Zgodovina pedagogrje. (Dalje.) Na poziv Desavskega kneza Leopolda Friderika Franje odšel je v Desav, da ondi osnuje in preustroji šole in seinenišča. Tukaj se je odločil ustanoviti vzgojevališče, ter zopet prosil človekoljube za priporaoč. Desavski knez ae je prvi ozrl na prošnjo in poklonil potvebne zgrade in vrtove ter 12.000 tolarjev. Če je tutli od drugod le niajbna pripomoi" priliajala, je Basedov vender le otvoril (1. 1774.) zavod, kateremu je dal ime Bfilantropin", s čemer je hotel označiti, da se gojf v njem čisto človekoljubje (filantropija). Zavoljo tega so se zvali tudi njegovi privrženci filantropisti, a njegov pedagogijski sistem fi lan tropizem. čez poldrugo leto je pozval vse izobražence k svečanemu izpitu, da se prepričnjo o duhu zavoda in napredku učcncev. S tem izpitom pridobil si je zavod mnogo prijateljev, a bilo je tudi nezadovoljnežev, ki so ga obsodili. Basedov res ni bil kos svoji nalogi. Nagel in uporen že od narave ni raogel prenesti nikakoršnega ugovora, a razen tega je bil udnn pijanstvu. Radi tega je nioral odstopiti od vodstva zavoda in je 1. 1790. umii. Knmlu potem (1. 1793.) prenehal je tudi njegov zavod. Sviha vzgoje je bila tudi Basedovu človečnost. Do zdaj so vzgajali samo učenjake, plemiče, obrtnike i. dt\, a svetu je treba ljudi in kozmopolitov. Tudi njemu je dete od narave dobro, in se pokvari z vnanjirn dotikanjem in s silo. Da ljudska sreča in morala piopada, temu so krivi učeni ljudje. Telesna vzgoja naj deluje na to, da se deca utrdč. Zato jih je treba privajati na hladno kopelj in lehko obleko, trdo posteljo in prosto lnano; deca naj se gibljejo na prostem zraku. Deco je treba privaditi na pokorščino. Ni treba razlagati zapovedi, vsako modrovanje zapreči sigurnost uboganja. Razlogi naj se navajajo samo takrat, kadar se svetuje in poučuje. Prvo detinstvo je čas slepe pokorščine. Pozneje ,je potrebno, da se povelje izpremeni v svet. Ne gre pa otrokom preveč zapovedovati. Paziti pa gre, da se našim zapovedim nihče ne posmehuje. Kazni naj bodo redke. Sarao tedaj, kadar blaga sredstva ne pomagajo, upotrebi naj se šiba z vso strogostjo. To kazen naj viši sluga, ki je v tetn izurjen. Ne gre pa siliti dece, da po kazni poljubijo roko ali šibo. Kadar deca odrastejo, naj se napravi bela in črna knjiga; v belo knjigo se vpisujejo dobra, v črno pa slaba dela učencev. V filantropinu so se obdarovale zasluge s npikami". Kdor je imel na tablici največ pik, bil je odlikovan. Kaznovali so se otroci z izgubo tacih toček, ali s tern, da se je ura za nauk izpremenila v uro za ročno delo, ali pa, ako to ni pomoglo, z zatvorom v prazni sobi, kjer so se pa otroci za oknoin, skozi katero se ni moglo gledati, igrali in veselili. Basedov je na dalje zahteval, da se otroci zgodaj privadijo, prevladati svoje čutne poželjivosti ter potrpežljivo prenašati bolečine in neprijetnosti. Zavist in maščevanje je treba zabianjevati ter vaditi jih odkritosrčnosti in iskienosti. Religijska vzgoja Basedova je imela splošen značaj. I/C religije naj se uči samo to, kar imajo vse konfesije vkupno, namreč, da je samo en Bog, stvarnik in gospodar sveta, da je on vseveden in neizmerno dober oče vsem ljudem, da je človeška duša neumrjoča, da bode dobila plačo za svoja dobra in zla dela, in da je zavoljo tega dolžnost vsakega človeka, ogibati se hudega in storiti dobro. Otroci naj ne molijo prej, dokler ne morejo razumeti, kaj je molitev. V filantropinu je bil eden učiteljev ,,liturg", a služba božja opravljala se je v posebni sobi, ki je bila na osobiti način v to prirejena. Strop je značil nebo, t. j. vzvišeno blaženstvo krepostnikov po smrti. Giavna barva sten je bila pomešana s črnimi progami; s tem se je hotelo označiti, da prevaguje dobro nad hudim v človeškem življenji. Sredi poda (tal) je bil les (gozfl) v znamenje smrti. Na najvišem mestu za liturgovim sedežem je bila skrinja, v kateri je bil zakonik in knjiga zavetnica. Na notranji strani pokrova, ki je bil vedno odprt, je bilo zrcalo, ki je spominjalo, da se mora človek izpraševati, ali živi po božjib zakonih. Na vsaki strani skrinje ste goreli dve sveči v znak, da človek religijo na dva načina spozna, namreč po tujem navodu in po lastnem previdenji. Pri pouku naj bi po Basedovu veljalo sledeče načelo: Ne mnogo, a z veseljem in elementarnira redom od lagljega k težemu. Ne mnogo, a koristno znanje, ki se brez škodo ne sme pozabiti. Pouk naj bode lahek, podobeu igri. Da se deca ložje nauče čitati, naj se jim dajo črke iz testa. Ni treba siliti k marljivosti. Znamenitejše so stvari, kakor besede. Jezikoslovni pouk se opira na stvarni. Gramatika materinskega jezika naj se najprvo uči. Pri mrtvih in tujih jezikih naj se uče le pravila, ki se razlikujejo od znanih pravil materinskega jezika. V filantropinu so se pri pouku jezika ravnali po analitiški metodi. Najprvo so se otroci vadili govoriti, potem so čitali in na zadnje so se učili gramatike. Pri tem so imeli vsakovrstne igre in šale. Učitelj je n. pr. vprašal latinski: ,,Kaj hočete, da vam narišem?" ^Leoncm, leonem!" (leva, leva!) so zakričali. Učitelj je narisal glavo z dolgim kljunom, a otroci so zagnali: ,,Non est leo, non est leo!" (ni lev, ni lev!), ,,leones non habent nostniin" (levi nimajo kljuna) itd. Od imenitnejših filantropistov imenujemo: Kristijana Salzmanna, Joakima Campea in Ivana Guts - Muths - a. Kristijan Gottbilf Salzmann (I. 1744 — 1811.) bil je najprvo veroučitelj v Desavskem filantropinu, a potem je osnoval s pomočjo gothskega kneza lastno vzgojevališče v Schnepfenthalu. On se je trudil, vzrediti ,,zdrave, razumne, dobre in vesele ljudi". Zavoljo tega je gleštal posebno telo. Gimnastiške vaje so imele pri njem prvo raesto. Poleg tega so morali njegovi gojenci opravljati domače posle, pečati se s sadjarstvom. čebelarstvom, imeli so golobe, teleta in dr. Učilo se je vse, kar je potrebno za praktično življenje, namreč veronauk in morala, prirodopis s fiziko, astronomija, zemljepis z zgodovino, matematika, meščansko in trgovsko računstvo s knjigovodstvom, nemški. francoski, latinski, pozneje tudi angleški in laški jezik, krasopis, risanje, glasba, gimnastika in ročno delo. Salzmann je napisal več pedagogijskih spisov. Naj znamenitejJi so: nKrebsbiichlein", v katerem kaže, kako se ne sme vzgojevati, ,,Aineisenbuchlein", v katerem razlaga, kako je treba vzgojevati učitelje in vzgojitelje, in ,,Konrad Kiefer", v katereru predstavlja uzor razumne vzgoje. Joakim Campe (1. 1746.—1818.) je bil sodelavec, a po odstopu Basedova voditelj Desavskega filantropina. V poslednjem času bavil se je z književnim in knjigarskim poslom. Napisal je mnogo pedagogijskih del in spisov za mladino. Najizvrstnejše je nRevisionswerk", ki ga je izdal v društvu z drugimi filantropi (Trappom, Bahrdtom, Stnveotn i. dr.). To je zbirka razprav, v katerih se vsestransko in zelo praktično razlagajo znamenita pedagogijska vprašanja. Od spisov za mladino so najbolj znana: nRobinson mlajši" in ,.Odkritje Amerike". Campe je bil preveč zamaknen v načelo koristnosti tcr je zavrgel vsako idealno zanimanje. Po njegovem mnenji si je pridobil za človečanstvo vrč z:i?lug oni, ki jo vjtplja! sa^enjp kroirpirja in knlovrat, nngn popnik Ilijndf1 ;r. Ol:spjfj". Ivan Guts-Muths (1. 1754.—1839.) bil je učitelj v Salzmannovem zavodu v Schnepfenthalu, kateremu je pripeljal prvega gojenca, kasneje znamenitega geografa Ritter-ja. Napisal je več učnih knjig za zemljepis, ])otem pedagogijski zbornik nKnjižnica za pedagogijo" ter razna dela o telovadbi. On je v šolo vpeljal gimnastiko in ročno delo, kar je Djegova največa zasluga. _3T_Z~. Tvcltv FeZbigev. Najznamenitejši organizator katoliškega šolstva te dobe je bil Ivan Ignacij Felbiger (1. 1724.—1788.) Kot župnik v Saganu v pruski Šleziji in kot okrajni šolski nadzornik je z vso marljivostjo in gibčnostjo preurejal šolstvo in pouk. Po vzgledu Hiihna, učitelja na Heckerovi šoli v Berlinu, vpeljeval je tako zvano tabelarno in literarno metodo. Da bi bil nauk kolikor mogoče pregleden, razvrstil je učno gradivo s potrebnim redom in natančnostjo v tabele, katere so učenci prepisovali in na pamet učili. To je bilo precej težko, posebno pri obsežnih odlomkih. Zato je, da bi si prihranil tudi prostor in čas in da bi se še bolj budila otroška pozornost, v tabele zapisoval samo začetne črke (literae). Po prigovarjanji Felbigerjevem ustanovila je pruska vlada v Šleziji semenišča za učitelje ter izdala nšolski red" za katoliške šlezke šole. V tistem času začelo se je bilo tudi v Avstriji s preosnovanjem šolstva. Cesarica Marija Terezija je slišala o veščem in blagotvornem delovanji Felbigerjevern ter ga poklicala (1. 1774.) v Beč in mu z naslovom vrhovnega šolskega ravnatelja zaupala vodstvo ljudskega šolstva. Felbiger je razvijal najživahnejšo književno in praktično delavnost. Dunajske učitelje in one iz Dunajskih predmestij je učil nove metode ter sestavljal potrebne šolske knjige in navode. Najznameuitejše njegovo delo je bilo: šolski red za normalne, glavne in trivijalne šole v podedovanih deželah. Glavne ustanove tega reda so: 1. Vzgoja mladine obojega spola je najbistvenejša podloga pravi sreči naroda. Niže in više, javne in privatne šole se imajo primerno urediti in podvrči državnemu nadzorstvu. 2. V vsakem manjšem mestu, trgu in župniji naj se ustanovi trivijalna šola, v kateri se uči veronauk, čitanje, pisanje in računstvo ter navod k lepemu vedenju in gospodarstvu. 3. V vsakem okrožnem mestu treba je glavne šole, v kateri se razen prej navedenih predmetov uče tudi početki latinskega jezika, pismeni sestavki, risanje, merstvo, glavna načela gospodinjstva, poljsko gospodarstvo in zemljepis s posebnira ozirom na domovino. 4. V glavnem mestu vsake dežele naj se ustanovi norraalna šola. Razen že omenjenih predmetov trivijalne in glavne šole naj se v njej u6i povest umetnosti in obrta, mehanika, prostoročno risanje iu risanje s šestilom in ravnilom. Vse osebe posvetnega in duhovskega stanii, ki žele pristopiti k učiteljstvu ali k duhovnemu pastirstvu, raorajo hoditi v nonnalno šolo, kjer jih je treba poučevati v dolžnostih in lastnostih dobrega učitelja, v nietodi, kako se vzdržuje disciplina v šoli, kako se uredujejo katalogi itd. 5. Šolska dolžnost se začenja z dovršenim šestim letom in traja šest let. Po vaseh se niore pohod šole za malo deco omejiti samo na poletje, a za večo samo na zimo. Po mestih ima šolske sposobnjake popisati mestno poglavarstvo, po vaseh učitelj. Vse učence je po njih znanju in sposobnosti razdeliti v razrede in oddelke. 6. Poučevati se raora edino po predpisani metodi, in rabiti se morejo samo dovoljene Snlske knjige. Pouk v veri je stvar duhovnikova. Vsako leto naj bode javni šolski izpit in naj sc marljivim učencem dele nagrade. 7. Trivijalne šole ima neposredno nadzorovati krajni župnik in svetni šolski nadzornik, a glavne in normalne šole pa ravnatelj. Trivijalne šole vsega okrožja (okraja) naj nadzoruje okrajni šolski nadzornik, ki je bil navadno dekan. Šolstvo vse pokrajine je pod nadzorstvom in upravo šolske komisije, v kateri so trije svetniki, pooblaščenec škofov, ravnatelj normalne šole in tajnik. Najviša uprava vsega šolstva izročena je bila vrhovnemu ravnateljstvu v Beču. Delavnost in marljivost Felbigerjeva je bila cesarici zelo mila; obsipavala ga je z velikimi milostimi. Vsaki mesec in tudi v posebnih potrebnih slučajih moral je cesarici ustno poročati o napredku in stanji šolstva. Kako se je šolstvo razvijalo v tej dobi po slovenskih pokrajinah, govorili bodemo v poglavji o ,,slovenskem šolstvu". Za razvitek šolstva v naši monarhiji, posebno na českem, pridobil si je veliko zaslug Ferdinand Kinderinann (1. 1741.— 1801.) Kot župnik v Kaplitzu osnoval je uzorno šolo, ki se je brzo pridobila takov glas, da so jo gledat hodili učitelji in prijatelji šole od vseh strani. On je vpeljal v šolo industrijalni pouk. V kapliški šoli se ,je namreč učilo pletenje, šivanje, predenje, skubenje volne, čipkanje, sadjarstvo, vrtnarstvo, svilarstvo in dr., a ta uredba se je po njegovem trudu tako razširila, da je bilo čez nekaj let (1780) na českem okoli 200 šol, v katerih se je poučevalo v industrijalnih predmetih. V posebnem spisu dokazoval je Kindermann, da je industrijalni pouk koristen ne samo s praktičnega, auipak tudi z moralnega stališča, ker so najdelavnejši in najbolj industrijalni ljudje pri vseh narodih najboljši in najmoralnejši, pa tudi siromašni učitelj si more s tem poukom povekšati pičle svoje dohodke. Vrh industrijalnega pouka gojil je Kindermann po šolah posebno lepo pismo in glasbo. Za svoje zasluge je bil imenovan najprej svetnik v šolski komisiji kraljevine česke in vrhovni nadzornik netuških šol v tej kronovini. Kasneje je postal opat, vitez s pridevkorn ,,Schulstein" in naposled škof v Litomericah ter cesarski šolski vizitator.