEJEM ELEKTRONIKE V LJUBLJANI je imel lep obisk. Veliko zanimanje sta zbudila zlasti dva načrta: vodenje industrijskih sistemov za prozivodnjo in porabo lektrike, drug pa Mikroračunalniški sistem za vodenje porabe pare.
1.129 RAZSTAV V LASTNIH PROSTORIH. Razstavna dejavnost je bila lani zelo razgibana. Ogledalo si je 693.910 obiskovalcev. So bile to razstave zlasti kulturnega značaja, vendar povezane z gospodarskimi podjetji.
2000 DELAVCEV ima zaposlenih tovarna oblačil Labod v Novem mestu. Največ izdelujejo za slovenske trgovske hiše, ki jih je okoli 30. Tovarna izdeluje zelo zahtevne modele in izvozi tri četrt proizvodnje po vsem svetu.
PODEŽELJE, PRIHAJA TVOJ ČAS. Pod tem geslom so imeli v Radljah že tretji podjetniški-obrtni sejem. Bilo je okoli 60 razstavljalcev iz vse Slovenije. Imeli so tudi seminar o vlogi gozdov pri ohranjevanju kmetij in razvoju podeželja.
MARIBOR — TURISTIČNO MESTO. Te težnje je podprl sejem GOST-TUR s konkuretnimi predlogi: odprtje pokrajinsJ kega muzeja, Pohorje s športno rekreacijo in ustanovitev poslovno-prireditvenega centra v Mariboru in gradnja sejmišč.
691 MILIJONOV KILOVATNIH UR so v septembru pridobile slovenske hidro in termoelektrarne. Sem ni prištet delež Jedrske elektrarne Krško, ki je bila ves mesec v popravilu.
USPEŠNA POMURSKA ZDRAVILIŠČA. V zadnjih osmih mesecih je bilo v njih 266.744 prenočitev. Število domačih gostov se je zmanjšalo, povečalo pa se je število tujih gostov.
VODNIK PO SLOVENSKIH VINORODNIH OKOLIŠIH. Čeprav je kakovost slovenskih vin v svetu že dolgo znana (od prve predstavitve slovenskih vin v Parizu bo minilo kmalu že 140 let!) pa o slovenskih vinorodnih pokrajinah in značilnih vinih premalo vemo. S to tematiko nas odlično seznani nova knjiga, ki jo krasi 130 barvnih fotografij.
NOVICE IZ SLOVENIJE
M. SLOVENCI V ARGENTINI
Slomškova proslava
Antona Martina Slomška se slovenski šolarji spominjajo zadnjo soboto v septembru. Ta dan ni pouka. Otroci vseh šol se zberejo v Slovenski hiši in so v cerkvi Marije Pomagaj pri sv. maši. Letos jim je župnik Jože Škerbec posebno lepo orisal malega Tončka — tako ga je klicala njegova skrbna in ljubeča mama. Še prav majhnega je jemala s seboj v cerkev, mu govorila o Jezusu in zanj veliko molila. Tonček ji je ljubezen vračal s pridnostjo in ubogljivostjo. Na paši je premišljeval njene besede in nauke. Pri igri z otroki je bil vedno dober tovariš in spoštljiv do narave. Ko je odras-tel, je šel v bogoslovje, postal je duhovnik in pozneje škof.
Takrat so bile šole še nemške. Prebujal pa se je slovenski duh. Mnogi za slovenstvo vneti duhovniki in učitelji so začeli zbirati ob nedeljah otroke in jih poleg verouka učili tudi branja, pisanja in računanja. Med temi je bil tudi Slomšek. Prepričan je bil, da je ljudska izobrazba možna le v jeziku naroda. Ni pa še bilo knjig in učbenikov. Ves se je posvetil študiju in iskanju snovi, da bi pomagal učiteljem pri izobraževanju slovenske mladine. Po daljših pripravah je nastala knjiga „Blaže in Nežica". Ta Slomškova v bohoričici pisana knjiga je prvič izšla v Gradcu leta 1842 v 4000 izvodih. Marca 1848 natisne Blaznik v Ljubljani v drugi izdaji 2000 knjig in 1857. leta izide tretjič v Celovcu. S tem je bil postavljen temelj slovenskemu šolstvu. Zato Slomška upravičeno imenujemo „Očeta slovenskih šol". Kot takega ga poznajo
slovenski šolarji v Argentini, ko berejo njegove spise, se uče njegovih pesmi in jih pojejo.
Ko so tisto septembrsko soboto otroci po kratkem odmoru zasedli sedeže v dvo-
Škof Pirih na Pristavi
rani, jih je nagovorila ga. Marjana Batagelj. Prosila jih je, naj ta dan še posebej prisluhnejo dogajanju na odru. Ne bo igre, pač pa le vaš nastop kot „šolska ura", pri kateri bodo sodelovale vse šole. Vsaka je pripravila nekaj, odvisno od števila učencev in njihove starosti. „Da so to rožice" je rekla, „ki jih poklanjamo škofu Slomšku v zahvalo". Vse oči so se obrnile v stran, kjer je stala ogromna slika Antona Martina Slomška. In ko je navzoče pozdravil šolski referent Franc Vitrih,, je zadonelo po dvorani Staršev sem slovenskih sin...
In že so stali na odru učenci 7. in 8. razreda Slomškove šole. Korajžno in lepo so recitirali pesem Franceta Prešerna „Orglar". Za njimi je nastopila Baragova šola s prizorčkom „Mojca Pokrajculja". Nekaj otrok Jurčičeve šole ima veselje do učenja flavte. Zaigrali so na flavto nekaj pesmi ob spremljavi eletričnih orgel. V Balantičevi šoli pa nimajo samo največ otrok v šoli, imajo tudi izvrstne pevce. To so dokazali s petjem narodne pripovedke Pegam in Lambergar. Kar mimogrede je zrasla na odru pravljična hišica za babico „Rdeče kapice", ki jo je pripravila šola dr. Gregorija Rožmana. Šola Franceta Prešerna je dramatizirala A. M. Slomška „Belizar" s krasno izgovarjavo nastopajočih.
To so bile rožice zbrane v šopek, ki jih je treba povezati s trakom. Za trak so izbrali venček narodnih pesmi: Ob bistrem potoku, Le sekaj, sekaj smrečico, Sonček čez hribček gre. Petje je vodil zbor Prešernove šole. Vsi pa smo pomagali.
Za konec se je France Vitrih vsem lepo zahvalil. Šolska ura posvečena spominu škofa Antona Martina Slomška je bila lepa in prijetna.
M. S.
LJUBLJANA — Na Cekinovem gradu, kjer je Muzej Novejše zgodovine, so odprli razstavo Sokoli in Orli. Dober mesec je bilo možno ogledati si bogato zgodovino društev, ustanovljenih leta 1863 in 1905 ter domače in mednarodne dosežke.
IZOLA — Po dve in pol letnem čakanju je bila sodnijsko prodana ladja Cherso in pustila več prostora za popravilo večjih ladij. V občini pa načrtjujejo, da bi turistično bolje izrabili obalo, če bi se lotili popravil turističnih in športnih jaht. V tem slučaju bi se moral dok za popravilo čezoceank preseliti v bližino Kopra.
BLED — Na prvem slovenskem pediatričnem kongresu z mednarodno udeležbo se je okoli 600 zdravnikov iz vse Slovenije pogovarjalo o dediščini in novi vlogi pediatrije, zdravju in bolezni otrok in mladine v luči nacionalne zdravstvene politike ter o položaju otroka v bolnišnici. Po novih podatkih so pediatri s svojim delom zmanjšali umrljivost na 8, 6 promila.
LJUBLJANA — Na mednaronem simpoziju Glasbeni barok na Slovenskem med leti 1600 in 1760 so dva dni poslušali referate o raznih skladateljih, ki so bili ali rojeni ali pa delovali na slovenskem ozemlju. Poleg glasbenih sta bila referata tudi o bogati slovenski baročni književnosti in likovnosti.
KRANJ — Tovarna za avtomobilske plašče in zračnice Sava je dobila že tretji kakovostni certifikat ISO 9001 in ima kar 86% svoje proizvodnje pripravljene za uspešno izvažanje. V Evropi je Sava druga med izdelovalci avtomobilskih gum dobila tak certifikat.
BRNIK — Ker se Srbi bojijo, da bi Slovenija zasegla letala JAT, če bi pristala na brniškem letališču (in s tem hotela izterjati dolgove, ki so nastali ob zasegu slovenskih podjetij v Srbiji po razpadu Jugoslavije), so organizirali polete Beograd-Ljubljana tako, da ta letala pristanejo na Ronkah v Italiji, od tam pa bodo pomike z avtobusi prepeljevali v Ljubljano. —-Zaenkrat je brniško letališče usposobljeno za varno pristajanje letal, če je vidljivost 400 metrov in višina baze oblakov vsaj 30 metrov. Če se meteorološke razmere poslabšajo, je treba pošiljati letala drugam, npr. na Ronke. Zato že dalj časa, od leta 1990, potekajo študije, ki bi dvignile letališče v kategorijo Cat III/B, za kar je potrebna precejšnja prenova raznih instrumentalnih pristajalnih in navigacijskih sistemov.
LJUBLJANA — Adria Airways se počasi a brez prestanka dviga iz dolgov. Vsa letala so precej polno zasedena, odvišna pa imajo v najemu v tujini. Sčasoma pa nameravajo imeti vsa letala na svojih linijah, saj so proge z Moskvo, Londonom in Parizom dobro zasedene.
CELJE — Skupina Strelnikoff, ki se ukvarja z alternativno glasbo, je izdala ploščo z dolgim naslovom Hojladrija, svinjarija, diareja, gonoreja. Nanjo so posneli priredbe in različice raznih pesmi Buldožerjev, ki je bila ena najbolj oboževanih skupin v bivši Jugoslaviji.
ČRENŠOVCI — Odkrili so doprsni kip prekmurskemu duhovniku Jožefu Kleklu st., ki se je v tej vasi rodil pred 120 leti. Poleg opravil duhovništva se je lotil tudi domoljubnih del, saj je med drugim pred 90. leti začel izdajati mesečnik Marijin list, pred 75. leti predstavil peticijo o priključitvi Prekmurja Sloveniji in pred 70. leti začel z izdajo tednika Novine.
RIM, Italija — Na mednarodnem znanstvenem simpoziju z naslovom Palestrina in Evropa, pripravljenem kot ena izmed slovesnosti ob 400-letnici skladateljeve smrti, je sodelovalo 210 glasbenih zgodovinarjev, muzikologov in publicistov. Med njimi je zastopal Slovenijo dr. Edo Škulj, ki
je predstavil referat o Palestrinovi glasbi v Sloveniji.
LJUBLJANA — V ljubljanskem hotelu Holiday Inn je bil seminar o mednarodni trgovini z mamili. Udeležilo se ga je tudi 23 slovenskih kriminalistov, bili pa so tudi predstavniki slovenske carinske uprave, tožilstva in uprave slovenske policije. Specialisti za preprečevanje trgovine in razpečevanje mamil so se na 10-dnevnem seminarju seznanili z metodami dela in taktiko pri odkrivanju trgovine z mamili.
MARIBOR — Število žrtev na cestah na območju Maribora je v letošnjih prvih devetih mesecih naraslo na 72. Leta 1933 je v prometnih nesrečah v tem kraju umrlo 81 ljudi, leta 1992 pa 94.
LJUBLJANA — Niko Schlamberger je prepričan, da je bil zaradi treh člankov časnikarke Dela Marjete Šoštarič, objavljenih oktobra in novembra predlani, bil letos razrešen z mesta direktorja republiškega zavoda za informatiko in da so se mu tri mesece po objavah pričele pojavljati zdravstvene težave v obliki srčne aritmije. Ker meni, da je zaradi pisanja njegov ugled, tako osebni kot strokovni, zmanjšan in da ima zato tudi manj možnosti napredovanja, je vložil odškodninsko tožbo, s katero zahteva milijon tolarjev.
BORL V HALOZAH — Avgusta lani je neznanec ukradel iz prostorov gradu Bori v Dolanah pri Ptuju tri umetnine in dodobra opustošil oltar v kapelici. Sedaj pa je iz kapele izginila še 300 let stara slika Marije z Otrokom.
LJUBLJANA — Združenje dramskih umetnikov Slovenije je priredilo simpozij o zaščiti igralčevih pravic. Gostje razgovora so bili: Michael Crosby, generalni sekretar svetovnega igralskega združenja s sedežem v Londonu, Alan Eisenberg, izvršni sekretar igralskega združenja iz ZDA in britanski odposlanec britanskega združenja, Peter Finch.
CHAMLIER, Francija — Slovenski akademski slikar in ljudski grafik Vladimir Makuc je na tretjem svetovnem trienalu grafike prejel tretjo nagrado. Mednarodna žirija je med 850 razstavljenimi grafičnimi listi nagradila Pokrajino z modro ptico slovenskega umetnika.
KRŠKO — Okrogle mize slavistov so se udeležili tudi Ivan Lorenčič, direktor zavoda za šolstvo, direktor Republiške predmetne komisije za slovenski jezik dr. Janez Dular. Udeleženci so podali svoje pomisleke ob maturi, vendar pa je na koncu prevladalo prepričanje razpravljalca Zorana Božiča iz Nove Gorice, da pomeni matura vendarle pozitiven premik v šolskem sistemu, ker dviguje raven znanja pri slovenskem jeziku in književnosti, ker bo bolj objektivna kot zaključni izpit in ker zaradi mature nastajajo gradiva in priročniki za učitelje. Po besedah Janeza Dularja pa je matura zgodovinska priložnost, da jezikovni pouk v srednji šoli dobi mesto, ki mu gre. Smisel jezikovnega pouka je usposobiti učence za govorno in pisno sporočanje, ne pa spraševanje o slovničnih finesah.
LJUBLJANA — Tudi matura ima „generalko". Letos je formalno prijavljenih na pripravo za maturo 10.400 dijakov. Prvi vtis, kako bo na maturi, bodo dijaki četrtih letnikov, ki se pripravljajo na maturo, dobili na predmaturetetnih preizkusih, ki bodo potekali na šolah od 9. do 13. januarja 1995. Ta teden bo namenjen reševanju izpitnih pol iz vseh petih maturitetnih predmetov (treh obveznih in dveh izbirnih), v tem času pouka ne bo, saj so predmaturitetni preizkusi obvezni. To bo prava generalka, le ustnega dela ne bo. Obvezno pa bodo na vzorčnih šolah predmaturitetni preizkusi tildi za dijake tretjih letnikov v prvi polovici aprila.
V sredo, 16. novembra je proti včeru obiskal Slovensko pristavo koprski škof Metod Pirih. Prišel je v spremstvu odgovornega urednika tednika Družine Francija Petriča. Pri vhodu ga je sprejel predsednik društva Janeza Jelenc, nakar so se podali v zgornjo kapelo k maši.
Poleg škofa in Francija Petriča sta maševala še pristavski župnik prof. France Bergant in župnik Franc Himmelreich. Slučaj je nanesel, da je tisti dan potekalo točno 35 od let smrti škofa Gregorija Rožmana. Njega in njegovih naukov se je škof Pirih spomnil med pridigo: imeti ljubezen in usmiljenje, ne pozabiti na redno molitev, zaupati v božjo Mater, prejemati zakramente. Spomnil se je tudi Rožmanove želje, da bi dočakal dan, ko se zruši komunizem. In škof je izrazil mnenje, da so Rožman in drugi, ki so dali svoje življenje, veliko več pripomogli k današnji svobodi in demokraciji kot marsikdo izmed današnjih politikov.
Po maši so se prisotni podali kar na dvorišče, kjer so se najprej predstavili otroci šole dr. France Prešeren z recitiranjem in petjem, pristavska folklorna skupina pa je zaplesala štajerski ples. Tudi govorov ni manjkalo: uradno je pozdravil obiskovalca predsednik Janez Jelenc, nato pa je spregovoril še škof Pirih. Zadovoljen je bil, in hvaležen, da se je — kljub delavniku —, zbralo toliko ljudi in toliko otrok, pa tudi kraja, saj je bil večer prijeten. Spomnil se je,
da je bil tudi pred tremi leti zadovoljen s sprejemom na prostem, v „največji katedrali — pod zvezdnatim obokom" in poklonil v spomin lično izpisano ter z risbo okrašeno molitev, ki bo primerno uokvirjena krasila eno izmed sten pristavskih prostorov. Ga. Kristina Jerovšek pa je škofu in Petriču izročila spominsko darilo na Pristavo.
Uradno je bil obisk končan; sledil mu je družabni del, ko so prisotni stopili v gostinski prostor, obkrožili pogrnjene mize in se ob prigrizku ter kozarcu osvežilne pijače lahko prosto razgovarjali z obiskovalcema.
GB
Osebne novice
Poroka: V nedeljo, 4. decembra, sta v farni cerkvi fatimske Marije v Lomas del Mirador sklenila zakon Andrej Osterc in Veronika Malovrh. Za priči sta jima bila ženinova sestra ga. Cecilija Osterc Baltaian in nevestin oče Jože Malovrh. Med poročno mašo ju je poročil župnik Jože Škerbec.
Čestitamo!
Nova diplomantka: Na Universidad Argentina de la Empresa (U.A.D.E.) je končala študije Danijela Lucija Avguštin in postala „Licenciada en Tecnologia Industrial de los Alimentos"
Čestitamo!
Oddam v najem stanovanje in bungalow za poletje na Katedralu in eno stanovanje v mestu Bariloche. Tel.: 0944-24978 (Bariloche).
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
-	Tel.: 651-2500 / 651-2335
Proyectos de Informàtica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 - 13. nadstr. „D" - Capital
-	Tel.: 433-1713
ZDRAVNIKI
dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 - 1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA
Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546. ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta
lenk - Tel.: 762-2840.
Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Te!.: 441-1264/1265 ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- La valle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA —' PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Argentinska župnija v Flo-resti s šolo išče osebje za vzdrževanje. Dobra plača. Prijave na telefonu 611-9463/9468; padre Alberto
Načrti za parke in vrtove; gradnja vodnjakov in slapov; napeljava avtomatiziranega zalivanja API; tel.: 441-2920.1ÌC.
Ivan Smole
Na sveti večer, 24. decembra, ob 23. uri bo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, R. L. Falcon 4158
slovenska polnočnica
Sveta maša bo za žive in rajne Slovence v Argentini. Pel bo SPZ Gallus. Spovedovalo bo več slovenskih spovednikov. K udeležbi vsi lepo vabljeni! Pol ure pred mašo bo Gallus prepeval božične pesmi.
Vincencij eva konferenca in Zveza slovenskih mater in žena
vabita na
slovensko božičnico
v soboto, 17. decembra, ob 18. uri v Slovenski hiši
•	sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj
•	koncert božičnih pesmi v izvedbi SPZ Gallus
•	slovensko praznovanje božiča v dvorani
Prisrčno vabimo k udeležbi vse rojake! Za kritje stroškov prostovoljni prispevki.
Zadnje letalo odhaja!
V torek, 3. januarja 1995, bo ob 21. uri v prostorih Kreditne zadruge SLOGA Bmé. Mitre 97, Ramos Mejia pred izbrano komisijo
NAGRADNO ŽREBANJE
za dve letalski vožnji v Slovenijo in nazaj.
Vsi upravičenci so vabljeni, da se žrebanja udeležijo.
V SLOGI JE MOČ!
Predstavitev zbornika Štiridesetletnice SLOGE 1954-1994
V torek, 3. januarja 1995, bo ob 20. uri v prostorih Kreditne zadruge SLOGA Bmé. Mitre 97, Ramos Mejia,
PREDSTAVITEV SPOMINSKEGA ZBORNIKA.
Vsi člani iskreno vabljeni!
V SLOGI JE MOČ!
LETOVIŠČE SLOGA
-	Letovišče SLOGA je odprto od 3. decembra 1994 vsak dan, razen srede, od 9. do 20. ure.
-	Otroci do 12. leta v spremstvu odraslih, vsi dani starejši od 65 let in člani s Karto SLOGA in z naložbo vsaj $ 50.-, imajo prost vstop.
-	Člani s Karto SLOGA, ki imajo manj kot $ 50.- naložbe plačajo polovično vstopnino.
-	Vstopnina ne letovišče je $ 5.- med tednom (vštevši sobote) in $ 10.- ob nedeljah ter cerkvenih praznikih.
-	Povabljeni nečlani plačajo dvojno vstopnino.
-	Letos so v veljavi nove izkaznice. Dobite jih lahko pri krajevnih podružnicah, v glavni pisarni SLOGE ali pa na letovišču.
-	Za vstop v bazen je obvezen zdravniški pregled.
V SLOGI JE MOČ!
Slovenski krščanski demokrati
območje Argentina in Južna Amerika
vabimo člane in prijatelje na
INFORMATIVNI SESTANEK
Poroča dr. Marko Kremžar
V petek, 23. decembra, ob 20. uri v Slovenski hiši
OGLASI ZA BOŽIČNO ŠTEVILKO
Prosimo vse, ki imajo namen čestitati v našem listu za božič in novo leto, da pošljejo svoje oglase v uredništvo do nedeljo, 18. decembra.
Uprava in uredništvo
Sestanek staršev in otrok,
ki bodo šli na kolonijo, z voditelji kolonije bo v nedeljo, 18. decembra po slovenski maši (10.30) v Slovenski hiši. Naj nihče ne manjka! Drugi obrok za kolonijo je treba plačati do 20. decembra, lahko tudi v Slogi. Kolonija bo odšla 26. decembra ob 20. uri izpred Slovenske hiše, R. L. Falcón 4158.
Fundador: MILOS STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax; (54-1) 636-2421
Glavni urednik;
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre'
3
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES CRÄFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
ČETRTEK, 15. decembra: Sanmartinska Liga žena-mati ima svoj redni sestanek in božičnico SOBOTA, 17. decembra:
Božičnica Zveze slovenskih mater in žena s koncertom v Slovenski hiši. NEDELJA, 18. decembra:
Sestanek staršev in otrok, ki bodo šli na kolonijo, v Slovenski hiši po slov. maši (10.30).
Slomškov dom: Informativni sestanek ob 10. uri.
Naš dom - San Justo: Informativni sestanek ob 9.30 uri.
SOBOTA, 24. decembra:
Slovenska polnočnica v cerkvi Marije Pomagaj ob 23. uri.
TOREK, 3. januarja:
V prostorih SLOGE predstavitev Spominskega zbornika ob 20. uri. — Ob 21. uri pa nagradno žrebanje dveh letalskih voženj v Slovenijo in nazaj.
NAŠ DOM SAN JUSTO
Odbor Našega doma vabi vse člane na
INFORMATIVNI SESTANEK,
ki bo v nedeljo, 18. decembra 1994, ob 9.30 uri.
Slomškov dom Informativni sestanek
nedelja, 18. decembra, ob 10. uri Vsi lepo vabljeni!
SDO in SFZ Slomškovega doma
vabita vse člane na mladinsko sv. mašo in občni zbor v nedeljo, 11. decembra. Nato bo mladinsko kosilo.
Vsi lepo vabljeni!