Ameriška Domovina E^V1~šrT AM€RICAN IN SP!RIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, MARCH 3, 1954 ŠTEV- LIV —VOL. LIV Meslo Cleveland se je pričelo izkopavali iz zametov, ki so onemogočili skoraj ves promet Novi grobovi Frank Zupančič V torek dopoldhe je preminul po kratki bolezni dobro, poznani V ponedeljek so bile zaprte vse sole ; velike mestne trgovine bn iz žužeinberka) odkoder je bile skoraj prazne. — Delni obrat v tovarnah. — Zelo prišel v Ameriko Ieta 1903 Do, je bilo prizadeto dostavljanje pošte, ker pismonoše niso mogli do naslovnikov ali pa sploh niso mogli od doma na delo. MESTO CLEVELAND se je Farmska hiša Rudolpha New-pričelo polagoma izkopavati mana na Route 20, deset mil za-izpod visokega snega, ki ga je padno od Elyrije, je bila natr-namelo na pretek v nedeljo po- .pana ljudi, ki so v bližini obti-moči in v ponedeljek skoraj ves čali v snegu s svojimi avtomo-dan. V tem kratkem razdobju je bilo mnogo sitnosti in težav, katerih se pa nobena ne more primerjati s človeškimi žrtvami, ki so jih zahtevale muhe marčnega vremena. Kot neposrednih žrtev snega in zametov so našteli 13 ljudi, ki so umrli bodisi pri kidanju snega zaradi onemoglosti srca, ai pa so se zaradi iste onemoglosti zgrudili na cesti. K sreči ni bilo med temi žrtvami nobenega Slovenca, sodeč po njihovih imenih oz. priimkih. Promet v ponedeljek je bil malone paraliziran. Zaprli so do preklica vse šole, ker bi bilo nesmiselno misliti, da bi mogli šolarji kakor tudi učitelji v šole. Velike mestne prodajalne, ki i-majio ob ponedeljkih do devetih odprto, so že ob šestih zaprle svoja vrata, ker kupcev tako ni bilo. Mnogo ljudi, ki se jim je zjutraj posrečilo priti iz predmestij v mesto in ki so uslužbeni po raznih pisarnah in trgovinah, je obtičalo zvečer v mestu, kjer so natrpali clevelandske hotele, v katerih so prenočevali. — Naj večja skupina teh ljudi — 200 po številu — je prenočila v hotelu Carter. Poslovodje hotelov so povedali, da je mnogo družb naročilo in plačalo v hotelih sobe za svoje uslužbence, ki niso mogli domov. V hotelu Cleveveland so imeli uradniki Central National banke najetih 24 sob. Prizadetih je bilo tudi na tisoče delavcev, ki so obtičali na potu na delo v zametih. Več tovaren je preklicalo svoje nočne šiite. Mestni avtcftmsi so vozili z Več kot polurno zamudo. Glavne ulice so še nekako razvozili in razorali, stranske pa so bile Večinoma ves dan zametene ter zaprte vsakemu prometu. Vožnja z avtobusi v Elyrijo ih Lo-rain je bila ustavljena. V ncfči °d ponedeljka na torek je bilo ha cestah zaposlenih stotine delavcev, ki so s stroji čistili ulice hnega. , Zelo je trpelo tudi dostavljanje pošte. Tisoče in tisoče ljudi le zaman pričakovalo! pisem, ker Pismonoše bodisi da niso mogli "lo naslovljencev, ali pa sploh hišo mogli na svoje delo na po-stne urade. Sodišča soi bila sicer odprta, ’'hda bilo je malo “grešnikov”, ki so bili klicani na sodišče, pa bili. Vsega skupaj je bilo tam kakih trideset neprostovoljnih gostov, med njimi tudi pianist Henry Pildner, ki nastopa na nekem radijskem programu, toda tisti večer ni “brenkal”, ker je tudi on na potu na radijsko postajo obtičal v snegu. Tudi on je bil gost na dotični farmi, na katero, pa je prišel šele nato, ko je prej 12 ur odsedel v svojem zametenem avtomobilu. Na farmi je bilo k sreči dovolj živilskih zalog, da ni nihče trpel pomanjkanja. Včeraj pa je bil lep sončen dan in sneg ]e pričel naglo kopneti, radi česar ni nihče jokal. Upamo, da nam letošnji marec ne bo nobene take več zagodel! Menda ja ne! DEJANJA POLITIČNIH DERVISEV Ne sodimo portoriškega ljudstva po njegovih političnih derviših! AMERIŠKO LJUDSTVO je zgroženo in zaprepaščeno nad, fanatičnim poizkusom napadalcev v ameriškem kongresu, da izsilijo z njim nedvisnost Puerto Rica. Portoriško ljudstvo v ogromni večini odobrava svoje zveze z Združenimi državami, kar je razvidno iz izjave, ki jo je dal Luis Munoz Marin, governer Puerta Rica, dne 28. nov. lanskega leta, in iz resolucije portoriš-ke zbornice poslancev, ki je z 42 glasovi proti 4 odobrila status Puerto Rica kolt ameriškega — “commonwealtha” (priklj učene republike). Toda na otoku je tudi fanatična nacionalistična manjšina, ki zahteva neodvisnost Puerto Rica. Ta manjšina je nad vsak dvom s svojim sedanjim dejanjem in svoječasnim poizkušenim napadam na bivšega predsednika Trumana dokazala, da ni sposobna in zrela za samovlado, kar je zdaj zapečatila še s svojimi streli v ameriškem kongresu. Da ta fanatična manjšina ne deluje in ne govori v imenu portoriškega ljudstva, je razvidno „ . . . |tudi iz zadnje izjave portoriške- ^ Izzivu niso mogli odzvati. ga governer j a, ki je z zgražanjem obsodil dejanje teh fanatikov, izrazil nad njih dejanjem svoje globoko icibžalovanje ter prosil ameriško ljudstvo, naj nikar ne sodi njegovega ljudstva po teh političnih derviših. Prišli pa so na vrsto na policijskem sodišču pijanci in pijančki, ki so jih imeli še od prejšnjega v&čera in noči na gorkem in v ht'kaki rezervi. SNOW mb Vremenski .9t& P— prerok pravi: . ^opoldne dež, popoldne sneg 111 bolj mrzlo. Ponoči sneg in hiraz. Poizvedovalni količek Franc Trante išče rojaka Franca Kurenk iz Maribora, ki živi nekje v Clevelandu. Oglasi maj se pismeno ali ustmeno na naslovu Joseph Stampfel, 1139 E. 76. St., kjer ga čaka tudi važno pismo. leta 1950 je delal v White Motors. Zapušča sina Franka v Gene-vi, Stanleya in hčer Mrs. Mary Okicki, in štiri vnuke. Žena Ma-ry je preminula leta 1943. Bil je član Dr. Macabees št. 1288, Catholic Order of Foresters, (1317) in Dr. Srce Marije. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9. uri iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152. St. ter v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30, potem pa na Calvary pokopališče. Frances Godina Skocay Včeraj zvečer se je, ko je odmetavala sneg, zgrudila zaradi oslabelosti srca mrtva Franpes Godina Skocay, stanujoča na 19827 Lakeshore Blvd. Pogreb bo oskrbel Mary A. Svetek pogrebni zavod na 478 E. 152 St. Podrobnosti jutri. Mary Debelak Včeraj dopoldne ob desetih je nenadoma umrla na svojem domu na 893 E. 75 St. Mrs. Mary Debelak, roj.. Purkat, stara 62 let in doma iz Hruščove pri Velikih Laščah, odkoder je prišla piled 34 leti. Zapušča moža Antona, doma iz Dvorske vasi pri Vel. Laščah, sina Franka, hčer Jennie in dva vnuka, Kenneth in Gregory. V Jugoslaviji pa zapušča sestri Frančiško Cimperman in Nežo Purkat ter brata Antona Purkat. Bila je čla-! Napadalci pripravljeni na smrt Strožje odredbe za dostop na galerije zveznega kongresa Poslej bo moral imeti vsak posetnik galerije vstopnico od svojega kongresnika ali senatorja. WASHINGTON. — Pričenši včeraj, bodo poslej smeli na galerije kongresa in senata samo oni obiskovalci, ki bodoi imeli vstopnice od svojih kongresnikov ali senatorjev. Ta odlok so storili v ponedeljek zvečer voditelji obeh strank v prizadevanju, da preprečijo ponovitev popoldanske tragedije. — Speaker Martin je po seji izjavil: ‘“Vsak kongresnik in senator bo poslej odgovoren za vsakega posetnika na galeriji, kateremu bo dal za vstop potrebno vstopnico.” — Dalje je rekel, da bodo pod vzeti koraki, da se pomnoži policijska straža na Kapitolskem griču. Doslej je vsakdo prišel na galerijo v kongresu z isto lahkoto kakor v vsak javni park. Ni bilo treba namreč drugega, kakor da je stopil na galerijo in si tam izbral svoj sedež. -----o----- Napad v kongresu je tragičen, pravi Mr. Truman niča društva Danice št. 11 SDZ KANSAS CITY. — Harry S. in Slovenske ženske zveze št. j^uman, bivši predsednik, ki so 25. Pogreb bo v petek zjutraj mu Portoričani samemu stregli ob 8:30 iz Zakrajškovega po- p0 življenju, je izjavil, da je bil grebnega zavoda v cerkev sv. napad v kongresu tragičen ih Vida ob 9 in od tam na pokopa- obžalovanja vreden. “Hudo mi je, da sem moral to slišati”, je rekel. “Je namreč pišče Kalvarija. John Totura Po triletni bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnišnici John Totura (John Terry) star 48 let, stanujoč na 18941 Abby Ave.„ Euclid, Ohio.. Tukaj zapušča žalujiočo soprogo Ello, rojeno Boldan; tri sinove, William, Cpl. Lawrence v Fort Campbell, Ky., in John ml.; brata Emila v Monnongahela, Pa. ter več sorodnikov. Sin Samuel je utonil letu 1949. Rojen je bil v Donora, Pa. Bil je član Fraternal Order of Police Euclid Lodge No. 15; Fraternal Order of Eagles Aerie 2221, in Svetega Imena v St. Paul’s cerkvi na Chardon Rd. v Euclidu. Poprej je bil zaposlen kot prodajalec pri Euclid Ford Co. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob pregrozno, da bi si mogel človek predstavljati.” Sovjetija naroča ladje 'PARIZ. — Sovjetija je dala velika naročila za rečne ladje Škodovim tovarnam na Češkem^ kakor tudi tovarnam v Avstriji in Madžarski. Povečanje korej. vojske SEOUL, Koreja. — Gen. Taylor, poveljnik amer. osme armade, je naznanil, da je Južna Koreja aktivirala dve novi diviziji. 9:15 uri iz Jos. Zelie in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla ob 10 uri in nato v družinski grob na Calvarija pokopališče. IhU.... Voditeljica napadalcev, ki so vsi iz New Yorka, je povedala, da so vsi pričakovali, da bodo ob napadu pobiti, zalo niso kupili povratnih voznih listkov za pot nazaj v New York. Pravi čudež je, da ni bil med streljanjem noben poslanec ubit in da ni bilo več ljudi ranjenih. — Policija je zastražila Kapitolski grič. KOT SMO žE VČERAJ na Napadalci pripravljeni na kratko poročali, je bilo v pone-1 smrt deljek obstreljenih v zveznem | Pravi čudež je, da ni bil nihče kongresu v Washingtonu 5 kem- na mestu ubit in mnogo več ran-gresnikov, dva med njimi smrt- jenih, kajti napadalci so streljano nevarno. Na kongresnike so li vsevprek. Signal za streljan-streljali z nemškimi luger pišto- je je dala ženska, ki je zamah-lami z galerije za občinstvo tri- nila z malo' portoriško zastaviooi je Portoričani — ena ženska in ter sprožila prvi strel. Ženskt, dva moška. Imena ranjenih kon- 34 let stara in lepa Mrs. Lebron, grešnikov smo že včeraj naved- ki govori gladko angleščino, je i Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice li. Kongresnik Ben E. Jensen, republikanec iz Iawe, je bil zadet v hrbet. Rdeči križ je apeliral izjavila, da so vsi trije pričakovali, da bodo pri tem ubiti. Povedala je, da so prišli iz New Yorka zjutraj z vlakom in da v za štiri pinte krvi, ki jo bodo ali 'pričakovanju smrti niso kupili so jo morda že potrebovali za njegovo transfuzijo. Zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju. štirje obtoženi Policija je obtožila streljanja z namenom ubijanja štiri osebe, za katere je določilo sodišče 100 tisoč dolarjev varščine. Te so — (vsi iz New Yorka): MRS. LOLITA LEBRON, stara 34 let. ANDRES FIGURERO CORDERO, star 29 let. RAFAEL CANCEL MIRANDA, star 25 let. IRVING FLORES, star 27 let. (Tega je aretirala policija po streljanju na Union postaji v Washingtonu). Streljanje vsevprek Prvi trije so priznali, da so streljali na kongresnike, s čemer da so hioiteli obrniti pozornost na “osvoboditev” Puerto Rica. Ženska je povedala policiji, da niso streljali na kake posebno izbrane kongresnike, — marveč kar tako, na slepo, vsevprek. Policija je aretirala še tri na-daljne osebe ter jih pridržala za zaslišanje. To so: 20-letni Montes Rivera iz Tampa, Fla., in njegov 23-letni brat Israel Rivera iz Deerfielda, Fla., ter 18-letni Pablo Mateo iz Tampa, Fla. Kongresnik Bentley težko ranjen V ponedeljek zvečer so zdravniki v bolnišnici operirali kongresnika Bentleyja in Robertsa. Glede Bentleyja so izjavili, da povratnih voznih listkov. Ona je bila po vsej priliki njihova voditeljica. Kongresnik James Van Zandt iz Pennsylvanije, veteran iz prve svetovne vojne, je tvegal svoje življenje, ko je planil na galerijo, kjer je pograbil enega napadalcev, kateremu je izvil revolver iz rok. Varnostne naredbe v newyorski koloniji Porloričanov Policijska preiskava hotelske sobe, v kateri je stanovala Lolita Lebron, voditeljica napadalcev na kongresnike. — NEW YORK. — V ponedeljek zvečer so prišla policijska ojače-nja iz drugih mestnih četrti v naselje Portoričanov v New Yorku, ki se nahaja v precinktu E. 104. ceste. Posebna policijska straža je zastražila tudi re-zidencoi newyorskega župana. Policija je preiskala sobo hotela Royalmonta na W. 94. ulici, kjer je cid 7. februarja dalje stanovala Lolita Lebron, voditeljica napadalcev v kongresu. Njena soba pe bila polna literature in propagande dveh porto-riških nacionalističnih organizacij, katerima je pripadala. Iz rekordov je razvidno, da je znaša njegova prilika, da ostane ^Xo^to^Leb^a- “VOLČJI DEČEK” — V Indiji so nedavno našli dečka, ki ne zna govoriti in ne hoditi kot ljudje. Na sliki sta lepo vidni dve vrsti njegovih zgornjih sekalcev (zob). Otrok naj bi po sodbi strokovnjakov preživel svojo mladost z volkovi. Pravijo, da je bilo v Indiji v preteklosti več podobnih primerov. pri življenju, “50-50”. Njegovo stanje bo kritično 72 ur. Bentley ju je krogla prevrtala pljuča, jetra in želodec. Kongresnik Roberts pa ima ranjene živce in krvne žile levega kolena. Njega je zadela krogla v bok ter šla nizdol v koleno. Krogle so' udarjale v mize, stole, kakor tudi v strop dvorane.. Preproge, kamor so padali ranjeni kongresniki, so bile premočene od krvi. Pol ure po streljanju je bil Kapitolski grič podoben trdnjavi. Policija je potegnila okoli poslopja kordon ter preiskala vse avtomobile več blokov vstran od kongresa. V notranjosti so nemudoma izpraznili zborovalni prostor kakor tudi galerijo. Zvečer je policija naznanila, da je dobila štiri avtomatične pištole, ki so se jih posluževali napadalci. radi piketiranja Zdr. narodov. Policija v New Yorku je aretirala tudi več oseb, med njimi 24-letnega Pedra Sancatza, ki je grozil, da bo ubil predsednika Eisenhowerja. Devet smrtnih žrtev zračne nesreče NEWCASTLE, Wyo. — V ponedeljek so našli vseh devet o-seb, ki so bile pogrešane od petka, ko je izginio letalo, v katerem so se nahajale. Razbito letalo so našli v skalnatem pogorju. Vseh devet, ki so se nahajali v njem, je bilo ubitih. K molitvi— Vsi člani društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob osmih k molitvi ob krsti pokojnega Frank Lavrič očeta člana, v Zakrajškovem po-gnebnem domu. Druga obletnica— V četrtek ob 6:30 bo sv. maša za pok. Jennie Hrovatin v spomin 2. obletnice njene smrti. Pozdravi iz Floride— Znani Rudi Gregorich iz Eu-clida pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Floride. Dopolnilo-— Pokojni Frank Lavrich je bil član Društva Slovan št. 3 SDZ in ne društva Državljan kot so nas napačno obvestili. K molitvi— Članic društva Danica št. 11 SDZ naj pridejo v četrtek zvečer ob 6:30 molit rožni venec za pokojno sestro Mary Debeljak. V petek naj se pa po možnosti udeleže pogneba. Pepelnica— Danes je pepelnična sreda in pričetek 40-dnevnega posta. KONTRAŠPIONAŽA LONDON. — Neka antikomu-nistična organizacija je sporočila, da redno pošilja svoje podtalne agente v Sovjetsko zvezo. ----o---- Prihod gen. Gruentherja PARIZ. — Gen. Alfred Gruen-ther, vrhovni poveljnik NATO čet, bo prispel v petek v Washington, kjer bo važna konferenca državnikov in vojaških poveljnikov. Pocenitev čevljev WHITMAN, Mass. — Regal Shoe Co., je naznanila, da je pocenila svoje čevlje vseh kakovosti za dolar pri paru. NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Včeraj je prispel z zletalom iz Puerto Rica governer Munoz Marin, ki je obiskal predsednika Eisenhowerja, kateremu je izrazil svoje in svojega ljudstva sožalje nad napadom, katerega so uprizorili portoriški nacionalisti v ameriškemu kongresu. WASHINGTON. — Kongresni odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti bo uvedel preiskavo v Puerto Ricu o morebiti komunistični zaroti, s katero so bili nemara v zvezi nacionalistični napadalci na kongresnike. WASHINGTON. — Semkaj je včeraj priletel z letalom dr. George Crile, Jr., h konsul-taciji z zdravniki glede zdravstvenega stanja kongresnika Alvina M. Bentleyja iz Michigana ki je bil od vseh petih kongresnikov najhujše ranjen od krogel portoriških napadalcev. Zdravstveno stanje kongresnika se polagoma obrača na bolje. EUCLID, O. — Včeraj sta bila ranjena dva moža, ko so eksplodirale škatle, ki sta jih razkladala s tovornega avta. Eden teh ranjencev je bil John Potochnik, star 67 let in stanujoč na 765 E. 236 St. Dobil je opekline na obrazu in vratu. Kaj je bilo v škatlah, ki so prišle iz restavracije v Tapko tovarni, ni bilo sporočeno. COLUMBUS. — Governer Lau-sche je izdal včeraj prokla-macijo, v kateri pravi, da vsa znamenja kažejo na pomanjkanje vode v prihodnjem poletju ter poziva že zdaj na štednjo z njo. gg?—a mmt ti hočemo prigovarjati: Drugič, ko boš spet predaval, povej Neizprosna useda seka rane ¥%i. 8 POmlCBW11^1/® nam vsem, da imamo pravico komunistično oblast odstaviti vsaki zavedni društveni so-sestri,| I ’H p-”rzrr.!:’-tr?:.-r,"a j in si izvoliti drugo. In še to povej, da ima naše ljudstvo pra- kaj šele dragim svojcem, ki sej im^fofss ^astcusT^r wjrs-» Ivico, da prežene današnjo komunistično “oblast” tja, odko-J morajo za vedno posloviti od. *117 St Clsslr A ve. llEfiderson 1-5628 Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays Oamerai Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6,00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 43 Wed., March 3, 1954 Odkod oblast? der se nam je vsilila. V Moskvo! Tvoje prihodnje predavanje naj torej bo, na kratko rečeno: Poziv na revolucijo! Ne, dragi tovariš, ne mislimo tako. Treba je imeti tudi neko mero modrosti, ne le načela uveljavljati. Vse ob svojem času. Toda če bomo mi ljudem v tem smislu pridigali, kotsi ti nam predaval — in bo stvar objavljena, da jo bodo lahko vsi brali — če bodo torej naše pridige take, bomo vzgojili naše ljudi za nevedneže in zajce, ki ne bodo nikoli prav poznali božjega nauka in nauka Cerkve. Vzgojili jim bomo čisto napačno vest, ki jim bo zmerom za petami in jih bo preganjala. Prišlo bo do tega, da se bo sprememba današnjih razmer sama po sebi ponujala, pa naši katoliški ljudje se ne bodo upali poseči vmes, da bi k tako dobrodošli spremembi tudi sami kaj doprinesli in bi se narod otresel tiranije. Ostali bodo bojazljivci, zajčki, četudi — vsaj po tvojem mnenju — jako pobožni zajčki! Tako nekako si mislimo, da so modri duhovniki “pode-batirali” z onim predavateljem na samem. Upamo pa tudi, da se je moža vsaj nekaj prijelo. — P. B-ič. . .. ... „ .. ...---, ~ am* Na čisto svojski način je odgovoril na to vprašanje eden slovenskih “ciril-imetodijskih” duhovnikov na nekem zborovanju. Rekel je nekako tako: Resnica, da je vsaka oblast od Boga, ne velja samo takrat, ko je kak duhovnik prometni minister v vladi, ampak tudi takrat, kadar je kak minister ateist. Gornja izjava ni bila samo jako čeden hlapčevski kompliment komunistični “oblasti” v Sloveniji in vsej Jugoslaviji, ampak obenem tudi zasmeh slovenskih katoličanov, ki še niso pozabili — Koroščevih časov. Nič čudnega ni, da so komunisti z veseljem pustili gornjo izjavo v tisk in jo pomolili pod nos slovenskim katoličanom jz ust duhovnika. Kakor sicer komunisti zasmehujejo in zaničujejo Sveto pismo, če se kaj najde v njem, ki vsaj navidezno podpira njihovo nasilnost, radi dovolijo, da se tak “argument” ob kakšni pripravni priliki uporabi. No, saj je znano, da celo satan zna navajati besede Svetega pisma, če se mu zdi, da bo ž njimi kaj pridobil. Težko si je misliti, kako so urejeni možgani v glavi duhovnika, ki daje od sebe take “dokaze.” Težko si je misliti, da bi skupina duhovnikov, ki je poslušala tisto predavanje, brez notranjega odpora sprejemala take izjave. Lažje je razumeti, zakaj za zunaj niso pokazali odpora in niso javno kritizirali besed svojega duhovniškega tovariša. Vsaj v tisku ni bilo opaziti, da bi bili to storili. Verjetno so res molče šli preko tega, ker bi se kakšna debata nujno razpletla in zapletla tako, da bi debaterji morali potem odgovarjati za svoje besede pred komunistično “oblastjo” in vzeti posledice nase. Kakšne bi bile posledice, si lahko mislimo. Toda če bi se bilo tisto zborovanje vršilo v znamenju svobode in ne ob pričujočnosti vladnega zastopnika, bi bil gotovo nekdo vstal in na kratko povedal: Če je zapisano, da je vsaka oblast od Boga, pa ni nikjer zapisano, da je od Boga tudi vsak “oblastnik”! Seveda, kdor bi to rekel ob taki priliki kot je bila, bi mu zmanjkalo časa za kakšne nadaljne besede, ki bi bile zelo na mestu morebiti v taki-le obliki: Isto Sveto pismo, ki pravi, da je vsaka oblast od Boga, na drugem mestu tudi na ves glas pove, da je treba Boga bolj poslušati kot ljudi., pa naj bodo tisti ljudje še tako visoki “oblastniki.” Predavanje našega tovariša pa v svoji celoti skuša poslušalce prepričati, da smo dolžni sedanjim oblastnikom, ki so z nasiljem prišli do vajeti, vso notranjo in zunanjo pokorščino tudi v rečeh, ki morajo celo kakemu slepcu biti jasne kot take kakoršne so: Kratenje pravic Bogu in Cerkvi! Ponovno zapišem: Da se razumeti, zakaj do take debate ni prišlo. Verjetno so pametni duhovniki med poslušalci napravili nekaj drugega. Verjetno so onega govornika vzeli v svojo sredo po zborovanju, ko je “zastopnik oblasti” že odnesel pete, in so mu na samem dopovedali, kako nemodro se je bil izražal v svojem predavanju. Pokazali so mu na primer nauk sv. Roberta Bellarmina, ki nekoliko drugače tolmači znane besede Sv. pisma, da je vsaka oblast od Boga, Ta veliki učenik Cerkve piše: “Nemogoče je za ljudi, da bi živeli v skupnosti brez nekoga, ki skrbi za javni blagor. Ljudstvo mora imeti nad seboj oblast, drugače mora poginiti . . . Naloga ljudstva je, da postavi nad seboj kralja, konzula ali drugačne oblastnike. Ta oblast je vsekakor od Boga, preide pa na poedinega vladarja potom posvetovanja in izvolitve od strani ljudstva . . . Ljudstvo samo neposredno in naravost drži v rokah politično oblast.” Mogoče je, tisti predavaltelj že iz teh besed začel spoznavati, kako brez potrebe je v svojem predavanju komunistični “oblasti” lezel nekam . . . Morda je začel iz teh besed uvidevati, da Sv. pismo ne trdi: Vsak “oblastnik,” pa naj je prišel do moči z nasiljem ali potom svobodnih volitev, je od Boga . . . Toda verjetno so mu modri duhovniki pokazali še druge besede v spisih sv. Bellarmina. Na primer: “Politične pravice so naravnost od Boga in so nujno vrasle v naravo človeka.” Torej politične PRAVICE, ne le Titovemu poslaniku so jo v Kaliforniji lepo zagodli Los Angeles, Calif. — Titov, Ko je prišel Titov poslanik poslanik v Washingtonu Vladi-1 pred restavracijo, so ga demon- mir Popovič je bil nedavno odpoklican in se pripravlja na odhod v domovino. Pred odhodom se poslavlja od raznih svojih znancev in prijateljev po naselbinah. Sredi februarja ga je prinesla pot tudi v našo naselbino. “Tovariš” Popovič pa je posebno pri Hrvatih kaj slabo naletel. V nedeljo*, 14. februarja, so mu prijatelji pripravili v znani restavraciji “Old Dixie” večerjo, na katero so povabili Titcve sopotnike in nekatere Amerikance. Gostje pa so bili precej iznena-deni, ko so se približali kraju gostije. Pred restavracijo* so od štirih popoldne pa do sedmih zvečer hodili Hrvati protikomunisti z velikimi napisi kot “Justice and Freedom for Cardinal Stepinac,” “Tito Give Freedom to Workers and Peasants,” “Am-'bassador’s Boss Murdered 500 Clergymen,” “We Protest Masa-cre of 140,000 Croatian POW” in podobno. Organizatorji demonstracije so delili mimoidočim posebne letake, v katerih so jim pojasnjevali, kdo je Tito in kaj vse se v Titovim dogaja. Nekateri ameriški povabljenci so raztrgali svoje vstopnice v pričo demonstrantov in odšli, ko sc« zvedeli, kake vrste ptič je Tito in njegov poslanik. stranti obkolili in zahtevali odgovore na celo vrsto vprašanj. Poročevaci mestnih ameriških listov, ki so potek demonstracij z zanimanjem zaslec^vali, so prizor posneli in ga drugi dan z obširnimi članki objavili v svojih časopisih. Popovičev obisk v Los Angelos naj bi bil dokaz;, da so tamkajšnji jugoslovanski naseljenci do Titove Jugoslavije prijateljsko razpoloženi, dokazal pa je seveda čisto nekaj drugega. Titovski sopotniki so- doživeli veliko-sramoto, z njimi pa jo je doživel tudi Tito sam in njegov poslanik! M. P, * * * Op. uredništva — Titov poslanik sep ride poslovit v soboto tudi od svojih prijateljev v Clevelandu. Ti mu prirejajo v Slov. del. domu na Waterloo Rd. v nedeljo, 7. marca, ob šesth zvečer poslovilni večer. Predsednik SANS-a ..Frank Česen poziva svoje rojake na ta večer tako-le: “Zato je dolžnost vseh ameriških državljanov jugoslovaskega porekla, da se prijateljsko poslovimo od tega moža ...” — To smo zapisali, da se imena Titovih somišljenikov v naši naselbini ne bi pozabila. Na tej večerji bodo vsi zbrani. Videli jih bomo in morda bo kdo imena celo zapisal. Dober tek fantje! ¥@iik Ukrajinec — mrtev New York, N. Y. — Malo poznamo Slovenci borbo Ukrajincev za neodvisnost, ker se za Ukrajince malo zanimamo. Tudi ta narod ima velike sovražnike:, ki mu ne dajo živeti neodvisno politično in kulturno- življenje: Ruse in Poljake. Oboji živijo v veri, da Ukrajincem ne gre neadvisncjst, ker bi to šlo na-škodo moči in teritorija Rusov odnosno Poljakov. Da komunistična Rusija noče priznati neodvisne Ukrajine, kakor je ni hotela priznati absolutistična Rusija, to nam je razumljivo:: diktature vsake vrste cenijo le moč, ne pa pravice in -pravico bi priznali le močnejšemu. Težje nam je razumljivo, da je demokratična Poljska bila tako nedb-dolžnosti! ! stepna za zahteve Ukrajincev. Upajmo, da so ubogemu možu pokazali še naslednje j Vendar pa je v ukrajinskem besede iz Bellarmina: “Ljudstvo nikoli ne prenese svoje/narodu živa zavest teh neodtuj-cblasti na kralja tako popolnoma, da bi si ne pridržalo pra- Tjivih pravic in doma enako kavice — vzeti si preneseno oblast nazaj!” Po domače se to kor v emigraciji so na delu or-reče, da z volitvami, ali ca celo s pravično revolucijo, Ljud-'ganizacije, ki delaje- za ukrajin-stvo lahko PO VESTI PRED BOGOM odvrže kakega “pro- sko osvoboditev. Po razpadu car-metnesa ministra,” ki ie duhovnik, pa prav tako kakšnega ske Rusije se je ustanovila neod-5e višjega oblastnika, ki ;e ateist! Pa so verjetno modri du- viisna Ukrajina kot republika 1. hovniki odprli začudenim očem onega predavatelja tudi sv. 1917 pod vodstvom najvišjega Tomaža Akvinskega in mu pokazali, kaj piše — piše to in ukrajinskega atamana šimona d-ugo s popolnim odobren jem Cerkve: Petljure. V tej republiški vladi “Kadar ima katerakoli človeška skupnost pravico, da si Je bl1 tedai tudi profesor Andrej izvoli kralja, tistega kralja brez krivice lahko tudi odstavi, Levickij kot pravosodni mini-ah na mu nmeii vladarsko moč, če svojo kraljevsko oblast ster- izrabiia s TIRANSTVOM.” ' j Le. prehitro je kenčala neod- Tako torej mislimo, da so modri duhovniki onega ko- visna Ukrajina pod udarci komunističnega petoliznika na samem poučili. Kaipada so munistov, ki priznajo le skrajni zraven tudi rekli še kaj takega-le; Ne misli, dragi tovariš, da centralizem- Petljura je v bor-^Maccabees). bah padel, profesor Levickij pa je šel v emigracijo, da izven domov iine nadaljuje borbo za ukrajinsko neodvisnost. Tedaj je šlo v tujino veliko Ukrajincev, zlasti inteligence in veliko število jih je našlo svoje zatočišče v Češkoslovaški republiki. Mladina je mogla tam s podporo češkoslovaške vlade nadaljevati svoje študije in si tako ustvariti pogoj e za življenje v emigraciji. Organizaciji in vzgoji mlade ukrajinske inteligence v tujini je posvetil prof. Andrej Levickij svoje delo in svoje sposobnosti in zato ni hotel preko- morja med ukrajinske izseljence v Ameriki in Kanadi. Neutrudljivo delaven je bil in za vse se je zanimal, kar je imelo zvezo z idejoi slovanske vzajemnosti in ukrajinske neodvisnosti. V delu po taboriščih, kam,cr je druga -svetovna vojna zopet vrgla ogromno število Ukrajincev, je izčrpaval svoje sile. Letos ravna na Novega leta pa ga je dohitela smrt. Veliko se je zanimal za orlovstvo, ki naj bi združilo slovansko mladino'. J. Basaj. Delavnima drnšfvenieama v spomin ljubljene osebe! i Besede odkritosrčnega sožalja izrekam tem potom vsem njenim, ki so jo cenili in spoštovali v življenju. Prav tako izrekam globoko sožalje rodbini pokojne ge. Anne Jarm, katero je neizprosna smrt iztrgala iz naše sredine en dan nato, ko je bilo truplo ge. Starc položeno k večnemu počitku. Človek kar verjeti -ne more, da je vse to res. V življenju sta si bili pokojnici najboljši prijateljici, obe sta tekom let načelovali z vso vestnostjo društvu “Ma-kabejk.” živo mi je v spomniu večer, ko sem Mrs. Jarm pripela šopek, kioi je prevzela to odgo’-vorno mesto. Danes s tugo v sr-izročam te vrstice kot izraz iskrene simpatije od njenih dragih kot tudi od nas, njenih društvenih sester, katere z bridkostjo v srcu objokujemo njen prerani odhod . . . Draga naša sestra Jarm! Spomin na Te ostal bo zvest in želje Tvoje vedno v društven blagor hraniti hočemo v zavest, da z ideali src čutečih rodi iskrenost se, ljubav ... poklanjam v imenu Tvojim Makabejk Ti danes isto v njen izdih — pozdrav! Snivaj mirno sladke sanje, do svidenja nad zvezdami! Za vestno skrb, ljubezen društvu naj rajska sreča sije Ti! sx*- sŽ.fgOVg H $H E ga Za neodvisnost STO Anton Dermota je pel Mlajši Tržačain so -sprožili po- ( Rojak Anton Dermota, lirični sebno gibanje za idhranitev ne- tenor svetovnega slovesa, stalen -odvisnosti Trsta, [ki hoče zmanj- [član dunajske icpere in redni gost sati vpliv skupin, ki še zavzema- vsakoletnih glasbenih festivalov jo ali pa so odvisne bodisi od Ita- v Salzburgu, je imel v Trstu 12. lije bodisi od Jugoslavije. ■ Pri februarja koncert nemških petem odklanjajo obema sosedama smi. Zapel je več pasmi Schu-pravico do Trsta češ, da sta se mu berta, Schumanna, W o 1 f a in v mincivni pogodbi odpovedali^ Straussa ter drugih. Pevec je po-To gibanje je doslej omejeno v kazal, da je velik mojster v iz- glavnem še vedno ma Italijane. Javna dela v devinsko — nabrežinski občini vajanju Schubertovih pesmi. Koncert je bil popolen uspeh. Anton Dermota se je oglasil tudi na slov. radijski postaji in za- Nedavno je bila določena draž-, , , . , . , , n/r ;pel nelkaj -slovenskih pesmi, ki ba za razna zidarska dela v Mav- J so jih posneli na trak in jih bedo Josephine Praust. ¥s@šu prav lepa hvala Cleveland, O. — Vsem dobrim rojakom, ki so darovali za popravilo cerkve sv. Marjete- v Horjulu, se tem potom naj lepše zahvaljujem, Darovali so sledeči: Mrs. Knific $50.00, Ignac Zdešar $23.00, Fani Ivanka Muha $20.00, Ma-rion Buh $15.00. Po $10.00 so darovali: Frank Potrebuješ, John Rožnik, Mrs. Zdešar, Frank Čepon, Mrs. A. Korenčan, Rose Jack Fajdiga, Filip Stanovnik, Andrej Muha, Martin Rožnik. Po- $5.00 so-prispevali: Frances Kave, Neša Zvolej, Mike Vrček, Mrs. J. Maver, Mrs. M. Korenčan, John Slabe, Gertrude Čelesnik, Mary Marinčič, Jennie Dolenc. Neimenovana $2.00, Mrs. Tomažin $1.00. Prvo poročilo $83.00, drugo $246.00. Skupaj je bila do sedaj nabranega $329.00. Dragi rojaki, res je potreba zelo velika. Cerkev nima dohodkov, ljudje so revni. Kako bodo vaših darov veseli g. župnik, kako veseli farani, najbolj pa bo vesel Bog. Darovi se še sprejemajo- -do aprila, ko odpošljem zadnje prispevke, še enkrat prav prijazno- prosim rojake, posebno pa one, ki so doma v -okolici Horjula, da ne pozabijo cerkve sv. Marjete, kajti vojna jo je težko poškodovala in jo bo moč popraviti in olepšati le z vašo poomč-jo. Vsem, kateri ste že kaj prispevali, pa tudi tistim, ki še nameravate, izrekam naj lepšo zahvalo, prav posebno pa se zahvaljujem Mrs. Frances Kave iz West Parka za njeno požrtvovalnost in dobroto. Vsem maj bo Beg, ki dobro plačuje, obilen plačniki Theresa Jerič 3583 E. 81. St. hinjah, sledila ji bo dražba zal mizarska dela. Oboje je prera-čumanioi na okoli 20 milijoov lir. Upajo, da bodo sikaro začeli tudi obnavljanje Cerovelj, Vižovelj in Medjevasi. Obnovitvena dela v teh naselbinah bodo vsaj -delno zmanjšala brezposelnost. zbornik dopolnjevali, tako da je končno obsegal 52 zvezkov z 12 tisoč zdravili in formulami. V devetnajstem stoletju so ga delno prevedli v francoščino, da je postal dostopen evrop. zdravnikom. Na Zahodu so- začeli cepiti proti nalezljivim boleznim šele pnoti koncu osemnajstega stoletja. Kitajci pa so poznali ta način -preventivne medicine že sedem sto let poprej. Proti kozam so cepili tako, -da so dali o-groženim prašek v nos. Tako so preprečili širjenje bolezni. Za kožne bolezni -so 'pripravljali mast iz zmlete kačje kože. Leta 1938 je ugotovil neki zdravnik, da vsebuje kačja koža precej cinka. Proti pešanju vida so pripravljali kitajski zdravniki več zdravil iz jeter raznih živali. Znano-je, da na -oči dobro -deluje vitamin A, ki ga je v jetrih mnogo. Kitajci so poznali tudi že arzen, ki so ga začeli Evropejci -uporabljati šele v 19. stoletju, zdravili pa slo* tudi že z algami, ki vsebujejo — kot zdaj vemio' — mnogo joda, arzena in kalcija. Za dobre želodce Slovenci na Tržaškem sedaj lahko večkrat slišali. Mraz je ponovno pritisnil V prisojnih legah že cvetejo zvončki, vijolice in trobentice, zime pa še noče biti -konec. Toplomer zopet kaže pod ničlo in prvi jutranji pozdrav so nam prinesle ledene nože na oknih. Tudi iz drugih predelov Evrope prihajajo poročila o novem mrazu in snežnih zametih. V Srbiji -so snežni zameti prekinili ves promet. Orient ekspres, ki vozi iz aPriza .v Carigrad skozi Beograd, je obtičal v snegu v bližini Niša. Brezposelnost v Doberdobu Letošnja zima je precej mrzla, to-da to še ne bi bilo tako huda, ko bi le imeli ljudje dovolj dela,, tega pa v resnici ni. Oblasti se za to skoro ne menijo. Občina je storila, kar je mogla, višje oblasti se pa. ne zganejo, število brezposelnih je veliko in ni prav nič čudne-, da imajo- komunistični agenti pri njih uspeh. Ko ljudje ne vidijo nikjer drugod izhoda, se v jezi priključijo komunistom. Slovenske šole zapostavljene Na seji goriškega občinskega sveta so slovenski zastopniki protestirali proti zapostavljanju slovenskih šol. Te imajo premalo' učnih moči, slabo je pa preskrbljeno tudi za kurjavo. Tako morajo otroci pisati cesto v rokavicah, ker so učilnice mrzle. Slovenski kulturni večeri v Trstu Večeri Slovenske prosvete v Trstu so -se letos nekam zakasnili. Prvi večer bo šele 4. marca. Posvečen bo 50-letnici rojstva kraškega pesnika Srečka Kosovela. Brali -bodo njegove in Balantičeve pesmi, roja-nski tercet “Metuljček” bo pa pel slovenske narodne pesmi. Mož za možem pada Z Opčin nad Trstom, poročajo, da jim je v preteklem letu smrt ugrabila 40 rojakov. Tožijo, da (tudi letos njena letina- ne bo slaba. Po večini so to starejši Iju- Švicarji zelo cenijo pasje in mačje meso. Poznavalci pravijo, da je pasja pečenka ena “najboljših delikates”, zlasti pa da je zdrava za tuberkulozne. Kovači v švicarskem kantonu Solothurn pravijo, -da pasja mast in mačje meso preprečujeta bolezni, ki si jih lahko nakopljejo pri delu. Zvezni zakoni v Švici prepovedujejo klanje in -prodajo pasjega in mačjega mesa, le v štirih kantonih je talkie “klanje” dovoljeno pod pogojem, da živali zakoljejo “humano”, da so lokali, kjer meso prodajajo, čisti ‘die in laki, katerih oslabljeno! srce ne prenese hude zime. Pretekli teden so pokapali nenadno umrlo Ivanko Logar, nekdanjo-lastnico znane gostilne “Pri Mi-čelu.” Cleveland, O. — Težko nas je pred nekaj dnevi zadela žalostna vest, da je preminula pionirka ga. Josephine Starc, ustanoviteljica društva Coll. Hive (283 T. Prvi spisek zdravi! Sodobno zdravilstvo pozna neštet,:1 zdravil in ima na razpolago celo vrsto' zbornikov, v katerih so navedene vse kemične, fizikalne in druge lastnosti zdravil. Prvi zbornik zdravil je izdal neki kitajski cesar okrog 1. 2700 pred našim štetjem. ,— Izročilo pravi, da je ta cesar preizkusil sleherno zdravilo najprej na sebi, preden je -dovolil, da so ga vpisali v seznam. Kasneje so ta ter da meso preiščejo kontrolorji iz higijenskih zavodov. Izven -omenjenih štirih okrajev pa prodajajo pasje -in mačje meso ilegalno. Podobno je tudi v nekaterih delih Italije. _ ■ V Avstralijo se izseljujejo V Scbwitzu je pasji mesar j Težka gospodarska stiska ^ Hora-t, ki ga policija dobro Pc'/Trstu poganja vedno več mladih zna. V restavracijah po mestih ljudi s Krasa y širni svet TrU-ne morete zahtevati košček pe- moma oclhajajo y AvstralijiC, kot čenke barbone, kateri bi se rek- da M bi]a to obljubljena dežeia. lo preprosto - -pečena mačka. Goriški “Katoliški glas” se prito-Toda v ganMh predelih bi to ne ždje: „z Q ge omin,amo, na -bilo nič čudnega. V kraju Inner Eri-tz pod goro Jungfrau, sena primer na neki seji šolske komisije servirali v veliko zadovoljstvo vseh — mačjo pečenko. dobo pred 25 leti, ko je toliko na-šib ljudi iskalo nicfv-o domovino v Argentini. Skoraj vsi so wm ostali. Vsekakor je žalostno, morajo naši ljudje v tujino praV — Vsako let-o zgubi v Ameriki v oasu, ko se številni tujci seb^ okoli 30,000 žensk po nesreči živ- ljenje. na Kras.” “Katoliški glas” nat° poziva rojake, naj ne nasedaj0 tuji propagandi ter naj "-stanej0 — C. Lindberg je za svoj zna- doma češ: “Vremena I^ranjce111 ni polet preko Atlantika 1. 1927 bodo se zjasnila” ir domovina vaS porabil 33 ur im 39 minut. bo potrebovala! Df, Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda II. Doba državnega absolulizma in centralizacije Od Ferdinanda !L do Leopolda II. (1619-1792) 2.—Leopold I. in njegovi ministri. — Grofija Istra. — Prva vojna s Turki. Pa vrnimo se zopet nazaj 'k Leopoldovim ministrom. Poleg Auersperga in Porcia sta še znamenitejša Venčeslav Lobkovic in grof Ivan Maksimilijan Lam berg. Vendar moramo reči, da nahajamo pri njih malo državniške modrosti in odločnosti, kakršne so zahtevali tedanji časi. Porcia je bil nasproten vsaki vojni in je izkušal za vsako qeno s Turki ohraniti mir. Zato se ni čuditi, ako ni bila Avstrija za boj nič pripravljena, ko so že pričeli Osmani novimi napadi na ogrski meji. * * * Za velikim sultanom Solima-manom II. so vladali turško državo večinoma nelbojeviti, slabotni cesarji. Pa imeli so poleg sebe večkrat odločne in podjetne velike vezirje, ki so si znali pridobiti vso oblast in odločevali o miru in vojni. Pod Mohamedom III. sta bila taka vplivna politika in pogumna vojskovodja velika vezirja Sinan in, Ibrahim paša, ki sta 1. 1594— 1606 vodila boje na Ogrskem in Hrvatskem. Takrat so padle trdnjave Sisek, Petrinja, Klis, Vešprim, Kaniža v turške roke. Mir sklenjem med sultanom in cesarjem Rudolfom II. v Žitva-Dorogu je napravil tem bojem konec, dasiravno so ob-niejni turški paše še vedno na svojo pest nadaljevali roparske pohode v avstrijsko ozemlje in izvojevali male praske s hr-Vatskimi in ogrskimi graničarji. Vojna sila Turčije se je takrat obrnila proti Poljski, proti Perziji in beneški republiki. Bila je velika sreča, da so vsaj ob času tridesetletne vojske naše dežele imele mir pred turškimi navali. Za vladie Leopolda I. se je iz-nova vnel boj med Avstrijo in Turčijo. V Carigradu je tedaj vladal mehkužni in razuzdani Mohamed IV., ki se ni mnogo brigal za vlado in vojno, a je nnel delavne,1 in bojaželjne velike viezirje: Mohameda, njegova sina Ahmeda in Mustafo, ki so vsi po svojem rojstnem mestu imeli priimek Koprili. Povod vojnim zapletlajem so dali dogodki na Ogrskem in Erdeljskem. Po smrti Jurija Bakocija je cesar Leopold hotel. Iftieti za kneza na Erdeljsksm ^Vana Kemenija, med tem ko Jo turkša vlada podpirala Mihaela Apafija in ravnala s kneževino, kakor da je turški pa-Šaluk. Na Dunaju so se krvavemu, spopadu kolikor mogoče izogibali, kier niso bili za vojsko do-v°lj pripravljeni in so vedno lIPali, da bode mogoče s poga--iar*ji sporna vprašanja porav-113 ti. Toda meseca marca 1. SPIRELLA KORZETI Strežnica vam pomeri na vašem domu. Posebni stezniki za gotove rnere. Kličite LO 1-7787 M) ste pretifajenil' . Pri nas imamo izborno zdravilc n3, vam ustavi kašelj in prehlad Pdite takoj, ko čutite prehlad. iaisdef Orisg 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 . Naročila sprejemamo in izvršu-6hiQ p0 p0šti tudi za Clevelnad. Badar nameravate kupiti ALI PRODATI HIŠO, TRGOVINO pokličite za zanesljivo in točno postrežbo: JOHN ROŽANCE 1s lakeland realty co. Waterloo Rd. KE 1-6681 1663. je bilo v Belgradu zbranih že 120.000 turških vojakov pod vodstvom Ahmeda Kopri-lija, da vdero na Ogrsko. Leopold je postavil na čelo svoje vojske grofa Rajmunda Montecuccoli, ki j'e bil popolnoma kos svoji težavni nalogi. Proučil je do dobra naravo in lastnosti turških vojen in dobro vedel, da je le z veliko, odločilno zmago mogoče doseči trajen uspeh. Po vgeh avstrijskih deželah so se zavedali, da je, od srečnega izida te vojne od visen obstoj Avstrije in rešitev miesta Dunaja, ki je veljal za glavni branik zapadne Evrope proti polumescu. Zato so po vsod prirejali molitve, obhode in pobožnosti za odvrnitev turške sile. — Cesar se je obrnil za pomoč tudi na nemško državo in svoje dežele. Štajerska je nabfdla in oborožila 6000 mož, ki so stali deželo na leto povprečno 540.000 gld. Od teh jih je šlo 2000 h glavni cesarski vojski, po tisoč v trdnjave Ptuj, Radgona in Furstenfeld, manjše posadke pa v druge obmejne kraje. Gradec, Radgono in Ptuj so tudi utrdili. Iz Kranjske je šlo mnogo vitezov in druge gospode prostovoljno, s svojimi četami avstrijskemu vojskovodji na pomoč. Med njimi je bil tudi naš kranjski zgodopisec Valvasor. Spomladi 1. 1663. je imel Montecuccoli kakih 11.000! vojakov, med tem ko je štela turška vojska na Ogrskem skoraj 200,000 mož. Sredi julija jo udarijo Turki iz Budimpešte proti trdnjavi Novi Zamki (Neuhausel). Grof Adam Forgač, poveljnik Zamkov, jim je šel s 6000 huzarji in hujduki, osmimi banderi konji-kov in 500 pešči nasproti, ker je upal, da jih zajame pri Donavi, še preden bode vsa turška vojska prekoračila reko.. Dne 7. avgusta se vname bitka pri Parkanu, kjer sta Ibrahim in Kaplan-paša Forgača popolnoma potolkla. Grof je izgubil nad polovico vojske, sam se je komaj rešil v trdnjavo. Od sedemsto ujetnikov so jih Turki nekaj posabljali, druge pa poslali v Budapešto,. Zdaj začne veliki vezir Ahmed Nove Zamke oblegati. Posadka se je hrabro držala, in Forgač je sklenil mesto bratniti do skrajnosti. Oblegovanje je trajalo 43 dni. Med tem časom so Turki po okolici in po. Moravskem da Olomuca požigali vasi in 25,000 ljudi odpeljali v su-žnost. Ko je v trdnjavi primanjkovati živeža in .streliva, se je moral Forgač vdati (26. sept.) S padcem Novih Zamkov se je zopet povečala nevarnost za Dunaj. Montecuccoli se je u-taboril s 50.000 možmi pred Po-žunom, da varuje to mesto in brani Turkom cb Donavi prodirati proti Dunaju. Med tem je prihitel tudi grof Nikolaj Zrinjski s hrvatškimi, ogrskimi in štajerskimi pomožnimi četami in se mu prdružil. Ker se Montecuccoli iz velike previdnosti s svojo malo vojsko ni u-pal nad Turke, je Zrinjski na svojo pest poizkušal škodovati, j kobkormogoče. Pri Komornu' jih je zvijačno izvabil iz trdnjave in prav pošteno otepel. (Dalje prihodnjič) ~ PLESNA ŠOLA Plesni tečaj ob 8. do 11 zv. v L. Cartere plesni šoli 659 Yonge St. (prvo nadstropje) Toronto, Ont. Za podrobnosti kličite med 8. in 11. zv. MI 3872.—Govorimo slovensko. Illlllllll JOŽE GRDINA: PO VZHODU IN ZAPADU Na potovanje — Neprijetnosti glede viz — Odhod iz New Yorka — Vožnja z zrako plovom — V Londonu — Razgledi z zrakoplova — Nad Slovenijo — Preko Jugoslavije — V Carigradu l!l!llllllllllllll!llll!lllllllllll!lllllllll!lllll! Po dolgem času .sem se spet odločil, da grem na potovanje. Iti mak)! po svetu, me je vedno zanimalo; zlasti v kake res zanimive zgodovinske kraje. Saj še tisto neprostovoljno potovanje v Rusijo, kamor sem moral kot ujetnik, in potem vrnitev iz Rusije, ki je bila tako težavna, polna nevarnosti, je bila kon-! cem konca prav zanimiva, vendar sem bil kar vesel, ko je bila! po dolgem trudu končana. Pa sem se spet odločil, da potujem. Kam? Najbolj me je zanimalo na vzhod, v Orient. Sicer sem tam že enkrat bil; to je bilo leta 1937, ko sem po svojem obisku po Jugoslaviji stopil na vzhodno-stran, predvsem v Palestino. — žal, da takrat nisem bil dovolj, pripravljen za to pdtovanje. Pr- Jordaniji so se pridružile tudi ostale njene sosede—države, ki so bile vse odločno proti temu, da se osnuje v Palestini nova judovska država. Judom je končno z ameriško pomočjo to uspelo, ampak arabske države novie judovske države Izrael niso marale priznati. Ko sem resno pričel s svojim načrtom, da potujem v Orient; predvsem v Palestino, se mi je zdelo, da utgnejo biti kake male nieprilike, toda ko sem pričel iskati dovoljenje za tja, sem odkril, da je stvar dokaj drugačna, kot sem si jo jaz predstavljal. Ko sem vprašal o tem merodajne oblasti, so mi povedali, da tisti, ki hoče potovati v izraelski del Palestine in ima v svojem potnem listu izraelsko vizo, temu arabske države ne dajo vize pod nobenim pogojem. Ta?ko jse vstop iz Izraela v katerikoli arabsko državo nemogoč. Na sirskem poslaništvu so. dejali, da radi dajo vizo za v Sirijo, toda na potni list, ki ima izraelsko vizo, ne. Na poslaništvu države Izrael pa so dejali, da izraelski konzul v Chicagi, da vizo, toda opozorili, da nobena arabska država ne da vize nikakemu potniku, če ima že vizo Izraela in nikogar ne puste vstopiti v nobeno arabsko državo, če se jim pove, da misli vsa tozadevna mesta v arabskih državah, nato pa odletim z zrakoplovom na otok Ciper, dobim tem vizo za vstop v Izrael ter od tam nazaj z zrakoplovom v izraelski del Palestine. To me je pa prav neprijetno dimilo. Tak dolg pa nespameten ovinek in pa taka nesigurnost. Ako bi to prej vedel, to bi se skoro gotovo ne bil odločil za to potovanje. Čemu tudi ko se mi pa lahko vge skazi. Iz zemljevida sem razvidel, da je Palestina zelo nerodno razkosana med državama Jordan in Izrael. V Jordaniji so važnejši kraji: Betlehem, Hebron, Jeriha, Nablus, Betanija, Betfage, Oljska gora, Jeruzalem pa je nekako presekan ter jie stari del Jeruzalema v Jordaniji, novi del pa v Izraelu. V iz- . v . i dotičnik iti tudi v Izrael. Potem vic nisem imel kai dobrega na-: , . , ... črta; vse preveč površno, drugič | 0b“ pa premalo iddmerj enega časa. Zelo napačno je bilo, ko sem se že v naprej zavezal, kdaj se povrnem v Ameriko. Vse to mi je potem hodilo zelo narobe; pa sem moral potem nekatere obiske krajev -okrajšati, nekatere pa celo opustiti. Zato sem že takrat sklenil, da, ako še potujem, se bom drugače pripravil, pa časa nič omejeval. Kolikor ga bom potreboval, si ga bom vzel in a-ko treba podaljšati, pa podaljšam. Kar je bilo tedaj pomanjkljivega, to hočem popraviti, predvsem pa napraviti res dober načrt. Že tedaj sem bil mnenja, da šte enkrat povsem pripravljen grem na to pot; tja na vzhod, v Orient, ki je mene zanimal že od nekdaj. V prvi vrsti sem hotel še enkrat obiskati Palestino: domovino Gospodovo, ali Sveto deželo, potem sem imel v načrtu, da obiščem še Libanon in Sirijo, pa Egipt. Za tem še Grško zlasti Atene, Solun in goro Atos; dalje Turčijo in seve tudi Jugoslavijo, za tem še Avstrijo, zlasti pa Italijo tier Francijo. Vse to sem zbasal v svojo načrt, pri tem pa brskal po raznih knjigah, kaj je bolj zanimivega kje, pa obračal zemljevid, kako uravnati: pot, da ne bo preveč nepotrebnih ovinkov. Malo je manjkalo, da ni moj načrt padel v vodo, ker delal stem račun brez krčmarja. Najbolj resna ovira, ki se mi je pri tem stavila na pot, je bila Palestina. Ta je bila takorekoč razklana na dvoje, med bivšo arabsko država Transjordanija, zdaj Jordanijo, ter novoustanovljeno judovsko državo Izrael. Mied njima je vladalo pravo sovražno stanje. Po krvavih bojih med Judi. in Arabci je sicer prišlo do nekega premirja, ne pa do miru. raelu so: Ain Karim, rojstni kraj sv. Janeza Krstnka, Lida in Jafa; in kar je glavno, vsa Galileja, kjer soi kraji Nazaret, Gora Tabor, Kana, Genezareško jezero, Gora blagrov, in Ka-farnaum. Vsi ti kraji tako važni iz življenja Gospodovega pa tako strogo opredeljeni, da ni mogoče iz enega v drugiega. Ko sem bil tam 1. 1937, je bilo kaj enostavno potovanje po Palestini, ker so bili tam Angleži. Zdaj tega ni več. Dolgo sem razmišljal, kaj naj napravim? Končno se pa odločim: grem, pa naj žie bo, kar hoče. Tudi v Rusiji sem koncem 1. 1918 razmišljal, ali naj grem ali ne? Tovariši, ki so mi prej obljubili, da gredo, so se umaknili rekoč: ne gremo domov, nevarno je, pa so me hoteli pregovoriti, naj š|e počakam. Morda bi še danes tam čakal, ako ne bi z vso odločnostjo rekel: grem. Šel sem, če tudi sam, ampak tudi prišel. Tudi zdaj asm po tehtnem preudarku rekel: grem. S pripravami sem nadaljeval. In popolnoma prav je bilo tako. Pri tem potovanju sem imel, v načrtu da obiščem tudi Jugoslavijo, da še enkrat stopim pod svoj rodni krov. Da pa ne bi jugoslovanskim predstavnikom v Ameriki dajal kakega povoda, za sumničenja, ker grem v Palestino, sem naj prvo poslal svoj potni list jugoslovanskemu generalnemu konzulu v New York.ter zaprosil za vizo. Ko je bilo končno to urejeno in odobreno, dasi je bilo treba precej čakati, potem šele sem pričel z 'nabavo viz za arabske države. V Washingtonu je pri jordanskem poslaniku posredoval dr. Mihael Krek, v New Yorku pa g. Ivan Avsenek, ki je pri generalnih konzulih arabskih držav dobil vize. Za izraelsko vizo pa že iz navedenega razloga sploh vprašal nisem. To sem pustil razvoju dogodkov. Zdaj je bilo pa treba urediti, kako bom potoval. Ladja je počasna in ladijske zveze so bile1 tako slabe, da sem sprevidel, da bi mi potovanje z ladjo tja in nazaj in potem še iz Palestine v Egipt in od tam na Grško, pa v Turčijo vzelo v najboljšem. KORISTNO, TODA TUDI PRAKTIČNO? — Neki pariški časnikarski sel si je Za vožnjo na motornem kolesu ob dežju preskrbel takole streho. Koristna morda je, pripravna pa gotovo ne. slučaju od 5 do 6 tednov vožnje, po morju, pa sem se po tehtnem preudarku odločil za zrakoplov, z katerim lahko napravim to potovanje v 2 do 3 dneh. Vožnja z letalom je sicer dražja, ampak če računam čas, je pa cenejša. Okrog 5 tednov več časa; to pa že nekaj šteje. Če ta čas razdelim, oziroma podaljšam za o-biske raznih krajev, potem bo potovanje res zanimivo in pa dosti .užitka. Pri tem pa ne bo treba vihrati pa reči v enem ali drugem kraju: zjutraj dobro jutro, zvečer pa že lahko noč. Bolj ko bo kje zanimivo, dalj časa ostanem. Le čemu bi tratil čas po vodi, pa se pri tem še-izpostavljal morski boiezni, ki je, če se človeka loti, silno neprijetna. Torej z zrakoplovom grem. Čas, ki sem ga določil, je bil navidezno zelo neprikladen. Koncem mesteca marca, torej malo pred Veliko nočjo. Ja, kaj to pa ne pade v glavo, da greš pred Veliko nočjo, je menil prijatelj. Pojdi raje pozneje, takole r maju, kot gredo tudi drugi; je bolj fletno. Že res; ampak moj načrt je bil, če že grem, to grem za Veliko noč. Moj namen je bil, biti v Jeruzalemu na Veliki petek. Potem sem pa načrt spremenil v toliko, da sem določil prihod v Jeruzalem že za Cvetno nedeljo. Nekaj dni sem ali tja; zaposlenost gori ali doli. Cel Veliki teden hočem biti tam. Zato ne bo vsega konec. To Veliko noč je bilo ravno 1920 let, odkar so se godili v Jeruzalemu njajvečjl dogodki v zgodovini: trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Saj sem bil v Jeruzalemu koncem, meseca maja 1937, ampak biti v Jeruzalemu Veliki teden, to je pa vse nekaj drugega. Tako sem postavil svojemu potovanju za glavni cilj: Cvetna nedelja mora biti v Jeruzalemu. Le glede zrakoplova je bilo malo nerodno. Ako bi uredil potovanje tako, kot sem imel zamišljeno prvotno, da bi prišel v Jeruzalem Veliki petek, to bi dobil zrakoplov, ki vozi iz New Yorka preko Pariza naravnost v Beirut v Libanonu, ker sem pa hotel iti prej, sem se moral pa zadovoljiti z zrakoplovom, ki je vozil samo do Londona, pa od tam po preteku 24 ur vzeti drug zrakoplov proti Beirutu. Nič ne de, si pa ta čas London ogledam, sem si mislil ter ostal pri sklepu. V ponedeljek večer sem se poslovil od Clevelanda in drugi dan, v torek 24. marca 1953 sem se z drugimi potniki odpeljal na letališče Idlewild v New Yorku, kjer je že čakala velika zračna ladij a “Evening Star” (zvezda večernica) last zrako-plovne družbe “Pan America.” Radi slabega vremena smo morali čakati in namesto ob 2.10, kot je bilo predpisano, smo odpotovali šele ob 5:3o zvečer. Pred odhodom na zrakoplov sc še pregledali, če je vse v redu z našimi potnimi listi, po tem pa hajdi na zračnega orjaka. Nekoliko v skrbeh, malo pa radoveden, sem stopal na zrakoplov: prvič v svojem življenju. Nikoli prej se še nisem vozil z takim vozilom, že, ko sem se odločil za zrakoplov, je bilo toliko povpraševanja pa skrbi od prijateljev: Kaj, na zrakoplov greš? Pa si upaš? In to še čez morje! Jaz že ne bi šel. Bi šel raje s parnikom. Je vse bolj brez skrbi. Saj vidiš, koliko je zračnih nesreč, pa koliko^ jih pade v morje. Tako in podobno so modrovali, pa svarili češ, naj ne hodim na zrakoplov. Malo me je res dimilo to svarjenje pa modrovanje, ampak do takega malodušja, da bi načrt spremenil, pa le ni prišlo. Ostal sem pri sklepu. Ja, kar bo, pa bo, sem dejal: nesreče so povsod, ne samo na. zrakoplovu; tudi kaka ladja se potopi, kak vlak trešči v drug" vlak, tu pa tam se prekucne kak avto ali bus in končno: po cesti greš, pa te kdo sune z avtom. Posledica tega je: zlomljen hrbet, polomnjena rebra in razbita glava. Torej: Jaz grem z zrakoplovom, pa amen. Ped stopnicami in nad stopnicami so nas čakali uradniki, družbe Pan America ter strežnica; prijazno so nas sprejeli ter nam pomagali, da smo prišli vsak na svoj.e mesto. Prijetno iznienaden sem stopil v elegantno opremljene prostore zrakoplova ter sedel na udobni mehki sedež. Hvala Bogu! Zdaj smo tu! Prvič v svojem živdljenju v zrakoplovu! Bog, daj, da bi bilo to potovanje tudi srečno in da bi brez nezgod dosegel svoj cilj. Ko sem se oziral po novemu “stanovanju,” ki pojde kmalu nad oblake ter gledal skozi o-kno, zabrnijo motorji; strežnica nas opozori, da se prepašemo z jermeni, kar smo tudi storili Bo pa že rukalo in cukalo, sern dejal, ko> sem si pripasoval pas. Pa si bilo nič tega. Počasi se je pričel zrakoplov pomikati naprej, potem pa vedno hitreje; peljali smo se še kar po suhem, kakor na kakem avtobusu; nato ge zrakoplov malce zamaje in, zaplava po zraku. Komaj da smo to čutili. Potem se pa dviga vedno višje in višje; hiše ped nami so vedno manjše; zrakoplov prereže oblake, potem jo pa ubere nad oblaki proti severovzhodu. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Blizu Grovewood Ave. Trdna hiša 6 sob, “Colonial’ tipa, ohranjena kot bi bila zdaj zgrajena, stanovanjska soba je 20 čevljev dolga, moderna ku-ilnja an kopalnica, nova garaža, vsajen lot, blizu E. 169 St. Cena $14,700. Summit-Dailey Co. 1441 Hayden Ave. GL 1-3000 GL 1-5624 (mar.3,5) Hiša naprodaj Proda se hiša 7 sob na 6806 Bonna Ave. Za pojasnila kličite EX 1-1927. — (mar.3,5,8) Hiša naprodaj Lastnik prodaja 4-stanovanj-sko hišo s trgovskim lokalom v bližini cerkve sv. Vida. Do-aer dohodek. Kličite KE 1-7419 med 5. in 6. uro! (x) I BACILI PREHLADA — To je ena izmed prinh slik virusa, ki naj bi povzročal navadni prehlad. Povzročevalce glavobola, kihanja in kašljanja so posneli s posebnim fotoaparatom na University of Maryland. NAPRODAJ na 20071 Upper Valley Drive, Indian Hills, novi 5-sobni bungalow. Kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami, soba za razvedrilo, na 2. nadstropju prostor za razširitev, dvojna garaža. Se lahko takoj vselite. ZAMENJAVA MOGOČA. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KE 1-5030 (45 Popravim pralnike na vašem domu po ugodni ceni Kličite podnevi ali zvečer UT 1-7306 8611 Kosciusko Ave. V kratkih mesecih organizira duje čete, menja vsagko četrtle-iz Pariza naslednje države: Jo- tje svojega favorita in je ce-seph postane kralj v Neapolju, sarju s posnemanjem njegove-Bavarska in Wurttemberska ga sloga vsaj v zabavo: “Moj postaneta kraljevini, Badenska — nadvojvodina, neko bavarsko priceso nameni Engenu, ba-denskega prestolonaslednika neki Josephinini nečakinji, ne-' ko wurttembersko princeso svojemu najmlašemu bratu; šestnajst držaV južne in zapadne Nemčije združi v Rensko zvezo; državice so ceserjevi vazali, ki mu morajo plačevati tri-but in oddajati čete, in teh šestnajst nemških knezov se vdano gnete v Parizu, da bi kaj zaslužili pri tej veliki kupčiji kajti izbriše se tucat majhnih kneževin; za Talleyranda, Ber-thierja, Bernadotta se ustanove državni fevdi. Hkratu kratko in jedrnato “Nizozemska je brez ekseku-tive. Mora jo dobiti. Dal ji bom princa Lousa. Naredili bomo pogodbo . . To je sklenjena, stvar, ali to ali vključitev Francijo . . . Niti trenutka ne kaže izgubljati.” Zakaj niti trenutka? Odvisna je že zdavnaj, manjka samo še kraljevski vazal in vsa njegova odvisnost je razvidna iz dajalnika in to žilnika v stavku: da ji bo dal svojega brata; Nizozemski nam reč. Da Nizozemci nočejot? Tedaj bodo izginili, eno ali dru go, Louis da ne mara, podneb je, zdravje? “Bolje, je umreti, na prestolu nego živeti kot francoski princ.” Hortenza, mora postati kraljica, Josephi-na koprni po tem, Nizozemci morajo podati svečan predlog m cesar jih v Tuilerijah milostljivo usliši. Ali zdaj že tako malo brzda svojo ironijo in prezir, da mu mora po tej avdijenci mali nečak, ki je sin novega kralja Louisa, pred dvornimi damami deklamirati basen o žabah, ki so iskale kralja. Kaj? Zdaj se pritožujejo sestre in spletkarijo? Ali ni nobenih kraljestev več na razpolago? Škoda, tedaj je treba o-svoboditi vsaj nekaj velikih vojvodin! Carolina postane z Muratom velika vojvodinja Cleveska, Eliza velika vojvodinja v Toscani in lepa Paolina Borgheška joče, ker je samo kneginja Guastallška: “Kako? Tako gnezdo? In tam naj bom jaz kneginja?” Ali kmalu se potolaži z oceanom diamantov in, ljubimcev. Nihče ni kos novi vlogi. Kralj Joseph primerja v svojem prvem proglasu ljubezen, ki naj bi jo gojili do njega njegovi dotlej nepoznani podaniki z ljubeznijo, ki jo goje Francozi, do svojega Cesarja; s tem se osmeši in silno razljuti cesarja. Kralj Louis tarna zaradi sile, ki jo mora delati trgovini svoje dežele v boju z Anglijo-in pošilja cesarju namestu čet dolga pisma, polna tožb. “To se res pravi, po nepotrebnem nadlegovati, ošteje nato eno veličanstvo -drugo veličanstvo. Vse to priča o Vaših omejenih idej ah in o Vaši premajhni, brigi . . Nikar mi vedno nie govorite o revščini in potrebi! . . Samo ženske tulijo in tarnajo, moški se mora odločiti za kar koli . . Svojo državo vladate vse premilo. Jaz moram čisto) sam nositi vsa vojna bremena . . Skrbite, da boste lahko vzdrževali armado kakih 30.-000 mož. Zmieraj mislite samo nase, to ni me dobro ne velko-dušno . . Več energije!” Eliza, ki strahuje svojega moža, daje Toscani ustavo, pregle- narod je zadovoljen, opozicija uničena, Vaša povelja, Sirte, so izpolnjena. S senatom sem zelo zadovoljna, ker izkazuje moji avtoriteti spoštovanje.” Murat žanje za svojo slepo vnemo! klasično cesarjeva kritiko: “Či-tal -stem Vaše dekrete, ki nimajo prav nobenega smisla. Menda ste res izgubili vso pamet! ... Ne gre Vam za kaj drugega kot za to, da se čutite vladarja!” Paolina pa se da s Canovinim dletom ovekovečiti v materij a-lu, ki bo preživel vsa Napoleonova kraljestva. Medtem se je mali Jerome svojevoljno poročil z neko meščanko; to se je zgodilo v Ameriki, kamor je prišel kot pomorščak. Cesar, ki ima več kron nego bratov in sester in ki ne more pogrešati nobtenega brata, je besen, veli materi, naj bratu prepove poroko, in da v Lizabo-ni obkoliti ladjo, v kateri mlada pristajata; Jerome priseže mladi ženi pri slovesu vlečno zvestobo, potuje sam v Pariz, kjer ga cesar z grožnjami in vabami osvoji v naskoku. V upanju, da bo postal cesarska visokost, admiral in morda kralj, se odreče ženi, ta pa se bo čez nekaj časa srečala s sotrpinom, svojim pregnanim svakom Lucienom.: kajti tudi ta -se kesneje z ženo- in otroki preseli v Anglijo, kjer ga dobro sprejme. Lucien piše stihe. E-pos. Kako se imenuje? Karol Veliki. Edini, ki je marljiv in resen, zvest in večinoma tudi .-razumen, je pastorek Eugenie. Cesar ga ljubi, ga javno hvali, kjer ga more, in ko postane pastorek italijanski podkralj in soprog bavarski pricesi, mu piše: “Preveč delate, ljubi sin. Za Vas je to dobro, toda mlado ženo imate, ki je v pričakovanju . . Zakaj ne gresta vsak teden enkrat v veliko ložo? Svoje dolžnosti lahko človek o-pravi tudi v krajšem času. Jaz sicer živim kakor Vi, a moja žena je stara . . in imam tudi več opraviti!” Pastorko, od katere brezpogojno pričakuje moškega potomca, kajti tudi Hot-tenzijin sin nima več nego samo dvoje oči, opominja: “ne podarite nam hčerke. Razodenem Vam recept: pijte vsak dan malo čistega vina, pa saj mi ne boste verjeli,” in ko naposled vendarle rodii hčerko: Kdor pričenja s hčerko, ima tucat otrok!” Tako ima ta veliki stilist vedno vse glasove pri roki, s katerimi hoče strašiti ali laskati, deliti plačilo, vzpodbujati, kaznovati, pregovarjati; in vse to stresa med vsemi posli v krog svoje rodbine, ki ga neprestano draži s svojo opozicijo. Resno in samotno, kolikor ji dovoljuje sin, živi mati sedaj v Parizu ter čuječe posreduje v vsem tem početju. Izpraznil ji je Trianon in ji nakazal milj on rente; nihče ne razume, zakaj štedi, kmalu velja za skopo in tudi je skopa, toda “mi Korzičani smo doživeli mnogo revolucij,” pravi, “vsemu temu 30 morebiti kedaj prišel konec in kaj bo takrat iz mojih o-trok? Bolje da pridejo k materi, nego k tujim ljudem, ki jih bodo pustili na cedilu!” Včasi tudi sprejema; njeno dostojanstvo je naravno in bolj kraljevsko nego pri marsikaterem izmed njenih otrok. Če se gostje prerekajo zaradi cene steklenih briljantov, katerih se poslužuje, se nasmehne: “Ne, jaz se ne dam slepiti, jaz ne igram pricese kakor moje hčerke.” In čeprav je mati cesarja, kraljev in princev, se pritožuje, da nima nobenega bližnjega človeka in se otaja šele pri partiji reversa s starimi prijatelji, ali pa se zvečer pogovarja s staro služabnico “o dobrih starih časih ... Vsi mi pravijo, da sem najsrečnejša mati. V resnici sem pa v večnih skrbeh: pri vsaki vesti trepetam, da leži cesar mrtev na bojnem polju.” Vsako nedeljo kosi po dobrem patricijskem običaju pri svojih otrocih v Tuilerijah. Cesarja ne uboga zmeraj in če ga mora, mu ne odpusti. On dobro čuti, da je preponosna za to razmerje, in če sle pogleda v zrcalo, mora videti, kako ji je podoben. Ta podobnost se vedno bolj stopnjuje: čelo, usta, oči, roke. Včasi jo draži: “Ali se dolgočasite na dvoru? Poglejte svoje hčerke? Nikar ne kopite denarja, marveč ga trošite.” “Tedaj mi morate namestu enega milijona dati dva, kajti jaz moram štediti, to mi je v naravi.” j pravi, “ker mu gre najslabše.1 Za lizune ima oko kakor on; Ali cesar je neizprosen: “Vsako če je potreba, tiho svari; nikdar ne prosi zase, a često za Korzičane, ki vsi prihajajo k nji, in doseza za stare rodbinske prijatelje vse, kar hoče. Naposled izrazi edinikrat svojo srčno želojo: Ajaccio naj postane namestu Corta glavno mesto Korzike! To je njen izraz rodbinskega ponosa. Cesar ji izpolni prošnjo s kratkim odlokom. ' Dobro jo razume in ko mati odide, pravi: “Moja mati bi morala vladati kraljestvo.” Že za Luciena ne doseže ničesar. “Njega ljubim najbolj,” čuvstvo naklonjenosti se mora pokoriti državni koristi. Za sorodnike priznam samo tiste, ki mi služijo. Kdor se ni dvignil z menoj, ne sodi več v mojo rodbino.” XIII V svojo pariško delavno sobo si je Napoleon postavil odi no pričo svojega delovanja: Friderika Pruskega v bronu. S slavo poslednjega velikega vojskovodja je vzrastel; bil je poročnik, ko je kralj umrl; kakor vsi generali tistega časa se je šolal v vojni umetnosti po m?ms Ustvari deželno lepoto zadnjega stoletja • Glavna arena je čudovita panorama lepote . . . začarani vrtovi . . . polno rož • 2 moderni hiši v Homeland • 3 prav novi oddelki razstave v sedmero velikih dvoranah za vašo udobnost. Pridite zgodaj in • večkrat! “Najkrasnejša razstava tega leta” Otvoritveni dan, v soboto 6. marca . . 1 pop - 11 zv. Dnevno do končnega dneva . . . 11 zj do 11 zv. Zadnji dan, v nedeljo 14. marca . . 11 z j. do 8 zv 1878 ‘ m 1954 J^aznanilo in jZah-Vala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi in mučni bolezni zaspal v Gospodu naš ljubljeni soprog, dragi oče in stari oče, tast in brat Trank Curk Previden z zadnjimi tolažili sv. vere je zatisnil svoje izmučene oči na dan 3. februarja 1954. leta. Rojen je bil leta 1878 na Vrhniki pri Ljubljani. V Ameriko je prišel leta 1901. Pogreb se je vršil 6. februarja 1954 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih obredih je njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k zemeljskemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Cimpermanu za obisk na domu, za podelitev zadnjih tolažil sv. vere, za darovano sv. mašo, in za spremstvo na pokopališče. Father Matija Jager pa naj sprejme našo toplo zahvalo za molitve ob krsti našega dragega umrlega v pogrebnem zavodu. Obema Bog plačaj! Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ob krsto pokojnega položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnega. Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pokojnik pripadal, in to: Slovenski Dom št. 6 SDZ in podr. št. 3 SMZ, za lepo slovo od svojega sobrata. Prav iz srca se zahvalimo pogrebcem, sinovom in zetom pokojnega, ki so nosili njegovo krsto. Lepo se zahvalimo vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago brezplačno svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče. Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam ob smrti našega dragega bili na pomoči s svojo naklonjenostjo in dejanjem. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Ljubi soprog in dragi oče, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji. Bil si nam ljubeč soprog, skrben oče in vzoren hišni gospodar. Veliko si delal in skrbel za vse nas. Veliko si tudi trpel skozi leta v svoji težki in mučnli bolezni, pa si vse tegobe prenašal vdano in potrpežljivo. Sedaj si odšel k dragemu Bogu, da od Njega prejmeš za vse dobro, ki si ga nam na svetu storil, zasluženo plačilo. — Mi se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnootjo spominjali v naših mislih in molitvah, dokler se vsi ne združimo — nad zvezdami! žalujoči ostali: JOHANA, soproga FRANK, JOSEPH, LOUIS,, sinovi JENNJE por. TROMMETTER, MARY por. TRASK, ANGELA por. KOŠKI, hčere MARY, CAROLYN, MARY, snahe BENNY, JOE, JOHN, zetje ’ 6 VNUKOV in VNUKINJ in 1 PRAVNUK JOSEPH (v Girardu), brat JENNIE por. SEIBERT, sestra V starem kraju zapušča sestro FRANCKO in več sorodnikov Cleveland, Ohio, 3. marca 1954. oblikah, ki jih je iznašel Friderik. (Dalje prihodnjič) --------o------ L GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU, V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI: Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA: Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam po-nagala, zato pišite še danes. SMS. IVO ČERNE Cleveland 3, Ohio Naznanilo in Zahvala Z veliko žalostjo in potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in sorodnikom, da nam je umrla naša preljuba mamica in stara mati Antonija Rupnik ki je po hudi bolezni v Gospodu zatisnila oči za vedno. Pogreb se je vršil 22. januarja iz pogrebnega zavoda Peter J. Geiss v cerkev St. Matthias v Ridgewood, Brooklyn. Pogrebno sveto mašo je daroval Rev. Father Joseph Heitz. Po cerkvenih in verskih obredih smo jo položili k zemeljskemu počitku. Iskrena hvala patru Edward Gabrenja za tolažilne besede pokojnici v zadnjih urah. Bog Yam poplačaj. Nasa iskrena hvala vsem za krasne vence. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za maše za pokojnico. Zahvaliti se hočemo tudi oniiim, ki so darovali svoje avtomobile na razpolago. Dalje hvala lepa vsem, ki so prišli pokojnico kropit ter molit za mir in pokoj njene blage duše. še enkrat, prisrčna hvala vsem. A Ti, ljuba mamica, pozdravi nam očeta in v miru počivajta. Bog Tli poplačaj za vse Tvoje delo in trpljenje. če si nas prav zapustila, poglej na nas iz svetih nebes in vodi nas še za naprej, kakor si nas doslej, da se bomo enkrat vsi veselili pri Bogu. Tvoji žalujoči otroci: LOUIS, ANTOINETTE, VALENTINA, STANLEY Brooklyn, N. Y., 3. marca 1954. ZA V OGNJENI PEKEL — Neka švicarska tvrdka je izdelala obleko za gasilce, ki ■prenese tudi vročino do 4^40 stopinj F. Slika nam kaže preskušanje te obleke v Parizu.