PoStnlna plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’-—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
99.
kos.
V LJUBLJANI dne 11. decembra 1940.
Letnik
XI.
701. Pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi, V. del. — Služba opazovanja in naznanjevanja nevarnosti letalskih napadov, maskiranja in zatemnitve.
702. Popravek v uredbi o rekviziciji.
VSEBINA:
703. Odločba o cenah olja v sodih po 100 in 50 kg.
704. Sprememba odločbe o nakazniškem prometu z Nemčijo.
705. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbeucev na območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
701.
Na podstavi Člena 23. uredbe o zaščiti pred letalskimi napadi predpisujem tale
pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi.*
v.	D E L.
Služba opazovanja in naznanjevanja nevarnosti letalskih napadov, maskiranja in zatemnitve.
I.	SLUŽBA OPAZOVANJA IN NAZNANJEVANJA NEVARNOSTI LETALSKEGA NAPADA.
1.	Obveščevalna služba o gibanju in delovanju letalstva.
(‘) Namen te službe je, sporočati v najkrajšem času za izvajanje obrambe in zaščite pristojnim organom, pa tudi prebivalstvu ogroženih krajev, prihod, gibanje in delovanje sovražnih letal, da bi se mogla tako o pravem času pripraviti obramba in da bi bilo mogoče pričakati napad s čim večjim mirom in zbranostjo za obrambo in zaščito.
Organizacija in izvajanje te službe po vsem ozemlju države spadata po členu 2. in členu 12., točki 2., uredbe v dolžnost vojaških oblastcv.
Vsa organizacija opreznostne službe je neposredno podrejena komandantu protiavionske obrambe (P. A. O.) in se izvaja po sledečih organih: po glavnih obveščeval-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 'dne 23. julija 1940., št. 166 LV/481. — Slike, ki spadajo k besedilu pravilnika, gl. »Službene novine« str. 1326-1332. — Pripombe pod črto so opazke oz. tolmačenja strokovnega prevajalca. — Op. ur,
nih centrih, obveščevalnih centrih, opazovalnih postajah ter alarmnih postajah in podpostajah. Za javljanje uporablja ta služba svoje lastne žične in radio-zveze kakor tudi že obstoječe zveze, v kolikor je to potrebno.
Glede na to, da se pričenjajo današnje vojne z nenadnim napadom letalstva, je treba opreznostno službo o pravem času popolnoma aktivirati na vsem državnem ozemlju in jo izvajati do konca vojne.
Komandanti krajevnih protiletalskih obramb (K. P.
O.)1 so v pogledu naznanjevanja nevarnosti letalskih napadov in zatemnjevanja po členu 5. uredbe nadrejeni organizacijam pasivne zaščite v kraju.
Četudi pripadata te službi pasivni zaščiti in pripada njuno tehnično izvajanje krajevnemu odboru, sta vendar v taktičnem oziru podrejeni komandantom K. P. O. — To sta dotikališči obrambe in zaščite pred letalskimi napadi.
V krajih, kjer so krajevne protiletalske obrambe, vršijo alarmno službo na alarmnih postajah in podpostajah organi iz sestava K. P. O.
Alarmne postaje in podpostaje morajo imeti zvezo z organi, ki dajejo določene znake.
To zvezo ima postaviti in oskrbovati krajevni odbor za zaščito pred letalskimi napadi. Ta odbor daje sredstva kakor tudi potrebno osebje za ravnanje z aparati in raznimi sredstvi za dajanje znakov.
V krajih, kjer krajevnih protiletalskih obramb ni, organizirajo alarmno službo in službo zatemnitve krajevni odbori za zaščito pred letalskimi napadi po členu 7. uredbe.
Ti odbori postavljajo v sporazumu s komandanti zračnih pasov že v mirnem času alarmne postaje in podpostaje, po potrebi pa tudi opazovalne postaje.
(") Ta organizacija je po čl. 16., točki 2.. uredbe poverjena pododboru za organizacijo naznanjevanja nevarnosti in vzdrževanja zvez.
1 V izvirniku: »mesnih vazdušuih odbrana (M. V. Q.)t.
V ta pododbor spadajo zastopnik upravnega oblast-va kot predsednik, zastopniki vseh državnih in samoupravnih podjetij, ki že uporabljajo signalne znake katere koli vrste, kakor tudi strokovnjaki inženirji, tehniki in elektriki za signalizacijo in zvezo.
Ta pododbor ima dolžnost, da izdela načrt za na-znanjevanje nevarnosti in za vzdrževanje zveze med vsemi tistimi deli, ki sodelujejo pri naznanjevanju nevarnosti, in da skrbi za nabavo, ureditev, popravo in dopolnitev vseh sredstev za alarm in za zvezo.
Pododbor izvaja to delo, da bi bilo naznanjevanje nevarnosti o vsakem času zanesljivo in kar najhitrejše.
Važnejše predloge tega pododbora pošilja krajevni odbor banovinskemu odboru (v Beogradu komandantu Beograda) v odobritev, in sicer redno v mesecu maju, v nujnih primerih pa takoj.
(4) Alarmna služba mora biti tako urejena, da je med objavo alarma in prihodom sovražnih letal dovolj časa, da se izvrše za časa vse priprave za zaščito prebivalstva.
Včasih pa se ni moči izogniti nepotrebnim alarmom niti jih preprečiti.
(5) Važnejše samostojne ustanove in podjetja, ki so zunaj naseljenih krajev, obvesti telefonsko pristojni vojaški obveščevalni center ali pa alarmna postaja. Način tega obveščevanja je treba določiti sporazumno.
(°) Vedno je treba skrbeti, da se taka vest, prejeta od obveščevalnega centra, opazovalne postaje ali alarmne postaje, najhitreje sporoči vsem organom, ki imajo po svoji pristojnosti obrambo in zaščito v kraju ali ustanovi na skrbi, kakor tudi vsemu prebivalstvu.
2.	Krajevne opazovalno postaje.
(l)	Te postaje imajo nalogo, da služijo hitremu obveščevanju prebivalstva o nevarnosti letalskega napada. Morajo pa tudi opazovati učinke sovražnih letal v kraju.
Take postaje se ustanovijo tudi pri važnejših ustanovah, uradih in podjetjih, ki so zunaj naseljenih krajev.
Ustanovijo se na podlagi načrta, ki ga izdelajo banovinski odbori, in sicer sporazumno s pristojnimi komandanti zračnih pasov.
Tako sestavljeni načrt predložijo komandanti zračnih pasov v odobritev svojemu komandantu protiavion-ske obrambe (P. A. O.).
Takoj po prejeti odobritvi se morajo priskrbeti potrebni krediti, nato pa nabaviti ves material, priprave in ostalo ter popolniti postaje z osebjem radi njihovega aktiviranja.
(a) Opazovalne postaje se postavljajo v raznih smereh, iz katerih je verjeten prihod sovražnih letal, in sicer v medsebojni razdalji 8 do 10 km ter 3 do 4 km daleč od roba mesta tako, da ne more niti eno letalo neopaženo priti niti se neopaženo spustiti ali s padali spustili posamezne osebe in oddelke.
Smeri za prihod sovražnih letal so pred vsem tiste, ki so podaljšek določenih značilnih linij, kakršne so n. pr. reke, železniške proge, ceste itd.
Opazovalna služba se more včasih vršiti tudi s kake pripravne vzvišene točke v kraju samem.
(’) Osebje opazovalnih postaj mora biti zanesljivo In izvežbano, mora imeti dober vid in sluh in mora biti pri delu previdno in natančno.
Pri eni postaji zadostujejo za opazovanje 3 do 4 osebe; tam, kjer je treba opazovati več smeri, je pa treba število oseb povečati.
Poleg tega je treba določiti tudi za javljanje zadostno število oseb.
Starešina opazovalne postaje je njen poveljnik, ki more na manjših postajah tudi sam vršiti opazovalno službo.
Kot osebje za opazovalno postajo je treba uporabljati osebe, ki niso vojaški obvezniki in ki so stalno v službi občin ali mestnih poglavarstev. Pri podjetjih, železniških postajah ipd. je treba uporabljati njih osebje.
Za dopolnitev tega osebja je mogoče uporabiti tudi člane Sokola in skavtov8 kakor tudi ženske.
(4) Opazovalne postaje morajo imeti sledečo opremo: 1 daljnogled in toliko temnih naočnikov (za sonce ali sneg), kolikor oseb je določenih za opazovanje, ter (letalske) znake sovražnih letal.
Osebje teh postaj mora imeti obleko in obuvalo v skladu z vremenskimi razmerami.
(5) Sredstva za opazovanje so sluh in vid, pomožno sredstvo pa je tudi meteorološka služba, s katero je mogoče oceniti možnost poleta letal in smeri, v katerih bi se razvijal požar in bi se gibali bojni strupi.
(“) Kakor hitro se zasliši v zraku zvok motorjev, je takoj treba naravnati daljnogled v smer zvoka ter preiskati nebo in po letalskih znakih na letalih ugotoviti, ali so sovražna ali lastna.
Poročilo o tem je treba najhitreje odposlati po načrtu, ki je za tisti kraj določen. Poročilo mora vsebovati: ime postaje, ki pošilja poročilo, število letal in smer, uro in minuto poleta. Ce so ugotovljena sovražna letala; je treba poslati poročilo alarmni postaji, ki mora takoj dati določeni znak za alarm, da se opozorijo prebivalstvo, ustanove, uradi in podjetja.
Ce so opažena letala naša, je treba o tem telefonsko obvestiti krajevni odbor, ki mora to sporočiti pristojni (najbližji) krajevni protiletalski obrambi.
Ce se opazi učinek rušilnih ali vžigalnih bomb v kraju, če se opazi, da se spušča sovražnik posamez ali v celih oddelkih s padali ali če se opazi pristajanje sovražnih letal v okolišne kraje, je o tem treba takoj obvestiti najbližjo komando mesta oziroma krajevni odbor, ki mora neutegoma ukreniti, kar je treba.
(7) Radi evidence in kontrole poročil mora vsaka opazovalna postaja voditi poseben »dnevnik za opazovanja«, v katerega mora po kronološkem redu vpisovati: katerega dne, ob kateri uri, na katerem kraju in kaj se je opazilo in komu se je javilo.
(8) Za zvezo med opazovalnimi postajami in alarmnimi postajami oziroma s krajevnimi odbori za zaščito pred letalskimi napadi je treba uporabljati najhitrejši način javljanja, ki je na razpolago, pa tudi razna zvočna in optična sredstva.
Glavno je pri tem, da se dfi zveza hipoma vzpostaviti. Tudi med posameznimi opazovalnimi postajami je treba vzpostaviti zvezo, da se morejo tudi postaje med seboj obveščevati o svojih opazovanjih.
(") Da bi opazovalna in obveščevalna služba mogla delovati pravilno in hitro, je potrebno, da se že v mirnem času osebje vadi, in sicer tudi skupno z najbližjo krajevno protiletalsko obrambo in z letalstvom.
5 Po uradnem širšem tolmačenju tega besedila je v nave-
dene namene pritegniti prav tako tudi člane Zveze fantovskih
odsekov.
Te vaje .je treba izvajati podnevi in ponoči in tudi ob raznih letnih časih.
(10)	Opazovalna služba je dokaj utrudljiva. Zaradi tega je treba poskrbeti za izmenjavo izvršujočega osebja vsake 'A do 1 ali 2 ur, kakršne so pač vremenske razmere.
Vse osebje opazovalne postaje je treba za časa izmenjati; zato mora imeti vsaka postaja najmanj 8 izmene.
To službo morajo nadzirati organi krajevnega odbora za zaščito pred letalskimi napadi po odredbi predsednika tega odbora.
3. Alarmne postaje in podpostaje.
(*) Te postaje imajo nalogo, da na najprimernejši in najhitrejši način obveste prebivalstvo (ali osebje uradov, ustanov ali podjetij, ki so zunaj kraja) o nevarnosti letalskega napada.
Zato je treba ustanoviti te postaje v vseh naseljenih krajih in pri posameznih ustanovah, uradih in podjetjih, ki so zunaj naseljenih krajev, in sicer na podlagi odobritve komandanta protiavionske obrambe, kakor je to že omenjeno v oddelku o krajevnih opazovalnih postajah.
(-) V krajih, kjer so komande krajevne protiletalske obrambe, opravljajo to službo njeni organi, ki so tudi pristojni dajati alarmni znak in znak, da je nevarnost prenehala. Sodelovanje organov krajevnih odborov za zaščito pred letalskimi napadi se v tem primeru organizira, kakor je to že določeno v oddelku pod 1.
Kjer ni komande krajevne protiletalske obrambe, organizirajo vso opazovalno, obveščevalno in alarmno službo krajevni odbori za zaščito pred/letalskimi napadi.
(3)	Postaje za alarmiranje se nameščajo na takih krajih, odkoder imajo zanesljivo zvezo z najbližjimi obveščevalnimi centri, če jih je kaj v kraju; če pa v kraju takih centrov ni. je treba te postaje zvezati s krajevnim poštno-telegrafskim uradom, po katerem bodo dobivale vesti o prihodu sovražnih letal.
V večjih naseljenih krajih je treba namestiti tudi potrebno število alarmnih podpostaj. Te morajo biti zanesljivo zvezane z alarmno postajo, od katere dobivajo znake za alarm in znake, da je nevarnost prenehala.
(*) Za alarmne postaje zadostujejo 2 do 3 osebe, in sicer ena kot starešina, ena do dve pa za službo. Te osebe pomagajo pri vzdrževanju zvez in se uporabljajo tudi za izmeno. Pri alarmnih podpostajah zadostuje tudi po ena oseba.
Posebno skrbno je treba izbirati starešine.
Starešina postaje oddaja znake za alarm.
Za opravljanje te dolžnosti so najprimernejši stalni uslužbenci občine, mesta ali ustanove in podjetja, ki so bili aktivni podčastniki, učitelji, policijski uradniki, železničarji, gasilci, orožniki ipd. in se odlikujejo po natančnosti in odločnosti.
(■') Alarmne postaje in podpostaje za naznanjevanje pričetka nevarnosti in prenehanja nevarnosti uporabljalo priprave za dajanje alarmnega znaka, ki se more dajati s sirenami, zvonovi, piščalkami, trobentami ipd.
Da se ugotovi potrebno število alarmnih aparatov, je treba upoštevati celotno .površino kraja in jo prekriti s krogi zvočne daljave tako, da se med seboj prekrivajo za polovico premera. Število teh krogov da število potrebnih aparatov pri ravninskem ozemlju. Glej skico.
Tisti deli mesta, ki so oddeljeni po gričkih, morajo imeti svoje lastne signalne aparate.
Kjer se namesti več alarmnih aparatov, mora eden izmed njih rabiti za centralni aparat. Ta aparat oddaja znake, katere nato povzamejo vsi ostali aparati. Centralni aparat se postavi pri komandi krajevne protiletalske obrambe, tam pa, kjer ni ne obveščevalnega centra ne K. P. O., pa pri krajevnem odboru za zaščito pred letalskimi napadi.
Ostali aparati naj se nameščajo v bližini policijskih ali orožniških vojašnic. Vsi aparati naj se montirajo na jambore, ki so višji od okoliških poslopij.8
Sirene na stisnjeni zrak so najboljša sredstva za alarmiranje.*
Tovarniške piščalke so tudi prav dobra alarmna sredstva, ker se daleč slišijo. Alarmni znaki preteče nevarnosti in minule nevarnosti se morajo jasno razlikovati od ostalih znakov, ki jih tovarne redoma oddajajo.5
Zvonove je treba uporabljati kot alarmno sredstvo v manjših krajih, v večjih pa le kot pomožna sredstva.
Trobente se uporabljajo podobno kakor zvonovi v okolišu, ki ustreza njihovi jakosti.
Streli in eksplozije so uporabni edino pred prihodom sovražnih letal.
Semafore (sredstva za dajanje znakov s svetlobo, barvami in oblikami) je treba postavljati na vzvišene kraje, da so tako vidna z več strani.
Uporabljati se morejo zlasti ponoči in v notranjosti prostorov, kjer se zvočni signali ne slišijo ali pa se le slabo, slišijo (v tovarnah, delavnicah in ipd.).
Tudi rakete se morejo uporabljati za oddajanje znakov. Rakete se lahko razločujejo in so daleč vidne podnevi in ponoči; morajo jih pa spuščati z opazovalnih postaj le izučeni organi za naznanjevanje nevarnosti.
Prav tako je mogoče uporabljati zažiganje ognja, bengalskega in navadnega."
Zvok za dajanje znaka nevarnosti (alarma) naj traja do 5 minut, zvok znaka, da je nevarnost prenehala pa do 2 minuti.
Alarmni znak se mora jasno razlikovati od znaka, da je nevarnost prenehala. S temi znaki je treba seznaniti vse prebivalstvo kraja.7
Dokler ne določi komanda teritorialne zračne obrambe tip signalnega aparata, je treba uporabljati tista sredstva, ki so na razpolago; ko pa se namestijo signalni aparati, se uporabljajo vsa ostala sredstva le kot rezerva.
V krajih, kjer ni krajevne protiletalske obrambe, rešijo to vprašanje komandanti pristojnih zračnih pasov v sporazumu z banovinskimi odbori.
Kjer zgoraj omenjena sredstva za alarmiranje niso zadostna, da bi se njihov zvok slišal tudi v notranjost prostorov, kakor n. pr. v večjih delavnicah, tovarnah, podzemeljskih lokalih, gledališčih ipd., jih je treba izpopolniti s posebnimi zvočnimi in svellobnimi sred'.Ivi po krajevnih razmerah in po izkušnji, pridobljeni pri vajah.
5 Sirene je mogoče ustrezno namestiti tudi na kioske, kandelabre itd., posebno pri pomožnih in uličnih alarmnih aparatih. Uporabljajo pa se tudi prenosne in ročne sirene.
* Gorenje velja le v določenih primerih.
5 Tovarniško in industrijske sirene morajo v ia namen dajati uradno določene znake; glej pripombo pod 7.
8 Dajanje znaka preteče nevarnosti ob nočnem napadu s svetlobnimi sredstvi, kot svetlobnimi semafori, raketami ter naravnimi in bengalskimi ognji je inenda neprimerno, ker more služiti sovražnemu letalstvu kot orientacija.
7 Dajanje znakov za pričetek oz. prenehanje nevarnosti
je urejeno z razpisom kralj, bauske upravo Mob. št. 04(1/8 z dne 31. maja 1940.
Da bi ta sredstva v hipu dali v pogon, je treba določiti vratarje ali druge osebe, ki imajo zanesljivo zvezo z alarmnimi postajami in podpostajami o vsakem času.
(“) Brž ko prispe od obveščevalnega centra ali od opazovalne postaje poročilo o prihodu sovražnih letal, da alarmna postaja znak alarma. Po zaznanju tega znaka je treba
v hiši:
a) obvestiti tudi tiste, ki znaka niso slišali;
b) zapreti oknice, roloje in vrata. Ce ni ne rolojev ne oknic, je treba okna odpreti;
c) ugasiti ogenj, svetila pa zatemniti;
d) zapreti plinske pipe pri aparatu, pri plinomeru in končno tudi glavno hišno pipo;
e) izključiti električne aparate;
f) napotiti vse stanovalce v zaklonišče, ki mora biti vedno pripravljeno; s seboj je treba vzeti tudi proti-plinske maske;
g) postaviti hišne gasilce na določena mesta v pritličju ali v zaklonišču;
h) zapreti vrata;
na ulici:
a) takoj zapustiti ulico in oditi v najbližje zaklonišče ali drug varen kraj (klet ali podobno);
b) kjer to ni mogoče, se zakloniti v hodnike ob močnih zidovih ipd.;
c) vsa vozila ustaviti ob desni strani ceste, konje izpreči in jih privezati ob drevesa ali stebre, svetila pa ugasiti;
d) tramvaje in avtobuse ustaviti na prikladnem kraju, njihovo osebje pa poslati v najbližje zaklonišče;
e) če se začuti duh po bojnih strupih, natakniti masko na obraz ali mokro krpo na usta in nos, pri tem pa dihati mirno in počasi in nikakor ne teči;
v zaklonišču:
a) mirno sedeti ali ležati;
b) ne kaditi;
c) plinske svetilke in sveče ugasiti, električna razsvetljava pa lahko ostane;8
d) določiti osebo, ki bo dnevno skrbela za čistočo in (pravilen) pritisk zraka ter pravilno delovanje prezračevalne naprave (ventilatorske naprave);
n a prostem:
a) zakloniti se v zavetja, jame ali poglobitve; če preti napad z bojnimi strupi, namestiti masko na obraz in se oddaljiti v smeri proti vetru ali vstran od vetra, nikakor pa ne v smeri, v katero piha veter;
b) če ni maske, namestiti moker robec čez nos in usta ter mirno in počasno dihati.
(7) Kakor hitro preneha nevarnost, dajo alarmne postaje in njihove podpostaje za to določeni znak. Po objavi tega znaka je treba
v hiši:
a) oditi iz zaklonišča, ko to dovoli nadzornik zaklonišča. Ta mora pred tem še ugotoviti, ali je v hiši vse v redu, in dovoli šele nato odhod stanovalcev v stanovanja;
b) če ugotovijo stanovalci kakšno okvaro ali za-kužbo po bojnih strupih, morajo o tem takoj obvestiti hišnega nadzornika, ki prevzame nadaljnje obveščevanje
* Ugasiti je treba seveda tudi petrolejke!
in zahteva strokovno pomoč za opravo popravil ali za čiščenje od bojnih strupov. Potem je treba stanovanje dobro prezračiti;
c) se ne dotikati bomb, ki niso eksplodirale, ta kraj pa ograditi in o tem obvestiti policijsko oblastvo;
d) pipo za plin odpreti in električne aparate zopet vključiti;
e) luči prižgati šele potem, ko so vse (svetlobne) odprtine dobro zastrte;
f) porabljeno vodo nadomestiti;
g) živila pregledati, ali so še uporabljiva; kar je zastrupljeno, ne uporabljati. Zaklonišče urediti za prihodnjo uporabo, ga prezračiti in porabljeni material nadomestiti;
na prostem:
a) nadaljevati svoje redno opravilo;
b) se ne dotikati bomb, ki niso eksplodirale, in ne vstopati v prostore, ko so okuženi.
(s) Za evidenco in kontrolo dela vodi vsaka postaja in podpostaja dnevnik za alarm. V ta dnevnik je treba vpisovati, katerega dne in ob katerem času je bil oddan znak za alarm in znak, da je nevarnost prenehala.
(") Zelo pomembno je, da je zveza med alarmnimi postajami (in podpostajami) in pristojnim obveščevalnim centrom oziroma opazovalnimi postajami, od katerih se dobivajo obvestila o nevarnosti letalskega napada, zanesljiva in hipna.
(in) Za čim boljše delovanje alarmne službe je potrebno, da so že v mirnem času pripravljalne vaje, ki jih organizirajo komande krajevne protiletalske obrambe, če so v kraju, sicer pa krajevni odbori za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi.
Ko se doseže pri teh vajah zadovoljiva hitrost, je treba te vaje združiti z vajami oddelkov sanitetne, kemijske, gasilske in tehnične službe.
Končno je treba izvajati vaje skupno z letalstvom. Te vaje projektirajo komandanti zračnih pasov po odredbi komandanta protiavionske obrambe, a to po navodilih komandanta teritorialne zračne obrambe.
II.	SLUŽBA MASKIRANJA.
1.	Splošna načela za maskiranje v zaledju; vrste in način maskiranja,
O Z maskiranjem razumemo vrsto ukrepov, s katerimi hočemo zakriti pred sovražnikovim opazovanjem bodisi z zemlje ali iz zraka določne predmete in objekte, najsi so stalni ali pa se gibljejo.
(2)	Pri opazovanju iz zraka ima prvovrstni pomen fotografiranje iz letal, ki ima posebno veliko vlogo v zaledju, kjer so objekti negibljivi in se dajo le malo izpremeniti. Za korekturo učinkovanja proti objektom v zaledju so fotografije zelo pomemben činitelj.
O Medtem ko temelji maskiranje na piostorih, ki so blizu fronti, zaradi pogostne spremenljivosti razmer in možnosti nizkih poletov letal le na uporabi hitrih, navadnih in naglo izvedenih ukrepov za maskiranje, pa temelji maskiranje globoko v zaledju na predhodno dobro premišljenih in dobro izdelanih načrtih za maskiranje, ki upoštevajo vse možne tehnične ukrepe in ki se pripravljajo in izvajajo za časa še v miru, najpozneje pa v pripravljenem ali mobilnem stanju. Pred napravo takih načrtov je treba objekt iz zraka fotografirati in letalske posnetke proučiti; na podlagi tega proučevanja in opazovanja objekta iu ujegove neposredne okolice z
zemlje, kar naj opravi strokovnjak za maskiranje, se šele izdela načrt za maskiranje.
Po tem načrtu je treba objekt maskirati; nato ga je treba vnovič fotografirati iz zraka, ugotovljene pogreške pa popraviti in maskiranje izpopolniti.
(*) Pri napravi projekta načrtov za maskiranje objektov v zaledju v mirnem času je treba upoštevati sledeče:
— da so ogledi in napadi sovražnega letalstva v prvi vrsti usmerjeni proti:
a) aerodromom,
b) vojaškim skladiščem in tovarnam,
c) pomembnim komunikacijam, prevoznim sredstvom in napravam (železniškim postajam, pristaniščem, vlakom, ladjam, pomembnim mostovom ipd.) ter
d) prestolnici in večjim mestom v državi;
— da more tudi manj pomemben objekt zadobiti velik pomen v vojaškem smislu kot kraj, kjer se zbirajo večje sile, križišče komunikacij v zaledju vojske, sedež pomembnejših ustanov za oskrbovanje ipd.
(3)	V glavnem razlikujemo dve osnovni skupini maskiranja, in sicer:
a) naravno maskiranje in
b) umetno maskiranje.
(') Naravno maskiranje je v izkoriščanju obstoječih lastnosti ozemlja (konfiguracija terena, rastlinstvo, vremenski pojavi, megla v kotlinah itd.); naravno maskiranje se uporablja bolj na bojiščih, medtem ko je uporaba v zaledju dokaj omejena in vezana le na manjše objekte (majhna skladišča, manjše tovarne, manjši prometni objekti ipd.), ki so postavljeni v gozdovih ali na poraščenih zemljiščih (terenih). Izjeme so dopuščene, če se izvaja maskiranje po načrtu za več let, tako da se ta dela, čeprav so v bistvu umetna, po daljšem času izpremene v naravno maskiranje, kakor n. pr. pogozdovanje večjih prostorov za določene namene. Toda sama postavitev določenega objekta v kako globoko dolino v terenu, ki ga sicer zakriva v veliki meri, še ne zadostuje, temveč je treba tak objekt glede oblike in barve prilagoditi videzu okolišnega zemljišča.
(7) Med umetno maskiranje z najpreprostejšimi sredstvi spada pravočasno sejanje trave, pogozdovanje in zasajanje z grmi tako, da se da površini določena ustrezna oblika, ravan, oblika loka ipd.
Razen teh ukrepov spada v to maskiranje tudi:
a) barvno maskiranje (zaščitno in kamuflaž-no barvanje);
b) dekorativno maskiranje (horizontalne in vertikalne maske);
c) kemijsko maskiranje (zameglitev, dimni zastori in oblaki);
d) fizikalno maskiranje (optično, akustično in električno).
(") Razen umetnega maskiranja je treba uporabljati tudi navidezno maskiranje, s čimer se odtegne pozornost sovražnika od pravih objektov in usmeri njegovo delovanje na navidezne objekte, ki posnemajo prave. Navidezne objekte pa je treba graditi le po podatkih, ugotovljenih z opazovanjem iz letal v večjih višinah.
(•) Barvno maskiranje.
Zaščitno barvanje otežuje v dokajšnji meri opazovanje in določevanje tudi iz majhnih višin.
Pri maskiranju z zaščitnimi barvami je treba upoštevati načelo, po katerem je treba predmete pri pošev-
nem opazovanju obarvati skladno s perspektivo, pri opazovanju iz navpične lege pa skladno s tlorisom.
V zaledju naj se tako obarvanje razširi na 3 do lOkrat večji prostor, kot ga predmet v resnici zavzema; obarvani objekt sam pa mora v tem prostoru imeti ekscentrično lego.
Pri izbiranju barvnih odtenkov za barvanje objektov v določeni okolici je treba vedno gledati, da je izbrani . odtenek nekoliko temnejši od neobarvanega dela zemljišča. Pri tem je treba obarvati določeni prostor z objektom najprej z barvo, kakršne je okolišno zemljišče, nato pa na njem napraviti lise temnejšega barvnega odtenka ter različnih nepravilnih in nedoločenih oblik, ki segajo čez robove obarvanega prostora in ne smejo biti manjše od 10 do 15 metrov v premeru (sl. 1).
Zaščitno barvanje nam služi za izpreminja-nje pravilne oblike, simetrije, razporeditve posameznih delov predmetov, vseh ravnih črt, robov in oglov in se izvaja z barvanjem v dveh do štirih barvah s posebnimi lisami nepravilne oblike in velikosti.
Pri določevanju barv je treba upoštevati sledeče:
Ena barva mora biti mnogo temnejša kot ostale, n. pr. rdeče-bela kombinacija; ena izmed barv mora ustrezati površini, na katero se predmet projicira.
Treba je upoštevati tudi letne čase; tako je n. pr. pozimi najboljša kombinacija barv črno-bela, poleti, jeseni in spomladi pa črna in zelena ali rumena barva, glede na barve okolišnega zemljišča.
Kadar se izvaja kamuflaža proti opazovanju iz večjih višin, zadostujeta dve barvi; proti opazovanju iz manjših višin pa so potrebne štiii barve.
Proti istočasnemu opazovanju iz večjih in manjših višin je treba izbrati take barve, ki se pri povečanju višine zlivajo oz. izgube, to pa tako, da se ob istem času napravijo lise, ki se po svetlosti med seboj zelo razlikujejo.
Velikost lise bodi v pravem razmerju z obsegom predmeta in z višino opazovanja.
Lise, ki morajo biti različne in nepravilne oblike, je treba razvrstiti na sledeči način:
a) lise vseh barv morajo biti vidne z vseh strani (na vsakem robu je treba razvrstiti lise v vseh barvah, vsaka lisa pa mora zajeti dva do tri robove);
b) ogle in robove je treba obarvati s temnimi lisami, če služijo kot znaki, ki demaskirajo;
c) na obsenčenih krajih je treba nanašati žive barve in obratno;
d) da se izogne simetričnost, je treba nekaj oglov in robov, ki objektov ne izdajajo preveč, pustiti nepobarvanih;
e) sredino lis na oglih je treba napraviti tako, da se ne ujema z vrhom samega ogla;
f) kadar izvajamo kamuflažo v treh do štirih barvah, kakor tudi kadar se pri kamuflaži ni uporabila črna barva, je treba okoli lis napraviti pas v črni barvi.
Pri obarvanju je treba upoštevati, da učinkujejo barve na fotografsko ploščo ali film različno, in sicer učinkujejo rdeča, oranžna, rumena in rumeno-zelena barva le slabo na ploščo in so na posnetkih temne; zelena, modra in vijoličasta barva pa močno učinkujejo na ploščo in so na posnetku jasneje izražene.
Oljnatih ometov se je treba izogibati, ker povzročajo močan odsev svetlobe.
Zmes barve z ometom mora dati medlo (temno) barvo.
...
V zaledju je najboljše, da se barvanje poslopij in ostalih objektov izvaja na cementnem ometu.
(10) Dekorativno maskiranje.
To se uporablja pri objektih v zaledju najpogosteje s horizontalnimi maskami (sl. 2 in 3), medtem ko se vertikalne maske (sl. 4 in 5) uporabljajo kot pomožna sredstva (deformacija senc, navidezne naprave itd.). Za strešno konstrukcijo horizontalnih mask je treba uporabljati žične mreže in razne vrste tvoriva za maskiranje. Te žične mreže se lahko izdelajo z manjšimi ali večjimi okenci (4, 5, 9 13/4 in 18). Če se želi večja gostota maske, je treba uporabljati mreže z okenci 4'5—9 cm. Debelina žice bodi 1 do 3 mm, kar je odvisno od teže strehe in od teže tvoriva za maskiranje, s katerim se mreža pokriva. Mrežo in tvorivo maske (oziroma strehe) je treba obarvati z zaščitno barvo. Če se mreža pokriva s platnom, ločjem, ipd., je treba ta pokrivala čimbolj pritrditi na mrežo.
Vsaka maska, ki se uporablja v zaledju, mora biti trajna, odporna proti učinkom vetra, snega itd. in stabilna.
Stabilnost mask se dosega z uporabo dobrega tvoriva in močne nosilne konstrukcije.
Za pokrivanje žičnih mrež je treba uporabljati kot tvorivo lubje, platno, ločje, furnir itd.; mreže in to tvorivo pa je treba pred uporabo obarvati s primerno barvo.
Pri projektiranju konstrukcij za horizontalne maske je treba gledati, da ne prepuščajo maske atmosferske vode, če to terja narava in namemba objekta (zaklonišča za ljudi, skladišča živil, municije ipd.). V takih primerih je treba izdelati strehe rahlo nagnjene, pod masko pa namestiti tvorivo, ki ne prepušča vode (strešno lepenko, tanke strešne deske ipd.).
Začasno se morejo uporabiti tudi na hitro izdelane maske iz lažjega in slabšega tvoriva, konopljene mreže, vejevje na večje razmake, nametano na lesene drogove itd.).
(11) Kemijsko maskiranje.
Dimne in meglene zastore je treba predvsem uporabljati za zakrivanje določenega objekta in njegove okolice v obliki megle, dima ali oblakov, ki se naredijo v določeni višini nad zemljo. Zastore prvo omenjene vrste narejamo z viri, ki so postavljeni na tleh, oblake pa po letalstvu. Pri tem je treba za te zastore uporabljati podnevi belo, ponoči pa črno barvo.
Celotni prostor, ki se maskira, mora biti najmanj 5 do 10 krat večji od objekta, ki naj se zakrije. Razen tega ne sme biti maskirani objekt v centralni legi maskiranega prostora, temveč mora vedno imeti ekscentrično lego, ki jo je treba pogosto menjati. (Glej skico! Primer: Zapadni veter: prižgo se kvadrati 1, 2, 3, 5, 6, 7, eventualno tudi 9, 10 in 11, ali pa 2, 3, 4, 6, 7, 8, eventualno tudi 10, 11 in 12.)
Treba pa je vsekakor tudi upoštevati, da se nastali zastor zelo hitro razblini (razprši).
Ta način maskiranja pa je treba uporabljati samo, če je zveza za obveščanje o prihodu sovražnih letal zanesljiva in hitra, če je dovolj časa, da se naredijo dimne zavese, in pri tem tudi dobra zveza z napravo za proizvajanje dima, če so na razpolago naprave za istočasno proizvajanje več dimnih zaves, ki pa ne smejo motiti delovanja protiletalskega orožja, in če se pozna smer vetra, z napravami pa ravnajo izučene in zanesljive osebe. Pri vsem tem pa je treba upoštevati, da je za uporabo umetne zameglitve potrebna velika množina
dimnih sredstev, ki so zelo draga. Zamegliti bi bilo treba pri vsakem alarmu, ne glede na to, da bi v vmesnem času sovražna letala mogla izpremeniti smer poleta. Zaradi tega so stroški zameglitve zelo redko v sorazmerju s koristmi, ki jih je moči pričakovati.
Sploh pa naj se zameglitev ne uporablja tam, kjer bi ovirala delovanje protiletalskega orožja.
(12) Fizikalno maskiranje.
Najpomembnejše je maskiranje svetlobe ali zatemnitev, ki se obravnava v III. delu tega pravilnika.
(13) V električno maskiranje spada:
a) maskiranje delovanja radio-postaj (v službi aktivne in pasivne obrambe);
b) maskiranje delovanja reflektorskih postaj.
Maskiranje delovanja radio-postaj se doseza s tem,
da se oddaja začasno prekine, razen tega tudi valovna dolžina in šifre izpremenijo.
Močne radio-postaje je treba uporabljati tudi za aktivno maskiranje s tem, da se ovira delovanje sovražnih letalskih radio-postaj.
Maskiranje delovanja reflektorskih postaj se doseza predvsem z izpreminjanjem mesta; poleg tega je treba te postaje čez dan dobro maskirati Tehnično delovanje teh postaj pa je treba tako urediti, da ponoči nikoli in nikdar ne osvetljujejo ne lastnih objektov na tleh ne lastnih obrambnih sredstev.
(u)	Najuspešnejša oblika maskiranja pa je zakla-n jan j e prebivalstva. Po krajevnih razmerah naj krajevni odbori določijo način zaklanjanja prebivalstva in gibanja ob napadih iz zraka, in to tako, da se ne morejo opaziti pomembni objekti (podjetja, zaklonišča ipd.) in da tudi prebivalstvo samo ni izpostavljeno nepotrebnim izgubam.
Zaradi tega morajo krajevni odbori za zaščito pred napadi iz zraka do podrobnosti organizirati zaklanjanje prebivalstva, pri delnih in skupnih vajah pa prebivalstvo temeljito seznanjati z načrtom in navodili, ki jih je krajevni odbor napravil za tisti kraj.9
2.	Maskiranje objektov v zaledju.
A.	Maskiranje večjih n aj3 e 1 j e n i h krajev,
(') Večji naseljeni kraji se pred opazovanjem iz zraka ne dajo popolnoma zaščititi z maskiranjem, marveč se more doseči to le deloma z zakrivanjem važnejših delov oziroma objektov. Pri izdelovanju in izvajanju regulacijskih načrtov za mesta je treba upoštevati potrebe maskiranja in ga izvajati po načelih določb tega pravilnika.
O Poslopja, ki so pomembna za državno obrambo, je treba tako postavljati, da se porazgube v skupini ostalih zgradb, kar se doseza s tem, da se ta poslopja po svojem videzu ne razlikujejo od okolišnih zgradb ne po načrtu (tlorisu) ne po pročelju (fasadi).
Mnogonadstropna poslopja niso priporočljiva, ker so preočitna in je maskiranje pri njih skoraj neizvedljivo.
(’) V naseljenem kraju je treba skrbno maskirati zlasti tiste objekte, ki jih je mogoče uporabljati kot značilnosti: tovarne, značilne stavbe, železniška križišča, večje mostove itd. Od tehničnih načinov maskiranja naj se v večjih naseljenih krajih v glavnem uporablja optič-
" Take načrte je treba izdelati na podstavi splošnih navodil g. bana za dela in ponašanje prebivalstva zaradi zaščito pred letalskimi napadi, Mob št. «46/3 z dne 31. maja 1940. OSlužbuui liste št. 200/46 iz 1. 1940.).
no maskiranje razsvetljave (zatemnitev), ki se obravnava v III. delu tega pravilnika.
(4) Ce je v določeni razdalji od naseljenega kraja kaj takih naravnih objektov, ki so ponoči podobni značilnostim tega kraja, bi bilo koristno, da bi se tam po možnosti zgradila navidezna naselbina, posnemaje mestno razsvetljavo in z uporabo prenosnih svetilk. Z razvrstitvijo teh lažnih svetilk v načrtu morajo biti natančno posneti najpomembnejši deli mesta, kakor tudi njih razmerje do teh značilnosti.
13. Maskiranje tovarn in rudarskih podjetij.
(4) Za maskiranje tovarn in rudarskih podjetij, katerih delo je pomembno za državno obrambo, je treba vse potrebno ukreniti o pravem času, že v miru. Način maskiranja vsakega posameznega objekta je odvisen od narave objekta samega in njegove okolice.
(2) Predvsem je treba že v mirnem času pogozdovati in zasajati raslline-ovijalke in grmovje ter pri tem upoštevati, da drevju pozimi listje odpada. Zaradi tega je treba obarvati z zaščitno barvo strehe in stene, v pripravljenem stanju pa opraviti dopolnilno maskiranje z ostalimi sredstvi za maskiranje.
(3) Zlasti je treba upoštevati možnost, da se tovarne razpoznavajo po sencah tovarniških dimnikov; zato je treba izpreminjati videz dimnika in drugih zavzetnih objektov (rezervoarjev, hladilnih naprav za vodo itd.) z dekoracijami (kulisami), ki sočasno izpreminjajo tudi senco objekta (sl 5).*°
Ce se ves prostor okoli tovarne, na katerega se projicirajo sence stavb in dimnikov, posuje z žlindro (ugaskom) in premogom v nepravilnih oblikah in z zabrisanimi robovi, se tudi s tem uničijo sence v zadovoljivi meri.
(*) Dimne zastore je treba izvajati po dobro premišljenem in preizkušenem načrtu. Notranji promet je treba kar najbolje maskirati. Železnice v -okolišu tovarn in podjetij je treba maskirati s horizontalnimi dekoracijami, ki dovoljujejo skrit promet; pri tem je treba zlasti upoštevati tiste tire, ki držijo do splošnega železniškega omrežja. Da bi preslepili sovražnika, je treba te odcepe podaljšat’ izven tovarniških prostorov, na koncu pa postaviti kak navidezen objekt, ki naj zlasti ponoči navidezno predstavlja tovarno. Ce je navidezni objekt postavljen na ugodnem kraju glede na sestav zemljišča in če je primerno izdelan, je tudi podnevi lahko zelo koristen v zvezi z zakrivanjem pravega tovarniškega objekta z umetno meglo.
(5) Večje tovarne in podjetja, ki zavzemajo velike površinske prostore, je mogoče zelo uspešno maskirati z oblakom umetne megle v višini 100—150 m nad višino zemljišča. Taki oblaki se narejajo z letali, ki opravijo to lahko tudi še med napadom samim, izkoriščajoč pri tem kot zaklon že narejene oblake. Pri tem je treba upoštevati pogoje, ki so navedeni v točki 11. »splošnih načel«.
C.	Maskiranje vsakovrstnih skladišč.
(>) Najlažje je maskirati podzemna skladišča, pri katerih zadostuje, da se maskirajo vhodi, prezračevalne odprtine in dovozne poti.
(“) Nadzemna skladišča, predvsem tista, ki so postavljena na odprtem zemljišču, je treba maskirati z
10 Kjer je to seveda tehnično izvedljivo glede na nosilno zmožnost konstrukcije.
dimnimi zastori. Dokaj uspešno je tudi pravočasno maskiranje s pogozdovanjem in zasajanjem rastlin-ovijalk in grmastih rastlin; to pa se mora opraviti že v mirnem času. Toda tudi poleg tega je dobro, da se obarvajo strehe in stene v skladu z okolišnim zemljiščem.
(3) Poslopja skladišč je treba pokriti z žičnimi mrežami, v katere je vpleten material za maskiranje, ki ustreza letnemu času. Posebno je treba paziti na maskiranje materiala tistih skladišč, ki so postavljena na odprtem zemljišču (žage, rudniki idr.). Zaradi tega je treba material takih skladišč o pravem času prenesti v zavarovane prostore ali pa ga zakriti s primernimi sredstvi za maskiranje po letnem času; pri tem se je pa treba izogibati navadnega simetričnega kopičenja materiala.
(4) Zaradi velikega prometa in zbiranja prevoznih sredstev v večjem številu v mobilnem in vojnem času je treba maskirati vse dohodne poti in se ne sme dovoljevati kopičenje transportnih sredstev pri skladiščih, temveč je treba ta sredstva spraviti v zavarovane prostore. Ceste je treba podaljšati in zvezati z bližnjimi, promet pri skladišču pa opravljati le v eni smeri.
Cez dan smejo stati transportna sredstva ob skladiščih kar le mogoče malo časa. To je treba upoštevati pri skladiščih vseh vrst, tudi pri podzemskih.
('■) Nočno maskiranje skladišč obravnava III. del tega pravilnika.
(") Maskiranje z dimnimi zastori je treba uporabljati po načinu, razloženem v prejšnjem oddelku. Pri večjih in pomembnejših skladiščih je treba uporabljati letala za hitro tvorjenje umetnih meglenih oblakov in pri tem upoštevati pogoje, ki so navedeni v točki 11. »splošnih načel«.
(7) Uporaba navideznih prostorov se priporoča tudi pri vseh objektih v zaledju.
Č. Maskiranje prometnih sredstev in prometa.
(4)	Maskiranje železnic obsega: maskiranje tirov, objektov na železniških progah, postaj in prometa samega.
Tire je treba maskirati s tem, da se pokrije proga s horizontalnimi maskami (sl 6), ker se morejo tu maskirati le nekateri manjši deli cele proge, n. pr.: odcep za določen pomemben objekt, skladišča ipd.; posebna skrb naj velja tistim mestom, kjer se taka proga odcepi od glavne proge.
Razen tega je treba barvo nasipa spraviti v sklad z barvo zemljišča, kar se doseže s sejanjem trave in opuščanjem čiščenja trave s tirov in iz obkrajnih jarkov.
Za izdelovanje mreže in za drugo maskiranje je treba izbrati tako tvorivo, da je maska dobra in obenem varna pred požarom, ki ga lahko povzroči lokomotiva. Maska (streha) ne sme biti vodoravna in ne sme imeti pravilne oblike, ker bi bila v tem primeru videti kot cesta, v gozdu pa kot presek. Lahko vnetljiva tvoriva, kakor slama, suho vejevje, rafija ipd., naj se uporabljajo kot streha samo, če je strop maske vsaj ca 2,50 m višji od nivoja zgornjega preseka dimnika na lokomotivi (pri globokih usekih proge).
(a)	M a s k i r a n j e objektov na železniških progah. Mostove na železniških progah je treba obarvati s sivosrebrno barvo. Maskiranje železniških objektov z narejanjem meglenih ali dimnih zastorov je tako rekoč neizvedljivo, ker že same železniške proge in pa struge rek kažejo, da se tam skrivajo neke
pomembne naprave ali mostovi; te pa je moči v takem primeru vedno lahko, najbrž z uspehom bombardirati, četudi so z umetno meglo popolnoma zakriti. Barvo viaduktov je treba prilagoditi barvi okolišnega zemljišča, obliko njihovih senc pa je treba izpremeniti. Pri tunelih je treba maskirati samo vhode oziroma izhode in bližnji del proge (ca V km). Nad nekaterimi tuneli se lahko izdela navidezen tir; v tem primeru je treba vhode tunela maskirati z obarvanjem in zasaditvijo rastlin-ovijalk in robidovja.
(3)	Maskiranje postaj. Že pri gradnji novih postaj je treba gledati, da se razvrstijo vsa postajna poslopja in objekti na čim večji ploščini. Hkrati z napravo postaje je treba tudi ves prostor pogozditi in prilagoditi objekte okolici, tako glede splošnega videza, kakor tudi glede barve. Strehe poslopij je treba obarvati v soglasju z okolišnim zemljiščem.
V pripravljenem stanju in za časa mobilizacije je treba obnoviti barvanje vseh postajnih poslopij, posebno pa streh. Na odcepih proge, ki držijo h kurilnicam, je treba opuščati vsako čiščenje tirov ali pa jih je treba zasuti z zemljo, ki ima barvo okolišnega zemljišča. Tvorivo za maskiranje je treba pripraviti že v mirnem času, in sicer po dobro premišljenem načrtu. Pri izvajanju tehničnega maskiranja je treba najbolj skrbeti za deformiranje senc (sl. 7).
Večje postaje (kolodvore) je treba maskirati z umetnimi dimnimi in meglenimi zastori, za kar je treba opraviti potrebne poskuse, po katerih se sestavita načrt zameglitve in proračun potrebnih množin aparatov in pribora, kakor tudi tvoriva za proizvajanje dima ali megle. Pri tem je treba upoštevati pogoje iz točke 11. »splošnih naček. Aparate in material skupaj s potrebno rezervo je treba nabaviti že v miru in vse to shraniti v posebno zavarovanih skladiščih.
Najbolj ekonomičen način maskiranja s takimi zastori je narejanje nizkih dimnih ali meglenih oblakov (50 do 100 m visoko) z letali, ki so za ta namen posebej prirejena.
Z večjih postaj in železniških križišč je treba odstra-. niti vozni park in ga skriti v kraje, ki so zavarovani pred opazovanjem iz zraka. Vozni park naj se ne razvršča po mnogih tirih, temveč ga je treba razvrstiti na manjše število tirov, ki so v senci. Koristno je o pravem času zgraditi v gozdovih, zemeljskih globelih, visokih usekih ipd. rezervne odcepe tirov, kamor bi se spravljal vozni park in bi se dalo tam izvesti popolno maskiranje.
Priporoča se, da se v določeni razdalji (1—1 Vi km) postavijo navidezne postaje, kjer naj stojijo pokvarjene lokomotive in vagoni. Za preslepitev sovražnika je treba na takih pbstajah ponoči ugašati luči z zamudo.
(*) Maskiranje prometa se doseza z maskiranjem prevoznih sredstev kakor tudi z maskiranjem osebja in materiala ob prevažanju (nakladanju in razkladanju).
Že v mirnem času je treba vozni park obarvati z motno golobjesivo barvo; da pa se osebje in material, ki se naklada in razklada, Čim manj izpostavi opazovanju iz zraka:
— se ne smejo zbirati ljudje in živina in nabirati material (ki čaka na nakladanje) po postajah, temveč jih je treba razmeščati izven postaj po vaseh, v gozdovih ipd. in hkrati ukreniti vse, kar je potrebno, da so maskirani;
— je treba pri nočnem nakladanju in razkladanju razsvetljavo omejiti na najpotrebnejšo meroj
— je treba ob prihodu sovražnih letal nakladanje prekiniti, osebje pa skriti v posebna zaklonišča, če jih je kaj, ali pa pod in med vagone ali v bližnja poslopja, pod nadstrešnice in v sence krajevnih predmetov; živino je treba postaviti vzdolž ob vagonih v njih senco ali ob ograjah ipd., material pa pokriti z impregniranimi plahtami itd. Če se zamegli postaja, se nakladanje in razkladanje lahko nadaljuje tudi med napadom.
Za maskiranje prevoza san. ga, zlasti čet in materiala, je treba poskrbeti:
— da vozijo naloženi vlaki po možnosti le ponoči, prazni vlaki se pa podnevi vračajo v nasprotni smeri;
— da se poveča promet na drugih progah in da tam ob prihodu sovražnih letal navidezno nakladajo in razkladajo;
— da se na odprte vagone naloženi material obvezno prekriva in maskira.
(5)	Maskiranje pomembnejših cest in navadnihpoti.
Eno najpomembnejših sredstev za maskiranje pomembnejših poti je zasajanje drevja ob obeh straneh ceste.
Po potrebi se morajo posamezni deli poti maskirati tudi s horizontalnimi maskami podobno, kakor je bilo povedano za maskiranje železniških prog (sl. 2 in 3).
Priporočljivo je, da se mestoma po večji ploskvi ob poti zasadi drevje v manjših skupinah nepravilnih oblik; taka mesta izobličijo namreč cestno traso, dala bi se pa tudi izkoristiti za maskiranje zaklonov.
Ceste in poti je treba maskirati o pravem času, kar bodi na skrbi državnim, banovinskim in občinskim ob-lastvom v njihovem področju, in sicer pod vodstvom in nadzorstvom strokovnjakov.
Cestne objekte je treba maskirati na isti način kot pri železnicah. Posebno je treba skrbeti za maskiranje mostov, viaduktov, tunelov ipd.
Pri projektiranju novih pomembnejših cest in poti je treba gledati, da ustrezajo njihove trase zahtevam naravnega maskiranja ali da je vsaj uporaba umetnih načinov maskiranja lahka.
(") Maskiranje prometa po potih na odprtem zemljišču. V času, ko je treba pričakovati živahnega sovražnega opazovanja iz letal, je najboljše, da je premikanje samo ponoči, pri čemer se tema izkorišča kot maska (gibanje brez običajne razsvetljave).11
Podnevi se ne sme dovoljevati zbiranje večjih transportov na odprtem zemljišču; pri približevanju sovražnih letal pa se je treba skriti ob cesti in obstati, upoštevajoč, da se iz letal najbolje opazuje v smeri nazaj in vstran in je maskiranje posebno važno pri odhodu letal. Transportna sredstva sama pa je treba maskirati po načblih, ki veljajo za maskiranje nepremičnih objektov; n. pr. na poteh je dobro, da se z impregniranimi plahtami pokrije celo transportno sredstvo z živino in osebjem vred.
(7) Maskiranje pomorskega in rečnega prometa obsega maskiranje obrežnih objektov in transportnih sredstev kakor tudi prometa samega.
Obrežni objekti in transportna sredstva se maskirajo po načelih, ki so navedena spredaj za suhozemni promet in kopenske objekte. Ker je maskiranje z uporabo umetne meglo (dima) eno izmed najboljših sredstev za maskiranje na vodi, je treba opremiti vse plovne objekte s
11 Razsvetljavo je treba namreč zatemniti po navodilih
III.	dela tega pravilnika.
pripravami za proizvajanje dimnih zastorov. Za nameščanje na ladjah se priporočajo bolj ekonomične vrste naprav, ki delujejo s preugreto paro.
Barva transportnih sredstev mora ustrezati barvi vode, kakor jo gledamo iz višine; vse kovinske predmete, ki se svetijo, pa je treba pobarvati z motno zaščitno barvo. Priporoča se prekrivanje naloženih ladij in vlačilcev z impregniranimi plahtami, ki so obarvane z motno sivo^rebrno barvo.
Nočno maskiranje se obravnava v III. delu tega pravilnika.
D.	Maskiranje aerodromov in posebnih vojaških objektov.
Maskirajo se po posebnih navodilih, ki jih predpisuje minister za vojsko in mornarico.
3. Odgovornost in nadzorstvo pri maskiranju.
(>) Posamezna ministrstva so dolžna odrediti po načrtu maskiranja vse, kar je treba, da se njim podrejene ustanove kar najbolje pripravijo za zaščito pred letalskimi napadi, pa jim morajo poleg strokovnih navodil po tem pravilniku dati na razpolago tudi vsa potrebna materialna sredstva po krajevnih razmerah, kjer so fe ustanove.
(2)	Starešine posameznih ustanov predložijo svojim ministrstvom glede maskiranja objektov predloge o tem, kaj je treba ukreniti, in o sredstvih, ki jih jim je treba dati na razpolago za uspešno opravljanje službe maskiranja njih ustanov in uradov po storjenih sklepih v krajevnih odborih.
(;|) Ustanove, ki so neposredno podrejene banski upravi oz. oblasti, prejemajo naredbe in navodila po načrtu za maskiranje od svoje uprave oz. oblasti in tej tudi predlagajo svoje načrte kakor tudi zahteve za potrebna materialna sredstva, toda vselej preko tehničnega pododbora banovinskega odbora, v čigar pristojnost dejansko tudi spada proučevanje maskiranja kakor tudi maskiranje pomembnejših krajev in objektov samo.
(4) Največji del odgovornosti glede organiziranja in uspešnega izvajanja službe maskiranja pripada tehničnemu odboru12 banovinskega odbora oziroma pododboru za tehnično-gradbena dela pri krajevnem odboru kraja. Ker so v tehničnem pododboru banovinskega odbora strokovnjaki in specialisti iz raznih državnih upravnih, samoupravnih in zasebnih ustanov, daje ta pododbor potrebna navodila krajevnim odborom in nadzira izvajanje vseh teh del pri večjih državnih in zasebnih ustanovah zunaj posameznih krajev, zlasti pa tam, kjer so potrebni pogozdovanje, zameglitev in umetno maskiranje kakor tudi gradnja industrijskih in rudarskih podjetij ipd.
(5) S e k c i j a za maskiranje pri tehničnem pododboru izdeluje splošni načrt za maskiranje in pogozdovanje predelov mest in okolice, da bi se neposredno maskirale oblike posameznih mest in večjih naseljenih krajev; dalje daje nasvete in navodila za maskiranje notranjih delov mest in večjih naseljenih krajev kakor tudi vsem lastnikom zasebnih posestev in drugim zasebnikom, ki so dolžni maskirati svoja poslopja po prejetih navodilih.
(«) Vse materialne izdatke za potrebe maskiranja prevzamejo lastniki podjetij, ustanov, uradov in poslopij.
12 Pravilno; tehničnemu pododboru.
III.	SLUŽBA ZATEMNITVE.
1.	Splošna načela zatemnitve.
(J) Brž ko nastopi napeto razmerje s sosednjimi državami ali če se objavi pripravljeno stanje, mobilizacija ali vojna, odredijo upravna oblastva zatemnitev. Zatemnitev traja vsako noč neprenehoma od pričetka mraka pa do zore, dokler se po končani vojni ne preide v redno stanje.
Po objavi take odredbe se vsako noč obvezno zmanjša zunanja razsvetljava (poulična in izven poslopij) ter zasenčijo žarometi in svetila raznih vozil kakor tudi zatemnijo (zastrejo) okna, steklene strehe ipd. na poslopjih.
Na znak »alarma« se pogasijo še svetila, razen tistih, ki so potrebna za opravljanje raznih služb, za izvrševanje neogibno potrebnih in neodložljivih del ali za dajanje pomoči pri obrambi itd.; to razsvetljavo pa je treba zmanjšati na najpotrebnejšo mero in na primeren način čimbolj zakriti pred opazovanjem iz zraka.
Začetek in konec ugasitve svetil odredijo pristojni komandanti krajevne protiletalske obrambe, tam pa, kjer jih ni. pripada ta dolžnost predsedniku krajevnega odbora za zaščito pred letalskimi napadi, upravniku podjetja ipd.13
(2) V splošnem razlikujemo pri zatemnitvi sledeče postopke:
a) popolno pogasitev svetlobe (kjer je to mogoče);
b) zmanjšanje jakosti svetlobe do skrajnih meja in
c) tehnično maskiranje svetlobnih virov proti opazovanju iz zraka (zasenčenje, zastiranje in prekrivanje svetlobnih odprtin).
V večini primerov se pod b) in c) navedena postopka uporabljata sočasno, t. j. poleg zmanjšanja jakosti svetlobe se tehnično maskirajo tudi njeni viri.
(3) Zatemnitev je izvajati tako, da se svetloba v temi ne vidi iz daljave 500 m.
2.	Postopek in uporaba zatemnitve v posameznih primerih.
Mestna razsvetljava (električna in plinska) mora biti tako urejena, da jo je mogoče ravnati z enega osrednjega mesta. Razen tega mora biti razsvetljava razdeljena na ulično (zunanje) omrežje in na hišno omrežje, da se more po potrebi tudi ločeno zatemniti. Z vključitvijo reostatov (odporov) pri električni razsvetljavi (oziroma z zmanjšanjem množine dotekajočega plina pri plinski razsvetljavi) je mogoče po želji in potrebi razsvetljavo zmanjšati ali tudi popolnoma ugasiti. Zasebne avtonomne centrale spadajo v sistem popolnega ugaševanja z enega osrednjega mesta.
Dobro je, da se pripravi zamenjava plinske razsvetljave z električno in po objavi mobilizacije plinska razsvetljava izključi iz uporabe. Kjer je petrolejska razsvetljava za osvetljevanje ulic in trgov, je treba imeti posebno osebje, ki naj na dani znak preteče nevarnosti Ugašuje oziroma prižiga ulične svetilke. Poleg ukrepov za zatemnitev nepremičnih svetilk v naseljenih krajih pa je treba zmanjšati do skrajnih meja tudi premična svetila (tramvajske in avtomobilske žaromete). Za motorna vozila se zlasti priporoča uporaba »neonskih svetilk«, za
13 Glede izvajanja zatemnitve je treba do nadaljnjega postopati po navodilih pod t. 15. pripomb omenjene naredbe o zatemnitvi, s katero je urejeno vprašanje zatemnitve v dravski banovini.
vsako vozilo po dve, in sicer večjo za sprednji del vozila, manjšo pa za zadnji del.1'
Notranja razsvetljava, ki se glede na neogibne potrebe ne da popolnoma ugasiti, mora biti maskirana z zastori ali pa z barvanjem, najboljše v motni modri barvi (ostale barve: zelena, rdeča, oranžna itd. pa se morejo uporabljati le v taki kombinaciji, da se dobi skladni par komplementarnih barv, ki zmanjšujejo vidnost svetlobe). Izložbe trgovin naj imajo spuščene roloje (brez kakršnih koli odprtin) ali pa nameščene zastore po zgoraj navedenih pogojih. Vse javne zgradbe (hoteli, kavarne itd.) morajo imeti tiskana navodila za zatemnitev, strežno osebje pa mora poznati ta navodila. Uporabo svetlobnih napisov in svetlobnih reklam je v času mobilizacije in vojne sploh izključiti.
Svetilke ulične razsvetljave morajo imeti potrebne zaslone ali pokrivala, ki zaslanjajo svetlobo navzgor v vertikalni smeri, na stranskih zaslonih pa reže, ki prepuščajo svetlobo le v določeni smeri.
Krajevna upravna oblastva morajo izdati vsa potrebna navodila15 prebivalstvu in policijskim organom in organizirati nadzorstvo in kontrolo nad službo zatemnitve še v mirnem času, da bi se ta pomembna služba izvajala brezhibno, kadar se odredi zatemnitev.
Na splošno je v teh navodilih odrediti sledeče konkretne ukrepe in postopke:
(7) Ob letalskem napadu je po danem alarmnem znaku treba v vaseh in manjših mestih, kakor tudi v posebej ležečih predmestjih večjih mest, pogasiti vse zunanje luči. Organi javne varnosti, t. t. službe in organi krajevne protiletalske zaščite uporabljajo dobro zasenčene ročne svetilke, kakor tudi svetilke z »neonsko razsvetljavo«.
(2) V večjih mestih se na dani znak »alarma« ugasi vsa ulična razsvetljava. V obratu ostanejo le dobro zasenčene ulične svetilke, proti opazovanju od zgoraj zakrite orientacijske svetilke kakor tudi signali na najpomembnejših prometnih križiščih (n. pr. taki z »neonsko svetlobo«). Ko se naznani dejanski napad, je treba pogasiti vsa tista svetila, ki se ne dajo popolnoma in zanesljivo zatemniti.18
(3) N a železniških postajah in parni-ških pristaniščih je treba na dani znak »alarma« pogasiti vsa svetila, razen na uvoznih in izvoznih (ščit-nih) signalih, na najvažnejših kretnicah in v postajnih t. t. uradih, kamor se namestijo zasenčena in iz zraka ne opazljiva svetila. Ko se pa naznani napad, se pogasijo še ta svetila; k uvoznemu iu izvoznemu signalu železniške postaje pa se postavijo čuvaji z zasenčenimi svetilkami za dajanje signalov vlakom, ki prihajajo ali odhajajo.10
Uradniki delajo pri telegrafskih aparatih po potrebi z dobro zastrtimi ročnimi svetilkami.18
(*) V tovarnah in podobnih podjetjih je treba na dani znak »alarma« pogasiti vse luči, ki se
u Z nazivom »neonske svetilke« je po pojasnilu štaba teritorialne zračne obrambe razumeti napravo za proizvajanje tkzv. tleče svetlobe v steklenih ceveh, napolnjenih z določenimi plini in parami. Potrebna je napetost elektr. toka ca 7500 V, kar se doseže z vključitvijo transformatorja. Svetloba je motne bledo-modre barve.
15 Ta navodila vsebuje nnredba g. liana o zatemnitvi Mob. št. 463/1 z dne 18. maja 1940., veljavna za območje dravsko banovine (»Službeni list« št. 234/42 iz 1. 1940.).
16 Po čl. 1., odstavku (*), tega dela pravilnika traja zatemnitev že od pričetka mraka dalje, enako tudi po naredbi o
zatemnitvi. Ker je znak »alarma« tudi znak napada samega,
se je treba v izogib pomotiun ravnati po podrobnejših navodilih
naredbe, II. del: posebne določbe.
z drugimi sredstvi ne dajo dobro zasenčiti; stroji delajo z minimalno kapaciteto, najpotrebnejše osebje, ki stroje poslužuje, pa uporablja dobro zasenčene svetilke. Ko se pa naznani letalski,napad, je treba pogasiti še te luči, stroji pa delajo le z minimalno silo.18
V tistih oddelkih podjetij in ostalih ustanov (laboratorijih, bolnišnicah, ambulancah ipd.), kjer se delo ne more prekiniti niti ob času napada, je treba poskrbeti za posebne svetlobo ne prepuščajoče zastore zadostne veličine na oknih ali pa za oknice; če je to zaradi večjih okenskih površin težko izvedljivo, je treba okna obarvati z vumeno-rdečo barvo, ki zmanjšuje vidnost.17
Pri pečeh za topljenje rude ali pri livarskih pečeh in podobnih napravah se da izžarevanje svetlobe proti nebu in okolici zmanjšati z obširnimi nadstrešji iz pločevine in podobnega tvoriva. Da se omogoči neogibno potrebno zračenje ob času izliva, je treba na zgornjih delili ostrešja poskrbeti za primerne odprtine. Žar, ki nastane pri izlivu samem, se more maskirati tudi z raztrošenjem suhega peska ali koksovega praha, ki je shranjen v posebni napravi za avtomatično raztresanje, kadar je to potrebno.
Ker se industrijska podjetja posebno ponoči lahke opažajo zaradi svetlobe posameznih njihovih naprav (industrijski ognji, plavži itd.), so ta podjetja še ob mirnem času .dolžna pripraviti vse, da čimbolj zmanjšajo vidnost take svetlobe. Vse naprave in instalacije se morajo preizkusiti, tudi glede na pogasitev svetlobe, in mora biti zagotovljeno njihovo takojšnje delovanje na dani znak.
V vsakem podjetju je treba dela razdeliti:
— na tista dela, ki se dajo prekiniti vsak hip brez škodljivih posledic in
— na dela, ki se ne morejo prekiniti, kakor n. pr. v livarnah, topilnicah, električnih centralah itd. Posebno važno je, da ima vsako podjetje, zlasti pa podjetje zunaj mesta, svoje opazovalnice in pa dobro zvezo s postajami za naznanjevanje nevarnosti.
(*) Važne svetlobne prometne znake, ki se uporabljajo tudi v mirnem času, torej ob navadnih razmerah, je treba pustiti v obratu še dalje; brezpogojno pa jih je treba dobro zasenčiti (zastreti, zasloniti), razen tistih, ki uporabljajo : neonsko svetlobo«. — To so signali, ulični jambori (semafori), ulični napisi, znamenja za postajališča, napisi na zakloniščih, označbe lekarn, rešilnih postaj itd.
(6)	Svetila vozil. Na vozilih se smejo uporabljati le za njihovo gibanje neogibno potrebna svetila, ki so v zadostni meri zasenčena; zadnja svetila morajo biti rdeča. Kadar se vozilo premika, mora imeti prižgano posebno luč, ki je tudi na zadnji strani vozila.18 Žarometi ne smejo metati nikake svetlobe nad obzorje; pramen svetlobe pa je treba tako oslabiti, da se po možnosti d& opaziti samo na daljavo 100 m, nikakor pa ne na daljave, večje od 500 m. Žaromete je treba prekriti tako, da prehaja svetloba le skozi vodoravno svetlobno režo, široko 5—8 cm, visoko pa 1 cm. ali pa se nanjo namesti močan filter v motno modri barvi. Najprimernejše za vozila so posebne »neonske svetilke«, nameščene na vozilu.19
17 Verjetno pomola! Z ruraeno-rdečo barvo šip se zmanjšuje vidnost svetlobe le, če je v notranjosti istega prostora
uporabljana svetloba take barve, ki z rumeno-rdečo barvo tvori skladno dvojico komplementarnih barv.
19 Za izvajanje zatemnitve pri vozilih je treba ifpoštevati naredilo o zatemnitvi, II. del: Posebne določbe, čl, 10., A., _iočka 6.
Tramvajski žarometi smejo izžarjevati svetlobo samo v smeri prometa; na obe strani voza pa je treba namestiti majhne zasenčene svetilke, ki omogočajo ugotovitev širine po tramvaju zavzetega prostora.19 Sprednje svetilke železniških vlakov je treba zasenčiti v toliki meri, da se morejo opaziti le iz prometne smeri in niso vidne iz višine 500 m.
Za svetila manjših vozil (motocikle, bicikle itd.) veljajo isti ukrepi. Steklo teh svetil je treba opremiti s pre-krivalom, ki ima komaj opazljivo svetlobno režo, široko 4 cm, visoko pa 1 cm.
Vsa motorna vozila morajo vedno, kadar odhajajo na pot, imeti s seboj sredstva za zatemnitev.
Notranjo razsvetljavo v vlakih je treba prirediti v smislu vsega, kar je zgoraj navedeno.
3.	Sredstva in ukrepi za zatemnitev in zastiranje svetlobnih odprtin.
Kot sredstva za zatemnitev je mogoče uporabljati: znižanje električne napetosti, uporabo žarnic slabše svetlobne jakosti ali pa s posebno prirejeno svetlobo, prebarvanje s primernimi barvami in pa razne zaslone (iz stekla, platna, primernih žičnih mrežic, prevrtane pločevine itd.).
Vsi ti zasloni in barve morajo biti obstojni, odporni proti toploti, v kolikor je to potrebno, pri zunanji uporabi pa tudi odporni proti vremenskim vplivom.
Znižanje električne napetosti se sme odobriti samo. Če niso na isto omrežje obenem priključeni tudi stroji in naprave, ki morajo ostati v obratu.
Vse svetlobne odprtine se morajo brezpogojno za-streti povsod, kjer zahtevajo delovni in stanovanjski prostori veliko množino svetlobe, kakor n. pr. veže kolodvorov, zborovalne dvorane, gostilne, gledališke dvorane, trgovine, če njihove izložbe niso popolnoma oddeljene od njih prostorov itd. Za to zastiranje je mogoče uporabljati: oknice, roloje, zvite zavese na poteg, lesene plošče, tkanine, lepenko, papir, pločevino itd.
Ze obstoječe oknice in roloji na stavbah so zlasti primerni za zatemnitev, seveda če ne prepuščajo svetlobe. Varujejo namreč hkrati tudi okenske šipe razbitja ob manjših eksplozijah v bližini poslopij.
Ostali zasloni (zastori ipd.), ki se nameščajo na okna, morajo biti zadosti veliki, da pokrijejo vse okno; razen tega morajo biti tudi pritrjeni, da jih veter ne more privzdigovati. Če pa ti zastori in zasloni ne zatemnjujejo oken v zadostni meri pri popolni sobni razsvetljavi, je treba zmanjšati svetlobo svetil v sobi ali lokalu.
Okna, steklene strehe in vrhnje svetline se morejo pobarvati le v najpotrebnejši meri, pri čemer pa morajo biti sobe in lokali zadostno osvetljeni z dnevno svetlobo.
Učinek zatemnitve je treba preizkusiti v temnih nočeh lako, da se iz daljave opazuje, ali se svetloba v zatemnjenih prostorih opazi v hipu prižiganja in ugaševa-nja. To je najbolje mogoče ugotoviti z više ležečega okna nasproti poslopju ali pa, če je to mogoče, iz letala ob skupnih vajah. Zaradi tega se tudi priporočajo nočne vaje; nato pa je treba obvestiti o izidu prebivalstvo, da se ve poslej ravnati in se odstranijo zapaženi nedostatki v službi zatemnitve.
V poslopjih, ki so občutljiva za požar, je treba uporabljati samo taka sredstva za zastiranje, ki niso vnetljiva ali pa so iz manj vnetljivega tvoriva.
19 Tako zvanu pozicijske luči.
Ob odpiranju vrat, ki držijo iz razsvetljenega prostora neposredno na prosto, ne sme svetloba prodirati v tej smeri. To je mogoče doseči na sledeče načine:
a) s pregrado, ki se more z vrati ali zavesami zapirati in tako popolnoma zatemniti; pri tem se seveda vhod in izhod ne smeta hkrati odpirati. Take pregrade morajo biti tako velike, da omogočujejo nemoten prehod;20
b) z zavesami, ki jih je treba tako namestiti pred vrati prostorov z majhnim prometom, da se ne odpirajo hkrati z vrati;
c) z avtomatsko napravo, ki pri odpiranju vrat ugaša svetila v notranjih prostorih in vključuje zasilno razsvetljavo.
4.	Ukrepi za povečanje varnosti prometa.
Na najpomembnejših prometnih krajih (na cestnih prehodih, uličnih križiščih, postajališčih ipd.) je treba navpične in vodoravne ploskve robnikov po celem delu cestnega prehoda obarvati z belo barvo. Primerno je, da se te črte napravijo prekinjeno, s 50 cm vmesnega prostora. Ravno tako je treba označiti tudi prometne otoke. Stopnice v odprtih prostorih je treba označiti v smeri prometa z 20 cm široko cikcakasto črto. Drevesa, jambore, svetilke, ograje, mostove na nevarnih krajih, ulične ovinke, ogle ipd. je treba pobarvati z belim opleskom vsaj 1 m visoko. Prav tako je treba belo obarvati tudi avtomate, poštne nabiralnike itd.21 Barva pa mora biti odporna proti vremenskim vplivom in v temi dobro vidna.22
Osebam, ki ponoči ne vidijo (nočna slepota), samim ni dovoliti gibanja po cestah, temveč le, če so v spremstvu.
Najzanesljivejša opreznostna odredba tako v mestih in podjetjih v splošnem kakor tudi v vsaki hiši je, če je pripravljeno določeno število rezervnih sredstev za razsvetljavo, kot n. pr. žepnih svetilk, petrolejk ali sveč. Toda vsa ta pomožna ali rezervna svetila morajo biti pri zunanji uporabi obložena s tvorivom motne modre barve, ki je zanesljivo pritrjeno.23
5.	Odgovornost in nadzorstvo pri službi zatemnitve.
(*) Za pravilno zatemnitev (zastiranje) svojih poslopij so odgovorni lastniki ali upravniki teh nepremičnin. Za zatemnitev na javnih prostorih skrbijo občinska oblastva in mestna poglavarstva, za državne in vojaške urade pa njihovi predstojniki (starešine). Stanovalci v zasebnih hišah so odgovorni, če se ne ravnajo po predpisih in navodilih, ki so jih izdala upravna oblastva. Stanovalci so odgovorni za zatemnitev vseh prostorov, v katerih stanujejo, s svojimi sredstvi in so zavezani uporabljati tudi sredstva za zatemnitev, ki so kot last stanodajalca že v stanovanju.
Zatemnjevanje na stopniščih, v vežah, kleteh in na podstrešjih spada med dolžnosti lastnika poslopja.
(2)	Stroške za zatemnitev nosijo osebe, ki so za zatemnitev odgovorne. Vse mora biti pripravljeno tako, da se da zatemnitev takoj izvesti.
20 Tako zvana svetlobna zatvornica. Glej naredim o zatemnitvi, II. del, Posebne določbe, čl. 10., B., točka 4.
21 Zelo priporočljivo je obarvati belo tudi krajne dele vozil, kakor blatnike, hladilnike avtomobilov itd. Belo obarvanje dela zadnjega blatnika pri kolesih pa naredim o zatemnitvi itak določa; gl. II. del, Posebne določbe, čl. 10., A„ točka 6.
11 V ta namen je uporabljati tudi tk. zv. svetlobne barve.
23 Kot primerne optične filtre je uporabljati le prosojne snovi, no ua prozornih, n. pr. pergatnin, toda ne celofana.
(3) Začetek in trajanje zatemnitve odredijo krajevna upravna oblastva.24
(4) Vsako motenje ali kvarjenje zatemnitve je prepovedano.
Vse določbe tega pravilnika se morajo takoj začeti izvrševati.
V Beogradu dne 9. julija 1940.; D. št. 21.344.
Minister za vojsko in mornarico, armadni general Milan D. Nedič s. r.
0
702.
Popravek.*
V uredbi o rekviziciji, ki je natisnjena v »Službenih novinah< št. 298 z dne 28. decembra 1939.,** so se primerili tile pogreški, ki bi jib bilo treba popraviti:
(1. in 2.: Brezpredmetno.)
3. V odstavku 1. člena 15. je treba v tretji vrsti besedo »rednem« nadomestiti z besedo: »pripravljenem«.
Iz pisarne generalnoštabnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico dne 4. novembra 1940.; D. št. 38.673.
(Ta popravek je bil prvič objavljen dne 12. novembra 1940.)
703.
Odločba
urada za kontrolo con št. 11.532 z dne 3. decembra 1940. o cenah olja v sodih po 100 in 50 kg.f
V zvezi z odločbo urada za kontrolo cen št. 7403 z dne 3. oktobra 1940.,ft s katero so bili določeni kalkula-cijski podatki za maksimalne cene jedilnemu olju v sodih po 200 kg v trgovini na debelo na podstavi določene tovarniške cene din 2079, franko vsaka raztovoritvena postaja v državi, vključno sod in skupni davek, urad za kontrolo cen v zvezi z odločbo- ministra za trgovino in industrijo, s katero so bile odobrene cene za olje v sodili po 100 kg z din 21'09, v sodih po 50 kg pa z din 21’29, Iranko vsaka raztovoritvena postaja v državi, vključno sod in skupni davek, določa, da se jedilno olje (izvzemši olivno) v trgovini na debelo prodaja kakor sledi:
V sodih po 100 kg z doplačilom na sod po din 0‘30 za 1 kg, v sodih po 50 kg pa z doplačilom na sod po din 0'50 za 1 kg na že odobrene cene trgovcev na debelo za olje v sodih po 200 kg. Za pobiranje gorenjih doplačil
a* Po naredbi o zatemnitvi, I. del, čl. 3., odredi za območje dravske banovine zatemnitev g. ban in šele, če bi to ne bilo izvedljivo, po potrebi sreski načelniki in predstojniki državnih krajevnih policijskih ohlastev.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	decembra 1940., št. 2SO/XCVIF870.
** »Službeni list« št. 36/8 iz 1. 1940.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6. decembra 1940., št. 283.
tf »Službeni list« št. 520/81 iz 1. 1940.
trgovcem na. debelo ni treba zaprošati pri pristojnem oblastvu posebej odobritve.
Maksimalne cene z.a jedilno olje v prodaji na drobno, ki so določene z odloki pristojnih oblastev, ostanejo nespremenjene za olje iz sodov vseh vrst.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo, urada za kontrolo cen v Beogradu; št. 11.532.
704.
Nakazniški promet z Nemčijo —
sprememba odločbe št. 64.189 VIII z dne 25. novembra 1938.*
Minister za finance je pod št. 68.7S5/VIII z dnfc 29. novembra 1940. takole odločil:
Četrti odstavek odločbe ministra za finance št. 64.189/V 111 z dne 25. novembra 1938.** se spreminja in se glasi:
»Terjatve in dolgovi iz te nakazniške službe se likvidirajo občasno po sporazumu našega ministrstva za pošto, telegraf in telefon z državnim poštnim ministrstvom v Berlinu v nemškem kliringu (novi račun v nemških markah).«
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu dne 29. novembra 1940.; št. 68.785/VIII.
Banove uredbe.
705.
Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. novembra 1940., I. št. 11.052/1, je bil Alegro Henrik, policijski stražnik III. razreda, zvaničnik III. skupine, premeščen po potrebi službe od policijskega komisariata na Jesenicah k predstojni-štvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. novembra 1940., I. št. 11.308/1, je bil Grašič Ferdinand, policijski stražnik-pripravnik, zvaničnik III. skupine, premeščen po potrebi službe od predstojništva mestne policije v Mariboru k policijskemu komisariatu na Jesenicah.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. novembia 1940., I. št. 7579/2, je bil premeščen po potrebi službe Fabjan Anton, banovinski cestni nadzornik X. položajne skupine pri okrajnem cestnem odlioru v Laškem, k okrajnemu cestnemu odboru v Gornji grad.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
4.	decembra 1940., št. 281.
** »Službeni list« št. 599/98 iz 1. 1938.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; n]en predstavnik tn urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska id zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mibalek v Ljubljani,
Ster. 85.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 99. kosu XI. letnika z dne 11. decembra 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 11675/1.	3506
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje tri mesta ■zdravnikov združenih zdravstvenih občin, i. s. Vuzenica (srez dravograjski), Sv. Peter pod Sv. gorami (srez šmarski) in Teharje (srez celjski).
Prosilci morajo imeli pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. 'zakona o uradnikih v zvezi čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — in vsaj šest mesecev bolničue prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. januarja 1941.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. decembra 1940.
s*;
.V. št. 186/68.	*	3484 3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgrad-njo železobetonskega mostu čez Savo pri . Krškem brez dobave betonskega jekla in njegovega dovoza do postaje Videni-Krško
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. decembra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 42 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se predlože na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi licitacijskim pripomočkom, na ta način, da se v ta obrazec vnesejo ponudene enotne cene. V tekstu uradnih obrazcev se ne sme nič spreminjati.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nali« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. decembra 1940.
*
K V-št. 203/47-1940.	3505 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo malih kock za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 od km 75'414—76'660 (skozi Celje)
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. decembra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove. G a jeva 5, pritličje. Pojasnila in
ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se.glase v obliki, popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 840.720'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. decembra 1940.
*
V. št. 7987/32-1940.	3504 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo zgornjega ustroja na drž. cesti št.'60 od kin 1*100—1'920 (Sv. Lenart—Sv. Benedikt)
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na elan 28. decembra 1940’. ob 11. uri dop.
v sobi ši.19 odseka za drž. ceste in mostove, Gajeva ul. 5, pritličje. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 317.321'-.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. decembra 1940.
«**
II.	št. 33.724/1.	3420—3—3
Razglas.
Tvrdka I. Češenj, elektrarna v Brodu pri Tacnu, je zaprosila za podelitev vo-dopravnega dovoljenja za preureditev (razširitev) svoje obstoječe vodne naprave — bidrocentrale v Brodu pri Tacnu, ki je bila do sedaj koncesionirana za izrabo vodne količine 2 X 12 ms/sek iu 3'40 m padca, t. j. za bruto jakost 1088 KS.
Preureditev (razširitev) bo obstajala v tem:
1. da se izrabi sedaj pri hidrocentrali razpoložljivi padec, ki se je zaradi naravne poglobitve savske struge povečal od prvotnih 3'40 m na 4'42 m:
2. da se postavita dve novi turbini, ki bosta pri padcu 4'75 m in vodni količini vsaka po 21 nP/sek izkoriščali bruto jakost 1330 KS (skupno 2660 KS).
Bruto jakost povečane naprave bo znašala pri devetmesečni vodi 56 m'/sek in padcu 4'42 m (obstoječi turbini) oziroma 475 m (novi turbini) skupno E bruto =■ 3484 KS, neto jakost pa E neto = 2856 KS, od katerih bo odpadlo na obstoječi turbini 676 KS, na novi turbini pa 2180 KS.
Radi večje izrabljene vodne količine bo potrebna razširitev- vtočne naprave in dovodnega kanalu.
Zvišanje zgornje vodne gladine ni nameravano.
Za iztok izpod turbin sta v načrtu dve alternativi:
I. s posebnim kanalom, ki se bo iztekal ca 90 m pod banovinskim cestnim mostom v Tacnu;
II. v že sedaj obstoječi odtok nad mostom izpod starih dveh turbin, tako da bi se kanal poglobil do potrebne globine; v tem primeru bi se zavarovali obrežje in podporniki mostu.
Na to odreja kraljevska banska uprava na osnovi § 17., odst. 2. a, zakona o izkoriščanju vodnih sil v smislu odredb §§ 9., 11., 12., 37. in 38. istega zakona in zakona o razlastitvah z dne 18. februarja 1872., avstr. drž. zak. št. 30, krajevni ogled in razpravo na mestu samem za petek dne 20. decembra 1940. in po potrebi še naslednje dni s sestankom komisije pri hidrocentrali v Brodu pri Tacnu o poli devetih dopoldne.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Ljubljani — tehnični razdelek, Vrazov trg in pri upravnem oddelku kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10/11 do vključno 18. decembra 1940. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. novembra 1940.
Iv V. št. 315/30-1940.	3434-3-8
Razglas
o III. pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo krovskih del pri gradnji poslopja drž. tekstilne šole v Kranju.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po odredbi g. bana od 12. novembra 1940., V. No. 315/25 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne
6.	marca 1910. ter njegovih sprememb oz. dopolnitev za prevzem in izvršitev krovskih del
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. decembra 1910. ob 11. uri
dopoldne v prostorih št. 33 tehničnega oddelka kralj. ban. uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 tetin, oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ut. 8, oz. je dobiti vse ponudbene pripomočke ravno tam proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah in sicer tako. da ponudniki vpišejo v uradni izvod proračuna in ne na lastne prepise ponudene enotne cene s številkami in z besedami za posamezne postavke in vse seštevke za vse delo.
Zapečatene ponudbe, opremljene z drž. kolkom po t. p. 25. t. z. in banov, kolkom v višini 50% po t. p. 25. t. z. in vsaka priloga z drž. kolkom za din 4*— in banov, kolkom za din 2'—. morajo uročiti ponudniki ali njih pooblaščenci
na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem krovskih del pri gradnji poslopja drž. tekstilne šole v Kranju od ponudnika N. N.< neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da se v celoti strinja z vsemi splošnimi in tehničnimi pogoji ter mora položiti kavcijo, katera znaša 10% od ponudbene vsote, zaokrožene navzgor na tisočake.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljuhljaui, Erjavčeva cesta 13, v vrednostnih papirjih oz. garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86 zakona
0 drž. računovodstvu In registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in do bave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti prt Državni hi'>otekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in ne čez tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 80 (trideset) d-.i po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. novembra 1940.
*
K V. No. 79/268-1940.	3435 3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo Mure v obmejni progi med km 98*290 do 112*100
drugo javno pismeno ponudb, licitacijo v skrajšanem roku 10 dni
na dan 19. decembra 1940. ob 11. uri dop.
vaobi št. 17 banske palače, dvorišče levo, Bleitteisova cesta 10 v Ljubljani.
Pojasnila se dobivajo med uradnimi urami ravno tam in pri murski ter. tehn. aekciji v Gor. Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta
1 odstotkih (tudi z besedami) na vsote
odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 487.601 05 (štiri sto sedem in osemdeset tisoč šest sto eden dinar 03/ioo). Kavcijo din 49.000’— oziroma din 98.000 za tuje državljane je položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi l.jubljana-mesto. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti licitacijski komisiji dokumente za pripust k licitaciji in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrenje ministrstva za gradbe za-udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti ter potrdilo občeupravne oblasti o izvajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. novembra 1940.
*
k V. No. 2995/10.	3436	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznega vodovodnega materiala za 1. etapo gradnje vodovoda za Mokronog in okolico
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. decembra 1940. ob 11. uri dop. v palači kr. banske uprave Bleiweisova cesta 10, soba št. 17. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 641.945’—. Kavcijo din 65.000 — je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do
II. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o ooravnavi davka za tekoče tromesečje, odobrenje ministrstva za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvajanju obrti. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. decembra 1940.
*
I.	št. 10.442/3.	3466-3—2
Razpis
II. javne ofertne licitacije za nabavo tiskovin.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu
II.	javno ofertno licitacijo za nabavo tiskovin,
ki se bo vršila v skrajšanem roku dne 19. decembra 1940. ob 11. uri v sobi št. 21 v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleiweisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5%, oziroma 10% od
vsote ponudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka, Bleiweiso-va cesta št. 13.
Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije zapečateno ponudbo, taksirano po tar. post. 25. zakona o taksah, potrdilo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave, soba št. 33.
Iz pisarne kraljevske banske uprave.
V Ljubljani dne 2. decembra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I Po 561/40.	3487
Oklic.
Tožeča stranka Ahtik Marija, zasebnica na Pobrežju, zastopana po dr. Bergoču, odvetniku v Mariboru, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini po Šprahmanu Ivanu, na roke prijavljene dedinje Kaiser Terezije, neznanega bivališča, radi ugasnitve izvršilnega naslova k opr. št. I Po 561/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 81. decembra 1940. o poli devetih pred tem sodiščem v sobi št. 80, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 5. decembra 1940.
I Os 111/40-9.	3509
Objava preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju pod R 102/40 od 5. nov. 1940. je bil Žagar Mihael, roj. 29. sept. 1895. v Dreši-nji vasi, pristojen v občino Petrovče, pos. v Drešinji vasi, zaradi umobolnosti delno preklican.
Za skrbnika se postavlja 2agar Justina, pos., Drešinja vas.
Okrajno sodišče v Celju, odd. I., dne 7. decembra 1940.
Os 9/40—18.	3512
Razglasitev začasnega skrbstva.
S sklepom okrajnega sodišča v Rogatcu z dne 12. nov. 1940., posl. št. Os 9/40—3, je bila Emejc Ivanka roj. Ogrizek, posestnica v Sv. Križu pri Rogaški Slatini, zaradi slaboumnosti in zapravljivosti postavljena pod začasno skrbstvo.
Za začasnega pomočnika Je bil postavljen Kurbus Tomo, upok. šolski upravitelj v Rogaški Slatini.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I., dne 9. decembra 1940.
I 3365/39-32.	3219
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. skup. Vojnik trg vi. št. 90,
II.	skup. Sv. Tomaž vi. št. 29, lil. skup. Sv. Tomaž vi. št. 54.
Cenilna vrednost: I skup.: din 457.035,
II.	skup.: din 218.931'—, III. skup.: din 56.786 —.
Vrednost pritekline: I.skup.: din 7.575,
II. skup.: din 3.515'—.
Najmanjši ponudek: I. skup.: dinarjev 304.690'-, II. skup.: din 145.954'-,
III. skup.: din 37.857'32.
Varščina:	I. skup.: din 45.703'50
II.	skup.: din 21.893'—, III. skup.: din 5.678'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju dne 26. oktobra 1940.
*
I 938/40-19.	3463
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1941. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. skup.: k. o. Lahoviče vL št. 91;
II.	skup.: k. o Lahoviče */« vL št 876.
Cenilna vrednost: ad I. skupina: din 347.727 50, ad II. skupina: din 28.309'50, skupaj din 376.037'40.
Vrednost pritekline: ad I. skupina: din 13.195'—, ad II. skup.: din 12.862'50, skupaj din 26.057'50.
Najmanjši ponudek: ad I. skupina: din 231.818'80, ad II. skup.: din 18.873'-, skupaj din 250.691'60.
Varščina: ad I. skupina: din 34.772'79, ad II. skupina: din 2.830'95, skupaj din 37.60374.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku
dne 27. novembra 1940.
•j*
1423/40-7.	3415
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1941. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin:
Skupina A.: zemljiška knjiga Kozje vi. št. 41 in 19, pare. št. 126.
Cenilna vrednost: din 7S.396'50.
Najmanjši ponudek: din 61.000'—.
Varščina: din 7.340'-.
Skupina B.; zemljiška knjiga Kozje vi. št. 41.
Cenilna vrednost: din 102.211'—.
Najmanjši ponudek: din 85.000'—.
Varščina: din 10.222'—.
Skupina C.: zemljiška knjiga Kozje vi. št. 41.
Cenilna vrednost: din 6.714'—.
Najmanjši ponudek: din 6.714'—.
Varščina: din 672'—.
Skupina Č.: zemljiška knjiga Kozje
vi.	št. 19 in zemljiška knjiga Kozje vi. št. 25.
Cenilna vrednost: din 2.538'50.
Najmanjši ponudek: din 2.538'50.
Varščina: din 254'—.
Vrednost priteklin: din 2350'—.
Vse nepremičnine skupaj:
Cenilna vrednost: din 184.860'20, najmanjši ponudek: din 155.000'—, varščina: din 18.500'—, pritekline: din 2350'—.
Dražilo se bo najprej po skupinah, nato pa celota. Obvelja tisti način dražbe, kjer se doseže večje izkupilo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, •sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače, pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem
dne 25. novembra 1940.
•j.
1824/40-9.	3331
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Trbovlje vi. št. 367.
Cenilna vrednost: din 120.650'—.
Vrednost pritekline: din 810'—.
Najmanjši ponudek: din 60.325'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. III.,
dne 16. novembra 1940.
•S
I 682/40—10.	3328
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Anton vi. št. 191 do l/s.
Cenilna vrednost: din 1.090'—.
Najmanjši ponudek: din 1.090'—.
Varščina: din 110'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okra/no sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 11. novembra 1940.
I 872/40-8.	3327
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 1941. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Poljane vi. št. 255.
Cenilna vrednost: din 4.658'—.
Najmanjši ponudek: din 3.104'—.
Varščina: din 465'50 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
- Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 11. novembra 1940.
*
IX I 4554/39-13	3363
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1941. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Radvanje vi. št. 480.
Cenilna vrednost: din 11.670'—.
Najmanjši ponudek: din 7.780'—,
Varščina: din 1.167'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče ▼ Mariboru
dne 15. novembra 1940.
*$*
IX I 1531/40-14	3405
Dražbeni oklic.
Dne 15. januarja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kresnica vi. št. 15.
Cenilna vrednost: din 96.282’05.
Vrednost pritekline: din 2.242'—.
Najmanjši ponudek: din 64.188'04.
Varščina: din 9.628'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 21. novembra 1940.
I 273/40—16.	3489
Dražbeni oklic.
Dne 8. januarja 1941. o b 8. u r 1 15 min. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Drašiči vi. št. 330.
Cenilna vrednost: din 87.242'—.
Vrednost pritekline: din 13.180'—.
Najmanjši ponudek: din 58.161’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 24. novembra 1940.
1 1034/39-9.	3424
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Lokovica vi. št. 14, b) Dolgo brdo vi. št. 15, c) Dolgo brdo vi. št. 16.
Cenilna vrednost: ad a) din 135.894'25, ad b) din 7S.569'Š9, ad c) din 398.27r82.
Najmanjši ponudek: ada) din 86.596'25, ad bj din 52.380'—, ad c) din 264.181'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Prevaljah, odd. I.,.
dne 16. novembra 1940.
1408/40-4.	3448
Dražbeni oklic.
Dne 11. januarja 1941. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Dobja vas vi. št. 7 in b) Dobja vas vi. št. 24.
Cenilna vrednost: ad a) din 52.674'75, ad b) din 32.440'80.
Vrednost priteklin: ad a) din 6.580'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 35.116'—, ad bj din 21.627'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni ©klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Prevaljah, odd. I.,
dne 16. novembra 1940.
I 406/40-12	3440
Dražbeni oklic.
Dne 15. j a n u a r j a 1941. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Donačka gora vi. št. 109 in 171.
Cenilna vrednost: din 48.484'75.
Vrednost priteklin: din 3.900'—.
Najmanjši ponudek: din 32.323'50.
Varščina: din 4.850'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal y dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II., dne 18. novembra 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Voisale so se nastopne firme:
1556.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. decembra 1940.
Besedilo: »Čehojug« Šturm Rudolf, import in eksport ter trgovska agentura z nianufakturnim in galanterijskim blagom.
Obratni predmet: Import in eksport ter trgovska agentura z manufakturnim in galanterijskim blagom.
Imetnik: Šturm Rudolf, trgovec v Ljubljani, Celovška cesta št. 135.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 30. novembra 1940.
Fi 92/30 - Rg A VII 284/1.
*
1557.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. decembra 1940.
Besedilo: »Slovles« družba z o. z. hrvatski: »Slovles«, društvo s o. j. francoski: »Slovles« soeiete a r. 1. angleški: »Slovles«, Ltd. italijanski: »Slovles« societa a g. L nemški: »Slovles«, Gesellschaft m. b. H.
Obratni predmet: Izvozna in uvozna trgovina z lesom.
Družbena pogodba z dne 24. novembra 1940. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 200.000 din.
Na to vplačani zneski v gotovini:
200.000	din.
Poslovodje: Gerželj Dragotin, trgovec na Sušaku, Istarska ul. 30,
Ciotti Dragotin, trgovec na Sušaku, Pečine 6/a,
Škrbec Franjo, trgovec v Ljubljani, Tvrševa c. 15.
Družbo zastopa sodno in izvensodno in podaja za družbo pravnoobvezne izjave vsak poslovodja samostojno ter podpisuje firmo tvrdke vsak poslovodja samostojno tako, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi eden izmed poslovodij lastnoročno svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 30. novembra 1940.
Fi 91/40 - Rg C V 309/1.
*
1558.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. novembra 1940.
Besedilo: »Viški mlin« industrijska družba z omejeno zavezo v Ljubljani.
Obratni predmet: Obratovanje pred vsem mlinske in vsake sorodne, zlasti tudi lesne in oljnate industrije, nabava in predelava, nakup in prodaja tozadevnih surovin in izdelkov vsake vrste in opravljanje in sklepanje vseh z njimi oziroma s tem zvezanih trgovskih in industrijskih poslov.
Družbena pogodba z dne 13. novembra 1940, in je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 1,250.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini:
1,250.000	din.
Poslovodje: Bezenšek Dominik, trgovec in posestnik, Sever Makso, veletrgovec in posestnik, oba v Ljubljani.
Družbo zastopa in zanjo podpisuje vsak poslovodja samostojno tako, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani
dne 25. novembra 1940.
Fi 89/40 — Rg C V 307/1.
*
1559.
Sedež: Meža.
Dan vpisa: 19. novembra 1940.
Besedilo: F. Čas, lesna trgovina, Meža.
Obratni predmet: trgovanje z lesom, gozdnimi in deželnimi pridelki na debelo.
Imetnik: čas Franc ml., trgovec z lesom.
Prokuristinja je Čas Boža, žena trgovca z lesom v Meži.
Podpis firme: Firma se podpisuje tako, da se pod besedilo firme, zapisano na kakršen koli način, to je z roko ali strojem ali s štampiljko, pristavi podpis lastnika firme ali pa prokuristinje, podpis slednje pa s pristavkom »per pro-cura« ali »ppa« ali z drugačnim pristavkom. ki razodeva prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 19. novembra 1940.
Rg. A III 240/2
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1560.
Sedež: Belca, občina Dovje.
Dan vpisa: 26. novembra 1940.
Besedilo: »Belca« lesna industrijska družba z o. z.
Izbriše se zbog smrti namestnik poslovodje Dernič Ivan.
Z notarskim zapisom z dne 15. novembra 1940. se je spremenila družbena pogodba z dne 14. 4. 1922. v § 13. glede nadzornega sveta, ki se je opustil ter v §§ 15. do 20., ki so se razveljavili. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. novembra 1940.
Rg C I 161/23.
1561.	.	*
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 26. novembra 1940.
Besedilo: »Javno skladišče nasl. družba z o. z. v Celju«.
Z notarskim zapisnikom z dne 16. novembra 1940. se je družbena pogodba z dne 21. septembra 1929. v členu III. dopolnila tako, da je predmet družbenega podjetja tudi trgovina s kurivom na debelo in se člen III. družbene pogodbe glasi odslej tako, kakor je označeno v že vpisanem besedilu obratnega poslovanja z dostavkom na kraju: končno trgovina s kurivom na debelo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 26. novembra 1940.
Rg C II 36/25
1562.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. novembra 1940.
Besedilo:	Reprezentanca	delniške
družbe Donava-Sava-Jadransko morje (preje družba Južne železnice).
Izbrišejo se člani upravnega sveta dr. Dreyfus Robert, Gruedl Adolf, ing. Ottavio Viglione, Geza von Tormay, Cugmus Josip, dr. Mazel Franc, dr. Miil-ler-Martini Oto, dr. Poschniann Anton ter prokurist dr. Pendl Pavel, vpišeta pa se člana upravnega svetg:
ing. Jojič Milan, gen. direktor jugoslovanskih drž. železnic v Beogradu,
dr. Antonucci Alceste, direktor in načelnik oddelka v kr. ital. finančnem ministrstvu v Rimu.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 25. novembra 1940.
Rg B III 10,26.
1563.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. novembra 1940.
Besedilo: Kranjske deželne elektrarne.
Vpiše se prokurist ing. Miklavec Franc, ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn v Ljubljani, Trstenjakova 12. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 25. novembra 1940.
Rg A II 147/12.
*
1564.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. novembra 1940.
Besedilo: Jos. Lorenzi nasl., lesna trgovina v Ljubljani.
rvrdka je od leta 1925. v likvidaciji.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Likvidatorji so: Grassi Peter, Reschitz Anton in Hieng Ernest, vsi trgovci v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani
dne 25. novembra 1940.
Rg A I 176/16.
1565.	*
Sedež: Pobrežje pri Mariboru.
Dan vpisa: 5. decembra 1940.
Besedilo: Maritex, družba z omejeno zavezo, Pobrežje pri Mariboru, v likvidaciji.
Na izrednem občnem zboru družbenikov dne 25. novembra 1940. (posl. št. 158/1940) je družba sklenila ustavitev likvidacije in spremembo družbine po-godbe z dne 27. 3. 1937., opr. št. 190 37 v §§ 2., 4., 5.. 7. in 8.
Besedilo firme odslej: Maritex, družba z omejeno zavezo.
Sedež: Maribor.
Predmet podjetja je odslej nakup Ivorniških objektov v svrho ustanavljanja tovarn, nakup in prodaja vseh vrst tekstilnih strojev in pomožnih strojev ter potrebščin, nakup in prodaja tekstilnih surovin, polfabrikatov in fabrikatov v svrho nadaljnje prodaje in predelovanja, izdelovanje tekstilnih polfabrikatov in fabrikatov v svrho nadaljnje prodaje, zlasti izdelovanje tekstilnih tkanin z mehaničnim tkanjem, barvanjem
in apretiranjem v svrho nadaljnje prodaje ter ustanavljanje podružnic v tu-in inozemstvu.
Družbo zastopa in tvrdko podpisuje poslovodja samostojno; če jih je več pa kolektivno po dva, na ta način, da pod pisano, tiskano, ali kako drugače odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi poslovodja, če je sam, svoj podpis, če jih je več pa po dva kolektivno.
Izbrišejo se: a) dosedanji poslovodje Špeglič Karel, Ošlak Josip in Meglič Otmar,
b) likvidator Meglič Otmar,
c) zaznamba likvidacije.
Vpiše se nov poslovodja Majcen Jože, industrijec v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 5. decembra 1940.
Rg CIII 8/17.
*
1566.
Sedežr Račo.
Dan vpisa: 28 novembra 1940.
Besedilo: Tovarna za špirit in drože d. d. v Račah.
Na osnovi pravnomočne odločbe kr banske uprave dravske banovine z dne 26. 3. 1940., VIII. No. 15/3, je bila družba razpuščena in se njena imovina likvidira.
Likvidacijska firma: Tovarna za špirit in drože d. d. v likvidaciji
Za likvidatorje se imenujejo dosedanji upravni svetniki Petelir Anton, prokurist Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, dr. Glančnik Franc, posestnik v Krčevini in Klobučar Drago, bančni ravnatelj v p. v Mariboru, ki podpisujejo družbo v likvidaciji tako, da pod od kogar koli napisano, tiskano ali odtisnjeno besedilo tvrdke s pristavkom »v likvidaciji« podpišeta svoje ime dva likvidatorja.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 28 novembra 1940.
Rg B I 11/36.
*
1567.
Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 5. decembra 1940. Besedilo: Viktor Glaser.
Obratni predmet: Lesna trgovina. Obratni predmet se je razširil na ^izvoz lesa«.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 5. decembra 1940.
Rg A I 179/11.
Izbrisale so se nastopne firme:
1568.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 2. decembra 1940. Besedilo: »Čehojug« importna in eks-portna družba z o. z., agencija, komisija in zastonstvo čehoslovaške industrije. Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot tre sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. novembra 1040.
Rg C I 143/21.
1569.	*
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 2& novembra 1940. Besedilo: Dental-depot-Dentes, družba z o. z. v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 25 novembra 1940.
Rg C V 184/4
1570.
Sedež: Sv. Jurij pri Celju.
Dan izbrisa: 15. oktobra 1940. Besedilo: Avgust Kincl.
Obratni predmet: Trgovina s senom in slamo ter deželnimi pridelki.
Zaradi smrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 15. oktobra 1940.
Rg A III 42/9.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe m dodatki pri nastopnih zadrugah.•
1571.
Sedež: Brežice.
Dan vpisa: 22. oktobra 1940.
Besedilo: Vinarska zadruga v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 6. avgusta 1939. in 27. avgusta 1939.:
I. se izbrišejo izstopivši člani upravnega odbora: Lipej Franc, Janežič Josip star. in Cernoga Ivan, vpišejo pa se novoizvoljeni člani upravnega odbora:
Strgar Anton, posestnik na Volčjem št. 17, p. Sromlje,
AvŠič Ivan, posestnik na Volčjem 10, p. Sromlje,
Mešiček Fani, posestnica v Brežicah št. 32;
II. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: vsi člani upravnega odbora.
Likvidacijska firma: Vinarska zadruga v Brežicah, registrovana zadruga i omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo, tako da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo likvidacijske firme po dva likvidatorja stavita svoj podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 22. oktobra 1940.
Zadr. III 217/15.
Sedež: Frankolovo.
Dan vpisa: 8. oktobra 1940.
Besedilo: Posojilnica v Frankolovem, zadruga z neomejenim jamstvom.
1. Na občnem zboru z dne 19. XI.
1939.	so bila sprejeta nova pravila, ki so prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Posojilnica v Frankolovem, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po ka.r najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle: 1. daje svojim zadružnikom posojila; 2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3.	si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposoj ili; 4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo ‘ in
sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo; 5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša 10 din in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih, najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je neomejeno.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz sedmih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi, tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako. da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
9. Izbrišeta se izstopivša člana upravnega odbora Skoberne Alojz in Fijavž Franc.
Vpišejo se novoizvoljeni člani upravnega odbora:
Leva Franc, posestnik v Loki št. 19, Gregorc Jožef, posestnik v Stražici 5, Okrožnik Jože, posestnik v Rovah 19, Sunčič Lojze, provizor na Frankolovem,
Čretnik Bernard, posestnik in mizarski mojster v Lindeku,
Merzdovnik Matija, posestnik v Lindeku št. 24.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 8. oktobra 1940.
Zadr VI 52/63.
1573.	*
Sedež: Ljubno.
Dan vpisa: 8. oktobra 1940.
Besedilo:	Zadružna elektrarna na
Ljubnem, zadruga z omejenim jamstvom.
1. Besedilo § 8., I. odstavek, 1. stavek pravil se menja tako, da se glasi:
»Poslovni delež znaša 100 din, z besedami sto dinarjev.«
2. Besedilo § 11., II. odstavek, 2. stavek pravil se menja tako, da se glasi:
»Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.«
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 8. oktobra 1940.
Zadr. V 418/43.
*
1374.
Sedež: Pišece.
Dan vpisa: 22. oktobra 1940.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Pišecah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Sušterič Martin in Filipčič Franc.
Vpišeta se novoizvoljena člana upravnega odbora:
Bratanič Jože, posestnik v Brezju 3,
Zevnik Jože, posestnik v Pavlovi vasi št. 75.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 22. oktobra 1940.
Zadr. V 205/52.
*
1575.
Sedež: Škofja vas.
Dan vpisa: 8. oktobra 1940.
Besedilo: Elektrarniška zadruga za Škofjo vas in Šmarjeto z omej. jamstvom.
1. Na občnem zboru z dne 26. maja 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki so prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Elektrarniška zadruga za Škofjo vas in Šmarjeto z omejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato zgradi svojo elektrarno ali od druge elektrarne nabavlja električni tok in ga dobavlja svojim zadružnikom.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša din 25'— od vsake žarnice in enkratni priklopni prispevek v znesku din 150'— in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v roku, ki ga določi upravni odbor.
6. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz petih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno, ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnid. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega tudi pismeno vsakemu članu.
9. Izbriše se izstopivši član upravnega odbora Okorn Anton in vpiše se novoizvoljeni član upravnega odbora Jezernik Karel, posestnik in stavbenik v Šmarjeti.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 8. oktobra 1940.
Zadr. VI 53/15.
*
1576.
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 1. oktobra 1940.
Besedilo: Stavbna, konzumna in gostilniška zadruga »Delavski dom« v Trbovljah, zadruga z omejeno zavezo.
1. Na občnem zboru z dne 22. IX.
1940.	so bila sprejeta nova pravila, ki so prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Stavbena in konzumna zadruga »Delavski dom«, zadruga z omejenim jamstvom v Trbovljah.
3. Predmet poslovanja: Zadruga bo pospeševala gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato je njen namen: 1. nakupovanje zazidanih in nezazidanih
zemljišč, gospodarjenje z njimi kakor tudi postavljanje poslopij na zadružnih zemljiščih, da nabavi s tem cenena stanovanja in obratovališča, katera sme oddajati v najem le članom zadruge; 2. kupovati, pridelovati in predelovati živila, oblačila, stvari za gospodarstvo, kakor sploh blago vsake vrste in oddajati to blago proti plačilu med člane. Producirano blago svojih članov oddaja tudi nečlanom; 3. nalagati v svojem hranilnem oddelku prihranke svojih članov, katere obrestuje po obrestni meri, kakršno določa upravni odbor. Hranilne vloge se morajo v primeru dviga (vračila) odpovedati in se izplačujejo v znesku po določbah upravnega odbora, katere morajo biti razglašene z oznanili, nabitimi v poslovalnici hranilnega oddelka; 4. ustanavljanje ali sodelovanje pri ustanavljanju zadrug ali drugačnih trgovskih in gospodarskih podjetij, ki bi bila potrebna za izvrševanje vseh nalog zadruge, v kolikor bi zadruga tega sama v svojem delokrogu ne mogla izvrševati;
5.	da doseže zadruga svoj namen, uporablja v to svrho vse zakonito dovoljene pripomočke.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša din 200‘— in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih, najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz treh zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu, ki ga odredi upravni odbor.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 1. oktobra 1940.
Zadr. VI. 49/72.
1577.	*
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 8. oktobra 1940.
Besedilo: Zadružna knjigarna v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 22. septembra 1940. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji? Ban Pavel, rudar, Loke št. 428,
Dimnik Jože, strugar, Loke 80,
Žmavc Jože, katehet, Trbovlje II.
Likvidacijska firma: Zadružna knjigarna v Trbovljah, roaistrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 8. oktobra 1°10.
Zadr. 111 233,12.
Izbrisali sta se nastopni zadrugi:
1578.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 21. novembra 1940. Besedilo: Nabavna zadruga »Poroka« v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 21. novembra 1940.
Zadr. V 60/8.
1579.	*
Sedež: Št. Lovrenc.
Dan izbrisa: 4. novembra 1940. Besedilo: Živinorejska zadruga r. z. z o. z. v Št. Lovrencu.
Ker sploh ni poslovala.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. novembra 1940.
Zadr. III 142/5.
Ronkurzni razglasi
1580.	3503 Odobritev poravnave.
Konkurzna stvar Ljubljanskega oblačilnega bazarja v Ljubljani d. z o. z.
Pri naroku dne 15. novembra 1J40. sprejeta poravnava, po kateri plača pre-zadolženka svojim upnikom III. razreda 65°/o (šestdeset pet) kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 14 dneh po pravnomočnosti odobritve poravnave ob jamstvu Ljubljanske kreditne banke, v Ljubljani, ki jamči razen tega še za plačilo stroškov konkurzne in izvršilne uprave do najvišjega zneska din 50.000 v smislu jamstvene izjave z dne 14. novembra 1940., se odobruje.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. novembra 1940.
St 7/39-98
1581.	8486
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Za-jelšnika Romana v Sv. Jerneju pri Poljčanah je končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 3. decembra 1940.
Por 7/39-101
Razglasi raznih uradov in oblastev
IV. št. 7391/4.	3192
Razsodba.
Dolenc Vinko, mesar, Ljubljana, Zaloška cesta 24, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 7391/3 z dne 10. 7. 1940. zaradi p reki ška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in čl 8. uredbe o kontroli cen kaznovan s 300 din globe oziroma na 6 dni zapora \a na plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 22. novembra 1940.
IV.	št. 6000/6.	3507
Razsodba.
Guštin Bogomil, trgovec v Ljubljani, Vodnikov trg št. 2, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 6000 3 z dne 24. septembra 1940. zaradi prekrška po čl. 8. uredbe o kontroli cen kaznovan s 300 din globe, oziroma na 6 dni zapora in na plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 4. decembra 1940.
$
IV.	št. 17164/4.	3517
Razsodba.
Keber Anton, mesar, Ljubljana, Poljanska c. 44, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 1464/3 z dne 8. julija 1940. zaradi prekrška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in čl. 8. uredbe o kontroli cen kaznovan s 600'— din globe oziroma na 12 dni zapora in na plačilo stroškov razsodbe. Uprava policije v Ljubljani dne 2. decembra 1940.
IV.	št. 26984/3.	3518
Razsodba.
Kumar Matija, mesar v Rudniku št. 35
in na ljubljanskem živilskem trgu, je bil s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV. št. 26984 z dne 8. novembra 1940. zaradi prekrška po čl. 9. uredbe o kontroli cen kaznovan s 100 din globe oziroma na 2 dni zapora in na plačilo stroškov razsodbe. _
Uprava policije v Ljubljani dne 2. decembra 1940.
IV.	Št. 21598/3.	3493
Razsodba.
Seničar Franc, pek. mojster, Ljubljana, Ljubljanska ulica št. 63, je bil s pravnomočno razsodbo uprave poiicije v Ljubljani IV. št. 21598 z dne 20. avgusta 1940. zaradi prekrška po čl. 8. uredbe o kontroli cen kaznovan s 300 din globe oziroma na 6 dni zapora in na plačilo stroškov razsodbe.
Uprava policije v Ljubljani dne 2. decembra 1940.
C št. 2295/1-1940.	3495	-2-1
Razglas.
Gospod Vodnik Stanko, pos. sin iz Podutika št. 25, občine Št. Vid n. Lj. v srezu Ljubljana-okolica banovine dravske, je prosil za dovoljenje, da sme otvoriti kamnolom na parceli št. 517 k.
o.	Jezero v občini Tomišelj ljubljanskega sreza.
Zaradi te prošnje razpisuje sresko načelstvo na podstavi §§ 108. in sl. zakona o obrtih, §§ 9., 12. in 90. stavbenega zakona za bivšo Kranjsko ter § 101. zakona o občem upravnem postopku komisijski ogled in obravnavo na mestu samem
za petek dne 20. decembra 1940. ob 14.45.
Vabijo se vsi interesenti, da podajo «v. ugovore in pomisleke najkasneje pri
obravnavi, ker bi se poznejši ugovori upoštevali le, če bi se tikali javnih koristi.
Situacija kamnoloma je vsakomur r a vpogled pri sreskem načelstvu v Ljubljani med običajnimi uradnimi urami v sobi št. 8.
Sresko načelstvo v Ljubljani dne 6. decembra 1940.
•j.
Štev. 1574.	3508
Razglas.
Direkcija gozdov v Ljubljani proda 306.70 plm3 mehkega tehnično porabne-ga lesa iz oddelka 6 b — vzhodni del drž. gozda Martinček z izklicno ceno din 75.245—.
Interesenti se vabijo, da do dne 17. decembra 1940. do 10. ure dopoldne vložijo vadij v znesku din 4.000'—, ino-zemci v znesku din 8.000'—. Pismene ponudbe se sprejemajo navedenega dne do 11. ure dopoldne v uradnih prostorih direkcije gozdov v Ljubljani, Bleiwei-sova cesta 1, kjer so interesentom na razpolago prodajni pogoji in formularji za vložitev ponudb.
V primeru neuspelosti prve prodajne razprave bo ravno tam ob enakih pogojih ponovna dne 20. decembra 1940.
Direkcija gozdov v Ljubljani dne 9. decembra 1940.
&
Št. 39.878/1940.	3510
Razpis
mest uradniških pripravnikov poštne
telegrafske in telefonske stroke.
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje pet mest uradniških pripravnikov stroke po § 45., odst. 3., in tri mesta uradniških pripravnikov stroke po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih.
Prosilci za mesta uradniških pripravnikov po § 45., odst. 3. smejo biti samo moški ter morajo imeti fakultetno izobrazbo, in sicer pravne ali tehnične fakultete (elektrotehničnega ali elektro-strojnega oddelka) ali ekonomsko-ko-mercialne visoke šole.
Prosilci za mesta uradniških pripravnikov stroke po § 45., odst. 1. morajo imeti izobrazbo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali tej enake šole v smislu uredbe o činu strokovnih šol hasproti srednjim šolam in fakultetam od 1. maja 1933. Upoštevali se bodo samo prosilci oziroma prosilke, ki so že v državni poštni službi na nižjih položajih.
Prošnji je priložiti potrebne priloge, iz katerih naj bo razvidno, da prosilec izpolnjuje vse pogoje, predpisane v §§
2.-4. zakona o uradnikih.
Izbrane kandidate bo pregledala uradna zdravniška komisija. Postavljeni bodo le oni kandidati, glede katerih bo ta spoznala, da so sposobni za poštno, telegrafsko in telefonsko službo.
Postavljeni uradniški pripravniki morajo nastopiti službo v 15 dneh od dne, ko bodo obveščeni, da so snrejeti, sicer se bodo smatrali za nesprejete.
3513
Pravilno kolkovane prošnjo s prilogami naj se predložijo direkciji pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani najkasneje do 1. januarja 1941.
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani dne 30. novembra 1940.
*
Opr. št. 32/8-1940-34.	3519
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje po določilu § 11. službenega pravilnika za nameščence
1 mesto kategorije B. položaja V. — knjigovodske stroke;
1 mesto kategorije C. položaja VII. — pisarniške stroke.
Hkrati se razpisujejo tudi mesta, ki se izpraznijo z gornjim razpisom.
Službeni prejemki ter vse ostale pravice in dolžnosti v službi so razvidni iz določil službene pragmatike za nameščence v §§ 21. do 38.
Ta razpis je namenjen predvsem napredovanju sedanjih uradovik nameščencev. Za mesta osnovnih položajev morejo prositi tudi zunanji prosilci.
Prošnje za razpisana mesta morajo biti svojeročno spisane ter opremljene z vsemi potrebnimi podatki in dokumenti po določilih §§ 5. in 12. službenega pravilnika za nameščence.
Prošnje se morajo vložiti najkasneje do vključno 27. decembra 1940. do
12.	ure v vložišču urada v Ljubljani, Miklošičeva c. 20, soba 209.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani dne 9. decembra 1940.
Br.: 66.050/1940.	3485
Oglas licitacije.
Srcdišnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružnog urc-da za osiguranje radnika u Petrovgradu na dan 28. decembra 1940 u 11 sati jav-nu ofertalnu licitaciju za izdavanje sve-ukupnih gradjevinskih, tesarskih, po-krivačkih, limarskik, stolarskib i oki-vačkik, te keramičarskih i taracarskih radova, za adaptaeiju i dugradnju ured-ske i ambulantne zgrade Okružnog ure-da za osiguranje radnika u Petrovgradu.
Ponude se imadu predati najkasnije do gore označenog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: »Ponuda za adapta-ciju i dogradnju uredske i ambulantne zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu.«
Kaucija 'za ovu licitaciju ima se položiti prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepropis-no sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otsjeka • Središnjeg ureda u Zagrebu, Mihano-vičeva ulica broj 3 ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrov-
gradu za vrijeme uredovnih sati uz na-platu od Din 150'— za jedan kompletni primjerak gradjevinskih radova, a Din 50 za jedan kompletni primjerak pojedinib ostalih radova.	<
U Zagrebu, dne 30. novembra 1940. Srcdišnji ured za osiguranje radnika.
Razne objave
O 474/38.	3497
Dražbeni oklic.
Dne 20. decembra 1940. ob desetih bo v pisarni podpisanega javnega notarja kot sodnega komisarja prostovoljna javna dražba v zapuščino umrlega Križana Alfonza, posestnika in bivšega trgovca pri Sv. Lenartu v Slov. gor., spadajočih nepremičnin, in sicer:
I. skupina: pare. št. 644/1-travnik k. o Sv. Lenart v cenilni vrednosti din 1.300'80;
II. skupina: pare. št. 503/2-njiva. 503/3-travnik, 504-travnik in 505/3-njiva k. o. Sv. Lenart v cenilni vrednosti din 2.725'—;
III. skupina: pare. št. 542/1 in 542/2-njivi k. o. Sv. Lenart v cenilni vrednosti din 723'—;
IV. skupina: pare. št. 367/41-pašnik k. o. Sv. Lenart v cenilni vrednosti din 184'80;
V. skupina: zemljišče vi. št. 194 k. o. Radehova v cenilni vrednosti din 4 tisoč 652'60.
Izklicna cena je enaka cenilni vrednosti.
Varščina znaša 1/10 cenilne vrednosti, zaokroženo navzgor na cele stotake.
Dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni pri Sv.Lenartu v Slovenskih goricah.
Sr. Lenart v Slov. goricah dne 4. decembra 1940.
Ivan Hanžič s. r., javni notar kot sodni komisar.
3456-3-2
Poziv upnikom.
>Mlekarska zadruga v Borovnici r. z.
z o. z.c se je razdružila in prešla v likvidacijo. Eventualni upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorjem.
Likvidatorji so dosedanji Člani načelstva: Jožef Zalar, pos. v Borovnici 23, Franc Suhadolnik, pos., Dole 13, Švigelj Gašper, pos., Dole 6, Ivan Štrajhar, župnik, Franjo Suhadolnik, pos.. Borovnica št. 8, Ivan Podboj, pos., Dol 33.
*	3520
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. osnovne šole v Ljubečni pri Celju iz 1. 1926. na ime: Borlak Maks iz Bukovžlaka. Proglašam jo za neveljavno.
Borlak Maks s. r.
Objava.
Ukradena mi je bila prometna knjižica za kolo (evid. št. tablice: 2-47457-6), izdana od sreskega načelstva Črnomelj, in jo proglašam za neveljavno.
Jakša Martin s. r., Črešnjevec št. 1.
*	3494
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel (evid. št. tablice 151406) in jo proglašam za neveljavno.
Koren Franc s. r.
Tišina, p. Rankovci.
*	3490
Objava.
Izgubil sem orožni list za nošenje enega samokresa kal. 6'35 mm ter ene lovske puške dvocevke, izdan dne 19. novembra 1928., št. 4740/1, od sreskega načelstva Slov. Konjice.
Izgubil sem tudi orožni list za nošenje ene flobertovke 6 mm, izdan dne
4.	junija 1930., št. 3037/1-30, od sreskega načelstva Slov. Konjice.
Oba izgubljena orožna lista proglašam za neveljavna.
Pirh Konrad s. r.,
pos., gostilničar in mesar, i Vitanje.
3488
Objava.
Tablica kolesa št. 79.844/12 je bila izgubljena in se s tem razveljavlja.
Jurij Pogačnik s. f.,
Stražišče pri Kranju.
*
3514
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo št. 933, izdano od sreskega načelstva v Krškem, in jo proglašam za neveljavno.
Štojs Franc s. r.,
Studenec pri Sevnici.
*
3502
Objava.
Ukradena mi je bila evidenčna tablica št. 2-47334-6 za kolo, izdana od sreskega načelstva v Črnomlju. Proglašam jo za neveljavno.
Tkalčič Adolf s. r.,
Belčji vrh 18, pošta Dragatuš.
*
3515
Objava.
Izgubil sem orožni li3t št. 418/29, izdan od sreskega načelstva v Krškem, in ga proglašam za neveljavnega.
Župan Franc s. r.,
Ržišče št. 6,	■>	|
obč. Kostanjevica ra Krki.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljiihljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.