Št. 4.
V Gorici, v sredo dne 14. januarja 1903.
Tacaj XXXIII.
IihaJ« trikrat aa tedea t šestih lidanjlh, in sioet: vsak torek, eetrtek in sobot«, slmtraaje Is« daaje opoldne, veeerno Udaaje pa ob 3, uri popoldne, in stene z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti prejemaš*  ali v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 660
pol leta ......-.,.   6 , 60 ,   ,     ,    3-30
Setrt leta . ;  ..'-..> 3 . .40 •   ,    .   170 Posamične Številke stanejo 10 vin.             -.-».,
Od 23 juljja 1908. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11  uri dopoiudne.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki uliui štv. 11 v Gorici vtGoriSki Tiskarni. A, GabrHek via» dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oC 9. do 12. are. Na naročila brez dop«*l««« narogaln« te ae oziramo.
Oala>I I" poslanic« se raflumjo po pefaUnstab, -^ Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeCkrat po pogodbi. - Vefije 5rke po prostoru. — Reklame in spisi v uredntfkem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrii
Uredništvo
se nahaja t Gosposki vliti it 7 t Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govori« vsaki dan od 8. do 12. dopoiudne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 14. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL11.
Narogi.lno In oglase je plačati lečo Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredvJ&tvu.
Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le niravalStva.                ______
„PR1M0RIC"
izhaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K tO h ali gld. 160.
«So8a» in <Primoreo> se prodajata ˇ Gorioi t to-bakarni Sohwaxz v Šolski ulioi 'o Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarai Lavrendič na trgu deli« Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbrs,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnac A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal,
Oemaralizatorji natega ljudstva.
Tista demoralizacija, katero smo že večkrat pokazali v pravi luči, se širi iz vrst klerikalne stranke med nase ljndstvo v vedno večji meri. V političnem boju klerikalci sploh ne rabijo nikdar poštenih rok, marveč se po* služujejo po navadi skozi in skozi le naj-podlejših in najsurovejših sredstev pa skrajne demoralizacije.
Kdor hoče biti klerikalec, temu je vse dovoljeno. Sme lagati, in ker kdor laže, tudi krade, krasti, če drugega ni, čast,' sne uganjati nečistosti, sme goljufati, sploh, kar hoče, sme početi, — za vse dobi odvezo, in kadar je odvezan, je zopet »zvest pristaš katolidke stranke4. Razven ljudij take vrste nahajajo zavetje v klerikalnih brlogih tudi taki življi, ki se morejo ponašati s kosmatimi vestmi, ki se bojijo hudiča in pekla, ker so preveč odirali uboge ljudi, goljufcvali ali si nakopali tekom let kake druge težke pogrehe na svojo vest. Ali vse to nič ne ženira »katoliške stranke", ona ne le da drži te svoje ljudi trdno na vrvici, se trudi vplivati tudi na ostalo ljudstvo v demoralizovalnem smislu, da bi si tako utrdila vedno stalneje svoje pozicije. To se v;di posebno pri občinskih volitvah.
Kjerkoli se vršijo občinske volitve, povsodi so politikujoči nunci na nogah, iz-vzemSi tam, kjer že a priori vedo, da ostanejo pri volitvah le pri svojih maloštevilnih glasovih. Ob takih prilikah obdeljujejo ljudi doma, na pržnici, v spovednici, po gostilnah in cestah na najsladkejse pa tudi najne-sramnejše načine. Ne le da obetajo vse mogoče, kar kdo rad sliši, ali pri tem v srcu ne čutijo nikske potrebe, držati dano besedo, se trudijo tudi v glavnem dokazovati, da se mora le njih besedo poslušati, le njih ubogati, kajti oni so poklicani voditelji ljudstva, in kdor se jim zoperstavlja, gorje mu, kdor pa jih uboga, blagor mu, in ta sme tudi vse početi, kar mu drago. Marsikomu so že zadušili vest pri takih prilikah, da živi v prepričanju, da kdor je pristaš katoliške stranke, pojde gorak v nebesa na prvi sedež, pa naj počne tu doli kar hoče.
Politikujoči duhovniki uplivajo na ljudstvo v takem smislu prav sistematično, ker jim je do tega, napraviti si armado njim poslušnih ljudij, s katerimi operirajo potem, kakor hočejo. Ker pa za nečedno in umazano delo ni dobiti čednih in čistih ljudij, je umevno, da se morejo porabiti v take namene edinole demoralizovani ljudje. Radi tega pa so tudi strašno previdni pri sestavljanju liste svojih kandidatov; v to postavljajo le zveste svoje pristaše, in ako pride med to druhal kak človek, ki še ni popolnoma pokvarjen klerikalec, se počuti v tej .čestiti družbi*, kateri načeluje včasih bolj včasih manj vidno ali vedno g. nune, s početka jako slabo, dokler se tudi v njem vest ne zamori ter stopi ž njimi na jedno stopinjo.
Demoralizirati, duševno pokvariti človeka, to je.prvi namenkle-rikalizma, in ker namen posvečuje sredstva, porabljajo v to svrho, kar jim baš pride pod roko. Prepovedujejo pod smrtnim grehom či-tanje naprednih časopisov po spovednicah, namesto da bi učili tam ljudij življenja po Kristusovih naukih ter jih lepo podučevali o nalogah istega in mirili, po prižnicah kličejo ogenj in žveplo na naprednjake, po listih lažejo in obrefcujejo svoje politične nasprotnike na najgrši način, svoje ljudi, pa če so še tako hudičevi, pa hvaliaajo ter povzdigujejo v deveta nebesa in dovoljujejo jim vse one slabosti, katerim so podvrženi, dobro vede, da na ta način jih držijo priklenjene nase, ta način pa tudi pelje do absolutizma v občinah in do ključev blagajn!!
Naše ljudstvo po deželi je razdeljeno. S ponosom smemo reči, da pripada nam lep del tega ljudstva, in sicer ljudstva, do katerega nima klerikalizem več vpliva, ker je spoznalo njegove nakane in pa ker se v svoji značajnosti ne da demoralizovati. Drugo imajo klerikalci, ne ves najboljši materijal; kajti oni držijo v svoji sredi vse, tudi če še tako smrdi, dočim naša stranka, kakor vse poštene stranke, iztreblja vse ono, kar ne tiče k njej. Ta proces se vrši na deželi med našim prostim ljudstvom prav lepo in v vedno večjo čast narodno-napredne stranke, ki sicer tudi spregleduje, kjer je to opravičeno, ki pa stoji v  strogem nasprotju z onim   sistema-
tičnim demoralizovanjem, katero prihaja iz klerikalne stranke med ljudstvo,
Hinavce, podleže, ničvredneže, krivo-prisežnike vzgaja klerikalizem med našim ljudstvom na deželi, in človeka, ki vidi, kaj se vse godi, mora groza preleteli, ako pomisli na bodočnost: kaj bi bilo, ako se poprime ta kuga celega ljudstva P Ali mi upamo, da se nakane klerikalcev izjalovijo še o pravem času ter da sinejo našemu ljudstvu žarki spoznanja, da krene na celi črti na drugo, pravo pot, po kateri že hodijo naprednjaki.
V našem ljudstvu, vre in v isti meri, v kateri se dviga klerikalizem z vso podlostjo, raste proti njemu odpor v naprednih vrstah, kar se kaže posebno pri občinskih volitvah in kar se je pokazalo v zadnjem času že tuin-tam na prav eklatanten način.
Ne moremo zmagati čez noč, ne moremo vreči ob tla hkratu vseh klerikalnih trdnjav, za katere se bojujejo goreči politikujoči nunci s peklom in hudičem, s svojimi fanatiziranimi podrepniki in nahujskanimi ženskami, ali veselo znamenje za bodočnost je tista čilost, tista agilnost, katero vidimo tu-intam v naprednih vrstah pri volitvah, in ako so še kje posebne ovire, čez katere se ne more kar tako, pride čas spoznanja in tre-notek, ko se odstranijo hipoma razne zapreke, da zadoni klic zmage prek in prek po naših dolih in gorah.
Vsem sobojevnikom za naša načela in naš program med našim ljudstvom, med katerim veje čil duh neizprosnega boja proti klerikalnim pijavkam, pa kličemo: čvrsto naprej!          _________
Naseljevanje v Bosni.
Člankar, ki je napisal v „Soči* fcRaz-motrivanja o izseljevanju", je nasvetoval tudi naseljevanje v Bosni. K temu imamo beležiti, da so pričeli nekateri jugoslovanski poslanci akcijo, ki meri na to, da se odvračajo Slovenci in Hrvatje od izseljevanja v Ameriko ter se pridobivajo za naseljevanje v Bosni. Da se omogoči tako naseljevanje v Bosni, v to svrho nameravajo storiti razne korake, in v tako svrho so posetili nekateri odposlanci pred kratkim ministra Kaltava, kate-
remu so razložili svoje namene, Kallav je rekel, da bi bilo tudi njemu prav, da ostane prebivalstvo istega plemena ter da bo rad podpiral tako kolonizacijo.
Za sedaj so stavili za tako naseljevanje pogoj, da mora družina, ki se hoče naseliti v Bosni, imeti toliko sredstev, da se lahko skozi dve leti zdrži na zemljišču na svoje stroške; zato je treba premoženja najmanj 1200 K. Bostnska vlada je pripravljena od letos dalje dajati na razpolago po 20 ha zemlje, ki jo bo naseljencem, ki morajo biti le kmetovalci, plačati po 1 K od hektarja kot pristojbino, Po preteku 10 let preide tako zemljišče v popolno last naseljencev. Odbor v svrho obvelčevanja, kedaj bodo zemljišča na razpolago za kolonizacijo, bo na Dunaju, odkoder bo pošiljal taka obvestila.
Vprašanje je sedaj seveda, kaka bo Usta zemlja, katero ponudi bosenska vlada onim, ki se zglasijo za naselitev v Boini. Da bo morala imeti v tem pogledu ozlr na domaČe prebivalstvo, je pač umljivo samo po sebi, ali ako bi oddajala slabejša zemljišča, pa je tudi veliko vprašanje, ali se bo hotel kdo naseliti na njih, ako se mu pri tem ne da posebnih ugodnostij in olajšav. Dalje pa ne verjamemo dosti besedam, da je res komu kaj do tega, da ostane prebivalstvo v Bosni istoplemensko, kajti doslej se v tem pogledu ni zgodilo še prav nič, dasi je Bosna vendar že jako lep Čas pod avstrijsko upravo. Doslej se je šlo na roko le drugorodcem, pred vsem Nemcem, ki so se naselili že v lepem številu v Bosni. Avstrijska vlada ima pač to manijo, da sili v vseh naših deželah le Nemca v ospredje in le Nemcu gre na roke, pa naj se loti storiti, kar hoče.
Vlada pač vidi izseljevanje Hrvatov in Slovencev v masi, in ako bi imela kaj srca za te svoje državljane, bi bila lahko že zdavnaj namignila, da naj se naseljujejo v Bosni ljudje, ki so istoplemenski s tamkajšnjim avtohtonnim prebivalstom. Ali doslej je gledala popolnoma pasivno, kako hitijo naši ljudje v blaženo Ameriko — v Bosno pa so se naseljevali Nemci. Se pač vidi, da hoče naša vlada uvesti tudi v okupiranih deželah tisti tuji vpliv, ki meri in duši domače prebivalstvo po deželah, kjer prebivajo Slovani.
Križarji«
Zgodovinski roman v štirih delih.
PoUskt spisal H. Sienktew!ei. — Pesi. Podravski.
(Dalje.!
»Vzemi to in odnesi Zbišku ter mu povej, da od te dobe zanaprej je opasan. Ako umre, pride pred Boga kot miles cinctus, ako pa ozdravi, pa izvršim ostalo v Tehanovem ali v Varšavi.«
Ko je Danuša to slišala, je padla knezu k nogam ter se mu zahvaljevala s solznimi očmi; potem je vzela v jedno roko one vitežke znake, z drugo pa je prijela skledo s kašo ter stekla v sobo, v kateri je ležal Zbišek. Tudi kneginja je šla za njo, ker je hotela videti njuno radost.
Zbišek je bil močno bolan. Ko je pa zagledal DanuŠko, je obrnil k njej svoje bledo lice ter vprašal:
»Ali se je čeh, jagodica, že povrnil?«
»Eh, kaj Ceh!« mu odvrne deklica. »Jaz ti prinašam dokaj boljšo novico. Naš gospod te je opasal v viteza; glej, kaj ti pošilja!«
Po teh besedah položi predenj pas in ostroge. Zbišku zagori od začudenja in radosti bledo lice, pa pogleda sedaj Danušo, pa zopet one znake, končno pa zapre oči in spregovori:
»A kako me je mogel opasati kot viteza?«
Ko je stopila v tem hipu v sobo kneginja, se je dvignil nekoliko na postelji in jel jo zahvaljevati ter
jo prositi odpuščanja, da jej ne more pasti k nogam, j ker je bil takoj uganil, komu se ima zahvaliti za to veliko srečo. Zapovedala mu je, naj ostane miren, ter ga s pomočjo Danuške zopet položila na posteljo. Med tem je prišel tudi knez in za njim zdravnik Višonjek, Mrakota in Še nekoliko drugih dvornikov.
Knez Januš pomigne že od daleč Zbišku, naj ostane miren, na to pa prisede k njegovi postelji in spregovori:
»Vedite! Ljudje se ne smejo čuditi temu, da hrabra in vrla dela Čaka nagrada, kajti ako bi krepost imela ostati brez nagrade, pa bi hodila tudi človeška krivica brez kazni- po svetu. No, ker nisi varčil življenja in nas z izgubo svojega zdravja ubranil velike žalosti, za to dovoljujem, da se opašeš s tem vitežkim pasom in da odslej hodiš naokrog v časti in slavi.«
»Milostljivi gospod,« odvrne Zbišek, »meni bi ne bilo žal deseterih življenj...«
Več ni mogel reči, tako je bil ganjen. Pa tudi kneginja mu je položila roko na usta, ker mu zdravnik Višonjek ni pustil govoriti. Knez pa je nadaljeval:
»Mislim si takisto, da poznaš vitežke dolžnosti in da hočeš te znakove nositi s častjo. Služiti moraš našemu Odrešeniku, kakor se spodobi, bojevati pa se moraš s peklenskim starešinom. Zemeljskemu na-ziljencu Gospodovemu moraš biti zvest, boja se ne smeš izogibati, nedolžnost moraš zmerom braniti in v tem ti pomagaj Bog in njegova sveta muka !<
»Amen!« odgovori duhovnik Višonjek.
»Kadar ozdraviš, pridi naravnost v Tehanov, kamor hočem pozvati tudi Juranda.«
vra.
Tri dni pozneje je dospela obljubljena ženska s hercinskim balzamom in ob enem ž njo je prišel tudi kapitan lokostrelcev iz Sčitne s pismom, na katerem so bili podpisi Križarjev in Danveldov pečat. V tem pismu so pozivali Križarji za priče nebo in zemljo ter se pritoževali radi krivice, ki jih je doletela v Ma-zoviji, in zahtevali z grožnjo božjega maščevanja kazni za uboj njihovega »priljubljenega tovariša in gosta.« Danveld je pridodal k pismu tudi lastno pritožbo, zahtevajo s pokornimi, a ob enem s pretečimi besedami smrt onega češkega služabnika, ki mu je bil izpahnil roko. Knez raztrga pismo pred kapitanovimi očmi, mu ga vrže pod noge ter reče:
»Mojster je poslal semkaj to križarsko golazen, da bi me pomirila, toda oni so me še bolj razsrdili. Le povej jim v mojem imenu, da so oni sami Ubili gosta in da 30 hoteli ubiti tudi služabnika, o Čemur hočem nemudoma pisati velikemu mojstru in dodati, da naj izbere druge poslance, ako hoče, da v slučaju vojne s krakovskim kraljem ostanem nepristranski.«
»Milostljivi gospod,« odvrne hetraan, »ali naj odnesem ta jedini odgovor močnim in pobožnim bratom ?«
»Ako jim Še tega ni dovolj, pa jim še reci, da se oni v mojih očeh golazen, ne pa pravi vitezi.«
S tem se je končal ta razgovor. Kapitan je odšel, pa tudi knez je odpotoval še istega dne v Tehanov; V gozdnem gradiču je ostala le »sestra« z balzamom, katerega pa nezaupljivi Višonjek ni hotel rabiti, zlasti ne radi tega, ker je Zbišek prejšnjo noč dobro spal
V svrho krčitve takega* zloglasnega tujega vpliva se je storilo od strani vlade res že mnogo, ali v svrho naselitve Slovanov v Bosni pa Se prav nič.
Da so storili sedaj nekateri jugoslovanski poslanci korake, da se omogoči naSim ljudem naseljevanje v Bosni ter tako kolikor toliko prepreči ono velikansko izseljevanje čez morje, je gotovo hvale vreden Cm, kateri pa pride do polne svoje veljave Šele potem, ako bo držala vlada svojo besedo ter bo omogočala naseljevanje v Bosni res na tak naCin, da bo isto vabljivo ter bo kazalo našim ljudem pot med brate v Bosno in ne čez Široko morje. V tem oziru pa stojimo nasproti vladi na prav pesimističnem stališču, kajti predobro vemo, da se pač omogoča udiranj« Nemcev med južne Slovane na vse mogoče načine, da se pa za Slovane ne stori nič na nobene stran. Ako bi bilo v tem pogledu pri vladi kaj srca za južnoslovansko prebivalstvo, tedaj bi se bila morala že zdavnaj pobrigati, da se kaj ukrene proti stalnemu izseljevanju Jugoslovanov z rodne zemlje. Ali zgodilo se ni nič, in naša vlada je pricapljala z zakonom proti izseljevanju na dan Šale sedaj, ko se je že izselilo velikansko Število dobrega prebivalstva in ko je izseljevanje že od strani ameriške vlade tako omejeno in ovirano, da je le težko izkrcati se na .zlata« tla .blažene" Amerike!
Nd, nekaj pa se vendarle da Se storiti, in želimo, da se tudi stori, toliko proti izseljevanju v Ameriko, kolikor za naseljevanje v Bosni, zadnje po našem mnenju ugodno le v tem sluCaju, ako se bo drezalo in drezalo neprestano od strani poklicanih jugoslovanskih Ciniteljev.
DOPISI.
Ia B11J. — V .Prismojenem' štv. 1.1.1. navadni dopisnik poje zopet slavo kuratu Iv. Aojcu ter našteva .Časti" in darila, ki so se mu poklonila v priznanje njegovih .izrednih* zaslug za dušni in gmotni blagor biljenskega ljudstva, z opazko: .na nesramne napade tuk. umazanih naprednjakov je odgovorilo ljudstvo s pomenljivimi darovi".
Glede Časti .Častnega občana" kurata Rojca se je ta zadeva svojeCasno v ,SoCi" že natančno pojasnila in o tem ni še zadnja beseda spregovorjena, akoravno dopisnik v aPrim. Listu" trdi, da večina starašinstva je spoznala zasluge g. kurata ter ga imenovala častnim občanom z opazko: .priznalo jih je samo ljudstvo". — Vederemo!
Čeprav je g. kurat Roječ opetovano v .Prim. listu" proglašen častnim občanom, pa do danes še ni potrjen, dokler se ta zadeva od višje oblasti ne reši. — Potem pa mu tuii mi naprednjaki z veselim srcem na tak način pridobljeno častno občanstvo privoščimo s klicem: .dober teki"
Glede" daril, ki so mu jih poklonili društveni« .ljudske opekarne", tudi to ni prišlo od vseh druStvenikov, ampak poklonili
so mu jih le nekaterniki iz društva. — To kaže zopet, da tudi pri tem društvu nevživa g. kurat Roječ popolnega zaupanja, ampak da ima tudi tu svoje podrepnike, kateri morajo tako plesati kakor on gode. — Kdor ne parira, gorje mu!
Dopisnik se tudi dotakne fuk. naprednjakov ter jun očita .umazanost". — Vpraša se g. dopisnika, kje je pa več gnoja in nmazanosti, kakor med vašimi pajdaši I — HoCete, da Vam jih naštejemo, kako se zrcajo v čistosti? Hari mislite, ker so se spreobrnili iz Savlov v Pavle, in postali klerikalci, da so se jim izprati vsi madeži? '
Pometajte v tem oziru najprej pred svojim pragom, kjer imate dovolj gnoja, in potem pridite pometat prage tuk. naprednjakov in videli bode velikanski razloček.
Toliko v tem oziru za danes, prihodnjič vtegnemo pojasniti kaj več.
Štanjel na Krasu. — Ker se bližajo sedaj občinske volitve, ima naš g. nune dosti opravka, in kaker se sliši, bode novi župan kurat Strancar, če pa ne bode prav on, pa tisti, kakor bode on ukazal.
Sedanji velezaslužni g. župan se odpoveduje. On je mož, kakor jih je malo v štanjelski občini; sicer ni ne klerikalec ne liberalec in se ne utika v nobeno agitacijo, pa vendar ne mara, da bi mu kedo .jerof-taril", kakor hoče g. nune.
Kakor se vidi, pojdejo pri nas volitve prav gladko, vse po volji sedaj š? vsemogočnega kurata Strancarja. O ti ubogi Štanjel, kako si ti daleč za drugimi kraškimi občinami! Ko končaje volitve, se zopet oglasim.              __________
Domače in razne uuvice.
Osebne vesti. — Poštni oficijal g. Mat. Pogačnik v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem v Trstu.
Bivši koncertni vodja »Glasbene Matice" v Ljubljani, g. dr. Josip Gerin, je imenovan kapelnikom c. kr. dvorne in mestne župne cerkve sv. Mihaela na Dunaju.
Dar. — »Pevskemu in glasbenemu društvu" v Gorici je daroval .Neimenovan" .z Krmina 8 kron. — Hvala mul
.BusskiJ kružok" naznanja svojim p. t. članom, da se vrši začasno pouk v. .pevskem in glasbenem društvu" v dveh oddelkih:
a)  v pondeljek in četrtek od 8—97» zvečer;
b)   v sredo in v soboto od 6—77a zvečer.
Prosto je vsakemu članu obiskovati oba oddelka. Pouk se pričenja in končuje točno ob naznanjenih urah; da se ne bo motilo, se prosi za točnost.
G. Labenskij, učitelj .Ruskogakružka" javlja, da priredi poleg navadnega tečaja še posebni tečaj za učenje ruskega jezika vsaki ponedeljek,  torek   in   petek   od   6V,— ^1U
zveč., kjer se bode predavalo o ruski literaturi in čitalo ruske prve pisatelje.
Za ta poseben tečaj naj se oglase oni, ki ruski samostojno Citajo, v pisarni dr. H. Turna.
Kmetijski shod t Profila!. - Na povabilu vinarskega in sadjarskega društva v Prvačlni bode imel g. Anton Štrekelj, potovalni učitelj za kmetijstvo, prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. ob 3. pop. tam javno predavanje. Govoril bode o vzgoji vinogradov na amerikanski podlagi in o pogreških, ki jih delajo vipavski vinogradniki v tem oziru. Razun tega bode odgovarjal po predavanju na različna vprašanja, ki se bodo stavila v kmetijski stroki. Debate se udeleži lahko vsakdo. Našim kmetovalcem svetujemo, naj se udeležijo vsi tega shoda, ki mu prinese za njegovo gospodarstvo gotovo mnogo novih naukov.
Deželni ibor. (Konec) XV. seja, dne 3. jan. 1903. — Ta seja je trajala le dve uri, rešilo pa se je okoli 40 točk dnevnega reda. Kot prvi je utemeljeval posl. Faidulti na dolgo in široko svoj predlog glede" podpore kmetskim hranilnicam ter predlagal nujnost. Proti nujnost sta govorila posl. Naglos in dr. Turna, za pa posl. dr. Gregorčič. Posl. dr. Turna je povdarjal, da priznava veliki vpliv in korist Raiffeisnovih hranilnic in tudi neobhodno potrebo, da se deželni zbor s tem vprašanjem bavi in stori nekaj za to organizacijo. Ako bi pa glasoval za to, da se da nujnim potom majhna svota denarja, bil bi sam proti sebi nelogičen, ker je govoril vedno proti miloščinam, in posl. Faidulti je posebno apeliral na zbornico, naj nekaj da, če tudi še tako malo, kakor to prosijo berači. Ni prav, da dajemo miloščine, ampak treba je, da se deželni odbor bavi s to organizacijo, ker je nujno potrebno za nas, da se dvigne produktiviteta dežele. Velike banke ne morejo pomagati kmetu; kajti več kakor se kmetu denarja da, manj ga ima. In tudi te majhne posojilnice so koristne za kmeta le tedaj, ako se ta denar zalaga edino za to, da se dviga produktiviteta njegove zemlje. To pa se ne dogaja, ako so te hranilnice v rokah enega stanu in mu služijo kot prvo sredstvo v političnem boju. Ne smemo pri-znavati nujnosti, paC pa se moramo s stvarjo resno baviti. Sramota je sicer, da se s tem vprašanjem nismo še bavi!/, ali faktum je to. Izvolimo si odsek iz mož, ki so se že bavili s tem vprašanjem, da se napravi statut, na podlagi katerega bode potem deželni odbor te blagajne podpiral od slučaja do slučaja. Prvi pogoj razvitku teh blagajn pa je, da so v nepristranskih rokah, in da stvar razmot-rivamo s treznega finančnega stališča. Oni fini opazovalec kmetskega življenja Emil Zola je že davno rekel: Vi ugonobite kmeta, ako mu denar posojate; vi pomagate kmetu najbolj, ako ga izobrazite; kajti, ali hočete kmeta, ako ne zna adirati in subtrahirati, postaviti za načelnika denarnemu zavodu ? Duhovniki pa pri   vsi  svoji  ljubezni do kmeta
istega niso naučili Citati in pisati. Z vapre-jetjem učiteljskega zakona hočemo pomagati učiteljstvu, da bode isto naše ljudstvo izobraževalo. Vsporedno s tem pa lahko raz-motrivaroo tudi finančno vprašanje ter napravimo to leto statut, po katerem bomo podpirali to organizacijo. Kot naprednjak mora biti za ustanovljanje Eaiffeisnovih blagajn, ali kot tak mora tudi skrbeti za to, da gre tu res le za povzdigo in izobrazbo ljudske mase, in zato mora biti,, ako je pri kaki taki blagajni udeležen župnik, udeležen tudi učitelj ali tajnik. — Predlog posl. dr. Fai-duttija je padel z 8 proti 12 glasom. — V deželnem proračunu se je bila doklada na pivo določila z 2 K. Ker pa vlada najbrže ne dovoli te doklade, ampak k večjemu 1 K 70 v,rje posl.dr. Venuti predlagal tozadevno spremembo v deželnem proračunu, kar se je tudi vsprejelo. — Na to je bil vsprejet zakon, zadevajoč učiteljske razmere, soglasno tudi v drugem in tretjem čitanju, na kar so se vsprejele tri resolucije, tiCoCe se tega zakona, ki poživljajo vlado za podporo. Posl. dr. Turna je opazil pri teh resolucijah, da vlada za našo deželo ni še nič storila, da sploh ni vedela, da eksistira kaka goriška dežela, dokler je ni odkril Badeni s svojim prihodom. V eminentnem interesu vlade pa je, da skrbi za našo obmejno deželo, da ima ta dežela izobraženo ljudstvo, ki lahko Cita našo zgodovino in potem toliko bolj ljubi naša tla. Zaraditega vsekakor vlada ne bode mogla prezirati naših prošenj in da to nuvico, katero potrebuje naš narod, da dalje živi. — Med nadaljnimi točkami  so bile vsprejete:
1)  Zakon zastran pospeševanja govedoreje,
2)  resolucija, da vlada poviša deželno davščino na pivo na 3 K 40 v, 3) predlog, da poslanci z dežele dobivajo med zasedanjem deželnega zbora na dan po 16 K, oni iz mesta pa po 10 K, 4) predlog, da se da za pogozdovanje močvirjev v Furlaniji 3621 K. Podpore so se podelile med drugimi kmetijskemu društvu v Cerknem 2000 K, cestnemu odboru v Kobaridu za Čiščenje Idrijce 800 K, občini Idersko 800 K, občini Nemškirut 600 K za ceste, občini Ponikve 800 K za cesto Ponikve-Idrija-Bača in 200 K za cesto Po-nikve-Logaršče-Rakovec- Klavže, vinorejskim društvom v Naklem in Vel. žabljah pa po 200 ;'. Druge prošnje, med njimi posebno one viiofcošoleev, so ae ali odklonile ali pa oddale deželnemu odboru v rešitev. Sprejela se je tudi resolucija na vlado, da ustanovi v Gorici slovensko in laško gimnazijo in realko. Vsprejel se je zakon predlagan po posl. Grči, da se občina šempaska razdeli na tri dele, na Ozeljan-Sv. Mihel, Šempas in Osek-Vitovlje. Prošnja občine Vel. Žabelj za ločitev od Sv. Križa pa se je oddala deželnemu odboru v nadaljno preiskovanje. Posl. dr. Turna je navajal, da so pri Vel. Žabljah isti razlogi za ločitev, kakor pri šempaski občini, da se torej neenako postopa.
(Dalje v prilogi.)
ter se sprebudil zarano sicer skb, toda broz vročnice. Sestra je takoj odposlala jednega svojih služabnikov nazaj, kakor je dejala, po novo zdravilo po »ba-ziliščno jajce,« o katerem je trdila, da povrne moč celo ljudem, ki imajo že umreti, sama pa je hodila po gradiču z jedno roko vso otrpnelo, sicer v posvetni obleki, ki pa je bila zelo podobna samostanski. Pri pasu je imela obešeno čutarico in molek. Govorila je kaj dobro poljski ter izpraševala služabnike vneto po Zbišku in Danuši, kateri je pri tej priložnosti darovala rožo iz Jerihe. Drugega dne, ko je Zbišek spal in je deklica sama sedela v obednici, je prisedla k njej in rekla:
»Bog vas blagoslovi, gospodična. Nocoj po noči, ko sem bila že odmolila očenaš, se mi je sanjalo, da sta v snežnem metežu prišla k vam dva viteza. Jeden je dospel prvi ter vas je ogrnil z belim plašora, drugi pa je dejal: »Jaz vidim le sneg, toda nje ni tukaj« ter se vrnil.«
Danuša, ki je bila Še zaspana, je odprla široko svoje plave oči in vprašala:
«Kaj to pomeni ?«
»To pomeni, da vas dobi on, ki vas najbolj ljubi.*
»To je Zbišek!« odvrne deklica.
»Ne vem, v lice ga nisem videla; videla sem samo beli plašč, potem pa sem se zbudila, ker gospod Jezus mi vsako noč pošlje, bolečino v nogo, roko pa mi je že povsem odvzel, c
»Ali vam oni balzam ni pomagal?«
»Meni ne pomaga, gospodična, niti balzam, ker imam to pokoro za svoj greh, in ako hočete to izvedeti, pa vam povem.«
Danuša je pokimala z glavo in »sestra« je pripovedovala:
»V križarskem redu so tudi služabnice, ženske, katere sicer ne delajo obljub ter se morejo celo orno-žiti, toda po naročilu bratov morajo izvrševati dolžnosti svojega reda. A ona, katero ima doleteti taka milost in čast, zadobi pobožen poljub od brata-viteza v znamenje, da mora odslej z besedo in dejanjem služiti redu. Oh, gospodična, tudi mene je imela doleteti tako velika milost, toda jaz sem v svoji grešni trdovratnosti, namesto da bi to hvaležno sprejela, storila velik greh ter s tem navalila n&-se kazen.«
»Kaj ste storili?«
»Brat Danveld je prišel k meni ter me hotel po določbi reda poljubiti, jaz pa, domišljuje si, da to dela v drugo svrho, sem vzdignila proti njemu svojo brezbožno roke .. .«
Pri tem se jame trkati na prsi in ponavljati:
»Bog bodi milostijiv meni grešnlsil«
»Kaj se je zgodilo?« jo   praša Danuša.
>Roka mi je takoj omahnila in od tega časa sem hroma. Bila sem mlada in bedasta ter tega nisem vedela, vsekakor pa me je doloteia božia kazen. Radi tega, ako bi se ženski zdelo, da jej brat iz križarskega reda hoče tudi storiti kaj slabega, naj mu le ne nasprotuje, njo doleti kazen božja.«
Danuša je poslušala te pripovedanje s strahom in trepetom, »sestra« pa je vzdihala in nadaljevala
»Še sedaj nisem stara, ker imam Be le trideset let, toda Bog mi je ob enem z roko odvzel. tudi lepoto in mladost.«
»če bi ne imeli roke pohabljene,« reče Danuša, »ne mogli bi se še pritoževati.«
Na to je nastalo molčanje. Nakrat pa spregovori sestra, kakor bi govorila sama sebi:
»Zdelo se mi je, da vas je ogrnil nekak vitez z belim plaščem. Nemara je bil to Križar. Tudi oni nosijo bele plašče.«
»Nočem Križariev niti njihovih plaščev,« jej odvrne deklica.
Daljši razgovor jima pretrga zdravnik Višonjek, kateri, stopivši v sobo, pokiina Danuši z glavo ter reče :
»Zahvali Boga ter odidi k Zbišku. Zbudil se je ter hoče jesti. Mnogo bolje mu je že.«
In ?>< je bila tudi resnica.
Zbišku je odleglo in zdravnik Višonjek je bil uverjen, da ozdravi, kar mu neki nepričakovani slučaj prekriža vse nadeje in račune. H kneginji so dospeli poslanci od Juranda s pismom, ki je obsegalo same slabe in strašne novice. V Spihovem je bil zgorel jeden del Jurandovega dvora in njega samega je pri požaru ranila goreča glavnja. Duhovnik Kaleb, ki je v njegovem imenu pisal pismo, je sicer dodal, da utegne še ozdraviti, da mu je pa ogenj drugo še zdravo oko tako obžgal, da mu je le malo svetlobe še ostalo v njem in da mu grozi popolna slepota.
Radi tega pozivlje Jurand hčerko, naj pride hitro v Spihov, ker jo hoče še videti poprej, dokler ga popolnoma ne objame tema. Pisal pa je tudi, da bo morala odslej stalno ostati pri njem, zakaj vsak slepec, ki prosi dobre ljudi le skorjico kruha, ima nekakega dečka, ki ga vodi in mu kaže pot, čemu naj on ostane brez te poslednje podpore in umre med tujimi ljudmi? Končno se je tudi zahvaljeval ponižno kneginji, da je odgojila njegovo hčerko kakor prava mati ter jej vrhu tega Še obljubil, da pride, dasi slep, še enkrat v Varšavo, da se zgrudi kneginji k nogam ter sebe in Da-nušo še za prihodnje priporoči njeni milosti.
Miga „tmr it. 4. z Im It januarja
1103
Odgovorilo se mu je, da razdelitvi občine Sv. Kriz nasprotuje vlada, med tem ko je ista v razdelitev občine Šempas privolila. Kot zadnja točka se je predlog posl. Štreklja za regulacijo Vipave izročil deželnemu odboru, da ukrene potrebno. Nerešene peticije so se na predlog posl. dr. Gregorčiča oddale de2elnemu odboru. Na to je imel deželni glavar zaključni govor, v katerem je slavil delo deželnega zbora kot naravnost čudovito. Spominjal se je raimogredč tudi opozicije nar prednih slovenskih poslancev, ki so mu jako neljubi gostje. Slovenskim klerikalcem pa je posvetil te-le besede: .Tudi Vam} gospodje,-izrečem mojo hvaležnost za mirno, izdatno sodelovanje. Lepa hvala in srčen pozdrav, gospodje!" Itolrjfcratn^ cesarja, se je to zasedanje deželnega zbora zaključilo.
Roškemu krožku je daroval g. Valentin Kumar, vpok. c. kr. učitelj v Gorici, 10 kron. — Srčna mu hvala !
Trgovflko-obrtua zadruga t Gorici je pričela z novim letom svoj VI. odsek; v 8 dneh je pristopilo že 722 deležev po 300 K, kar daje glavnico K 216.600, Pač prekrasen začetek t
Z novim letom izplačuje deleže I. odseka in jih je izplačala v 8 dneh okroglo 120.000 K. — Vsak delež irna dobička 40 K, t. j. vplačanih je bilo v 260 tednih 2G0 K, a ob sklepu odseka je bil vreden 300 K. Ali ni to krasen način za varčevanje ? Posebno manj premožni, ki imajo tedenske,, ali mesečne plače, naj jemljejo take deleže, ker sicer večina ne prihrani nič.
V I. 1902. je zadruga presegla promet — 4,000.000 (štiri milijone) kron. Lepšega priporočila ni mogoče napisati nego ga dajejo ta števila.
O občinskih volitvah v Nabrežini. ~ Iz Nabrežine nam pišejo:
Ker dopisnik »Soče" z dne 3. t. m. ter .Primorca" z dne 29. pr. m. ni povedal popolne resnice o načinu volitve v starešinstvo v Nabrežini, hočem podati resnična dejstva o teh volitvah iz vzroka, da se ne bode godila krivica prepirajočim se strankam.
Kakor povsodi, tako so tudi v Nabrežini že pred leti nekateri občinarji začeli razvijati živahno agitacijo za obč. volitve, z namenom, zasesti tako zaželjeni županski stol, kajti vodilna misel tistega, ki se najbolj briga zasesti starešinstvo mesto, je kolikor toliko tudi, da bi se počasi povspel na atron*.
Kar se sorodstva županovega tiče, ni povsem tako, kakor trdi dopisnik »Soče* in »Primorca*, malce drugače, oglejmo si sedaj resničnost načina agitacije obeh strank.
Županovo sorodstvo je ob pravem času gledalo na to, da se ne pride nikjer do nasprotja, kar je lahko umevno ob takih prilikah, vsled tega se je posvetovalo z nekaterimi volilci, ob tej priliki tudi vprašalo za ¦ •^bro mnenje g. F. N., kateri se je takoj ob začetku izrekel, da prevzame kandidaturo
v. II. razredu, pa ob jednera pristavil, da se brez Lahov v Nabrežini lahko odpravi.
Ob drugi priliki pa je g. Fr. N. izjavil, da ne kandidira, ker je trgovec in bi ko takemu škodovalo, ako bi se mešal preveč v volitveno gibanje, pristavil pa je tudi, da se ne bode nikjer utikal na nobeni strani in pusti vso zadevo pri kraju — s svojo možko 1&še;aio^tB^^                              potrdilo
segel v roke, kot dokaz značajnosti.
Gospod Fr. N. pa je bore malo časa držal svojo besedo — ter se vrgel z vso silo v agitacijo, katero je vprizoril proti dani besedi. No, tega mu ne zamerimo, da je tako ravnal, saj je še mlad in brez skušenj v polit, življenji-------   _          __________ ___
Kar je meni znano, se ni tedaj sorodstvo županovo v nobenem razredu brigalo; kajti za prvi razred so bili kandidatje dogovorjeni dan pred volitvijo ter se je sklenilo namesto Favetija voliti Tomaža Bošketija: drugi stan pa se je od nekaterih občinarjev spremenil volilni program vsled tega — da bi lažje taisti, ki so najbolj delali z vsemi močmi v tem razredu, zajahali ovenčani županov stol. Kajti novo izvoljeni starašina Fa-vetti je dober in gotov glas za taistega, ki je spremenil program in ki željno čaka za izpraznjeno mesto župana.
Tako prvi razredi
Za drugi razred se je napravila lista kandidatov pri Tomažu Grudnu, in sicer brez sorodstva, tukaj se je napravil program popolnoma po mnenju in zahtevi Tomaža Grudna ter Jožefa Pertota, tako od večine odobren program pa sta omenjena zavrgla čez nekaj dnij in se zatekla k Favetiju, da naj jih on reši ter jim pomaga ustanoviti drugo stranko, da bi stala nasproti oni stranki, katero so pred nekaj dnevi sami ustanovili.
Ker sta zadnje dni pred volitvami izstopila iz stranke Gruden in Pertot — so bili prisiljeni ostali kandidatje poiskati si drugih kolegov, ampak ne štiri Italijane toda štiri poštene Avstrijce ter spoštovanja vredne može.
V tretjem razredu šele se je brigala županova sorodnost, in to, ker je prav in pošteno, ker jim je na tem ležeče, da Nabre-žinci v narodnem in gmotnem obziru napredujejo, zato so se postavili nasprotni stranki v mnenju, da je s svojo neprevidnostjo Nabrežini ne samo na narodnem ampak še več na gospodarskem obziru mnogo škodovala.
Jaz sem gotov, bodisi kdor hoče, da stopi na županski stol v Nabrežini s pogojem pridnega gospodarstva, da bode gledal na ugled Nabrežine, da mu bode sorodstvo današnjega župana skazovalo največje spoštovanje ter njegovo delovanje cenilo.
Želel bi, da ne bi sorodnikov župana nič žalilo, ampak da bodo stali vedno v prvih narodnih vrstah v boju za narodne uzore in v prospeh Nabrežine, kakor do sedaj.
Opomba uredništva. Dopis pri-občujemo kot protiglas dosedanjim poročilom
o volitvah v Nabrežini, zbog katerih se je imenovalo pogostoma in kritikovalo prav rodbino G. — S tem pa je stvar pojasnjena od obeh stranij, in ker smo prepričani, da zbog imenovanih volitev ne bo nikdo nasprotoval napredku Nabrežine, bodi ta stvar sedaj končana!
•Pevsko in glasbeno društvo* naznanja, da se bo vršila v petek skupna- vaja v društvenih prostorih. Zabavni večeri v Dre-herjevi dvorani, k katerim bodo imeli pristop člani in vpeljani gostje, bodo pa dne 23. t m. ter dne 6. in 20. svečana.
Brez vestnost klerikalcev. — Znano je klerikalno bojno geslo: .Naj raje vse hudič vzame, kar ni v Tiaših krempljihl* Gujfe zopet jeden dokaz.
Dandanes ve že vsakdo, ki ni zabit in neumen tako, kakor hočejo imeti kavči vse naše ljudstvo, da je delokrog hranilnic bolj omejen. Pečajo se najraje z večjimi posojili na dolgoletno vknjižbo. Obrestna mera je kar najnižja, toda pri posojanju vladajo jako stroge, ozke meje. Hranilnica jen. pr. posodila na neko posestvo 5000 K kot najvišji mogoč znesek, no vsaka posojilnica da rada za njo vsaj še polovico. Hranilnice so določene za vlaganje pupilarnih denarjev in sploh bolj stalnih svot. Zato so tudi obresti pri vseh hranilnicah nižje nego pri denarnih zavodih, ki so osnovani bolj na široki podlagi.
Tudi v Kranju imajo .Mestno hranilnico" s strogo določenim in omejenim delokrogom. — Za manjše kredite, zlasti osebne, za trgovino in obrt je tudi ta hranilnica kakor vsaka druga skoro brez pomena. — Ker pa je v Kranju precej obrtnije in trgovine, ki segata daleč čez deželne meje, so se združili trgovci in obrtniki ter ustanovili — kreditno banko.
Vsak Slovenec bi se moral v dno duše razveseliti tega novega pojava v gospodarskem napredku. Da, le čuditi se moramo, da smo Slovenci tako pozni v napredku na tem polju, ki edino more povzdigniti ves narod nai, — Mi v Gorici, ki dobro umetno pomen .Kreditne banke* v Kranju, pozdravljamo z odu-ševljenjem ta novi korak na lestvi našega gospodarskega napredka.
Ne tako kavcij .Slovenski List* se je srdito zagnal v novi zavod, smešeč ugledne odbornike drugega za drugim, dasi so sa^: Mgledni, izobraženi, imoviti, za blagor ljuds jk vneti možje, kakor da niso vredni, odvezati jermenje s čevljev domišljavega kranjskega dekana, tega proslulega eskamo-terja hranilnih knjižic. — In še nekaj. .S. L.* se nakrat boji, da bi ,K. b;* silno škodovala .Mestni hranilnici."—In zakaj vse to hujskanje? Edino v namen: škoditi slovenskemu narodu v njegovem najnujnejšem gospodarskem razvoju, hujskati nerazsodne meščane proti najboljšim sinovom mesta, motiti vodo za klerikalne ribice, vse po geslu:  Naj hudič vzame to  .Kreditno
banko", pa še .Mestno hvanilnico" povrhu, ako nimamo v njih izključno bestido mi rimski kavči!
Kavcl so — prlSll za nami. — .Gorica* je objavila obširno poročilo o zabavi na Silvestrovo v .Goriški Čitalnici". - Ne bomo se spuščali v polemiko s pretiranim in tendencijoznim hvalospevom, marveč konsta-tujemo sami, daje bilo vse bolje nego takrat, ko je (— po raznih iiradah solzavih -obsoje-valcev našega razkola 1. 1899.! —) osrečevala goriške Slovence nekdanja .sloga« v .Slogi*, — Ta napredek je vzbudila — konkurenca. In ako se danes včasih celo v Čitalnici povspnč iz vsakdanje zaspanosti ter ž velikim trudom in agitacijo dokažejo, da so še tukaj, tedaj je to zasluga — napredne konkurence. Brez te bi Čitalnica gotovo še huje životarila nego do 1. 1899., ko je gledala mizerija izza vsakega vogla čital-niskega gibanja. Zdaj se razni možaki veliko trudijo, da bi Čitalnica vsaj nekoliko opravičila potrebo obstanka, in agitujejo za udeležbo izven navadnega kroga celo na načine, ki so naravnost nedostojni, toda trudijo se, ker jih je sram konkurence, In da je tam vsaj nekaj tega — kar je »Gorica« porabila v tedencijozen hvalospev o mladini, ki se ni izneverila! — je zahvaliti slučaj, da so dorasli razni sinovi in hčere, ki potrebujejo zabave in družbe, pa se ne morejo ločiti od očetov, ki gredd danes z ožlindrano politiko čez drn in stm. Mi želimo vsem skupaj vsa-kikrat obilo zabave in smo uverjeni, da bo marsikdo mladih v malo letih povsem obsojal sedanje politično stališče svojih starih. Takrat bomo zopet skupno orali to trnjevo njivo slovenskega narodnega in gospodarskega življenja goriških Slovencev.
.Gorica« pa je priznala — jej je menda le ušlo! — da isti večer ni bila edino v Čitalnici Silvestrov« zabava med goriškimi Slovenci, kar kaže, kako napredujemo v Gorici...
O dostavku zopolno .sloge" spregovorimo v posebnem članku, tu le naglašamo: da so prišli klerikalci za nami, Kaj smo mi nagiašali ob raznih prilikah? Isto nehote priznava zdaj .Gorica*. — Torej dve zabavi smo imeli na en večer, in vendar obe dostojni, obe lepi, udeležba obilna itd. — V Čitalnici baje niso našli vsi prostora, pri Jelenu je bilo polno brez vabil. Ali ni prav, da je tako, da je — razdeljeno? In ako bomo Slovenci tudi zopet jedtnt, kar tudi bo, samo da pod drugačnimi pogoji, na drugačni podlagi, nego meni .Gorica*, tudi tedaj bomo morali imeti na dveh, ako ne celd na treh krajih (v delavskih društvih!) Silvestrove zabave in ne samo eno, kakor je citati iz onih vrst v klerikalnem trobilcu. Napredek slovenskega življa v Gorici je le v tem, da imamo lahko po več podobnih zabav obenem za različne sloje in potrebe, in vse naj bodo lepe, udeležba obilna tako, da bodo prostori raje premajhni nego dovolj
Ko jej je zdravnik Višonjek prečital to pismo, ni mogla kneginja dlje časa ni besedice spregovoriti. Nadejala se je, da Jurand, ki je po petkrat ali šestkrat vsako leto obiskal svojo hčerko, ko na bližnje praznike zopet pride, na njeno in knezovo prigovarjanje privoli, da se Danuša omoži z Zbiškom. Med tem pa to pismo ni le razdrlo njenih nad in nakan, marveč jej je pretilo celo, odvzeti Danušo, katero je ljubila kakor svojo hčerko. Prišlo jej je na misel, da jo nemara namerava Jurand omožiti s kakim bližnjim sosedom, da potem preživi pri njima svoje poslednje dneve. O ZbiŠku ni bilo niti misliti, da bi že mogel odriniti v Spihov, kajti rebra so se mu še le komaj jela celiti, sicer pa tudi ni mogel vedeti, kako bo ondi sprejet.
Kneginja je vedela, da mu Jurand ob svojem času ni hotel dati Danuške, ter jej je celo rekel, da vsled nekih tajnih vzrokov ne dovoli, da bi se ona vzela. V tej svoji bolesti je dala poklicati najstarejšega izmed poslanih ljudij, da ga temeljito izpraša o Špihovski nezgodi in da nemara ob enem kaj poizve o Jurandovi nakani.
Zelo pa se je začudila, ko je vstopil na njen poziv povsem nepoznan človek, a ne stari Tolim, ki je za Jurandom nosil Ščit ter je navadno prihajal ž njim. Ta nepoznani tujec jej odgovori, da je bil Tolim v poslednji bitki z Nemci hudo ranjen in da se v Spihovem bori v smrtjo, pa tudi Jurand v svoji hudi bolezni nujno prosi, naj bi Danuša Čim najurnejše prišla domu, ker on neprestano manj vidi in čez nekoliko dnij nemara popolnoma oslepi. Vneto je prosil, da bi smel takoj odpeljati deklico, brž ko se konji nekoliko oddahnejo. Ker pa je bil Že večer, se je kneginja temu odločno uprla, a to zlasti radi tega, ker ni
hotela hudo razžalostiti Zbiška in Danušo z naglo ločitvijo.
Zbišek pa je že vedel za vse ter ležal v svoji sobi, kakor bi ga bil kdo s sekiro vdaril po glavi. Ko je dospela k njemu kneginja, vihte roke, in mu zaklicala že na pragu: »Ni je pomoči — ker je to njen oče,« je ponovil tudi on za njo kakor odmev: »Ni je pomoči!« kakor človek, ki pričakuje, da v kratkem umrje.
Toda smrt ni prišla, dasi se mu je v srcu nakopičila čimdalje večja žalost in so mu po glavi sprele-tavale čimdalje temnejše misli, nalik oblakom, ki zakrijejo solnce ter potemne vsako veselje na svetu. Zbišek je dobro vedel s kneginjo vred, da bo Danuška zanj izgubljena brž ko odide v Spihov. Tukaj so mu bili vsi naklonjeni, ondi pa ga Jurand nemara ne bo hotel niti sprejeti, niti slišati, zlasti ako ga veže dana obljuba ali kak drugi tajni vzrok, enak verski obljubi.
Sicer pa, kako naj tudi pojde v Spihov, ko leži bolan ter se komaj more ganiti na postelji? Pred nekoliko dnevi, ko mu je daroval knez milostljivo zlate ostroge in vitežki pas, si je mislil, da tedaj veselje premaga v njem bolezen, in kaj vneto je molil ter prosil Boga ljubega zdravja, da bi mogel kmalu vstati in se poskusiti s Križarji; sedaj pa je čutil, da mu ob enem z Danušo izgine tudi veselje do življenja in moč, potrebna za borbo s smrtjo. Pa napoči jutrišnji in pojutrišnji dan, pridejo tudi prazniki,* toda njega bodo še neprestano bolele kosti in prevzemala ga bo onemoglost, ker ne bo več one jasnosti, ki se sedaj Širi od Danuše po vsej sobi> niti te radosti v očeh, s katerimi jo je gledal.
Kako mu je bilo prijetno, kako sladko, vprašati jo večkrat na dan: »Ali sem ti drag?« ter videti, kakoi si je sramežljivo zakrivala oči, kako se sklonila terj
mu dejala: »Čemu bi ne — Zbišek!« Sedaj mu ostane le tuga in bolezen, sreča pa odide ter se več ne vrne.
Solze so se zalesketale ZbiŠku v očeh ter mu polagoma strkljale navzdol po licu, potem pa se je obrnil h kneginji in dejal:
»Milostljiva gospa, jaz si že mislim, da Danuške nikdar več ne zagledam v svojem življenju.«
A kneginja, vsa v skrbeh, mu odgovori:
»Da, ne bilo bi nikako Čudo, ko bi umrl od žalosti. Toda gospod Jezus jer usmiljen.«
Čez trenutek, hote ga nekoliko obodriti, je dodala :
»Ako bi Jurand umrl poprej nego ti, bi prišlo oskrbovanje deklice v knezove roke in moje in midva bi ti deklico takoj dala.«
»Ako bi on umrl!« vzdihne Zbišek.
Toda nakrat mu neka nova misel šine v glavo. Dvigne se nekoliko na postelji ter reče s spremenjenim glasom:                       %
»Milostljiva gospa!...«
Med tem priteče Danuša ter jokaje se, jame klicati že na pragu:
»Ti že veš vse, Zbišek! Oh, kako mi je žal očeta, kako pomilujem tudi tebe, revček!«
In ko je pristopila k njemu, jo objame Zbišek s svojo zdravo roko ter reče:
»Kako mi bo mogoče prebiti brez tebe, deklica? Saj nisem prišel semkaj kozi gozde in čez reke, nisem napravil obljube in ti doslej služil radi tega, da bi te zopet izgubil. Toda meni ne pomaga niti jok, niti žalost, da, niti sama smrt, kajti ako tudi trava poraste nad menoj, moja duša te ne. pozabi niti na dvoru Gospoda Jezusa, niti v naročju samega Boga Očeta!... Ponavljam ti, da ni pomoči, toda mora vsekakor priti, kajti brez nje nastane slo! Slab sem Še
veliki. Ali ni temu take? — Do dveh zabav smo že prišli, do tretje pa ni več daleč! Tak bodi naš napredek v Gorici!
T Cerknem so zmagali pri občinskih volitvah klerikalci Radi tega triumfujejo klerikalni listi, kakor da bi se bilo kdo ve~ kaj zgodilo. Ali kaj je pravzaprav ? To je, da so si pridržali Cerkno, katero so že imeli. Torej le ohranili so si nekaj, pa tak krik in hrup! Kažeta pa ta krik in hrup, da mora stati klerikalstvo v cerkljanski občini na jako oslabelih nogah, ker drugače bi tako ne kričali. To kaže tudi, da so se že bali za svojo trdnjavo ter se vesele, kakor da bi jo bili že od kraja pridobili. Govorijo tudi o hudem pritisku od narodno-napredne strani. No, vsa čast onim nevstrašnim možem, ki se ne bojijo krdela cerkljanskih nuncev ter pogumno stopajo na volišče, čeprav jih grdogledijo in grdo ravnajo ž njimi celo taki možje, ki bi tega po poklicu nikakor ne si^eli. Sopačzna-čajni naSi ljudje, ki se ne boje pokazati svoje moštvo, kjer koli treba. In to moštvo zmaguje, kar nam kaže strah klerikalcev ob času volitev in pa njihovo veselje sedaj po zmagi, za katero so trepetali kakor trepetlika na vodi. Ta njih©-* strah in pa ona možatost naših mož pa sta nam lep up za bodočnost 2
Kaj »»orle©* vse skrbi! — Kavči okoli .Gorice* bi najraje videli, da bi .Soče* ne bilo, no vkljub temu jih zelo skrbi, ker ne izhaja zopet trikrat na teden. Tudi jo skrbe naši naročniki, češ, da dobe za svoj denar premalo berila, skratka, da je .Soča* predraga!
Pač same nepotrebne skrbi. .Soča* je le vedno ceneja nego .Gorica", dasi ima ta razne katoliške, tiskovne in Se druge sklade na razpolago, »Soča* pa ima edino svoje zveste naročnike. — »Soča* je prinesla frni dvakrat več berila nego .Gorica", torej bi morala v primeri veljati 16 K. — Letos .Soča" tudi prinese berila za dve »Gorici*. Torej že po količini »Soča" mnogo bolje skrbi za svoje naročnike, a kar se tiče notranje vrednosti, je pač noben pameten človek ne bo primerjal s čorbo, katero ponuja »Gorica* svojim vrednim ovčicara.
Pa tudi v primeri z vsemi lokalnimi listi na slovanskem jugu je »Soča* jako cen list. Klerikalni »Slovenski List* v Ljubljani je tednik, pa stane 8 K. — Kako je to, da »Gorica* ne varuje raje teh klerikalnih naročnikov in jo skrbe le ti grdi liberalci? — Hinavka! — In ako primerjamo »Sočo* z vsemi hrvatskimi listi, se prepričamo, da je v primeri najcenejši list. Pa vprašamo še: Kateri list daje naročnikom brezplačno tako lepo darilo kakoršen je naš »Kažipot*? — Ni ga!
»Soča* in .Primorec* sta I. 1902. plačala okroglo 1500 K na račun deficita prejšnjih let Letos mora znašati preostanek najmanj 3000 K., kajti račune hočemo spraviti v pravi red, da bo listoma ustvarjena podlaga za — lepši bodoči razvitek.
To pa jezi »Gorico*, ker je revica vvednem strahu pred našo kontrolo. Zato išče in stika, kako bi mogla škodovati. Toda povemo jej: Vse zaman ? Ako enega kavči premotijo, ali terorizujejo, se oglasita dva nova. Božji blagoslov raste! Le jezite se, samo počiti jeze ni treba!
Bohinjska zelenica. — Dne 7. t. m. se je sešla pri Sv. Luciji zopet komisija, ki ima nalogo nadaljevati politični obhod na progi bohinjske železnice do Gorice. Dež. odbor zastopa v tej komisiji poslanec La-panja.
Mesto poštnega odpravnika. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (DI/4) v Kojskem, pol. okraj Goricarprotipogodbi in kavciji-400 kron, letna plača 550 kron, uradni pavšal 140 kron, letni pavšal 504 kron za selškega pismonošo ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev.
Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Primanjklaj družbe sv. Cirila in Metodlja. — Družba sv. Cirila in Metcdija je sklenila minolo ieto svoje delovanje s primanjkljajem, ki znaša 1069 K 60 stot. Na pomoč družbi, da se primanjkljaj ne pomnoži, ampak pokrije!
Našim posojilnicam in hranilnicam. — Ljubljanska kreditna banka razpošilja ravnokar na naše posojilnice in hranilnice sledeči poziv:
»Dovoljujemo si poročati Vam, da je c. kr. deželna vlada za Kranjsko odlokom od dne 19. marca 1. 1. dovolila spremembo naših pravil, v katerih se nahaja tudi novi stavek o ustanovljenju kreditnih društev in da torej ni nobenega zadržka več, zakaj ne bi smelo kreditno društvo slov. posojilnic pri ljubljanski kreditni banki začeti s svojim delovanjem. Vsled tega dovoljujemo si opozoriti Vas na ustanovni občni zbor diskontnega društva slovenskih posojilnic, kateri se je vršil dne 15. decembra 1900 in na katerem je bil g. Ivan Knez, veletržec in člen upravnega sveta ljubljanske kreditne banka v Ljubljani, voljen predsednikom, gospodje: Ivan Hribar, župan ljubljanski in predsednik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani; dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju; dr.Henrik Turna, odvetnik v Gorici; Franjo Jo št, revizor slovenskih posojilnic v Celju; Fran Kollmann, veletržec in člen upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani; Ladislav Pečenka, ravnatelj ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, odborovimi členi, ter Vas uljudno vabimo, da javite svoj pristop h kreditnemu društvu in da blagovolite v : t svrho priloženi list izpolniti in nam dopo-slati. Ne le, da so se za ustanovitev omenjenega društva živo zanimali vsi zastopniki slovenskih posojilnic, opozarjamo Vas še posebej na to, da so se slična kreditna društva povsod obnesla, tako n. pr. kreditno društvo čeških  posojilnic  pri  Žiraostenski   banki  v
Pragi ter da so splošno olajšala in razširila kreditni promet Pri naših posojilnicah ne zavzema še menica pripadajočega jej mesta; treba torej, da si posojilnice stavijo za nalogo zlasti delovanje v tej smeri, da zadobi naloženi kapital potrebno mobilnost V nadi, da čim preje in kolikor možno natančno izpolnite priloženi zglaševalni list in nam ga dopošljele, beležimo z odličnim spoštovanjem Ljubljanska kreditna banka."
Pozdravljamo prav iskreno to s strani Ljubjanske kredine banke zapričeto akcijo, ki ima važen gospodarski pomen. Kakor kažejo koroške posojilnice, ki so se hotele pri-klopiti ondotni zvezi nemških posojilnic, nastala je že zdavna prav živa potreba, da se kreditne razmere  naših  denarnih   zavodov
uravnajo. Izražamo upanje, da naše posojilnice ne zamude te prilike, ker tako lahko primerno razširijo svoj delokrog.
Samomor. — V soboto zvečer se je vstrelil Karol Štepanek, »Fiugelhornist* pri godbi tukajšnjega pešpolka št 47. Zadel se je smrtno, ali ni takoj umrl, marveč čez nekaj ur v vojaški bolnišnici, kamor so ga nemudoma prenesli. Pokojnik, Čeh, ki je imel šaržo narednika, je bil izvrsten muzik, ki je žel s svojim »rogom* vselej obilo hvale, Zbog svojega priljudnega občevanja je bil tudi jako spoštovan v krogih, v katerih se je gibal. Služil je že 13. leto. Ustrelil se je baje radi tega, ker je trpel na neki bolezni, katero je smatral za neozdravljivo, in pa, kakor pravijo, ga ni mogel nekdo njegovih višjih trpeti. Pogreb v ponedeljek po-poludne je bil jako lep. Mnogo vencev so položili pokojniku na rakev, pogreba pa se je udeležila vrsta vojakov, naredniki in drugi podčastniki tukajšnje garnizije v jako obilem številu ter mnogo častnikov. Vojaška godba ga je spremila do pokopališča; na pokopališču je imei govor vojaški kurat Za pogrebom so šli tudi tukajšnji mestni godci ter še več drugega občinstva.
Za Izseljence r Ameriko. — Dne 10. t. m. se je vrnil iz Amerike neki posestnik iz Strahomerja, ki je pripovedoval, da so v New-Yorku 400 izseljencev poslali nazaj. Sploh so vrnili vse, ki niso šli k svojim sorodnikom in znancem in ki niso inteli to potrjeno. Izseljence so vse izmerili, predno so jih poslali nazaj. Vrnila se jim je samo voznina za vožnjo po morju. Dotična komisija v New-Yorku ravna jako strogo z izseljenci, posebno s slovenskimi.                 ,SI. N.*.
V PostoJIno se preseli g, dr. Fran Piki, odvetnik v Marenbergu. Dne 15. fe-bruvarja otvori tam svojo pisarno t hiši g. Ant Ditricha.
.Narodna čitalnica* v Vipavi. — Pri občnem zboru dne 5. januvarja 1903. izvoljen je bil sledeči odbor: g. Juraj Hus, predsednik; g. Ivan Nosan, podpredsednik ;gd. Amalija Kotlušek, tajnica; g. Anton Skala, blagajnik; gg. Karol Maver, Anton Hrovatin in Frane Punčuh odborniki. Iz poročila blagaj-nikovega se posname, da je bilo v leu 1902
816 K 76 h dohodkov in 790 K 67 h stroškov, torej prebitka 26 K 9 h.
Za porotno zasedanje, ki prične dne 3. febr. t. I. v Gorici, je določeno 14 obravnav, ki bodo trajale do 3. do 14. februvarja.
Poslopje nekdanje okrajne sodnljo se podira. Sedanji lastnik je hotel poslopje predelati, ali pri popravljanju so jemali kamenje iz tal ter razdevali spodnja okna. To pa je provzročilo, da se je začela stena v ulici Sv. Antona nasproti Kopačevi hiši iz-bočevati ter je včeraj nastala velika nevarnost, da se posuje cela nekdanja »prebira*. Delavci so zbežali, potem pa so podprli poslopje ter zaprli promet po ulici Sv. Antona in po ulici Croce.
Bralno društvo »Zarja*~t Koprivi vabi na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil dne 18. t m. v društveni sobi točno ob 4. uri pop. s tem dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika; 2) tajnikovo in blagaj-nikovo poročilo; 3) razni predlogi; 4) volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi pred-sedništvo.
, Ban ca cooperatlva agrleola*. — V Gorici so ustanovili Lahi denaren zavod pod takim naslovom. Kakor čitamo v laških listih, je zasnovana ta banka na demokratični podlagi. Predsednik zavodu je dr, Nurdini v Gorici,   podpredsednik   pa Vergna iz Fare.
Drobiž. — Al. M. iz Opatjegasela, 45 . let star, se je javil sam tukajšnjemu redar-stvu, ker ga je iskala sodnija radi tatvine 3 oblek v vrednosti 160 K, storjene prejšnjemu županu M. — Po telefonu se je govorilo v Gorici lansko leto 96814 krat; telefon ima abonentov 96. — Brzojavk je odšlo iz Gorice tekom lanskega leta 23.000, došlo pa jih je 33.600. — Godci goriške mestne godbe zahtevajo povišek letnih dohodkov, in sicer za vsakega na 80 K. Ako se jim ne ustreže do začetka febr., izstopijo vsi iz mestne godbe.
Cen. čitatelje opozarjamo na današnji oglas znane lekarne Bela Zoltan-a v Budimpešti, kjer se je o Zoltanovim mazilom doseglo noprekosljive učinke. Steklenica stane 2 K v lekarni B. Zoltan, Budimpešta. Zaloga : Dunaj, lekarna Lugeck 3.
Razgled po svetu.
Spravne konference skončajo za sedaj tako, kakor se je pričakovalo, namreč da se načrt vlade odkloni. V Pragi je posredoval med vlado in Čehi minister Rezek. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je odklonil načrt, v Brnu so sklenili resolucijo, s katero tudi odklanjajo K6rberjev načrt, Nemci pa tudi ž njim niso zadovoljni. Sedaj pa je še drugo vprašanje, namreč če odnehajo Čehi od obstrukcije ali če ne odnehajo.
Izvrševalni odbor mladočeškega kluba je sklenil izvoliti pododbor, ki ima sestaviti primerne predloge za spremembe ter jih zastopati pri posvetovanjih z Nemci. Glede taktičnega postopanja imajo češki poslanci proste roke.
Sankeijonlranl zakoni. — wWiener Zeitung* objavlja tri sankcijonirane z^one,
in bolan, torej pa padi ti gospej k nogam in jo poprosi, naj se naju usmili, ker jaz tega ne morem.«
Ko je Danuša to slišala, je objela kneginji kolena ter skrila svoje objokano lice v njeni široki suknji; kneginja pa je uprla svoje otožne in začudene oči v Zbiška.
»S čim vama morem jaz skazati usmiljenje?c ga vpraša. »Ako bi ne pustila otroka k bolnemu očetu, nakopala bi si kazen božjo.«
Zbišek, ki se je bil na postelji nekoliko dvignil, omahne nazaj na vajšnico in nekaj časa ne spregovori niti besedice, ker mu je zmanjkalo sape. Kmalu na to pa sklene roke na prsih kakor k molitvi.
»Počij si,« reče kneginja, potem pa mi povej, kaj bi rad, ti Danuška pa vstani ter spusti moja kolena.«
Poslušaj, toda ne vstani, marveč prosi z menoj 1« se oglasi Zbišek.
Na to pa nadaljuje s tihim in pretrganim glasom:
»Milostijiva gospa!... Jurand mi je nasprotoval v Krakovu in nasprotoval bi mi tudi tukaj, toda ko bi me poročil oče Višonjek z Danušo... bi zamogla potem svobodno oditi v Spihov, ker potem bi mi je ne mogla vzeti nobena človeška moč.«
Te besede iznenadijo kneginjo tako močno, da je najpoprej vstala, na to pa zopet sedla, in kakor bi ne razumela dobro, za kaj tu gre, je dejala:
>Za rane božje! Duhovnik Višonjek?«
»Milostljiva gospa!...« Milostljiva gospa!« za-kliče Zbišek.
»Milostljiva gospa !« ponovi za njo Danuša, obje« maje kneginjine noge.
»Kako bi se moglo to zgoditi brez dovoljenja starišev?...«                                                              '
»Zakon božji je močnejši!« odvrne Zbišek.
»Bojta se Boga!«
»Edo je njen oče, ako ne knez; kdo je njena mati, ako ne vi, milostljiva gospa?«
In Danuška je zaklicala:
»Milostljiva mati!«
»Resnica je, da sem jej bila kakor mati,« reče kneginja, »pa tudi Jurand je dobil ženo iz mojih rok. Resnica! A ko bosta enkrat poročena, bo vse končano. Jurand bi se nemara celo razsrdil, vendar pa se bo moral pokoriti knezu, ki je njegov gospodar. Sicer pa tudi ni treba, mu to takoj povedati, marveč še le takrat, ko bi jo hotel dati komu drugemu, ali v samostan. Ako je napravil kako obljubo, ne bo on kriv, da je ni mogel držati. Nihče ne more nasprotovati volji božji... Za Boga živega... nemara je prav to volja božja!«
»Drugače tudi ne more biti!« zakliče Zbišek.
Toda kneginja, globoko ganjena, mu reče:
»Počakajta, da se nekoliko zavem! Ko bi bil knez tukaj, šla bi takoj k njemu in ga vprašala, ali naj dam Danušo ali ne ? Brex njega pa me je nekako strah. Kar sapa mi zaostaja, toda časa imamo vse premalo, kajti jutri mora deklica oditi! O, mili Jezus! Ako odide kot zakonska žena, vtegne biti končno mir. Vendar pa ne morem priti k zavesti, ker me je prevzel neki strah. Ali tebe ni strah, Danuška? Govori!«
»Toda jaz umrem brez tega!« zavpije Zbišek.
Danuška je vstala izpred kneginjinih nog in ker jej gospa ni bila samo milostljiva, marveč jo je celo nekoliko pomehkužila, za to jo je objela okrog vratu in* jo stiskala z vso močjo k sebi.
A kneginja jej reče:
Brez očeta Višonjka ne morem vama reči ničesar. Skoči hitro po njega!«
Danuša je stekla po Višonjka, Zbišek pa obrne h kneginji svoje bledo lice ter reče:
»Kar mi je bil odločil Gospod, to se zgodi; toda za to veliko tolažbo, milostljiva gospa, naj vas Bog blagoslovi!«
»Ne zahvaljuj me še!« odvrne kneginja, »ker še ne vemo, kaj se zgodi. Moraš mi pa tudi priseči na svojo čast, da ne boš branil Danuški, ako bo poroka, takoj oditi k njenemu očetu, da na njo in nase ne nakoplješ prokletstva božjega.«
»Prisežem na svojo čast!« reče Zbišek.
»Zapomni si pa tudi to: Jurandu naj sedaj deklica še ne pove ničesar. Dobro bo, da se ga ta novica ne dotakne naglo kakor ogenj. Mi pošljemo ponj iz Tehanova, naj pride z Danuško, na to mu sama vse povem, ali pa kneza za to naprosim. Ko bo videl, da ne more biti drugače, privoli. Ali ti ni bil že poprej nasproten ?«
»Ne,« odvrne Zbišek; »slutim, da mu bo celo drago, ako postane Danuška moja. Saj tega ne bo on kriv, da ni ostal zvest obljubi, ako jo je obljubil komu drugemu.«
Prihod duhovnika Višonjka pretrga daljši razgovor. Kneginja ga poprosi za svet ter mu jame vneto pripovedovati o Zbiškovi nakani. Toda duhovnik, ko je komaj slišal, za kaj tu gre, se je jel osuplo križati in je rekel:
»V imenu Očeta, Sina in svetega Duha!. i. Kako bi jaz to mogel storiti? Sedaj imamo advent.«
»Za Boga, to je res!« zakliče kneginja.
Nastalo je za trenutek molčanje in samo bleda lica navzočih so kazala, kako nemilo so jih dirnile besede očeta Višonjka.
Ta pa reče čez nekaj časa:
(Dalje pride.)
tifioce se prodaje erarnih semljiSC. Nadalje priobCUje naredbo minlsterstev financ in za notranje stvari v sporazumljenju z minister-stvi za trgovino, železnice in poljedelstva od 7. jan. 1903, tičoco se olajšav za poslopja z zdravimi in cenimi stanovanji za delavce.
Not opravilni red v sbornlcl poslancev? — Z Dunaja poročajo, da so vesti o sestavljanju novega'-opravilnega reda m zbornico poslancev istinite. Baje mislijo na to, da zbornica sama odobri ta novi opra-vilnik, ki je naperjen proti nujnim predlogom. Prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand, si po poročilih iz Budimpešte, mnogo prizadeva, da bi vplival spravljivo "na" Cehe in Nemce glede sporazumljenja v jezikovnem vprašanju. Imel je pogovore z odličnimi Češkimi politiki kakor tudi z voditelji Nemcev. Njemu je baje dana naloga, napraviti končno red v Avstriji.
Za staroslovensko bogoslužje. — Z otoka Krka jedoslo ,Ed." nastopno poročilo: »Kongregacija za obrede je v svoji redni seji, obdržavani dne % novembra 1902., potrdila vse odredbe in odloke biskupskega sinoda v Krku iz leta 1901. glede liturgičnega jezika, a posebno one pod poglavjem I., člen 2 Štev. 6, črka b, kjer se po redu navajajo župnije, uživajoče pravo staroslovenscine v sv. liturgiji.
Celjski slovenski gimnazij. — Pri komisijonalnem ogledu zaradi stavbe poslopja za celjski slovenski gimnazij je neki stavbni svetnik Butta označil kot najpripravnejsi prostor stavbišče g. Gologranca, ležeče v Gaber-jih tik vile g. dr. Dečka. »Slov. Gospodar'' govori na dolgo in na Široko proti temu, da bi se tu sezidalo poslopje za slovenski gimnazij. Zlasti napada poslanca vit. Berksa, da se zavzema za ta prostor in zahteva, naj se skliče shod spodnje-stajerskih zaupnikov, ki naj pokliče posl. Berksa na odgovor, Ur se naj izreče proti temu, da se gimnazij nastani zunaj celjskega mestnega pomerija in ki naj izjavi, da posl. Berks dela v tem vprašanju proti volji in na Škodo svojih volilcev. Zanimivo je, da zahteva »Slov. Gosp.% naj tega shoda ne skličejo celjski prvaki, če§, da je mogoče, da ima posl. Berks med njimi — somišljenike.
Zavesa kranjskih obrtnih zadrug je imela minoli četrtek svojo prvo odborovo sejo. Društvene prostore dobi društvo v obrtni šoli. V* kratkem priredi zveza predavanje. Predaval bo ravnatelj gosp. Šubic o motorjih na elektriko in plin. Sklenilo se je popraSati deželni odbor, kaj je z obrtno komisijo, ki je bila pred leti izvoljena v deželnem zboru v povzdigo obrti? Na shode raznih obrtnih zadrug bo obrtna zveza pošiljala govornike.
Izvoz Istrskega vina. — Poročila iz Poreča naznanjajo, da se je izvozilo v drugi polovici meseca decembra 1902. v Trst 3330 hI, v Pulj 881 hI, na Reko pa 399 hI vina. Skupno se je lani izvozilo iz Istre vina v Trst 66290 bi, v Pulj 19839 bi, na Reko 13291 hI.
Atentat v Madrida. — Ko se je spanjski dvor v soboto zvečer vračal v kočijah iz cerkve Buen Securso, je neki Feilo ustrelil proti drugi kočiji, a na srečo ni zadel nikogar. Redar, ki se je nahajal poleg napadalca, ga je po prvem strelu usekal s sabljo po glavi tako, da se je Feito zgrudil na tla. Feito je pozneje zatrjeval, da ni mislil
ubiti nobenega člena kraljeve hiše, marveč velikega ceremonierja Sotomajorja, kateri da mu je storil krivico. Napadalec je izpovedal, da se imenuje Feito, da je rojen v Posadu (pokrajina Oviedo na Španjskem), da mu je 35 let ter da se je minolega junija povrnil iz Meksike.
Obsojeni odvetniki. — Iz Mesine v Italiji javljajo: Tu se je dovršil po 79' sejah proce^-^Sgmtlej^ObtožeBfe-je bile*s«č odvetnikov radi tega, ker so pregovorilf staro raarkefco Cassibili, da podkupi sodne uradnike, da jej pojdejo na roko v nje mnogih pravdah radi dedSčine. Najlepše pri vsem tera-pa je to, da so ti odvetniki tistih 80.000 lir, namenjenih sodnikom in drugim sodnim osebam, sami spravili v žep. Glavna krivea sta dr. Patti in dr. Cattania, ki sta bila obsojena na 7 let ječe in 50.000 lir globe.
Književnost
•Nada* v Sarajevu je pričela svojo IX. letnico. Odslej izhaja samo v latinici. — O tem prekrasnem listu smo govorili že mnogo. Zato povemo le, da je v tej prvi številki jako laskava ocena o 1. št. .Slovana' in zagrebškega „Vienca\ Tudi prinaša sliko slavnega hrvatskega pisatelja g. Ljuba Babica (Šandor Gjalski), urednika „Vienca". — »Nado* imajo Že mnoga slovenska društva in kavarne. — Povsod bi jo morali imeti!
Zahvala.
Podpisani se zahvaljuje za izjavo in si šteje v čast priznanje slavnega bovškega starešinstva glede" upeljave cementnih izdelkov na Primorskem.
Ivan Vulč
' Čezsoča, dne 9. jan. 19&..
IVAN REJA,
gostilničar „Prl GOLOBU"
na voglu ulice Moielli.
Priporoča pristna   briška   bela In  trna
vina. Izborna kuhinja postreže o vsakem času
z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili.
Za  mnogobrojen   obisk se   priporoča
s'avn. občinstvu v mestu in na deželi.
E. LEBHERZ
Gorloa
tovarna u žig ali.e priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice
¦*- Apollo-*«
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Proti _
revmatizmu
je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo
Zoltanovo mazilo proti
protinu in revmatizmu.
Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjor ecI6 dolgoletno kopeli niso mogle pomagali.
Gena steklenico l K,
Glavna zaloga: leknnirt pri »('iuoiii medveda" Dunaj I., Lugeck 3,
Direktna Mlin rutNilljiKv
lekarnarja
Bela Zoltan
Budlmpsita.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
• « V.!a,ogi ima kave vseh v™** različne moke iz Majdidevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Oognac, pristna kranjski brinjeveo, domaČi tropinovec ton rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo -v to.stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec 7 SemeniSkl ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Ne več ku^ih očes, • • • protina in ozeblin
kdor stalno vporablja v svojih Čevljih
podplate iz asbesta
PcHba nogo, ki ho vpo-rablja asbostovega podplata.
Podoba nogo ki vporablja asbestov podplat.
1 par 60 kr.f dvojnat fl. 1*20
Gorica, Za vojašnico it & • • •  • • • Trst, na Korsu St. 27.
Anton Potatzky v Gorici.
Na »rodi Raltelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupavalllSa nimberfkegt In drobnMi blata ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
18 plsarnlce, kadilce in popotnike,
Najboljše Sivanke za livalne itroje. POTREBŠČINE
ia /crojate in tevljatjt.
Svetlnjlco. — Ro*nl venci. - MaSno knjižice.
tišna obuvala za vse letne Ease. Semena za zefenjave/trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho a in togih
tnr no AaSaH      »     a«;    o
ter na deželi,   i    35-8
Išče se spretnega korespondenta
za veliko tovarno.
Zahteve : Katoličan, star 23—26 let, neoženjen, popolno znanje Slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, splošna trgovska izobrazba, stenografija, lepa pisava, veselje in sposobnost do samostojnega dela.
Natanjčne ponudbe s sliko in spričevali je pošiljati na M. Haasenstein & Togler — Dunaj L
h »(Soriška ^isfapm" ff. (iabi-šče^ d
N—                               V Gorici                                   Ji
|\                             priporoča knjige:                                                                         VI
Slovensko-ruski slovar in slovnica,
priporoča knjige: OdseVl   I    Zofka Ky©<tei\ IV. knjige  »Salonske knjižicec. Cena
M. M. Hostnik. Cena po pošti K 5-50. Lev. Nik. Tolstoj. »Slovanske knjižnice« snopič 94-101. _    _       Cena po pošti K 3-50.
VeneG   SlOV.   pOVeStij.   V. knjiga. Cena po pošti K 1-20.
Knjižica za mladino. K*^^L^L*;
fin papir. -  Štiri knjige na leto za K 3-20.
KlfitfiV   nP7VP<*tnhp    R°raan I- del.  Str. 285 -  Spisal pisatelj IUGI.BV   U^VBblOOe.   »Zaobljube*  Ferdo   Beši6;  obsežnejši II. del v avgustu. Cena celoletnemu romanu K 3-20. Naročniki   ""' knjižice« K 2*40.
«Slov.
C*          Knjižice« iv s'&u._________________________                                                     J
Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom.    J
90
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga 2 omejenim jamstvom.
vo je sklenilo v skupni seji dne 28. dee.
re in
1901. tako:
vlos« se obrestujejo po 41/,*. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
._______na vknjižbe po 5Vt%, na varščino ali zastavo 6%,
na menice 6%. s Vi* uradnino. Glavni deleži koncem leta 6*.
Strni« 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleii po 20 K=158.640.— Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,879.213. — Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014.
,  Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.
*mmmm&mmw<
Anton Pečenko
Vrta* ulic* 8 — GORICA — Via Giardinti 8 priporoča
Ift črna vina ^OfflšF w«ll««Wli In iz vipavskih, <$®k Utarsklh furlanskih,          V          vBnogradov
Dostavna na dom in razpošilja po ielezniai na f se kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 Ulro? naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce.
Cm« niarM. Pastrstbs paiterM,
Najceneji izvir dobrih
IIm   s 3-letnim pismenim jam-Ui.   atvom
Hanns Konrad,
IOT1 V (V litMM — ¦•¦! il. 249.
(ČeSko). Lastne delavnice ur In fine mehanike, i Dobra rem. ura iz niklja gld. 3-75' Fina srebrna, rem. ura , 5-95 Fina srebrna ver.žica . , » M0 Budilnik iz niklja . . , 1 75 1 vrdka je oblikovana s c kr. orlom inr.a zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče oriznalnih p:sem. — Ilastroran cenik aastonJI
Naznanilo.
Podpisani,   večletni  gostilničar  v znani in zelo obiskovani gostilni
„Pri zlatem levu*'
na trgu v Kanalu sem otvoril sedaj vis-a-vis v svoji hiši na novo:
M
i^arol Praščik,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporofia vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Zagotavljani najboljšo in točno postrežbo z jedili. Točim pristna izvrstna domaČa črna in bela vina ter Dreher-jevo pivo v sodčkih. Imam gostom na razpolago elegantne sobe za prenočišče, shrambe za vozove in hleve za konje. V kratkem napravim na vrtu tudi kegljišče in krogljišCe.
Prosim za obilen obisk ter beležim z vsem spoštovanjem udani
Fran Ulaga,
lastnik.
i
I
i
Pozor!!
Podpisani Alojzij Korslka, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani si usojam naznaniti slavn. občinstvu, da je izšel moj bogato ilustrovam cenik xm lato 1903, ki se ga dobi na zahtevo zastonj. V zalogi imam najbolja zelenadna, poljska in cvetlična semena, katerih dobro kakovost jamčim. Izdelujem sveže šopke in vence s trakovi in napisi. Imam raznovrstne rastline v loncih, grmiče za okrašenje, izdelane in naravne palme ter vse v to stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
Otvoritev gostilne.
Podpisana naznanjata, da sta otvorila s 1. Jan. 1803
= GOSTILNO =
„AgU antični tre amlel"
za vojašnico št. 11
(bivSa gostilna ,,Tre amici".)
Izvrstna kuhinja. Najboljša briška in furlanska vina. Postrežba točna po zmernih cenah.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata
Ivcn In Terezija Culot.
Izvrstno delujoča gostilna ^Pfj zlatCffi ICVll"
===== v Kanalu v soški dolini "-
se daje v najem,   odnosn^ se tudi proda.
Gostilna ima velike hleve, obširen vrt, dvorišče In lO opremljen J h sob za prenočevanje tujcev.
Preskrbljena je z vso hlSno in
.............. gospodarsko opravo. •• ->.......
Y    Radi gradnja bohinjske železnice sa obata gostilni ^1
==========:   ia večji promet.   ===¦.:===:
Ponudbe sprejema lastnik
A. Križnic, Kanal.
Pfaff-ovi šivalni stroji
§^- aa najbolji. ""fLlj|
To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku ia od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kot 20-lelni poskuinji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot a Pfoffovlm.
Pfaffovi šivalni stroji jjg^i««^*^*«** Pfaffovi šivalni stroji &L?%L&T za domafio rab0 in
Pfaffnui ihffllni IttPIlil so posebno pripravni za umetno vezenje ri(tl!UYi  SIVdlHI fillUjI   (recaroirenje) ter se poučuje brezplačno.
Pfaffovi šivalni stroji -HSPS?--J?10^?^- "sak0 lovarno-
Nikar naj so ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova Šivalne stroje.
laloga Ifaffovih šivalnih in dmgih strojev v Boriti via luniGipio štev. 1
SAUNIG & DFKLEVA.
Popra-rljalnica Slf&Mlh strojev, drokolcs Nunska ulic* 14.
					73.	Dunaj-Trst		in obratno.							
Brzovlaki:     1			Osebni vlaki:          J				Postaje		Brzovlaki:			Osebni vlaki:			
2b   j   2*  j  4»   |			8   i   10  !   14  ;18b-16b|						lb  j   1*   ;   3*			7	9   j   13  |l5b		
7.001	8.251	8.15	1.10S 8401		9.05	ijrtr-      1	odh. Dunaj  . dob.		0.451	9.151	8.501	5.451	1401 7.50ll		
7.53	9.27	9.08	216:1042		10.31		Dnn. Novomesto		5.55	8,24	8.-	4 30|	12-22	6.20|i	
9.6G|	11.35	11.04	5-12 | 1.50		140		f Marz*»'scbla{r   .A 1 Gradec   •   •   - j ¦  iiaribor ... j		413	6.39	622	2 05	9.44	4.01 j	
11.411	1.26	1.05	9-081  540		5.10				2.07	4.31	4.22	10 101	7.-	12.40	
12.58	Ss.47	2.22	U42   8.		7-191	548			lMffl	3.10	2.58	7 45l	4.551	9.40	
2.12	4.14	3.48	1.50:10.08		9.39	7.35	Cetfe .... 1		11.32	1.32	1.30	5 26	2.35	7.29	
— 1	— 1	4.01	2*4;l0.22		9.53	7.49	I Laški trg    •   . 1		—	_	1.16	507	2.15	7.14	
— 1	—	—	%U\ 10.32		10.03	7.58	Rimske topi.   .		_	_	_	456	2.05	7.04	
2.4o|	4.48	4.25	2-56JH.07		10.1rI	8.11	i  Zidani most    . j		li.oal	1.   1	12.57	445	1-55	6.54	
—	—	i  —	3.07iH.18		10.30	!8.22	1 Hrastnik.   .   . |		—	_	—	418	1.30	640	
—	—	i 4.40	3.1511.26		lo-ifi	8.29	J Trbovlje		_	_	12.23	4.09	1*23	6*33	
—	—	4.4«	3.23:11.34		10.46	8.36	1  Zagorje		—	_	12.17	401	1.1M	6.26	
--	—	—	3.35JU.46 3.45j;ll.56		10-08	847	1  Sava .		j —	—	_	3 49	1.05	6*14	
—	—	5.03			ll.Ofl	8.56	1 Litjja .		1 —	—	12 —	3.39	12*56	6.05	
—	—	—	3.56; 12.07		11.19	9.06	Kresnice		_	_	_	328	12*46	5.551	
—	—.	—	4.09; 12.20		11.32	9.17	1 Laze .	i	_	i    —	_	3.15	12*35	543	
—	—	—	*.l9l, 12.30		11.42	;9.26	V Zalog.		_	—	_	3.05	12-26	5.33	
^ 511	o.b4	5.35	4.32U2.43		n.os	,9.35	doh.)  Ljub-  (odh.		1 9.53	11.50	11.29	2 53	12-15	5.22	
3.59|	b.bl>	5.40	4.54 12.58		12.35	1      7.351	odn.)  ljana  (dob.		9.45	11.45	11.23	2 37	11-20	5.05	8.57
—	—	—	—   ! 1.08		—	1      749	Brezovica   .   .		1   —	1   __	1   __	9M		_	844
—	—	—	5.13	1.17	1.01	8.02	Preserje .   .   .		j   —	—	—	2 15	la5ft	442!	8.32
—	—	—	5.29|	1,32	1.1«	1      9M	a Borovnica   .   .A			i   —	—	206	1049	i 4.30	8.21
—	6.53	6.341	6.10	2.12	2.01	8.57	¦ Logatec ... 1			j   —	10.40	143	iona	1 3.59	7.51
—	—	— j	6-27	229	2.20	9.15	T Planina  .   .   .			—	—	130	10*10	3.45	'7.38
—	—	6.54	640	241	2.34	9.30	Rakek    .   .   -h			-  110.23		121	9-59	3.33	7.26
—	V.28	7.10	7.01	3.01	2.59	9.53	I Poslojina    .   -•		—   .10.32'10.10			1.04	9-40	! 3.12	7.07
			V.1S	312	3.13	10.07	1  Prestranek .   .					12.50	9*25	2.56	654
b.44|	7.54	7.33	8.10	333	344	10.20|	1  Št- Peter    .   .a		8.20110.14		' 9.52	1240	9-14	2.43	1642
—	—	1  —	8.26	it 48	4.05		ˇ Gor. Ležeče    .T		- ! -		_	12.17	8-47	1 2.19	
—	8.28	j 8.01	8.59	4.08	4.27		Divača    ...		7.49 ! 9.35		9.18	11.561 8-2S		I 148	
—	1 8.40-j 8.131		| 9.13, 4.22		442		m Sežana   •   •   • 1		-  j 9.15		9.-	11.35   7'5L		!f 1.29	
—			9.24; 4-33		4.55		¦ Opčine   ...		I —      __			11.201 1'U		1.10	
			9.311 440		5.05		T Prosek   .   .    .J				8.44	11.09   7*15		12.57	
6.49	9.19| 8.38		9.57', 5.05		i 5.36		v Nabrežina .    .1		6.35 ' 8.47		832	10.51 ! 6.38		12.37	
		1 »•-	110.25	| b.3b	1 6.15	i	doh. Trst	. odh.	1 7.06	! 8.15	8.—	I 9.55	! 6—	111.80	
Žrebanje jutri
SreČkanje nepreklicno
15. januvarja 1903.
Glavni dobitek
krni 40.000 to
Umetno obrtnega Ha fi.
srečke po t K
priporočajo:
Gtnlilli,U.ft.JMa.V«licWs^fer&C»J.Pincl(erl8,
menjalnice v Gerici.
Amerikanski biikendorfski hitri pisalni stroj.
Pred nakupom pisalnega stroja ne zamudimo prilike pokazati oi najceneji, vsem zahtevam odgovarjajoči klaviaturni stroj.
Prednosti istega so: pisava lepa, cista in stalno vidna, sestav na barvaste valčke, menjajoče kolesce s črkami, najceneji stroški za vzdrževanje, največja prebojna moč.
GlavnPzastopnik za Avstro-Ogersko:
Oskar Htiffzky,  Dunaj
IV., Johann Straussgasse 36b.
Lastna popravljalnica. Prospekti zastonj In poštnine prosti.   -*•!
Mizarska zadruga J|| Naznanja slavnemu občinsti in založnikom po veliko zalogo         |JL		| v Boriti (Solkan) ro, gospodom trgovcem lištva, da ima veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov		
v Solkanu pri Gorici	* * *! * 1* *	v Solkanu pri Gorici
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Čemigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. x, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.		Kar ni v zalogi, se izvrši točj?o» po naročilu v najkrajšem času. ===: Cene zmerne. ===== Deli je lična ter Mri istim.