Poštnina plačana • gotovini Leto LXXm., št. 288 Ljubljana, ponedeljek lb. decembra 1940 SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne IzvzernJl nedelje in praznika. — InseratJ do 80 petit ▼rst a Din 2. do 100 vrst * Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din 3, večji Inaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej — >Slovenskl Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it. ft Telefon: 31-22, 81-23, 81-24. 81-25 In 81-11 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg: it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta« telefon it. 26 — CELJE, cel jako uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon št. 65 j podružnica uprave: K ocen ova u L 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351* dni uelike bitke u Egiptu Angleške čete zasledujejo Italijane še naprej proti libijski meji — Na italijanski strani se bori predvsem Saši stična milica — Puščavski viharji ovirajo vojne operacije Kairo, 16. dec. AA. (Reuter). Vrhovno poveljstvo britanskih oboroženih sil na Srednjem vzhodu je Izdalo poročilo, ki pravi: Na eglptskem bojišču se operacije nadaljujejo, kjer naše čete zasledujejo sovražnika še naprej. Tod divja puščavska burja ln je videti zelo slabo. Na ostalih frontah nI nobenih posebnih dogodkov. Kairo, 16. dec. s. (Reuter). Včeraj popoldne je bilo Izdano kratko uradno poročilo, ki pravi, da se boji v Zapadni puščavi deloma že vrše na libijskem ozemlju. Zadnji angleški vojni komunike, ki je bil objavljen pozneje, pa pravi samo, da se operacije ob libijski meji nadaljujejo ter da peščeni viharji ovirajo operacije. Po neuradnih poročilih so glavni boji Se vedno v teku južno od Solluma na eglptskem ozemlju tik libijske meje. Tu skušajo Italijani braniti prelaz Halfava na približno 100 m visoki vzpetini. Angleška vojna mornarica pomaga vojski v operacijah ter Je snoči zopet močno obstreljevala italijanske postojanke pri Sollumu. Na Italijanski strani so v boju predvsem oddelki fašistične milice. Reuterjev poročevalec na fronti javlja, da število italijanskih ujetnikov in množina zaplenjenega vojnega materiala stalno narašča. Skozi peščene viharje, ki divjajo neprestano že teden dni, odvažajo italijanske ujetnike večinoma s tovornimi avtomobili v zaledje. Angleška oklopna brigada, ki je bila nameščena v Bukbuku, je javila da je sama zajela 14.000 ujetnikov ter je prosila za vojaško pomoč, ker zaradi nadzorstva nad številnimi ujetniki ne bi sicer mogla nadaljevati z operacijami na bojišču Brigadi je bil poslan na pomoč neki angleški polk in sedaj je krenila brigada zopet v boje ob libijski meji. Posebno mnogo ujetnikov prihaja iz raznih manjših italijanskih vojaških taborišč v notranjosti puščave, ki jih Angleži mestoma šele sedaj zasedajo. Kairo, 16. dec. s. (Reuter.) Cenijo, da je angleška vojska v Zapadni puščavi že doslej zaplenila dvakrat več vojnega material, kakor ga je sama uporabila za izvedbo ofenzive. Komunike angleške admiralitete London, 16. dec. s. (Reuter). Angleška admirallteta je objavila snoči naslednji komunike: Edinice angleškega vojnega brodovja v Sredozemlju nadaljujejo z uspešnimi operacijami v podporo angleške vojske v Zapadni puščavi ob obali med Sidi Barani-jem in Bardijo. Vojne ladje so vso noč od sobote na nedeljo obstreljevale Bardijo. Italijanski motorni torpedni čolni so izvedli brezuspešen napad na eno izmed angleških vojnih ladij. Napad je bil odbit. Angleški rušilcl so potopili Italijansko podmornico Najade. ki je skušala napasti angleško vojno brodovje. Letala vojne mornarice stalno sodelujejo x vojnimi ladjami. V petek zvečer so bombniki vojne mornarice napadli mesto Tri poli ter vrgli nanj 4 tone bomb. Več bomb je direktno zadelo cilje v pristanišču. Tudi več ladij je bilo zadetih. Ob libijski obali sodelujejo letala vojne mornarice stalno z letali vojnega letalstva. Poročilo poveljstva angleškega letalstva Kairo, 16. dec. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja med drugim, da so v soboto in v noči od sobote na nedeljo angleški bombniki nadaljevali z neprestanimi napadi na italijanska letališča v Libiji. Poleg tega je bil izveden bombni napad večjega stila na italiajnsko postojanko Bardijo v Libiji, Čeravno je mesto branilo 50 italijanskih lovskih letal. Angleška letala so močno bombardirala tudi Sollum, kjer se še drže italijanske čete. Pet angleških lovskih letal tipa Gladiator pod vodstvom avstralskih pilotov se je spopadlo z 12 italijanskimi letali. Več italijanskih aparatov je bilo sestreljenih. Skupno so v teku sobote izgubili najmanj 24 le-taL Na angleški strani pogrešajo tri letala Kako je bilo zavzeto taborišče Mibeue Kairo, 16. dec. s. (Reuter). Reuterjev posebni poročevalec, ki je iz Aleksandri je prispel v Sidi Barani, pripoveduje, da je za težavno potovanje skozi puščavo rabil dva dni in da si šele sedaj predstavlja, kakšno ogromno nalogo je opravila angleška vojska ko je v tako kratkem času prodrla preko velike razdalje do italijanskih postojank in jih osvojila. Poročevalec pravi dalje, da je na poti proti Sldl Baranlju srečava! skoraj neprekinjene kolone zaplenjenih italijanskih tovornih avtomobilov, tankov ln tovornih vozil. Skladišča municije in živil v Sidi Baraniju so Italijani zapustili nedotaknjena, ker za njihovo odstranitev nI bilo več časa. Reuterjev poročevalec navaja tudi nove podrobnosti o zavzetju utrjenega italijanskega taborišča Mibeue v notranjosti pu- ščave, ki so ga ob začetku angleške ofenzive Angleži najprej zasedli. Italijanski general Maletti je tu poveljeval približno 3000 libijskim vojakom, ki so stali pod poveljstvom italijanskih častnikov. Prav Malettljev oklopni oddelek je bil izbran, da bi o priliki pričel z novo ofenzivo proti notranjosti Egipta. Italijansko taborišče v Mlbeui je bilo močno utrjeno. Obsegalo je štiri kvadratne milje površine. Ob mejah taborišča so bili razmeščeni topovi, protitankovski in protiletalski topovi ln strojnice. Angleži so o priliki zavzetja taborišča zajeli ogromne množine tankov in drugih vozil vseh vrst. Sedaj je v Mlbeui indijska posadka. Mraz in snežiti zameti na albanskem bojišču Grki poročajo le o krajevnih akcijah — Glavni boji še vedno za Tepeleni in Klisuro Italijani dobivajo nova ojačenja in je njih odjer močnejši Atene, 16. dec. a (Atenska tel. ag.) Grški generalni štab jc objavi:! ponoči naslednje 50. vojne poTL.č*io V teku včeraj:njega dne je gr?3ca vojska uspešno izvedla na bojišču nekaj lokalnih akcij Gr:ke čete so zopet zasedle nekaj gorskih vrhov Zajetih je bilo mn<_go italijanskih vojakov, pa tudi več strojnic, havbic in drugega vojnega materiala Angleška in ameriška poročila Afene, 16. dec. s. (Reuter) Na bojišču v Aflbaniji se vrše g'.avni boji trenutno pri Tepeleni ju m Klisuri tor v gorc-vm sever-nozapadno od Podgradca. Pri Tepelcniju so Grki znova napredovali. Atene, lo. dec. a (A«*l Press) Po zadnjih informacijah Grki na bojišču v Albaniji Še vedno skoraj povsod napredujejo. Zelo hudi boji so bili zadn:e dni pri Podgrad-cu. Tu se je posebno udejstvovalo italijansko letalstvo. Več eskadril italijanskih bombnikov je zaporedoma bombardiralo grške postojanke. Boje zelo otežkoča *labo vreme. D oči m se je v soboto nebo nekolike zjasnillo, so včeraj v albanskem gorovju zopet divjali snežni viharju Aktivr ost angleških bombnikov Atene. 16. dec. a (Reuter) Poveljstvo angleškega "letalstva v Grčiji jt isvik; v svojem snočnjem komunikeju da srv soboto angleški bombniki dvakrat napadli Va-lono. Prvič so napadli skladišča m motorizirane transporte, drugi * pa letali-šea. Vsa angleška iletala so se vrnila 9 teh napadov. V petek zvečer so angleški bombniki bombardirali italijansko pomorsko oporišče Crotone v Tarantskem zalivu Po grških informacijah so angleški bombniki v soboto zvečer napadli tudi Napoli, vendar o tem še ni izdano angleško uradno poročilo. Borba za položaje okoli jPoogradca Bitolj, 16. decembra e. Kljub zelo slabemu vremenu, ki vlada na severni italijansko grški fronti, so se boji v okolici Podgradca nadaljevali. Topniško in Nehotno streljanje se sliši dan in noč na jUgo-slovenskem ozemlju. Neprestani snežni zameti vedno bolj in bolj otežkočajo operacije pa tudi preskrbo Čet. Obe strani si prizadevata, da bi si priborili kar najboljše položaje, kajti če bo še naprej tako snežilo, v tem predelu sploh ne bo mogoče misliti na nadaljnje operacije. Italijansko topništvo, ki je na tem odseku številnejše in zavzema nad-vladujoče položaje, obstreljuje grške položaje okrog Podgradca zlasti okrog vasi Starova in Vrdova, od koder so Grki v zadnjih dneh poskuJali, da pomaknejo svoje čete bolj proti severu, a brez uspeha Dasi je vreme zelo neugodno, kaže italijansko letalstvo veliko aktivnost. Poleg neposrednega bombardiranja samih polor žajev med Podgradcem in Cerovom Italijani vsak dan tudi bombardirajo cesto P od gradeč—Korica, edino prometno žilo za preskrbo grških čet pri Podgradcu. To bombardiranje izvajajo velike formacije-letal in se močne eksplozije slišijo rudi na našem ozemlju. Prav tako pa tudi grško letalstvo kaže precejšnjo aktivnost, a ne v toliki meri kakor italijansko. Po vesteh iz grških virov so grške Čete v dolinah rek Skumba in Devoli naletele na močan odpor Italijanov. Včeraj so divjali srditi boji na tem delu fronte, ker so Italijani dobili znatna ojačenja Ohrid, 16. dec. e. Boji okoli Podgradca so se nadaljevali kljub velikemu mrazu. Grki drže na tem odseku obalo Ohridskega jezera s Podgradcem in del planine Mokre. Italijani pa drže ostali del obalo Ohridskega jezera severno od Podgradca. Podgradec je hudo poškodovan. Izve se, da je oskrbovanje čet na tem delu fronte zelo težko. Zato tudi ni pričakovati ofenzive ne z ene niti z druge strani, dokler se vreme ne zboljša, čeprav so Italijani v zadnjih dveh dneh kazali večjo aktivnost s svojim topništvom Poročila grških listov DjevdjelMa. 16. dec e. Po grških poročilih je bila včeraj največja aktivnost na južni fronti Grški listi objavljajo vesti o operacijah prejšnjega dne, ki pravijo, da so se boji vršili na vsej fronti od morske obale do Podgradca Operacije so se razvijale ugodno za Grke, ki se jim je posrečilo, da so zavzeli nekaj točk strateškega pomena Vojni poročevalci tujih listov s fronte pa javljajo, da so se prejšnji dan vršile srdite borbe severno od Podgradca. Poročila navajajo, da so se Grkom posrečili taktični pokreti in da so zasedli nekatere položaie na vrhovih. Italijanske čete se zelo močno upirajo. Lahko se reče, da je ta odpor vedno močnejši. Italijani se hitro utriujejo na zavzetih polo-žaiih. Na porTJagi vseea teffa se lahko sklepa, da pride v kratkem do bojev širših razmer. Ameriški bombniki za Grčijo Atene, 16. dec. s. (Ass. Press). Po grških informacijah je ameriška vlada dovolila prodajo 30 bombnikov najnovejšega tipa Grčiji. Vest o dobavi ameriških letal je izzvala v Grčiji veliko zadovoljstvo. Zadovoljstvo v Egipta Kairo, 16. dee. s. (Reuter). Tukajšnji list >A1 Ahram« prinaša izjavo egiptskega ministrskega predsednika Huselna Siri pase, ki pravi, da Je Egipt z veseljem in zadovoljstvom sprejel vest o angleški zmagi v Zapadni puščavi. Angleška zmaga, v ka- Zahvalna služba božja v Atenah Atene, 16. dec. a (Reuter). V anglikanski cerkvi sv. Pavla v Atenah je bila vče-čaj slovesna služba božja v zahvalo za uspešen napad angleških letal na italijansko vojno brodovje v Tarantu. Grški nadškof je ob tej priliki izročil angleškemu mornariškemu atašeju dve dragoceni ikoni, ki bosta v znak grške zahvale za ta angleški podvig odslej nameščeni na angleških nosilcih leti, s katerih so angleška letala izvedla napad na Taranto, tero Egipčani nikdar niso dvomili, je zmaga zaveznikov Egipta ln zato tudi egipfc* ska zmaga. Husein Siri paša omenja dalja, da je preko njega kralj Faruk izrazil angleški vojski svoje čestitke k zmagi, prav tako pa je preko angleškega poslanika JLanpsona čestitala eeriptska vlada angleški Vladi. Napadi na Malto Kairo, 16. dec. s. (Reuter). Uradni ko* munike, ki je bil objavljen na Malti, javlja* da je bil v noći od sobote na nedeljo na otoku ponovno letalski alarm. Sovražna letala so večkrat v presledkih izvedla napade na otok. Vrženih je bilo več bomb, ki pa so povzročile le malo škodo ln nobenih žrtev. V nedeljo zjutraj je bil zopet alarm na Malti, ker so se bližala otoku sovražna letala. Nobeno letalo pa ni dospelo nad otok. V Albaniji in ASriki st bo odločil izid te vojne Važen govor Giovannlja Ansalđa, direktorja glasila zunanjega ministra grofa Ciana Rim, 16. dec L Včeraj ob 17. je po radiu govoril Giovanni Ansaldo, direktor lista »II Telegrafo«. Njegov včerajšnji govor je bil zlasti odločen tako po naglasu kakor po besedah. Govoril je italijanskemu narodu v zvezi s situacijo na bojiščih v Albaniji in Afriki. Najprej je omenil matere in žene, ki so poslale svoje može v vojno, a so sedaj v velikih skrbeh, ker ne vedo za njih usodo, zlasti o onih, ki so bili v najtežjih bitkah, a o njih nimajo nikakih informacij. Njihovo stanje je zelo težko in ves italijanski narod mora biti na strani teh žena, ki so prav v tem času največje mučenice in ki prinašajo največje žrtve za zmago. Ansaldo je rekel med drugim: Malo poprej me je poklicala neka ženska. Ima sina v Zapadni puščavi, kjer se sedaj bije velika bitka. Ta mati me je vsa obupana vprašala, naj ji povem, kaj je z njenim sinom, kako mu gre in kaj bo z njim Kaj naj ji rečem? Rekel sem ji, da je tu veliki Bog, ki bo pomagal njenemu sinu, samo Bog mu lahko pomaga v srditi bitki dveh imperijev. Nato je Ansaldo precej ostro govoril o premnogih Italijanih, ki so dosedaj vojno smatrali za nekaj udobnega Prvih pet mesecev je bila za Italijo vojna v resnici udobna zadeva. Niti voiska, niti meščanstvo niso občutili težjih posledic vojne. Položaj v Vichyju Maršal Petain je nasilno odstranil dosedanjega zunanjega ministra Lavala in imenoval na njegovo mesto Flan-dina — Ugibanja o vzrokih Lavalove aretacije Vichy, 16. dec. j. Poglavar francoske dr-za\*e marini Petain je obvestil kancelarja Adolfa Hitlerja, da je imenoval za zunanjega ministra Pierra Ettienna Flandina, ki ga smatra za bolj sposobno osebo kakor njegovega prednika za nadaljevanje politike zbližanja med Nemčijo in Francijo. Bern, 16. dec. i. Uradni komentar francoske vlade naglasa, da je Laval odstopi? edino iz notranjepolitičnih razlogov, kar je potrdil tudi maršal Petain v svojem govoru po radiu. Sprememba v sestavu francoske vlade ne pomeni spremembe v odno-šajih do Nemčije. Službeni lis* objavlja se-Vtavo nove vlade. Namesto Lavala je prišel FlanHm a Chevalier je imenovan za državnega tajnika namesto Riporta. ki je podal ostavko. Minister Baudofn je začasno poverH vodstvo odseka za informacije in propagando Dixieru Vignancouroi. Kaže, da bo to mesto definitivno poverjeno bivšemu narodnemu poslancu Bergerju. Narod ni reagiral Vichy, 16,dec e. Po zadnji zgodovinski izjavi maršala Peta ina, v kateri je med drugim izjavil, da je vlada v Vichvju izvršila majhno rekonstrukcijo m da ostane on še vedno na čelu državne uprave, s© pričakovali, da bo prišlo do reakcije naroda v državi. Smatrali so. ds bo lastalo kako razburjenje, toda ne včeraj nrti predvčerajšnjim ni bilo nobene reakcije Seveda je bil velik del javnega mnenja presenečen s to spremembo: Po govoru maršala Petama po radiu niso nastale nikake manifestacije. LavaJl kot podpredsednik vlade ni užival nobene osebne popularnosti »Posvetovalna zbornica44 Ženeva, 16. dec 1. Včeraj dopoldne je bila seja ministrskega sveta v Vichvju. Po seji je bilo .izdano službeno obvestilo, ki pravi, da namerava maršal Petain ustvariti posvetovalno zbornico, Petain namerava ustanoviti »Ansamble consultative«. ki bo vladi služila kot posvetovalni organ. Gre za politično korporacijo, ki bi v izrecnih vprašanjih na željo šefa države dala svoja mišljenja. Baje bo v kratkem objavljen zakon o ustanovitvi te zbornice. V Berlinu so zadovoljni Berlin, 16. dec. i. Vstop Flandina v vlado maršala Petaina ni v Berlinu izzval presenečenja. Nenvki tisk je njegovo imenovanje za zunanjega ministra sprejel simpatično, ker je njegov članek v »Matinu« o odgovornosti francoskih državnikov za vojno našel v Berlinu polno razumevanje. Govori se, ds je Flandm v Berlinu »persona grata« Angleško stališče ie ni London, 16. dec. a (Reuter). V angleških uradnih krogih k spremembam v francoski vladi ne dajejo še vedno nobenih določenih komentarjev, ker noložai v Vichvju oči vidno še ni jasen. Pač oa pripominjajo v angleških krosih, da Flandin nikdir ni bil scvražnik Anglije, dočim ie Laval vedno kazal do Anglije le sovraštvo. Laval aretiran New Yoi*, 16. dec. s. (Un. Pressv »New York World Telegrap-h« poroča iz Vichy- Vedno so se mogla citati samo ugodna poročila o manjših uspešnih akcijah in. ljudje so se vživeli v sanje, da se boda nekega dne prebudili in da bo zmaga Italiji prinesena kakor dar z neba. Zlasti letos je bilo zelo očitno, kako je bila italijanska riviera in vsa letovišča napolnjena, celo bolj nego pred vojno. V tem pogledu so se značilno vedli vsi italijanski slojL. Rekli so, da je to prav za prav ono, kar morajo delati Italijani, da tako pokažejo mirne živce. Mnogo in premnogo je bilo Italijanov, ki niso razumeli, kaj pomeni vojna. Zdaj so se razmere spremenile. Po petih mesecih po za Italijo nastali pravi vojni časi Kar se dogaja v Albaniji in Afriki, mora pretresti ves italijanski narod, ki mora začeti drugače reagirati na vojno. Zmaga ne bo darovana z neba, ker je Italija v vojni z enim največjim imperijem zgodovine in sveta, z Veliko Britanijo, ki je zbrala vse svoje moči, da zlomi prav Italijo. Bitke v Afriki in Albaniji dokazujejo te trditve. Italijani morajo to razumeti in zavzeti dni so stališče. Prenehati mora dosedanje mišljenje, da jih ne bo sram pred ženami in materami, ki imajo svoje može in sinove v sprednjem osnju v Albanji in v Afriki, kjer sa bo odločil izid ta vojna. Ja, da le bn bivSl poripTedardnfk m zunanji minister Laval že v petek aretiran in je sedal v zaporu. Maršal Petain je bij« odredil Lavalovo aretacijo takoj po seji vlade, na kateri Laval kljub Petainovi zahtevi ni hotel podati ostavke. Vest o Lavalovi aretlciii ie nI uradno potrjena. O vzrokih Lavalovesa cdstooa se slišijo razna ugibanja Informacije, ki prihajajo preko Švice, pravijo, da 1e delal Laval na to. da bi vlada v Vichvju napovedala Angliji vojno. Dru požarov, toda v»* so bili kmalu pod kontrolo ManjTega obsega napad je b'A izvršen pon^i na razne dele Londona. Škoda je majhna in človeških žrtev malo. Napadi na razne d-njge dele Anglije povzročili preteklo noč zedo malo škode in zelo malo žrtev Snočnji komunike letulskepa in notranjega ministrstva je javil, da včeraj ves dan na Anglijo ni b;'a vržena niti ena bomha. London, 16. dec. s. (Reuter) Si1 vraž ni letalski napadi na Ang'ijo preteklo noč niso imeli posebno velikega obsega. Vsi napadi so bili že pred po'mvčjc končani. Glavni napad je bil usmerjen na scvernovzh' dni del države, kjer je biilo zlasti na eno izmed mest vrženih mnogo eksplozivn h in j zažigalnih bomb, ki ao povzročile škodo predvsem v delavskem predmestju. Na Londvsn je padlo snoči le manjše število bomb Pnoti!etau**ro topništvo v prestolnici pa je »trelja»c izredno močno. Angleški bombniki nad Berlinom Londont 16. dec s. (Reu^er) Letalsko ministrstvo javlja, preteklo noć ao angleški bombnik* izvedli med drugim daljši napad na razne cilje v območ'u Berlina. \Tew Vork, 16 dec * (CcAurobia B. S.) Iz Berlina javljajo da m> po večtedenskem presledku snoči ang'e:k- bombniki zopet prikteh nad Berlin P» nemških informacijah pa angleška leta'a niso metala na Berlin bomb .temveč letake. Berlin, 16. dec. AA. (DNB). Snoči so angleška letala hotela izkoristiti ugodno vreme in napasti nemško prestolnico. Zaredi močnega udejstvovanja protiletalskega topništva so bila letala prisiljena, da ao se obrnila proti jugu. Samo majhnemu Številu let.il se je posrečilo preleteti neko berlinsko predmestje, kjer so pa metala samo letake. ■a Izseljenci, naša velika skrb Vedno bi n«3rali misliti na nje, ne le v izseljenskem tednu Ljubljana, 16. decembra Izseljenski teden, ki je bil letos decembra (navadno je novembra), je v resnici zelo potreben, da vsaj v njem opozore na naše rojake v tujini. Toda Izseljencev imamo toliko in vsi so potrebni najtesnejših vezi z domovino, da bi bil celo izseljenski mesec premalo; izseljenci morajo biti naša stalna in najresnejša skrb. V Izseljenskih tednih povemo sicer mnogo lepega o izseljencih, mladina se uči pesmic, ki jih deklamira na prigodnih prireditvah, v šolah in nekaterih društvih govore o izseljenskih zadevah — a kaj vse to pomaga našim rojakom v tujini, če ne storimo za nje nič drugega, če jim ne pomagamo konkretno? Propaganda za izseljenske zadeve je vsekakor potrebna, toda roditi mora tudi sadove. Le z njo se ne smemo zadovoljiti. Prav je, da se govori o izseljenskih nalogah, krjti najprej jih moramo poznati, da vemo, katerega dela se moramo oprijeti. Vendar je treba končno že preiti od bc^ed k dejanjem ter začeti uresničevati načrte. KAJ JE NAJPOTREBNEJŠE Najpotrebnejše bi bilo, da bi imeli čim popolnejšo evidenco nad vsemi našimi izseljenci, da bi dovolj dobro poznali njihove socialne in kulturne razmere v tujini in da bi jim skušali takoj pomagati, Čim bi ae pokazala potreba. Zato ni dovolj le, če vemo koliko naših rojakov si mora služiti kruh v tujini. Morali bi se zanimati za vse njihove potrebe in življenjske razmere. Zasledovati b jih morali na vseh poteh v tujini, kar pa bi sicer tudi pri izvrstni organizaciji med to vojno v zahodni Evropi ne bilo vedno mogoče. Toda mnogo popolnejša evidenca bi prav v tem primeru bila zelo koristna. Zdaj Se vedno ni povsem jasno, kakšne spremembe so nastale po zasedbi Belgije, Nizozemske, Francije in Luksemburga. Prav tako nI prave jasnosti o selitvah naših rojakov med vojno v Nemčiji. Morali bi voditi posebno knjigovodstvo o naših rojakih, da bi se ne izgubila niti kapljica nase krvi v tujini. Prav v teh časih nas mora usoda naših rojakov Se posebno zanimati, ko velike mednarodne spremembe vplivajo zelo tudi na razmere izseljencev. DOMOVINA JIM NAJ DA VSAJ DUŠEVNO HRANO Naša domovina je dala svetu toliko Izseljencev (ki v pravem pomenu besede s krvavimi sragami ustvarjajo tujini bogastvo in jo krepe), ker jim ni mogla dati sama zaslužka. Toda domovina ne sme biti mačeha, ki se rada iznebi neljubih ji otrok In se potem več ne zanima za njihovo usodo; prav tedaj se moramo začeti živo zanimati za slehernega našega človeka, ko je odšel v tujino, kajti tako majhen narod si ne more dovoliti luksusa, da bi izgubljal svoje pripadnike ter da bi se odpovedal slehernega človeka, ki nima več doma kruha. Ce ne moremo omejiti ali odpraviti izseljevanja, moramo vsaj preprečiti odtujevanje naših ljudi. To je bila vselej velika naloga naših izseljenskih ustanov, vendar je o nalogah mnogo lažje govorili kakor delati. Domovina ni dajala doslej našim rojakom v tujini niti dovolj duševne hrane. Ne more dati vsem kruha za telo. ne smeli bi pa trditi, da bi jim ne mogla nuditi vsaj najpotrebnejših kulturnih dobrin, knjig in časopisja, od časa do časa predstav in koncertov, mladini pa pouk v rodnem jeziku. To se ne zdi mnogo in le a tem bi ne smeli biti zadovoljni, toda doslej nismo mnogim izseljencem nudili ruti toliko. Premalo smo podpirali tudi njihova društva, ki so jim bila pogosto edina opora za kulturno in narodno Izživljanje. Niti pobud ni prihajalo dovolj iz domovine. Veri med izseljenskimi ustanovami in domovino so navadno zelo i Me. ali jih pa sploh Bi. Tako n. pr. v domovi, : ne vemo skoraj nič o kulturnem življenju naših rojakov v Ameriki, o njihovih narodnih domovih, šolah, društvih, enotah. V domovini nimamo niti dobrega priročnika, ki bi nam nudil celoten pregled o naših izseljencih, njihovih kolonijah, društvih ter ustanovah, •aj ne zbiramo sistematično gradiva kakor ga tudi 6motrno ne publiciramo. Izšlo je aicer že mnogo publikacij, sklicani so bili izseljenski kongresi itd., vendar vse to ni toliko pomagalo izseljencem konkretno kakor bi pričakovali in ne dovolj izboljšalo organizacijskega dela za rojake v tujini. POMEN IZSELJENSKE NEDELJE Družba sv. Rafaela za izseljence praznuje že od i. 1928 eno izmed nedelj novembra ali decembra kot izseljensko. Ob tej priliki navadno prireja akademije in predavanja ter opozarja :avncst na izseljence po radiju In časopisju. Vendar je bilo praznovanje izseljenske nedelje, odnosno Izseljenskega tedna doslej organizirano nekoliko preozko, ker niso sodelovale vse izseljenske ustanove In ker zato tudi ni bila do- volj udeležena širša javnost. Praznovanje izseljenske nedelje je bilo tako v glav omejeno le na eno ustanovo, ki si menda tudi ni želela sodelovanja. Da je štela to prirejanje predvsem kot svojo zadevo, je razumljivo. Zato je tudi navadno izbirala datum svojih prireditev na prvo nedeljo po dnevu sv. Rafaela. Propaganda za naše izseljence pa seveda ne sme ostati le zasebna društvena zadeva, česar ao se dobro zavedali tudi pri Narodnem izšeljenskem odboru. Delo tega odbora ae deslej ni moglo primerno razmahniti iz preprostega razloga, ker zanj ni bilo najskromnejšlh denarnih sredstev. Prejšnja leta je Narodni izseljenski odbor priporočal podružnicam Narodne strokovne zveze, naj prirejajo predavanja o Izseljenskih zadevah ob priliki izseljenske nedelje. Kakšnih večjih prireditev ni mogel prirejati. PRED USTANOVITVIJO SLOVENSKE IZSELJENSKE ZVEZE Delo za ustanovitev Slovenske izseljenske zveze je v glavnem končano, tako da bo nova organizacija, ki bo povezala vse izseljenske ustanove v Slovenji, prihodnji mesec že stopila v življenje. Pričakovati smemo, da bodo poslej izselienske organi zaclje sodelovale smotrno in uspešnejše. Zveza bo poslej tudi pristojna za prire-janie večjih, skupnih propagandnih prireditev. DELO NARODNEGA IZSELJENSKEGA ODBORA Samo ustanavljanje izseljenskih organizacij je pa seveda brez pomena, če jim ne omogočimo dela. Po svoji sestavi in pomenu je Naredni Izseljenski odbor nedvomno ena najpomembnejših Izseljenskih zasebnih UBtanov, vendar nI mogla delovati, kakor bi bilo potrebno, ker sama ni imela sredstev za delovanje, podprl pa je ni nihče. Odbor se je sestavil že 1. 1930 — leto3 torej obhaja že 10-letnico — iz zastopnikov narodno obrambnih in kulturnih organizacij: CMD, Sokola, ZKD, NSZ in Vodnikove družbe. Največja zasluga tega odbora je, da je n?5e delavstvo v Nemčiji dobilo socialno zaščito po konvenciji o socialnem zavarovanju, da uživa enake pravice kakor domačini. Dragoceni so pa tudi njegovi stalni stiki z naiimi izseljenci v West-faliji. Pudrobno, Intenzivno delo Narodnega izseljenskega odbora se je pa začelo šele letos, ko je ustanova dobila po desetih letih prvo podporo, m sicer 10.000 din od države. Od tega denarja so izročili Jugosl. centralni zvezi, ki deluje v Nemčiji, 2.500 din za njeno organizacijsko delo v zvezi z odborom. Z ostankom denaija so omogočili redno poslovanje odborove pisarne, ki je v poslopju Delavske zbornice. Kako silno potrebna je bila ta pisarna, se je takoj pokazalo. Dan za dnem vprav dežuje dopisov od svojcev izseljencev, ki žive v zahodni Evropi, a je neznano zaradi spremenjenih razmer, kako in kje žive. Prihajajo tudi številni ljudje po informacije v raznih izseljenskih zadevah. Pisarna mora tudi opraviti Izredno mnogo korespondence, tako da znašajo pogosto že izdatki za znamke na dan po 200 din. BOŽIČNO IN NOVOLETNO OBDAROVANJE IZSELJENCEV Narodni Izseljenski odbor hoče tudi dokazati Izseljencem, da misUmo na nje ter da se jih spominjamo s toplimi čustvi zlasti o božiču. Njegova sredstva so skromna, a s podporo narodno zavednih ljudi se mu bo nedvomno posrečilo obdarovati vsaj okrog 120 najpotrebnejših, kakor so si zamislili. To je najbrž prva akcija svoje vrste pri nas. Razposlali bodo okrog 12u paketov izseljencem v Nemčijo po pripravljenem seznamu imen. POTUJOČA KNJIŽNICA V NEMČIJI Narodni izseljenski odbor Ima tudi v programu ustanovitev 5 potovalnih knjižnic v Nemčiji; nudile bodo veliki večini asih izseljencev dobro čtivo. Zato se L. otgpnfl na Vrn'?rr^rrrt v d^novini 'n smemo pričakovati, da bodo knjigarnarji pokazali razumevanje za to izredno pomembno akcijo. Tudi zasebniki bodo lahko mnogo pomagali, saj bi marsikdo lahko daroval vsaj po eno knjigo. Zadnje čase je izvoz naših listov nemogoč, zato je treba čim prej ukreniti vse potrebno, da izseljenci ne bodo ostali v duhovnem pogledu odrezani od domovine. POTREBA PO IZSELJENSKEM LISTU Iz Narodnega izseljenskega odbora je tudi izšla zamisel, da bi začeli izdajati posebni izseljenski tednik, ki bi nudil izseljencem stalno pregled najpomembnejših dogodkov v državi, tako da bi bili vedno pravilno Informirani ter da bi ne nasedali raznim gorostasnim vestem. Tednik bi pa tudi obveščal domovino o življenju naših izseljencev, o njihovih potrebah ter sploh vsem. kar nas mora zanimati In česar zdaj navadno nismo mogli zvedeti. Selimo, da bi Narodni Izseljenski odbor ob podpori vse narodno zavedne javnosti čim prej uresničil vse te lepe naloge ter da bi bilo njegovo delo tudi vedno omogočeno a primernimi podporami države in vseh drugih poklicanih. Bolgarska politika Sofija, 16 dec. AA. (DNB). I* govora, ki ga Je imel krali Boris pred poslanci sobranja, podcrtavalo v bolgarski javnosti zlasti dva odstavka: Naglašeno ie bil3 neizpremenjeno stališče v zunanji co it ki boliarake viade in nato ie bila ced-rtana važnost socialnih vprašani. List »Utro« v zvezi s tem označuje kraljev govor na sledeči na-in: Krali že i Bolgariji mir na zunaj, na znot al pa fttli ureditev gospodarskega vprašanja za ves narod. Ostali listi tudi komentiralo kraljev govor in nekal ooslancev ie Dodalo vse pvoie vtise o tem naao\oru Vse te iz ave na ce strinjalo v tem: Vdanost vladarju, navdušeno poudarjanje njegovega državniškega -tališča. V zvezi s tem opoza-iaio pof lanci, da jih je krali Doslušal z velikim zanimanjem in razumevanjem ves čas ko so razaeili važna vprašanja države Zlasti se poudarja vabilo kralia ooslancem. nai cr^do m*l ljudstvo in nai z njim pridejo v čim < žii stik. List »Duma« objavlja poročijo o spre-jemu poslancev Dri kral-u Borisu in dH-naša rarlednji izvleček iz niee ve~a eo-vora: Največja dolžnost nas vssh je. di ohranimo na^ nared zed:nien in celoto njegove moralne in ustvarjalne sile. Predsednik Eosssvelt zepet v Washin§toiiii New York, 16. dec. AA. (DNB). Predsednik Roosevelt, ki je svoje potovanje proti Washingtonu prekinil v VVarmsprin-gsu (Georgija), je snoči odpotoval v VVa-shington. Predsednik Roosevelt je imel dolg telefonski pogovor z zunanjim ministrom Hullom. Ncw Ycrk, 16. dec. A A. (Tass). »New York Timest pišejo, da je pričakovati, da se bodo po vrnitvi Roosevelta s križarjenja okrepile vojaške priprave v Ameriki In da se bo povečala pomoč Angliji. R«H5S2Vslt3V odposlanec dospel v Evrcp® Lizbona, 16. dec. AA. (DNB). S čezmorskim letalom Atlantic Clipper je prispel semkaj ameriški polkovnik Donovan. ki potuje v London v posebni nalogi. V njegovem spremstvu je diplomatrki kurir. Polkovnika Dcnovana so pričakovali na letališču predstavniki ameriškega in angleškega poslnr'čtva v Lizboni. Donovan ni hotel dati nobene izjave glede naloge, ki naj jo opravi v Evropi- Rekel je samo to, da bo kmalu odpotoval naprej v London, ki je prvi cilj nV-rovecra potovanja. Z Istim letalom je prispelo tudi več ameriških častnikov, ki potujejo tudi v London. Z drugim letalom je prispel ravnatelj angleške cenr.ure na Bcrmi-f-skih otokih. Vsi skupaj bodo kmalu odpotovali v London. AmsrElie v©?*yo ladje New York, 16. dec. AA. (Štefani). V Maniio je prišlo 12 ameriških vojnih letal. Sc-daj je na Filipinskih otokih 26 letal. Za^uSnica za Lothianoun IVash-ngton, 16. dec s (Ass. Press) V tukajšnji katedrali je bila včeraj popoldne žalna svečanost za pokojnim angleškim veleposlanikom lordom Loth.anom. Pri blagoslovitvi Let h ia novega trupla sta bila navzoča posebna zastopnika predsednika Ro-osevelta in kanadskega guvernerja vojvode Athlonskega, Nadalje so billi prisotni Rooseveltova soproga., zunanji minister Hull, več drugih članov ameriške vlade ter diplomatski zbor Mod žalno svečanostjo so molili tudi posebno molitev za angleški narod in usodo angleškega imperija. Madžarsko italijansko prijateljstvo Budimpešta, 16. dec. A A. (MTI) Madžarska zveza rodoljubov je imela včeraj veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 100.000 oseb. Navzoči so proslavljali zmago gibanja, ki ga je pred 21 leti proti komunistični diktaturi začel Horihy. Številna zastopstva iz vse države so prišla na zborovanje. Govoril je predsednik vlade grof Teleki, ki je izjavil v svojem govoru, da se segedlnsko gibanje lahko vzpo-redi z italijansko nacionalno revolucijo, kajti z Italijo vežejo Madžarsko prisrčne vezi. Po govorih so mimo regenta Horthvja korakale množice in je Horthy tudi govoril. V svojem govoru je poudaril, da je v tistih zgodovinskih dneh Madžarska lahko opravila svoje veliko delo samo zaradi tega, ker so vsi Madžari s fanatično vero in rodoljubjem z naj skromnejšimi sredstvi opravili svojo dolžnost. Vojna industrija v Avstraliji Melbourne, 16. dec. AA. (Reuter). Avstralska vlada je naročila, da se v Kvan-slendu zgradi tovarna za vojno industrije v vrednosti milijon funtov šterlingov. V teh tovarnah bodo proizvajali topove, municije in drug vojaški material. Minister za preskrbo je izjavil, da bodo te tovarne zaposlevalo 2500 delavcev. Poudaril je tudi, da bodo zgradili celo vrsto delavnic za Izdelavo raznih pomožnih sredstev, ki so potrebna za vojno industrijo. Zimski sport v Rusiji Moskva, 16. dec AA. (Tase). V tem letu se v Rusiji zelo živo dela na polju zimskega sporta. Te dni bodo priredili veliko smučarsko tekmo v Kirovu, kjer bo sodelovalo okoli sto tekmovalcev. Druga velika tekma se je začela v Sertavali v Kareliji. Smučarsko tekmo za prvenstvo SSSR za leto 1941 bodo priredili meseca januarja, kjer bo sodelovalo 850 smučarjev. Tudi na polju drsalnega sporta je velika živahnost. Umetna drsalca Andrejev ln Kuznječov sta v odlični formi. Delo v Španskih rudnikih Madrid, 16. dec. AA. (DNB). Službeni list Španske vlade objavlja uredbo, o osem-urnem delu v španskih rudnikih. f Dr. Anton Korošec na mrtvaškem odru v banski palači Beograd, 16. decembra V soboto popoldne so prepeljali truplo pokojnega prosvetnega ministra in blvtftga predsednika vlade dr. Antena Koroica iz stanovanja v senat in ga položili na mrtvaški oder v veliki sejni dvorani. Včeraj okrog 10. Je opravil žalna molitvs ob mrtvaškem odru senator Smodej. Častno stražo ob krsti so prevzeli slovenski fantje v krojih. Pokojnika so prišli kropit mnogi 0. 11čniki, ministri, generali, zastopniki tujih držav v Beogradu itd. Ob 14. ao krsto zaprli in truplo prenesli na topovsko lafeto, na kateri so ga prepeljali na kolodvor. V žalnem sprevodu so bili kr. namestnik dr. Ivo Perovič zastopnik Nj. Vis kneza-namestnika Pavla brigadni general Bar-jaktarovič, elani vlade, beograjski župan Tomić, kl je zastopal obolelega predsednika vlade D. Cvetkoviča, in dolga vrsta drugih odličnikov. Pogrebne molitve sta opravila rnsgr. dr. Matija. PetltC in Justin čmelar. Pred senatom se je v imenu senata poslovil od pokojnika bivši minister ln senator Maga-rasević. nakar se je razvil veličasten sprevod. Ob krsti je korakala častna vojaška četa ln častna četa slovenskih fantov. Pred palačo predsedništva ministrskega sveta je govoril v imenu vlade gradbeni minister Danilo Vulovič. Pred kolodvorom je pokojnika počestilu častna četa penete v bojni opremi. Na peronu so se pcđlovili od velikega pokojnika tudi vsi člani diplomatskega zbora. Preden so krsto prenesli v vagon, se je od dr. Korošca poslovil njegov pomočnik v prosvetnem ministrstvu Boško Bogdanovič. Ob 16. je vlak s posmrtnimi ostanki dr. Antona Korošca zapustil beograjsko postajo. Prevoz s kolodvora v bansko palačo Ljubljana, 16. decembra Ob 5.55 je dospei posebni vlak 8 ki sto dr- Antona Koro&ca na ljubljanski kolodvor. Iz vlaka so izstopih dr. Miha Krek, senatoi di. Kulovec, minister Franc Snoj, uiednik ^Slovenca« Kremžar, senator Ma-gara^evič, minister Fantič, beograjski župan Tomić in še cirugi pokojnikovi prijatelji, ki so ga spremili na zadnji poti iz Beograda do Ljubljane. Na kolxlvoru so pričakovali vlak ban dr. Natlačen z družino, župan dr. Aulešdč, predsednik sodišča dr. Golla, zastopnik knezoškofa dr. Rozmana kanonik dr. KU-nar, mnogi narodni pos.anci in mnogo občinstva. Katoliški akademiki so kovjiasto kislo prenesu Iz vagona pred kolodvor, kjer so jo položili v pogi-ebni avtomobil, ki je vozii po Tviševi in Bleiwoisovi cesti počasi, da se je lahko za njim zgrnila v žalnem sprevodu vsa množica, ki je sprejela kisto s posmitnimi ostanki dr. Antona Korošca na kclodvoru. Prod bansko palačo se je sprevod ustavil in so krsto prenesli na visok mrtvaški oder v banski stekleni dvorani, ki je vsa v črnini, častno stražo ob krsti, ob kateri so razvrščani venci, so imeli prvi ljubljanski gasilci, katere bodo v teku dneva izmenjavali člani drugih organizacij, tako akademiki, slovenski fantje in drugi. Sredi obilice vencev ln cvetja je venac JMj. Vel. kralja Petra II. in venec Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ok:li teh pa venci vlade, senata, diplomatskega zbora mestne občine ljubljanske itd- Prei venci so razstavljena mnoga domača in tuja odlikovanja cir. Antona Korošca, med njimi najvišje odlikovanje red Karadjordjeve zvezde 1. stopnje. Odličniki, ki prihajajo kropit, ae podpisujejo v posebno knjigo soialja. Spsrcil žalnih sveča-n&sti v Ljubljani Ljubljanski odbor za pogreb dr. Korošca objavlja podrobni spored pogrebnih svečanosti v Ljubljani. Iz njega posnemamo: ivO-AOp v s..e«Jeiio o. o.uuu ..s..e pa-1P4e, kjer je izpostavljena krsta s trupiom pokojnega dr, Antona Korošca, je mogoč do 19. zvečer. Društva, ui se udeleže večernega srevoda izpred banske palače v stolnico, se pričao zbirati ob 19. in morajo biti ob 19.45 na odrejeruh prostorih pred bansko palačo. Vsi udeleiencl v sprevodu morajo imeti baklje. Občinstvo, ki se pogrebnega sprevoda ne udeleži, sme stati samo na pločnikih, ne pa na cestišču. Zvečer ob 20. bo blagoslovil truplo beograjski nadškof dr. Ujčie, nato pa bo imel poslovilni govor ban dr. Natlačen. Ko za-pojo še združeni pevski zbori, krene sprevod po Erjavčevi cesti, Gradišču in Kongresnem trgu pred univerzo, kjer bosta govorila zastopnika profesorskega zbora in dijaštva, zapel pa Akademski pevski zbor. Nato bo šel sprevod po VVolfovi ulici in Marijinem trgu v stolnico. Zupan in pogrebni odbor prosita stanovalce ob teh ulicah, naj prižgo sveče na oknih, ko bo šel sprevod mimo. Nočnega žalnega sprevoda se lahko udeleže samo moški. V stolnici bodo naj Dre} kratke moltve, nato pa bo do 23. ure odprta občinstvu. Vstop ie pri glavnem vhodu. Glavne pogrebne svečanosti bodo v torek dopoldne. Trgovine in lokali bodo med pogrebom zaprti, prav tako se živilski trg Konča ob 9. Stolnica ba za občinstvo odprta od pol 5. zjutraj do 8. doo:ldn-- Ob 9. dopoldne ss začno cerkvene po-zrebne Svečanosti. Govoril bo ljubljanski škof dr. R-žman. žalno mašo oa bo OD;"a-vil mariborski škof dr T.mažič. Po verskih svečanostih se bo razvil pogrebni prevoj na pokopališče pri Sv. Križu. Vsa potrebna navodila za udeležence bo oo-^rebm odbor še objavil. 2e seda i pa prosi vse organizacije in zlasti godba, ki mislijo spdelovati pri pogrebu, nai v teku današnjega dopoldneva prijavijo svoio udeležbo v žunanovero tajništvu pismeno. *s> efonično ali brzojavno. Četrtinska vozutaa za udeležence pogreba Udeležencem na pogrebu dr. Koro&ca je z odlokom prometnega ministra G. D. St. 96962/40 v območju ljubljanske direkcije državnih železnic odobren 75% popust na normalne cene do Ljubljane ln nazaj. Udeleženci kapijo na vstopni postaji polovično vozno karto, Id velja tudi za vožnjo nazaj ln ki jo je žigosati na postaji z datumskim žigom. Pri nakupu vozovnice niso potrebne nobene druge formalnosti ali kakšne posebne Izkaznice. Udeleženci naj samo izjavljajo, da potujejo na pogreb t Ljubljano ln paj zahtevajo, da ss jim polovična vozovnica žigosa s datumskim tlgom. Kupljeno vozovnico naj udeleAsnci dobro shranijo in naj js v Ljubljani na kolodvoru ns oddajo, ker velja tudi za po-vratek. Popust veljs za vožnjo v LJubljano v dneh 10. in 17. t. m., za povratek pa v dneh 17. ln 18. t. m. Popust ja dovoljen v vseh razredih ln vlakih razen ekspresnih. Udeleženci se opozarjajo še na to, da se morajo vrniti po isti progi, po kateri so se pripeljali v Ljubljano, in da prekinitev vožnje ni dovoljena Jutri uradi ne poslujejo Ban. uprava objavlja: Zaradi pogreba preds. senata in ministra za prosveto dr. Korošca Je g. ban odredil, da v torek 17. t. m. državni urad! obče uprave kakor tudi vsi samoupravni uradi ne uradujejo. Denarni zavod v LJubljani Jutri ne poslujejo. — Društva bančnih zavodov. .PoStna hranilnica, podružnica v Ljubljani Jutri 17. t. m. ne posluje. Gasilci na pogrebu Gasilska zajednica za dravsko banovino poziva člane gadlskih čet, da se udeleže pogreba dr. Korošca v torek 17. t. m Zbirališče je ob 9.30 pred Mestnim domom na Krekovem trgu. Udeleženci naj pridejo v svečanih krojih s praporom. Dovoljena je četrtinska voznina. žalna seja Gasi.ske zajednice dravske banovine bo danes ob 18. v prostorih GZ v Ljubljani. Članom UJN2Đ Svečanosti ob p:grcbu pokojnega dr. Antona Korošca se udeleži naša organizacija s posebno deputacijo m zastavo. Vsi sužbe prosti člani se pozivajo, naj se p>-greba udeleže v čim večjom številu in se na ta način oddolže velikemu pokojniku za njegove velike za^uge za naš narod in državo, pa tudi za zasluge, ki jih je imel za železničarski stan kot dvakratni p:-o-metni minister. Podnebne informacije dobe člani v daoištvenlh prostorih oblastnega odbora — Predsc^nlštvo °blastne o ionizacijo Udruženja jugoslov^nsk-h narodnih Železničarjev Ln brodarjev v Ljubljani. Sokolshemu članstvu Priznavajoč velike zasluge pok.) n^rj drfa\mika dr. Antona Ktroš.a v La.up.ai borbi za Jus:slavijo bo sjkolsko o.'.poslanstvo v kroju položilo na njegovo kr5*o venec, odposlanstvo v civilni obleki z znakom Da bo otisostovalo d-8LOV15N3KI NAROD c, po&edeljek, 1«. decembra 1940. Stran S DNEVNE VESTI — C 1*11 bratislavske Opere. g. Franjo HTastja poje danes ob 20.30 slovenske narodne In umetne pesmi v bratislavskem radiu. — Za uvedbo hr^ih vUkov At. 2 in 3 za božično sezono. Od 18. novembra dalje sta bila ukinjena brza vlaka št. 2 na progi Beograd—Jesenice in fit. 3 na progi Jesenice— Ljubljana. Ker je sedaj generalna direkcija državnih železnic vzpostavila za botično sezono obratovanje brzega vlaka št. 2. ki odhaja lz Beograda ob 9 02. samo do Zagreba, je Tujskoprometna zveza v Ljubljani zaprosila železniško direkcijo, naj vzpostavi promet vlaka E/2 do Jesenic, obenem pa v celoti uvede vlak B 3. ki odhaja z Jesenic ob 7.46 ter pride v Beograd ob 20 15. Oba vlaka sta za zimski turizem Slovenije izredno važna ter bi bila tudi za državne žeeznice za C?s zimske sezone rentabilna. Upravičeno pričakujemo, da bo generalna direkcija državnih že'eznic upoštevala to pro.-njo ter pravočasno, vsaj od 21. t. m. dalie, ponovno vpeljala oba vlaka. _ Plombirana radijskih aparatov. Rok, kl ga je poštna direkcija določila za plombiranje odnosno prijavo vseh radijskih aparatov, je potekel. Ker so skoraj vsi lastniki plombiranju podvrženih aparatov prinaSall aparate sele v zadnjih dneh v plombiranje, bo bile pošte a tem delom preobremenjene in ga niso zmogle v celoti. Zato je poštna direkcija odredila, da se iok za plombiran'e aparatov pola'jsa do 20. decembra. Poštni direkciji je iz raznih prijav poznano večje število lastnikov ra-ci::sklh aparatov, ki k'jub ponovnim objavam niso vzeli odredbe o plombiranju za resno. Vsem tem in vsem tistim, ki iz kakršnega koli vzroka doslej svoih aparatov še niso prijavili odnosno dali plombirati, daje poštna direkcija s podaljšanjem roka do 20 decembra zadnjič možnost, da to store. Po tem roku bo moči plombirati samo še aparate, ki bodo prijavljeni kot naročniški in jih bodo naročniki redno odjavili na poštah. Vsi drutrdila v okviru odobrenih razporedov plači.nih sredstev. Ravnateljstvo za zunanio trgovino bo do tavljalo vsak dan drviznemu ravnateljstvu Narodne banke popis UV^Z- nih pativUJ za plačilo v PfOStU) devizah in devizno ravnateljstvo bo na podlagi teh popisov izdaiaio od brenia za plačila in jih dobavljalo ravnatelistvu za zunanio trgovino, Narodna banka bo vodi a oviri .ico o plačilih uvoza odnosno na plačilih izvoza za izdana valut.a potrdi a. Devizno ravnateljstvo Naredne banke bo nudilo ravnatelistvu za zunanio trgovino vse do-: ne podatke o gibanju uvoza in izvoza t sa, ki spada pod kufl'r^J. Ravaatelj-st\ o za zunanio trgovino in Narodna banka bosta določala sporazumno za vs. ko tr-mesečie vsoto plačilnih sreds.ev. ki se lahko pjrabiio za p.tiebe uvoza, kakor tudi koliko plačilnih sredstev bodo la.iko u.» rabin za uvoz Razdelitev plačilnih sredstev bo odobraval trgovinski minister po zasl san i u sveta za zunanio trgovino. — Proračun sreba /a prihodnje leto znaša 335.756 969 din. Zagrebška mestna oijčtna ie razložila na vnoaled predloge svoieca poraluna in iz njih je razv d ^o. ca ie proračun za prih dnie leto zvišan za 55.932.04S din. Naiboli so oovečani osebni jzeatki. in sicer za 11.77 miiion^v din. Preračun mestnih podjetij znaša din 173.332.540 Skupna proračunska vsota znaŠa 385 756.r63 din. _. prihodnje leto bo začelo reO-no po*l°-vati nad 200 denarnih zavodov. Letos poteče rok za zaščito številnih denarnih za-vo ov Piihodnje leto b:sta začela poslovati zcoet 202 denarna zavoda. V zvezi s tem napovedujejo, da bo Narodna banka izvršila * reorganizacijo pesameznih denarnih zavodov. _ Konferenca u veleblagovnicah. V soboto je bila v trgovin, ministrstvu konferenca, ki so ji piiscstvovali zastopniki trgovskih zbronic iz Ljubljane. Beograda, Sarajeva Skoplja in Novega Sada. Razpravljali bo o vprašanju veleblagovnic. Tigovske zbornice so odkčno proti ustanavljanju ter poslovanju veleblagovnic v nn^l dižavi. Na konferenci ro bili sprejeti v tem smislu potrebni sklepi. — pred dagotoviiviio velikih Železnikih del na progi MettOFid—rW, Nova proga Od Metkovićev do nove luke Ploča na ustju Neretve ni bila getova v določenem roku. vendar je delo precej dobro napre- dovalo. Končati morajo Še tri manjše betonske mostove, nakar bo prega v glavnem gotova. Sezidana so Miri železniška postajna poslopja. Železniška proga j« dolga nad 20 km Luka Ploča bo zelo pomembna kar g previdimo ie po tem, da je njen premer celo za 25 m večji od premera nemškega pristanišča Hamburg. V nji bodo lahko pristajali rjarniki do 10 m globine. Obala je od prekopa do kenca luke dolga nad 800 m. Po načrtu pa lahko urede obalo v dolžini 6.600 m, ki bo vsa uporabljiva za pristajanje ladij. To bo naše največje pristanišče za izvoz blaga, Izvažali bodo predvsem les, premog in boksit. — Hud mraz na Jadranu. Val mraza se je te dni razširil na Madžarsko, Jugoslavijo in Bolgarijo. Prodrl je celo na jadransko obalo, kjer je temperatura padla tudi izpod ničle. Na Jadranu Je oblačno vreme, a je kljub temu zelo mrzlo. Celo v najjužnejšem delu nase primorske obale je postalo izredno hladno, tako da je tudi v Dubrovniku temperatura izpod ničle. — V Daruvaru pogorela tovarna olja. V Daruvaru ie v seboto ponoči nastal velik požar v tovarni bučnega olia. CUeni se ie naglo razširil in ga niso mogli cm?Jiti Uničeni so vsi stroji in cd tovarne so ostali le ffoli zidovi. Skupna škoda znaša cLn 350.000. — Tovomi vlak ostal v snegu. 2a v soboto je močna bura nanosila ve iite snežne zamete v Hrvatskem Podraviu in Liki. Na železniški oro^i med Va aždinrm in Koorivnico ie ostal v snesu to orni vlak. Zaradi tega so nastole veUke zamude vlakov in ni bilo tudi dobrih zvez s Sloven i o. — Z.islišanje mednarodnega vlomilca, ki je oplenil budimpeštansko občinsko blagajno. Pred dnevi smo poročali, da so prijeli in pripeljali v Sremsko Mitrovico mednarodnega vlomilca Antona Kraut-\vasla. Sedaj je zaslišanje končano In so nemške oblasti zahtevale, naj jim ga naše oblasti izroče. Poslali ga bodo v Nemčijo, čim bo odsedel kazen za grehe, ki jih je zakrivil pri nas. Krautwasel je pri zaslišanju tudi izpovedal, kako se je maščeval nad budimpeštansko mestno občino. Ko je na magistratu iskal neko zaposlitev, so ga zavrnili, nakar jim je zagrozil, da se bo kmalu sam zaposlil. In že prihodnjo noč je oplenil občinsko blagajno. Odnesel je izredno visoko vsoto, a noče povedati, koliko. Pri njem so našli tudi dragocen prstan g petimi dragimi kamni v vrednosti 42 000 d»n. Krautwasel trdi. da je njegov, češ da ga je kupil in ne ukradel. — V Zajrrebu aretirana Portugalka. Zagrebška policija je aretira a V nekem zagrebškem hcteiu Marijo M rgar to Gehl, portugalsko dr.lavlja.iko ze o elegantno damo, staro 25 let. V Zcgiebu živi 3 m:-sece. Zabavala 1e v hotelu na stroške svojega prijatelja Šaloma Moi ea. večkratnega zagreb*ke,*2 milijonar a. ki ie bil nedavno zaradi spekulacije intenhan v Donji Lapac. Ta človek, ki ie že na i 70 let star, ie kupil Portugalki lu suzni avtomobil in ji omogočil razkošno živ. e-nje. Ker tujka ni bila zaželi ena v Zagrebu so io Diiieli in internirali, d kler ie ne bodo megli poslati v nj?no domo\ ino Toda poFlali je ni o med spek ilante, t rej ne k njenemu prijatelju, temveč v Novi Marof. — Z uhani vred odtrgal nol ušesa. V Šibeniku ie bil cbfoien na 3 leta r_biis Fran Baraka, ki ie svoji ženi iztrgal uhaa s tako silo. da ji je odtrgil š? ool ušesa. 2ena ie ostala za vedno pohab'.iena — Dva puiie*STcčenca. 32ietni delavec Anton Mlinar, doma iz Rov t nad Logatcem, je priAel včeraj v št. Vid nad Ljubljano za delom, na cesti pa mu je popoldne pridrvel naspreti ne-znan avtomobllist, ki ga je podrl na tla. Mlinar je dobil hude poškodbe po vsem živetu in so ga morali reševalci prepeljati v bolnico. — V mdiiiku v Zagorju je žerjav pritisnil 20letnega rudarja. Klančišarja k steni in mu polomil več reber na desni strani. — Vreme. Vremenska napoved Dravi, da bo mrzlo, večinoma oblačno vreme, zmerni vzhodni vetrovi. Včeraj je bila najvišja temperatura v Kumboru in Dubrovniku 5 v Splitu 2. na Visu 1. na Rabu 0.0. v Ljubljani —3. v Sarajevu —4. v Zasr tm »-G, V Beogradu —7. v Mariboru —8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 779 2. temperatura 1e znašala —9.9, na aeroiromu —12. v Mariboru —13. v Sarai vu —10, v Zagrebu in Beogradu —9. v Splitu. Vis j in Rabu —2. v Dubrovniku —3. Darujte za starološkj »Doni slepih« zavod za odrasle slepe! Cek. rač. 14.672, »Dom slepihc, Ljubljana. Iz Ljubljane lj— TRGOVINE bodo jutri v torek 17. decembra rta dan pogreba g. dr. Antona. Korošca zaprte od 9. do 12.. pop Id.ie na bodo obratovale normalno. — Združenje trgovcev. 553-n —lj Uradi ljubljanskih sodiM jutri v torek na dan pogreba predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Korošca ne bodo uradovali. —ij Rezervni p°doficirji! Za soboto nameravano predavanje dr. Staneta Rapeta, ki je bilo žara-i smrti dr. Antona Korošca odpovedano bo v četrtek 19. t. m. zve-čez ob istem času in v istih prostorih, kakor je bilo objavljeno. —4j Simfonični koncert »UJMA«, določen za danes je zaradi smrti ministra g. dr. Antona Korošca preložen na ponedeljek 30. t. m. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi, predprodaja se nadaljuje v Matični knjigami. Sedeži od 40 din navzdol. —lj Božidar Jaka« je podaljšal razstavo za en dan, namreč do srede 18. t. m. Razstava je odpr_a vsak dan od 9. do 18. —lj pridelovanje zelenjavnega semena na malem vrtu in za man vrt ter vzimlje-nje ar6* en jave bo predmet predavanja v okviru vrtnarskega tečaja podružnice SVD Ljubljana I. v torek 17- t. m. ob 19* zvečer v kemijski predavalnici I. dri. realne gimnazije v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip štrekelj. Vstop prost. lj— Ljudska univerza v LJubljani. Dr Fran Petre bo predaval v sredo ob 20. v naši predavalnici (mala dvorana Filharmonije. Kongresni trg) o epizodi s »kraljevino Slovenijo« v L 1848. Vstoo r>rost. 555-n —lj Umelnostno zg°dovln®ko društvo v Ljubljani bo imelo redni občni zbor v torek 17. t. m. ob 17. v knjižničnih prostorih Narodnega muzeja v LJubljani (vhod z Bledvveisove ceste). Člani in prijatelji društva vabljeni. —lj Z veta trgo\-*Kili združenj sporoo«. da bo seja osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani v četrtek 19. t. m. ob 10. v Trgovskem ciemu v Gregorčičevi ulici. Prejšnje sporočilo je bilo napačno gleie datuma, da bo seja 4X tega meseca Lepa namizna jabolka po ugodnih cenah nudi »EKONOM« Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 —lj Ukradena ko-'esa. v Kolodvorski ulici je izpred pisarne notarja dr. Kuharja nekdo odpeljal Milanu Jagru 1800 din vred>-no črno pieskano kolo, znamke »Durkopp«. — Izpred Mikiavčeve trgovine v Lin garje ulici je bilo Joai^pu Svetetu ukradeno modro pieskano kolo, znamke »Elijana«, vredno 1300 din. Josip Kopitar je prijavil, da mu je tat odpeljal izpred neke hise v Studentovski ulici 1400 clin vredno kolo, znamke Mille. — Izpred kurilnice na glavnem kolodvoru pa je bilo ukra-eno Alojzu Krmelju 1000 din vredno, zeleno pieskano kolo, znamke Tribuna. —lj NA VSAKO MIZO LA6KO PIVO —lj eeparjj na poslu, v neki gostilni na Viču je bila ukradena Alojziju Kremžarju denarnica., v kateri je imel 600 dini dve srečki državne loterije ter nekaj drugih listin. — V tramvaju je žepar izmaknil trgovski so trudnici Eini Ahlig denarnico s 600 din ter tramvajsko legitimacijo. — Mirko Baje pa je prijavil, da mu je neznanec ukradel v LjucLski kuhinji v Stre-Uaki ulici usnjato denarnico, v kateri je imel nekaj nad 50 din. —lj JUTRANJE HALJE Karničnik Nebotičnik lj— Policija čisti. Te dni so DVici;ski organi polovili po mestu več sumljivin ljudi, ki niso mosli dokazati, da se Dre-življajo s poštenim delom. Med a utiran i je bilo tudi nekaj že znanih ereSukov. ki so se nastavljali na kolodvoru in drugod kjer je gneča, da so lažje d:segali v tuje žepe. Dva sta priznala, da sta s? večkrat vtihotapi j a!a v podstrešja raznih hiš. od koder sta odnašala najrajši obleko, oa tudi druse oredmete. ki sta iih do tem spravljala v denar po večini na deželi in v bližnji okolici. Policija ie preiela tudi ve* poklicnih beračev, ki £o nad egovali ljudi do stanovanjih, obenem oa b idno oazili. če bi se dalo kje to ali ono skrivaj odnesti. Nadal'e je policija priiela v:č mladoletnih posbopačev, ki so pod razn mi pretvezami nadle.io ali goste po eoti mih in drugih lok ilih tudi ponoči. K~nčno ie policija odstranili več sumluvih lahk>-živk. ki so se nastavljale moškim po ulicah in raznih zakotnih loka'ih. Dve izmed aretiia^k so cddali po zdravn;£kem pregledu v dermatološki oddelek bolnišnice. —lj Svetilke Rta k^dla ■ kolM. Nekje v mestu so izsledili nekega Vinka K in Janeza B.. ki sta se smukala po gosti-ni-Sk:h vežah okrog: tujih koles s katerih sta kradla svetilke- Po aretaciji sta priznala, da 5»ta se s temi tatv nrmi pečala Že dalje časa in jih imata oba na vesti prav mnogo. Arctiranca bšsta po končanem za-s'Lšanju iBsoCena sodišču. —lj Trije poti^reč^nci. Gozdni delavec Miha Trobevšek iz Kamiiške Bistrice se je včeraj peljal s kolesom v Kamnik, pa je na zir.iv.Ii cesti padel in si zlomil levo nogo. — Prav tako ume'.o je imel tudi pe-čaiski delavec Ivan Rudolf, zaposlen pri tvrdki Kalmus-Ogorevc v LjubMani. Pe-Ija3 se je sr.oči po delu docn:w Moste, pa je na Zaloški cesti padel in si zlomil levo roko. — V bolnico so prepeljali včeraj popoldne tu "i 2filetnega zidarja Albina An-tončiča, ki mu je na neki stavbi v 6 ški padel na glavo kos opeke in ga poškodoval. Š\q(q 'Htea KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 16. decembra: Albina DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg o, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta, —H Drsališče SK Ilirije Je odprto. Is palicilsf*'® kflfetiike Ljubljana, 16. decembra. Zadnje dni so postali vlomilci in tatovi v mestu zopet podjetne:'ši. Zlasti imajo tatovi na piki suknje gostov po gostilnah. Tako je tat odnesel iz Poljšakove gostilne na Smartinski cesti sodaiju Vinku Pircu temnosivo, skoraj novo zimsko suknjo, vredno 1500 din. V ukradeni suknji so bile tudi rokavice, povrh pa je snel tat s kljuke Se Pirčev klobuk. V Putrihovi gostilni na Dolenjski cesti je bila ukradena Antonu ščurku 1100 din vredna temna suknja s klotasto podlogo, v kateri je imel par rokavic. Tatvino suknje je prijavil tudi Marjan ZdcSar. Tat mu jo je ukradel iz M?rtin-čeve gostilne na Vodnikovi cesti v Kosezah. Zidarju Vinku Omejcu je neznanec odnesel temnozelen površnik, moški suknjič iz karirastega blaga in nekaj drugih predmetov, in sicer iz veže hiSe 5t. 15 na Tvr-Sevi cesti. Omejc je oškodovan za 1000 din. Predvčerajšnjim ponoči je bilo vlomljeno v trgovino Skaberne na Mestnem trgu.Vlomilec je v veži odprl izložbeno okno in ukradel iz njega dva velika namizna prta, dvanajst ma'ih prtičev, garnituro barvastih namiznih prtičev in ganrturo belih nanrznih prtov. Tat je oškodoval trgovino za 1600 din. Na Tvrševi cesti št. 51 je bilo vlomljeno v drvarnico Maide Oder. Vlomilec je od^-nesel 10 kg masti, 11 kozarcev marmelade in nekaj drugih jestvin v skupni vrednosti 600 din. " Navihan slepar se je te dni polavil v Polanjkovi trgovini na Mestnem trgu. Bil je mlajši človek velike, suhe postave, oblečen v športno sivo obleko, ki si ie izbral par visokih rjavih čevljev, vrednih 300 din. Prodajalki je dejal, da nima s seboj denarja in jo je zato povabil s seboj pa Resljevo cesto 16. češ ia jI bo denar Izplačal doma. Prodajalka mu je ras verjela in je šla z njim. navihanec pa jo je pustil spodaj v veži. sam pa je izginil s čevlji pri drugem izhodu. Sleparja je prodajalka zasledovala, vendar zaman. Iz čakalnice Zadružne zveze na Tvrševi cesti 38 je nekdo odnesel profesorju inzd Josipu Dovču skoraj novo, r?avo nk+o"ko. v kateri je imel več knjig nekaj skrint in malo računalo. Inž. Dovč je oškodovan A*. 760 din, Za božićnico siromašni deci v obmejnih šolah Narodna zbirka CMD je dosegla vsoto 332.039 din — Doslej je CMD izdala za letošnje božičniee 31o.ooo din ter so bila te dni darila razposlana za severno mejo in Prekmurje v glavnem iz Maribora, na kočevsko stran pa iz Ljubljane. Vse naše tamošnje podružnice in zadevne šole prosimo, naj se točno drže navodil, ki so jih prejeli in naj nam čim prej pošljejo potrdila o prejetem blagu in čevljih ter nato poročilo o izvršenih božičnicah. Naša javnost pa, ki je s tako zglednim razumevanjem sodelo>ala pii naši akciji, bo v kratkem tudi točno obveščena o krajih In vrednostih, ki so jih prejele posamezne šole Ljubljana, 14 decembra 1°40. Vodstvo Družbe tv. CUila in Afefo-da v LJubljani Danes smo zaključili narodno zbirko, ki je dosegla 232.039 din. K temu nad vse razveseljivemu in uspešnemu zaključku je pripomoglo toliko požrtvovalnih darovalcev in sodelavcev, da tudi pri tej priliki ne moremo mimo tega dejstva, ne da bi se prav vsem ponovno in najiskreneje zahvalili. Celotna narodna zbirka je določena za prireditev letošnjih božičnic na šolah in v krajih, kjer je to naibolj potrebno Poleg tega pa je družba iz drugih dohodkov in sredstev določila še nadaljnji prispevek, tako da bo v te namene izdanih letos iz družbene blagajne vsega skupaj nad 310000 din. Deležno bo božičnic okoli 140 šol Kako se bo obnesla podražitev tramvaja? Zaradi podražitve tramvajske voznine se čutijo redni potniki zelo prizadeti Ljubljana, 16. decembra Tudi tramvaj nam ni pri zanesel, tudi njemu moramo od včeraj plačevati dra-ginjski davek Podražitev tramvajske voznine sicer ni bila povsem nepričakovana zlasti Se po glasovih, da se bo podražila •icktrična energija, pač pa se )e marsiKdo čudil, zakaj niso počakah vsaj še 14 dni, do novega leta. Znano je. da se bo elektrika podražila šele l. januarja. Ne vemo kako uprava tramvaja upravičuje podražitev, morda z zvišanjem plač usiuzben-3tvu, odnosno, da. bo uslužbencem piačalo božićnico. Morda nam bc to še pojasnila Najbrž uprava podiažitve zate m prej napovedala, ker bi napoved ljudi vznemirila in bi pnSlo do pr-oleatov v ča^jop;tiju. Seveda pa ljudje niso mogli sprejeti podražitve mirno, na kar pa so bili v upravi najbrže pripravljeni v mnenju, da se bo vihar kmalu polegel in da je v začetKu pač treb potrpeti Take bi bilo vse v redu, če bi podražitev ne Imela nobenih drugih posledic. Menda se uprava dobro zaveda, da je vsaka podraiilev voznine nevarna, saj se je pokazalo tudi že v Ljubljani. Višina voznine vsekakor vpliva na število potnikov in nedvomno tudi ta podražitev ne bo ostala brez posledic; vs3j v začetku se bo število potnikov zmanjšalo. Ali je podražitev voznine pred novim letom le preizkušnja za določitev voznine v pnhocnjem letu ali so pa cene definitivne? Trj;a ne vemo. Brez p sobnega truda nt?m uprava lahko dokaže, da dohodki na račun voznine no krijejo vseh is:atkov. ki so posebno veliki zaredi odplačevanja anuitet za številne investicije. Znano je, da je doslej mestna občina prav za prav dcplnčcvala za vsakega potnika precej visok odstotek, to se pravi voznina nI bl'a dovolj visoka, da bi brez prispevka mestne občine Splošna malože-lezniška družba Lahko krila vse sveje iz- datke. Samo po sebi se pa razume, da *• primanjkljaj zmanjšuje z naraščanjem prometa Tramvajski promet v Ljubljani je v zadnjih letih razveseljivo naraščal, tako da so lahko reaio razmišljali o novih investicijah. Tako bi n. pr. iahko te dobili tramvajsko progo tudi proti Posavju na ivrševi cesti, će bi delo ne bilo odvisno od modernizacije cesta. Znano je tudi, da je družba investirala letos nekaj za podaljšanje proge v Mostah In za preureditve na progi pošta—ViC. Skrb, da bo podražitev morda Imela, nujfie posledice, je upravičena; 50% podražitve nedvomno ne bodo mogli aprejoti vsi dosedanji redni potniki. Mnogi se tudi ne bodo mogli sprijazniti z nekateri.»vi drugimi spremembanu v predpisih o prodaji voznih listkov. Mislimo predvsem na predpis, da je pt>s!cj dovoljena prodaja jutranjih voznih listkov samo do 7.15. To je tudi podražitev. Doslej so jutranje listke predajali do 7.S0 m te ugodnosti so se posluževali mnogi potniki. To Je seveda v veliki meri pripomoglo, da je bil v jutranjih urah navadno hud naval na tramvaj. Ali so sedaj določili prodaje jutranjih listkov samo do 7.15 prav za;a*ii velikega navala potnikov? Potniki z mesečnimi in tedenskimi vozovnicami bodo sevoda cado-voljni. Če ae jim poslej ne bo treba več tako beriti za vstop v tramvaj zjutraj, n« moremo pa reči, da bo zaradi tega potnikov teh vrst znatro već. Prve dni po polražitvl Ae ni mekoće presoditi, kako bo vplivala dražja voznina, vsekakor pa bo sedaj marsikdo začel 6e bolj varčevati pri tramvaju, kar se je nekoliko poznalo tudi včeraj (a ne le zaradi lepega vremena). Upoštevati je treba, da je podražitev zlasti prizadela redno potnike in tiste revnejše, ki ee poslužujejo tramvaja ob s'abem vremenu, posobno pozimi, ko se ne morejo voziti s koleaL H Qt*Qšk®p m tekoii teden ođ 16, do 22. decembra 1940 glede na planetne tranzite s položajem Sonca ob rojetvu Ljubljana, 16. decembra. Rojeni med 22. januarjem in 19. frb i«ur-jera (Vodnar): Rojenim v dneh okoli 1 februarja sijejo prijaznejše zvezde in lahko v tem tednu kaj dosežejo. Rojeni med 20 februarjem In 20. marcem (Ribe): Rojeni okoli 1. marca naj pazijo na svoje zdravje in naj bodo previdni v gospodarskih poslih. Rojeni med 21. marcem In 21. aprf*om (Oven): Rojeni okoli 1. aprila imajo srečen čas za vse, kar je v zvezi z računi in avtoriteto. Rojeni med 22. aprilom In 21. majem (Bik): Resen teden za vse, ki so rojeni v aprilu in v začetku maja. Previdnost in skrbnost v vsem je potrebna. Rojeni med 22. majem In 21. junijem (Dvojčki): Pazite na svoje zdravje vod-to skrbno vse račune in bodite previdni v korespondenci. Rojeni med 22. junijem In 32. julijem (Rak): Kritični aspekti za rojene v juUju. V vseh opravkih je previdnost na mestu. Rojeni mod 23. julijem in 23. av^us.oni (Lev): Nekoliko kritičen teden za ro.cne V juliju, za ostale pa srečen čas, če Rjao že na zavoženih potih. Rojeni med 21. avgustom In 23. septembrom (Devica): Obetajo se uspehi v finančnih zadevah Ln tudi v družabnem življcujti. toda ne brez vmesnih motenj. Rojeni med 24. septembrom ln 23. oktobrom (Tehtnica): Rojeni v zadnjb dne« znamenja imajo zelo srečen čaa, če jim ga ne greni slabo zdravje. Rojeni med 24, oktobrom ln 23. novembrom (Škorpijon): Diplomati bi rekli: Sprajno napeta situacija. Ro;eni med 24. novembrom ln 2^, decembrom (Strelee): Zadovoljstvo se obeta rojenim v zadnjih dneh znamenja. Rojeni med 23. decembrom ln 21. januarjem (Kozorog): Rojenim V prvih fln h znarpenja se obeta marsikaj, kar je g prečo v sorodu. K. IV Iz Ce*ia —c Razstava akad. slikarja prof. Alberta Sirka je bila otvorjena v nedeljo ob 11. dopoldne. Umetnosti zgodovinar prof. dr. Franjo .Sijanec je pozdravil navzoče zastopnike vojaskin in civilnih oblastev ln uradov, društev. Celjskega kulturnega tedna in tiska ter številne prijatelje in znance prof. Sirka. Nato je omenil veliki sloves mojstra Sirka. Sedanja njegova razstava je posvečena našemu Jadranu in očituje izreden napredek prof. Sirka kot mari-nista, mojstra barv in sujeta. Ob zaključku svojega govora je čestital prof. Sirku k njegovemu velikemu napredku. Predsednik Celjskega kulturnega tedna, prof. dr. Pavel StrmSek je omenil, da je prof. Sirk odličen član Celjskega kulturnega tedna. Govornik se je spomnil smrti dr. Antona Korošca, nato pa je izročil prof. Sirku red sv. Save IV. stopnje, ki je prispel tik pred razstavo iz Beograda v Celje. Prof. dr. StrmSek je prof. Sirku čestital k priznanju z najvišjega mesta, nakar se ja odlikovanec kratko zahvalil. Prof. dr. Sijanec je še prečital pozdravno brzojavko predsednika ljubljanske »Lade«, prof. Ivana V&vpotlča- Razstava je zelo pestra ln bogata ter obsega 47 olj, 2 akvarela in 1 sliko na »teklo. Pretežna večina slik prikazuje nase morje, njegovo obalo ln motive lz pomorskega življenja. Ta lepa in zanimiva umetniška razstava bo odprta do 27. t m. in bo gotovo privabila mnogo obiskovalcev, -—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 10 t. m. v evidenci 433 brezposelnih (248 moških in 187 žensk) nasproti 400 (214 moškim in 186 ženskam) dna 30. novembra. Delo dobijo po X strojni ključavničar ln kovaški pomočnik, 5 služkinj, 4 kmečke dekle. 2 kuharici ter po 1 natakarica ln poatrežnica. —c 2alna seja mestnega sveta ob smrti dr. Antona KoroSca, častnega člana mestne Občine celjske, bo danes ob 17. —C V celjski bolnici sta umrli 34-letna dninarlca Marija Robova lz fit. Pavla pri Preboldu ln 47-letna dninarlca Jožefa Oster čeva iz Turnovca pri Rogaški Slatini. V Leonišču v Ljubljani je umrl 61»letni hmelj ski trgovec Ludvik Kaufmann iz Celja. Pokojni je bil dom iz Mannhelma in je zadnja leta živel v Celju. Pokopali so ga v nedeljo popoldne na mestnem pokopališču ▼ Celju. —e Žrtve nesre*. Ko je 57-letni lesni na-kupovalec Franc Cvek a Sp. Hudtnjo pri Celju nakladal v Prekopi pri Vranskem les, je padel ln b! nalomil levo nogo v gležnju. Pri podiranju smrek v gozdu je padlo v soboto drevo na petletnega delavčevega sinčka Ivana Strmeekega iz Lokrovca pri Celju in mu zlomilo desno roko. V petek je padel 19-letnl trgovski vajenec Avguot Oebenjak U Colja pred celjskim kolodvorom ln si zlomil levo ključnico. Istega dne si je 34-letni delavec Ivan Zupane s Sp. Hudlnje pri Celju pri padcu na poledenelih tleh zlomil levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Umrl je v Preiemovi ulici 22 v Celju 28Ietni progovni delavec Vincenc Divjak. V celjski bolnici je umrla v petek 651etna, v Braslovče pristojna Marija Ce-netova, krošnjarka brez stalnega bivall-šča. P o stani ln ostani član Vodnikove družb et Življenjski jubilej vrlega planinca V sredo 18. t m. bo praznoval 60letnico življenja g. Ivan Šetinc, dolgoletni upravitelj bratovske skladnice na Jesenicah Pred 60 leti se je rodil pri Sv Lenartu v občini Zahot pri Brežicah kot sin uglednega posestnika in večletnega župana Janeza Šetinca, ki je bil znan kot odločen m zaveden Slovenec, zvest naročnik in sotrud-nik »Slovenskega Naroda« Po končanih šo/ah in po odslužitvi kadr-mkega roka je odšel mladi Šetinc po svetu. Služboval je kot zasebni uradnik v raznih krajih. Bil je nekaj časa uradnik v papirnici v Coričanah. od tam pa ga je jeseni L 1907 pot zanesla na Jesenice, kjer je postal urad n k pri K ID, kjer je zelo vestno opravljal dolgo vrsto let svojo službo. Pred 20 leti mu je bilo poverjeno vodstvo tukajšnje bratovske skladnice, nekaj tet kasneje pa je postal njen upravitelj ]S s\ojt službi, ki jo opravlja zelo vestno, ga vodi načelo, da se morajo interesi posameznika podrediti interesom skupnosti V znatni men je tudi Šetinčeva zasluga, da s> je bolnišnica bratovske skladnice nabavila moderne zdravstvene napi we in d* se v zapadnem delu Jesenic gtsd> moderna bolnišnica, ki bo v ponos mladem* niestu. G. Šetinc je zelo vnet planinec Dolga leta je bil nečelnik jeseniške podružnice SPD in se je mnoge, trudit za napredek planinstva v /eseniškem okrjfiiu Bil ie tudi več let član gla\-neya uprtvneua odbora SPD v Ljubljani Zadnja let t se te mnogo posivčaf čebelarstvu S *oprogu Marico je v narodnem duhi. vzgojil sina m dve hčerki, ki pa so že preski b'jeri V politično borbo ni posegal, pač ra je bil vedno odločen naprednjak in je vedno izvršil svojo dolžnost, kada^ je bilo treba. Že dolga desetletja je zvest naročnik »Slov. Naroda* in drugih naprednih listov K njegovemu živi jemskemu fubilefu mu iskreno čestitomo tudi mi z željo, da bi ostal čil in zdrav še dolga leta! Barba proti raku Prejeli smo: V prejšnji sobotni številki V^še a cenj lista z d^e 7. decembra 1940 ie v č^aiku »Rak strab in trepet naše dobe-* v poglavju »Borba pix>Li raku v Jugoslaviji« izostalo morda namenoma ime DocjD.sanefra. ker bi sicer p;avičen strokovnjak, ki je dobro poučen o razvoju borbe p.od raku. tesa najbrže ne prezrL Iz čianlia sam^sa je razvidno, da je g.avno sredstvo za zdravljenie (ne pobijanje) rakastih oboleni radii. Če ie to istina potem je pač oni, ki j* prvi zač_š zdraviti s tako množino radija s kate.im 6e moreio tudi težici raki zdrav ti. pač vsai eden izmsd tistih, ki je p.i opsj razvoja b^rbe oroti raku omembe vreden, vsaj toLko kakor oni, ki so dolž li kjt na-stavljenci vršiti, kar zaoove prad toj lik v zavedu, za katerega 1e podpisani najbrže prvi dal uradno pobudo, prad a?al njegovo ustanovitev in predloži bans i upravi tudi tozadevno vlozo. ki j d je dobil v roke bivši načelnik za Locialno skrbstvo g. dr. Dotšak. Naslovil sem poznele direkten doois na bivšega e. bana. žal tudi bre^uso šno. V mnegih člankih v ča=opisiu ki najbv.e š niso pozabljeni, menim, da tudi v Vaš m listu, sem vzpodbuial. nai bi se tak za-^od ustanovil. Se preden se je v Ljubljani ustano-il: društvo za zaviranie in zdravlienie rako. sem iaz že imel sredstvo za to. Po ustanovitvi društva je bil na eni s'.rani radij na razpolaso. na drugi strani pa i3 bilo društvo, ki pa ni iskalo nikdar slika z onim. ki ie imel radij in ki bi edini mogel tudi pomagati, kajti tudi taera: še je bil kakor danes rak strah in trepet naša dobe. Članek tudi navaja, da je bU 1. 19^5. na pobudo omenjenega društva tečai o zdravljenju in spoznavanju-d a nost ki rakov Predavateljev, med kate:ima ie bil tud podpisani, je balo več. toda jaz edini sem imel takrat sredstvo zoper raka. Pri tam pa članek, ki bi rad moje ime oopoin ma izbrisal iz krosa onih. ki so ustvariab prvi boj proti temu naj hujše m a scvra;n ku človeštva, popolnoma pozabiia navesti da sem prav iaz na tem tečaju demonrtiiral pričujočim zdravnikom nad 20 ozdravljenih rakov pri ljudeh, ki bi brez m) e^a radija pomrli že zaredi tega. ker j? imal tedaj tudi Zagreb, kamor so bolnike raie clirigirali. premalo radija za vse. ki so tam iskali pomoč. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je Zasreb nameraval kuo.ii moj radij. Razen tega sem imel pri radiju ogromne gmotne žrtve. Kdo izmed onih ki objavljajo taka por^čia. ie me; kake žrtve? Najbrže ni prispeval obolusa. morda Š3 člankov ne za borbo ki se 1? končala z zmago onih. ki so se zares borili. Se ni davno tega ko ie imel g. inž. Av-čin, ki ie nastaviien v pr-otirakast^m zavodu kot radiološki inžen;er in ki najbrže ni daleč od Vašega informatorja predavanje o radiju v znanstvenem o*rod">-slovnem društvu ored f rumom mnoih znanstvenikov in o^ed polno dvorano mineraloškega inštituta Med drugim 1? omenil, da ie podpisani pri nas začel prvi zdraviti z radijem Ce bi g inženier Av-čin ne bil strokovnjak, bi gotovo ne bi izbran za predavatelja 2e sanm niegova izjava neizpodbitno dokazuje da Vaš meni najbrž dobro z^ani in'or-ra'or ni prikazal docela pravično ra^'o' b^^e ^r^i raku pri nas. Dr. Posr?cni^ Josip. šef pri mari j ŠAH" Stojan Puc brzopotezni prvak Ljubljane Par dni pred brzoturnirjem za prvenstvo Ljubljane sem razgovarjal z nekdanjim organizatorjem Šahovskega življenja v Ljubljani. Med drugim se je doUnnil razgovor tudi bližnje šahovske prireditve. Svoj čas odličen šahist in organizator se je začudil, ko sem mu naste*, koliko klubov je v Ljubljani in s kolikimi čland razpolagajo. Skromno je pripomnil: »Svoje clni je bil v Ljubljani samo en klub; prijetne so bile ure, ki sem jih tam preživel.« Bolj kot beseda bi pa tega nekdanjega propagatorja šahovske igre prepričal o napredku šahovskega življenja v Ljubljani pogled v čvorano, kjer se je brzoturnir vršil. Skoro 50 tekmovalcev in malo manj gledalcev je prisostvovalo zanimivi tekmi. Najbolj bi pa nekdanjega prijatelja šaha razveselilo dejstvo, da se je brzega turnirja udeležl'o prav lepo število mladih igralcev z velikim uspehom. Brzoturnir, ki so ga ljubljanski šahisti že d:-lgo željno pričakovali, je trajal dva veče:a. V sredo so bila predtekmovanja. Prijav je bilo nad vse pričakovanje mnogo in je bilo vodstvo pri številu 48 zaradi v naprej izvršenih pr.prav in pomanjkanju prostora prisiljeno oobiti še prihajajoče prijave. Tekmovalci so bili razdeljeni v 4 skupine po 12 igralcev. V vsako skupino je bilo uvrščenih sorazmerno enako število že znanih rutini radiih sahistov. Vodstvo prireditve je imel predse: nik Slovenske šahovske zveze dr Tone Baje, pomagali pa so mu podpredsednik Hreščak ter prof. Čop in Muller. Posamezna kola so se prav hitro razvijala; vsako je prineslo kakšno senzacijo. Borba je PUa v glavnem za vstop v finale, za kar je prišla v poštev iz vsake skupine le prva četvorica. Za naslednje tri iz vsake skupine so bile določene manjše denarne nagrade. Turnir je bil prav zaradi tega zanimiv skoro za vse udeležence. V I. skupini je zmagal Milan Vidmar z 10 točkami pred Šiško. Poljanškom in Sa-m oborem. Nagrajeni so bi d: Kavecio, Kranjc in Pavlin. V II. skupini je zmagal Sto jan Puc z 10 točkami pred Pcžarjera, P:einfalkom in Cirilom Vidmarjem. Nagrajeni so bili: Lan-gof, Omladič in Baznik. V III. akupini je zmagal šorli z 9 in pri ločke pred Slokanom Vladom, Iskro in dr. Severjem. Nagrajeni so bili: Zupane. Er-ker in dr. Vadnal. V IV. skupini je zmagal Furlani z 10 • očkami pred Ariglerjem, Samcem. Mlinarjem. Nagrajeni so bili: Gabrovšek, Ribičič, Benedlčič. V finale so se plasirali le člani L. 5. k. ter C. 5. k. Ce upoštevamo, da se je tek-oaovanj udeležilo tucM 6 članov Dvorskega š. k., 5 članov š. k. Triglava, 5 članov š. k. Korotana, po 1 član Železničarja, Celja in Murske Sobote, dokazuje Izid, da prva dva kluba posebno gojita brzopotezni šah. Zlasti velika eigurnost so pokazali člani C š. k. Poznavalce moči ljubljanskih sahistov je presenetilo dejstvo, da so to pot odpovedali sicer dobri brzopotezni igralci š, k. Triglava Finalni turnir je bil v četrtek v klubsld sobi »Zvezde«. Ob bežnem pogledu na listo 16 udeležencev človek skoraj nikomur ni mogel odreči možnosti, da se prebije na prvo mesto. Dobro razpoloženje, močna vo- lja prav lahko izravnata eventualno teoretično premoč. Turnir je bil res zanimiv od početka do kraja. V začetku je bil položaj prav nejasen, Milan in Ciril Vidmar, Puc. SorU, Furlani, Slokan Vlado, Mlinar — vsi so težili v ospredje, od znanih sta zaostala Preinfalk in Šiška. Ob sre-ini se je položaj v toliko razčistU. da ao praktično prihajali za prva mesta v poštev le še Milan Vidmar, Puc, Mlinar, Furmani in Slokan. Z izredno sigurno in živahno igro pa je uspelo mlademu Pucu Stojanu, članu Centralnega š. k. cevojiti prvo mesto s 13 to pol točke. Izgubil ni nobene partije, le tri je remizi ral. Drugo mesto je zasedel Milan Vidmar z 12 točkami. Tretje in četrto mesto sta delila Slokan Vlado in Mlinar (10 in poi). Med nagrajence so se uvrstili še: šoili, Siska. Furlani, Vidmar Ciril in Požar. Zmagovalci so prejeli tudi denarne nagrade in sicer od 120 din navzdol. Mlademu Pucu je treba na doseženem uspehu vsekakor čestitati. Uspeh je popolnoma zaslužen in upajmo, Ca mu bo dal poleta za nadaljnji napredek. Prav tako tudi mladim članom L- š. k. Slokanu «1 Mlinarju. Prireditev je v celoti lepo uspela V ve-Uki meri je to zasluga predsednika zveze dr. Bajca tei predsednika medklubskega odbora Bizjaka Ferdinanda, ki sta oba med drugim tudi povečala nagradni fond. Ob koncu: finale je zopet potekel v znamenju borbe med L š. k. in C. š. K. Centralni š k. je dobil prvaka, naslednja tri mesta pa L. š. k Bog daj. da bi kluba še dolgo drug drugega ne pustila preveč naprej. Lepa medsebojna borba bo brez dvoma dvigala nivo našega šaha. G. Izpred sodišča Ljubljana 13. decembra ROKE SO GA PEKLE . . . Lovske in ribiške tatove sodijo po 5 322 k. z., ki določa, da se kaznuje z zaporom, kdor si prisvoji izven primerov utaje in tatvine tujo premično stvar. Kaznuje se tudi poizkus take tatvine. V posebno težkih primerih se kaznuje storilec z ječo do 5 let Pod obtožbo tega paragrafa sta bila delavec Jurij Podlakar in Ivan Soklič. oba iz Seničnega pri Golniku. Obtožena sta bila, da sta 15. avgusta lovila ribe v potoku Goriščici v ribolovu Antona Adamiča in Mavricija Maverja. Soklič ni prišel k razpravi, sodnik poedinec okrožnega sodišča dr. Pompe ga je sodil v odsotnosti. Obtoženca so pri prepovedanem ribolovu zasačili orožniki. Soklič je skušal z vilicami ujeti ribo, Podlakar pa je stal v potoku in z rokami naganjal ribe proti njemu. Soklič je že v preiskavi priznal, da je hotel loviti ribe, Podlakar pa se je zagovarjal, da si je samo roke umival v poto- ku. Lovil je mravlje, ki so ga ujedle, roke so ga pekle, pa si jih je hladil v mrzlem potoku- Sorodni kmu seveda ni mogel verjeti in ga je spoznal za krivega, kakor tudi Sokliča, ter je prisodil vsakemu po 20 dni zapora Sokliču bo sodišče sporočilo na dom, da je bil obsojen. Za izreko pogojne kazni ni bilo pravne podlage, ker sta bila oba obtoženca že kaznovana. BLAGE KAZNI TU NISO NA MESTU Obsodba zidarja Vinka Lahovca in čevljarja Slavka Meštroviča iz Naklega pri Kranju, ki sta zakrivila smrt rezervnega poročnika Lojzeta Goloba s tem. da ga je Lahovec na Meštrovičevo podpihovanje z nožem zabodel, kaže žalostno sliko glede kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Upravičena je zahteva pravnikov, da so potrebne strožje kazni za take zločine. Lahovec je bil obsojen na 5 let ječe. Meštro-vič pa na leto dni ječe. toda državni tožilec se je pritož'1 za^di nrenizke kazni Sodna statistika kaže. da so v vseh predelih naše države zlasti težke telesne poškodbe s smrtnim izidom v stalnem po-n-stu. Kako nizko se ceni življenje in zdravje sočloveka, za kako nenevarno orodje se smatra pri vsakem prepiru nož. živo pričajo sodne dvorane, kjer se skoraj vcak dan odigravajo epilogi teh žalostnih krvavih dogodkov Tn kje so vzroki"* Podivjanost in moralna pokvarjenost in predv«em tudi alkohol Poostrene kazni za dejanja storjena v pijanosti, in seveda dosledno kaznovanje bodo najboljše sredstvo za odvračanje od alkohola in s tem od zločina Življenje je največja pravna dobrina :n njeni kršitelji zaslužijo občutne ka7ni. sa1 so posledice teh kaznivih dejanj težke in do večini nepopravljive, za rodbine prizadetih pa često naravnost usodne Določanje blagih kazni za zločine zoper življenje in telo po 5 178-TT k. z ni na mestu in so zato pravniki naziranja. da je treba v tem pogledu normirati ostrejše kazensko sankcijo: ječo najmanj 3 let. Iz Novega mesta — 1.836.636 din za podpore družinam vpoklicancev V času od 19. oktobra t- 1. je bilo plačanih na področju sreskega sodišča rodbinam poklicanih na orožne vaje 1.734 183 din. PioSenj je oilo 3574 Pozitivno rešenih je bilo 3175 Okrožno sodišče je na pritožbe ugr-dno rešilo Še 86 prošenj Doklada se je podelila v tem času 5471 otroku, vrnjenih pa je bilo 7 podpor in doklad v znesku 3.071 din. V novembru je bilo 277 v skupnem znesku 82 453 din. Nerešene so ostale samo prošnje, ki so dospele odboru ob koncu novembra. — Dolenjski gritt in Gače imajo sedaj po visoko zapadlem snegu sijajno smuko, ki jo je mladina pričela marljivo izkoriščati. Najbolj so obiskane Gače pri Cr-mošnjicah. kje. imajo smučarji prav lepo in udobno zatočišče pri Pečaverju. — Vellka ciganska naujoga. v sedanji hudi zimi je pričela tudi ciganom trda presti. Kmetje, ki so imeli letos prav slabo letino tn so z živili preskrbljeni še za co-bra dva meseca kljub svoji najboljši volji ne bodo mogli ustreči večnemu cigan-skemu moledovanju, v mesto pa je ciganom prepovedan dostop. Spričo teh okoliščin so pričeli naši cigani krasti vse. kar jim pride pod rrke. Tudi po gozdovih, kjer taborijo, delajo kmetom z navzkrižno sečnjo občutno ško.io. Pred dnevi so cigani izvršili več- tatvin v okolici ćrmećnjic. Zato so vaščani pričeli poditi cigane s svojega okoliša, cigani pa so se postavili odločno po retou In kmete napadU. V tem spopadu so cigani nekatere kmete tudi pošteno premlatili. Nekateri cigani so bili tako bojevito razpoloženi, da ao kmetom grozili celo z orožjem V zarevi so morali posredovati orožniki, ki so zaprU več ciganov. Iz škoSfe Loke — Za zopetno uvedbo polnočnega vlaka se je predvsem zavzelo na pristo'nem mestu Tuiskoprometno društvo Hkrati se pripravlji skupna spomenica vseh loških korporacij uradov in društev z zahtevo, naj se ukinjeni vlak zopet uvede Razlogi za nočni vlak na Gorenjsko so tako tehtni 'n prepričevalni da morajo po našem mnenju prodreti na pristojnem mestu. Na§ klic je: Vrnite nam odvzeti polnočni vlak! — Mleko *e fe podražilo. Gosoodinje. ki nimajo krav v hlevu so bile te dni po°tnv-ijene pred novo. za sedanle čase običajno dejstvo mleko se Je podražilo za SO p"vr pri Htru. Cena litru mleka je pri t\9m od-slei 2.50 din Mleka nn niso podražili povsod, marveč le ponekod. Torek, 17. decembra Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče>. — 12: Sramli in citrasi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Koncert radiJekega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: Šolska ura: Bloke, zibelka našega smučarstva. Dvogovor — vodi Janko Sicherl. — 18: Celo solo koncert- prof Cenda feedlbaucr, pri klavirju prof M. Lipovšek. — 18.40: Ustvarjalne sile v kemiji (prof. M. Adle-šič). —. 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Gospodinjska svetovalnica (ga. Kelhar). — 20: Preljubo veselje (plošče). — 2030: Ste Ini koncert: Večer koncertne suite (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi Mirka Jelačina, pri klavirju prof. M. Lipovšek. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din l.— davek posebej £a pismene odgovore glede malih oglasov je creba pruožiti znamko — Popustov za maie oglase ae priznamo ■> .-•><-»■ 5 p Si' rtPir tTiv«»k pnsPOej Na1man1*i me^ek 8.— din ZA VSAKO P Kl LIKO lajbčlj&a in naireneiša oblačila 8* nabavite pri r t: L > h t U 8v Petra cesta 14 Po^iuzilr -»f malih oglasov v :-Slev Hasrodsi« Id so n I 1 f f n c i i U Pitano štajersko PERUTNINO v vsaki množini najceneje na stojnici »NIKO* aa Vodnikovem trgu. 2685 MRE2E ZA POSTELJE dobite najceneje v Romenskega ulici 34 Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov. — Rabljene mreže se sprejmejo v popravilo. 2800 RODA Beseda 50 par Davek posebei Naimaniši znesek H dlD 5? % PREMOČ OKS- DRVA nudi Beseda 50 par Davek poseoei ZA BOŽIČ Kupite najbolje m najceneje v trgovini »EDO« CE\ LJI Prešernova 48 ZLATO vsakovrstno Kupuje ZLATAR B. RANGUS ter 1vorn lobavitelj KRANJ t. POGAČNIK tfOHOKICEV A 5 — rKL SO-ofc Postrežba oretniooa * ARDIE 250 cem vožen 3000 km, kot nov, zaradi bolezni zelo ugodno proda Joško Krištof, St. Vid pri Stični 38. 2878 sasrnrca esecia 60 par Davek pot»eD6£ Naimamši zr.PseH s. din Strojepisni pouk Večerni tečaji, pričetek pouka in vpisovanje v ponedeljek 16. t. m. od 6 do 8. ure zvečer. Christotov učni zavoa, Domobranska c. 15. tel 48-43 2123 KUPIM POSESTVO od 7 do 15 oralov dobre zemlja z ali brez hiše Zaželena je okolica Dobove. Brežic, Krškega, a zamenjal bi tudi za svojo hišo v Zagrebu z mesečnim dohodkom 2000 din. Ponudbe ■ točnim opisom na Dilimva Franjo, Zagreb, Selska 72- 2S78 >•!"■ • Im .'..l,-|H'l 'li' ::iMi»..ir-T '"' i:'i;!M» STARE VREČE embalažo, Kupujem vaako Količine Egon ZakrafSek L J L B L -I A N A Miklošičeva 34 - TeletoD 48-70 Mnogovrstna izbira okusnih jedil in izbornih pijač v gostani MPri lovcu" Rimska cesta 24 — BIeiweisova c 2 Telefon 46-95 I IIIMIll I Hi HHIHIIi III I ■■IIHI1III111111 lilIII I ■■ ■ Makulatura* papir proda oprava ^Slovenskega Naroda1* Ljubljana, Knafljeva ulica štev. c Edmunfl O* Hara: Tajna profesorja Morbidusa Roman Kar je Townsendu šinila v glavo misel. Neznanec v avtomobilu mu je govoril o steklenicah povsem zanesljivo z znanjem njegovega neznanega prijatelja. Če je pa bil ta neznani prijatelj MorbHus sam. lakaj se je sedaj delal, kakor da mu odkriva važno novico. Detektiv je že hotel z neDOsrednim vprašanjem končati to nesmiselno komedijo, ko je Morbidus naenkrat prebledel in se sključil v svojem naslanjaču. — Kaj vam je? — je vzkliknil Townsend prestrašeno. AH ste bolni? — Nič, nič, — je zastokal profesor. Glas mu je Tvenel votlo. — Poslučpite me do konca. Nimam več mnogo časa ... Poslušajte me, to je zelo važno. — namreč . . . jaz poznam kemično formulo vseh sestavnih delov raznih vrst plinov. M sem jih med svojim ekso^~i*nentiram'em proizvajal. — Da. in kaj potem? _Kai me ne razumete? Saj to je prav tisto, kar pntrebuV Fiwe1. zaradi česar ie sploh kupil mojo vilo, zaradi česar so me mučili in vlomili večkrat v mojo hišo. Nihče, nihče ne pozna te formule razen mene, samo jaz in nihče drugi. Kar je koščeno telo starega profesorja zdrknilo s stola in zamolklo udarilo ob tla, pokrita s preprogo. Stisnjene starčkove pesti so zakrilile nekajkrat po zraku. Na ustih so se mu prikazale pene. Townsend je pokleknil k njemu. Osuplo je zrl na spačeno lice, ki je bilo malone posinelo. — Gospod profesor... za božjo voljo, zdravnika pokličem. — Ni... ni potrebno___— je zastokal profesor. Jaz . .. jaz . .. samo da veste Glas mu je odpovedal, toda naenkrat je neprijetno in rezko odjeknil v detektivovem ušesu: — Zastrupil sem se. Townsend je molčal. Kreoko je držal profesoria za drhteče roke. Čemu bi ga vpraševal, saj je bil prepričan, da tu ni mogoče misliti na nobeno pomoč. — Zastrupil sem se že nred pol ure. — je zari ropel profesor. — Ali hočete vedeti zakaj? Ker bi me preganiali do konca moips^a življenja, ker nosim v možganih kemično formulo, ki je ne morem izbrisati, čeprav bi io hotel. Vse te muke sem prenašal, ker sem hotel dočakati dan. ko bi moi nlin pom^al človeštvu. To ... je zdaj minilo ... Tovarna stru-nenih nlinov ne nonap^ *i^veštvu ... In vendar ne bodo imeli strupenega nlina. — Ne. te^a ne ... ie zastokal. Ne. ne, ne boli me. polesr tega bo pa takoj končano. In z menoi bo izginila tudi moja formula in nihče je ne bo nikoli poznal. Njegov glas je zamrl v tihem mrmranju. Town- send je vedel, da gre zdaj samo še za minute, in polagoma se je porodila v njegovih možganih zapeljiva misel: kako bi bilo, če bi temu malone že one-sveščenemu starcu pojasnil, da se ne bo mogel osvetiti svojim sovražnikom bolje, nego če se jim osveti s tem. d£ bi njemu zaupal svojo tajno. Kaj, če bi mu povedal to? — Umiram, — je dejal Morbidus naenkrat jasno in mirno. — AH morem storiti kaj za vas. gospod profesor? Ali imate kakšno željo ? — je vprašal tiho. Komaj viden nasmeh je zaigral na starčkovem obrazu. — Vi. .. vi ste moj edini prijatelj, — je zaše-petal. — Zato sem vam hotel še vse povedati. Zelo težko je človeku, če mora umirati sam. Kar je smehljaj izginil z njegovega obraza in profesorjevo telo se je iztegnilo. Razlegel se je strašen krik, potem drugi, tretji. Nekaj časa ie trajalo, da se je Townsend zavedel, kai se je zgodilo. Stari profesor je umirajoč klical besede in številke, številke in besede. Naenkrat je Tovnsend vse razumel. V smrtnih krčih je stari profesor klical svojo tako skrbno čuvano tamo glasno v svet. Vedno znova iste šte-vilij-e in iste besede . . . Kar je niegov glas utihnil, pretrgal se je. Townsend je ostal sam. Ves iz sebe je zrl na rob novin. na katerem je bila niegova lastna roka. ne da bi sam vedel za to in pmti njegovi volji zabeležila nekaj besed in nekaj številk. Ura je odbila devet. Liki preganjana zver je dirjal Townsend po ulicah. Lilo je kakor iz škafa. Townsend se pa ni zmenil za to, dirjal je naprej. Ob motni svetlobi ulične svetilke je pogledal na uro. Pol desetih. Šele tedaj se je spomnil, da bi moral biti ob desetih na letališču. Počasi se je jel vračati v realni svet resničnosti Od vt,» rvešanice misli se je slednjič ločila ena edina, izločila se je želja, da bi čimprej opravil formalnosti poroke, da bi napravil konec tudi vsej tej zgodbi, pa naj bo že kakorkoli. Pet minut pred deseto je vstopil v letalo, pri-oravljeno za start. Mračno in malone sovražno so mu žarele oči. Liana je že čakala. In čeprav tudi nrei ni bil nikoli prijazen z njo, je tudi ona opazila to izpremembo. Nobene besede nista izpregovorila. Ogorčeno sta se gledala dva človeka, ki sta se pripravljala skleniti zvezo za vse živlienie. Townsend ie prvi nrekinil molk. — Torej ostane pri tem. Ti zahtevaš, da se oženim s teboj? — Tako je! — In čeprav dobro veš da te ne liubim? — Zaenkrat je dovolj, da te ljubim jaz! Liana je kom a i vidno skomignila z rameni. Townsend se je divje zarezal. Ali je bilo mogoče, da kaže človek svojo ljubezen na tako sovražen način? Urejuje Josip Zupančič II Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani 11 % 11 Ikrili Kraljev spomenik 6. septembra 1941 Maribor se že sedaj pripravlja za potnembflt slovesnost — Trg svobode bo Maribor. 15. decembra Kakor znano. 1e namen, da se spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Z edini tel i u odkriie na Vidov dan 1. 1941 z velikimi slovesnostmi Spomeniški odbor vodi zakliučne priprave, ki nai Mar.b r čim boli Dribližaio slavnostnemu dnevu, ko bomo lahko izoričali svoio clobo^o ljubezen do nepozabnega liublieneca kralia do mladi?ea kralia Petra II. in Drevz.- 'e-neffa kraljevskega dcma. V smislu načrtov ie v zvezi s odstavitvijo spomenika na Tr^u svobode tudi preureditev in resulaciia trga samega. 2e dalje časa so delavci tukajšnje usledi"4 stavbne tvrdke inž. Jelenec ter inž Slajmer zaposleni z zcč?tnim! žemelskiml d?li na mestu, kier bo stal kraljevi spomenik, s^-da1 ia reSeno tudi vprašanje repnlfiH*pkih stroškov, ki iih je prevzela mariborska , mestna občina. Regulacijski stroški §0 preračunani na 708.000 dinarjev. Razen tega ie upoštevati še izdatke, ki iih bo imelo mestno električno oodietie pri ureditvi razsvetljave na tem trCu. Računaio. da bodo znašali ti stroški okoli 320.030 dn V sedanjih časih na cene materialu iz dneva v dan naraščajo. Zaradi tega bo do-skrblieno. da so ves material ie sedai nabavili in kupili, da bi stroški ne nara?li. Če bi se zgodilo, da bi regulacijski stroški nepričakovano narasli. Dotem se bo ddvI-šek kril iz proračuna regulacijskega sklada. Regulaciiska dela se bodo takoi pričela, čim bo ugodno vreme Sooredno bodo potekala dela za spomenik sam. Trs svobode bo dobil obliko modeno in okusno urejenega trga. ki bo povsem v skladu S slogom in veljavnostjo samega spomenika Lepo zborovanje naših prosvetnih pionirjev Učitelji sreza Maribor-desni breg so se zbrali v Narodnem domu — Zanimivo predavanje Šolskega upravitelja Kontlerja o novi Lutorjevi pisavi Maribor, 15. decembra. Te dni je bilo v Narodnem domu zborovanje učiteljstva sreza Maribor desni breg. Zborovanje je vodil šolski upravitelj Sima Petrovič iz Brezja. Pozdravnim besedam je sledilo zanimivo predavanje šolskega upravitelja g. Julija Kontlerja iz Studencev o novi Lutorjevi pisavi. Predavatelj je tehtno razčenil dobre in slabe strani stare in nove pisave. Za novo pokončno pisavo, ki je gladko tekoča in enostavna, govorijo praktični, estetski in tudi higienski razlogi. Nova pisava tudi r2z-deli prostor med posameznimi črkami. Prostor je pravilno in lično Izpolnjen, vezava je naravna. Predavatelj je izrazil mnen;"e, da je globalno čitalna metoda pii nag nepotrebna zaradi prevelikega Števila dece v razredih in je naša pisava fonetična. Težko je tudi premostiti prepad od glasu do črke. Naravni prehod je v up "»rab? feno-mimike. Izrazil je tudi mnenje, da je pisa- nje v sodobni šoli del celotnega šolskega dela in ae zaradi tega ne more uveljaviti kot samosto en predmet. Zbrano učiteljstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem. Izrazilo je željo, da bi videlo uporabo nove pisave v prpkai. Predavatelj je bil za svoja izvajanja deležen toplega priznanja. Končni razgovor bo po ogledu nove pisave v predavateljevem razredu. Sledila je obravnava raznih tekočih ln aktualnih zadev, ki segajo v poklicno, stanovsko in življenjsko področje našega učiteljstva ki je izrazilo svoje želje v posebni spomenici. Med drugim zahteva učiteljstvo izplačilo zaostanka drugega draginjskega razreda gradbenega okoliša Maribor mesto, ki so jih upokojeni in aktivni železničarji že dobili. Tudi kurivo naj bi se dajalo v naravi, saj ni gotovina za kurivo v nikakem razmerju s cenami kuriva. Potrehs In življenje na Teznsm Zaposlitev brezposelnih pri izgradnji Težinske ulice — Razgibanost društvenega življenja Tezno. 15. decembra Kakor čujemo, bo skuša'a pob.eška občina zaposliti svoje brezposelne na ta način, da bo izgradila Tczensko Ulico skjzi gozd. Posestniki parcel so že pristr.li na razširjenje Ta skleo le zelo razveselil Tezenčane. k: boio debili 7. Izgraditvijo te prometne žile leošo in ud bneišo pot do občinskega urala Seveda bodo ves li tudi brezposelni, ki ne boio nave-ani na podporo občine Obenem bo reguliran tudi del obrežia ob Dravi pri brolu. kier voda ze^o nevarno izoodied?. zemio. Te-zenčani rr !no ucamo. da ne b^ ostalo samo pri sklepih, in da bedo n š; brezoo-sel^i kmalu dobili delo in za lužok. Nai omenimo ša razgibanost nnš^a družabnega in društvenega z:\ij m'a Sokolski odrski d:letanti na> brd> v kratkem priiemo presenetili 7 no- o igro t~e-ba oa bo misi1'*' tud! na do-to-ino Drcslavo lOletnice. — Večeri po naših tezrnskih javnih lokalih so navzlic draTinii prei ej zabavni ln zanimivi. Tezenčani imamo tudi svoie posebnosti. Pri Doviču s? zbirajo »piparji«, pri Kožlju vkvartašU. ki bedo kmalu debili svo.esa moistra Dri Plohlu naši kegljači. ki so si nedavno priborili v preizkušnji z »M?rkurašivko s šolskimi potrebščinami, češ. nai jo odnese domov, ker ima še opravke in bo prišel kasneje za njim Kmalu zatem 1e odšel tudi pokoini Tutner do ooti. ki vod; iz Pekla v Poljčane. Cez nekai časa so začuM strašen pok in ko so ljudie prihiteli v bližino, so našli na tleh truo'o mladega človeka, ki mu 1e močno razstre i ivo pretrgalo nit živlienja. Komisija, ki je prispela kmalu nato na kraj nesreče je ugotovila, da ie grezno in takoišnio smrt povzročila dinamitna patrona. Eno so *3 našli v njegovem žepu. P klinik io ž? pred dnevi dejal, da si mora pre. krbeti dinanvtnih oatron. češ. di bosta z o"etom razstrel evala drevesne što.e. Zato ni iz- ključeno, da se ie prioatila nesreča Pi manipuuranju z dmamitno pat: ona. Po ogledu so pokojnikovo truplo prenesli v mrtvašnico. Pokojni Stanko ie bil izredno tih?ga in milega značaja. Bil je zelo delaven mladenič. Vžival ie zaupanje pri svojih učiteljih in tovariših ter je im?l v razredu vse važnejše funkcije. Bil ie predsednik pomladka Jadranske straže ter Rie e:a križa ter se ie povsod z u?p3hom adej-stvoval, vendar pa ga so'a ni posebno veselila. Imel je več veselja za domača in druga dela. kakor za učenje. Posebno ea je veselila železničar.cki služba. 2e v preteklih počitnicah ie bil vesel, če ie lahko delal na orosi. Prosil ie tudi že za soreiem v železničar^ko šolo in je tud; napravil izpit, toda pri izbiri ie bil odklonjen, kar ga 1e zelo potrlo. Od takrat da ie se ie že itak tihi mladenič £e b li zaprl vp.s* in vedno nekaj premišljeval, kakor, da bi slutil, da ga bo nekaj doletelo. Znpuš&a potrte starše in sestro, ki ne moreio razumeti, da Iim ie usoda v?e'a edinega sina in brata. S prizadeto redbino vs< iskre-no socustvuielo. sai ie vsem žal sli matičnega mladeniča. Marlbcrske in okoliške novice — 2alna seja mariborskega mestnega sveta. Drovi ob IS. bo v mestni posvetovalnici žalna seja mariborskega mestnega gveta v počastitev spomina ministra za prosveto, predsednika senata in častnega meščana mesta Maribora dr. Korcšca. — žalna «eja mariborskega mestnega odbora JRZ jc bila za pok. g. dr. Korošcem včeraj dop. ob 10. v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Spominski govor je Imel g F. 2ebot. ki je očrtal dT. Koroščeve zasluge in pri tem podčrtal zlasti njegovo borbo proti predvojnemu nemškutarstvu. _ številno občinstvo si je včeraj do-pokne ogledalo Likovno razstavo članov >BrazdCf V Narodnem domu. kjer je ob 11. vodil ro razstavi prof. Kavčič, pa tudi Primožič-Zeievo razstavo v beli dvorani Sokolskegra dcttia ~- Maksimalni oenovnik za jedila in pijače bO veljaj odslej v mariborskih pogo-stinskih podjetjih. _ Glede prevzema Grajske kleti so v teku pogajanja, me: mestno občino in lastnikom kavarne > Aston je g. Petanom, — šlevilni smučarji so jo mahnili včeraj na Pohorje, kjer je bilo obilo smučarske zabave. Včeraj popoldne je zopet narahlo naleta val sneg. — Cene plinu bo zvišala mestna plinarna m sicer za 50 par pri prvih 10 kub. m porabe. Podražitev utemeljujejo s aplošno podražitvijo. — P°cenitev električnega toka. Od 1. marca do 1. novembra bodo pocenili električni tok za kurjavo in ogrevanje, tako da bo tedaj cena za kilovatno uro 90 par. — Mestni pre»Krb°vaJnJ urad us- predsec'n-k Valter Muh^vec. tainik Vlad'mir Skub:n. blagamik Hei bert Končan, tehnični vodja Tone Ko"i gošpdd&t Jože Fece. odborniki Karel Soln. Mil»n ftoln in Mak«; Dvornik. — 1'spelo pr Mlavanjp Vekn^l-va Bneir *a. Sokolsko dru£*"o v Šoštanju je v torek zvečer otvcr'o vrsto prosvetnih predavanj. Prvi prosvetni večer ie bil posvečen Bolgariji. Otvoril ga je društveni podstarosta Drago Krrba. nakar je VekosTav Bučar predaval o Bolgcriji. o vlogi, ki jo je Imela ta mlada slovanska država v z-rorlovini, o njenam narodu, ki je pom slovanske krvi in borbenosti, predavanju je sledil film o sokolskem zletu v Sofiji. — JprikOvni tečaji. POverjerištvo društva absolventov trgovskih sol je priredilo že več članskih sestankov, na katenh ee je bavilo S stanovskimi zadevami. V prihodnjem letu bo z 10. januarjem otvorilo jezikovne tečaje za nemSki. francoski ln italijanski ftOOL Vsi. ki želijo o tečajih podrobnih inTormacij. naj se »glasijo pri tajnici poverleništva gdč. Mar. Medvedovi. mm Konzum tobaka v novembru. Na območju šoštanjskega glavnega oddelka finančne kontrole je v novembru dosegel konzum tobaka vsoto 285.246 din (lani 195 tisoč 496 din). Za božićnico siromašni ded v obmejnih šolah Narodna zbirka CMD je dosegla vsoto 232.03? din — Doslej je CMD izdala za letošnje božMtaloe 310.000 din Danes smo zaključili narodno zbirko, ki je dosegla 232.039 din. fcw temu nad vse razveseljivemu in uspešnemu zaključku je pripomoglo toliko požrtvovalnih darovalcev in sodelavcev, da tudi pri tej priliki ne moremo mimo tega dejstva, ne da bi se prav vsem ponovno in najiskreneje zahvalili. Celotna narodna zbirka je določena za prireditev letošnjih božičnic na šolah in v krajih, kjer je to najbolj po trebno Poleg tega pa je družba iz drugih dohodkov in sredstev določila šc nadaljnji prispevek, tako da bo v te namene izdanih letos iz družbene blagajne vsega skupaj nad 310.000 din Deležno bo božičnic okoli 140 sol ter so bila te dni darila razposlana za severno mejo in Prekmurje v glavnem iz Maribora, na kočevsko stran pa iz Ljubljane. Vse naše tamošnje podružnice in zadevne šole prosimo, naj se točno drže navodil, ki so jih prejeli in naj nam Čim prej pošljejo potrdila o prejetem blagu in čevljih ter nato poročilo o izvršenih božiČnicah. Naša javnost pa, ki je s tako zglednim razumevanjem sodelovala pti naši akciji, bo v kratkem tudi točno obveščena o krajih in vrednostih, ki so jih prejele posamezne sole Ljubljana« 14 decembra 1P40. Vodstvo Družbe »v. Citiia in Metoda v Ljubljani Kako se bo obnesla podražitev tramvaja? Zaradi podražitve tramvajske voznine se čutijo redni potniki zelo prizadeti Ljubljana. 16. decembra Tudi tramvaj nam ni pnzanesel, tudi njemu moramo od včeraj plačevati dra-ginjski davek Podražitev tramvajske voznine sicer ni bila povsem nepričakovana, zlasti se po glasovih, da se bo podira i. 1 a električna energija, pač pa s* ie marši Kdo čudil, zakaj niso počakali vsaj se 14 dni, do novega leta. Znano je da se bo eleiv-trika podražila žele 1. januarja. Ne vemo, kako uprava tramvaja upravićuje podražitev, merda z zvišanjem plač uslužben-stvu, odnosno, cia bo uslužbencem plačalo božičnico. Morda nam bo to Se pojasnila. Najbrž uprava podiažitve zato m prei napovedala, ker bi napoved ljudi vznemirila ln bi prišlo do protestov v časopisju. Seveda pa ljudje niso mogli sprejeti podražitve mimo. na kar pa so bili v upravi najbrže pripravljeni v mnenju, da se bo vihar kmalu polegel ln da je v začetku pač treb potrpeti Take bi bilo vse v redu, Če bi podražitev ne Imela nobenih drugih posledic. Menda se uprava dobro zaveda, da je vsaka podražitev vozr.ine ne varna, saj se je p:kazalo tudi že v L.jub-ljanl. Vižina voznine vsekakor vp'iva na število potnikov in nedvomno tudi ta podražitev ne bo ostala brez posledic; vsa .t v začetku se bo število potnikov zmanjšalo. Ali je podražitev voznine pred novim letom le preizkušnja za določitev voznine v prihodnjem letu. ali so pa cene definitivne? Tega ne vemo. Brez pesebnega truda nam uprava lahko dokaže, da dohodki na račun voznine nc krijejo vseh izatkov, ki so posebno veliki zaradi odplačevanja anuitet za številne investicije. Znano je, da je doslej mestna ob-čijna prav za prav d-plačevala za vsakega potnika precej v:sok od*?totek, to se pravi voznina ni bia dovolj visoka, cia bi brez prispevka mestne občine Splošna malože-lezniska družba lahko krila vse sveje iz- datke. Samo po sebi se pa raaume, da se primanjkljaj zmanjšuje z naraščanjem prrmeta Tramvajski promet v Ljubljani A? v zadnjih letih razveseljivo naraščal, tako da so lahko resno razmišljali o novih investicijah. Tako hi n. pr. lahko Že dobili tramvajske progo tudi proti Posavju na rvrsevt cesti, če bi delo ne bilo odvisno od modernizacije ceste. Znano je tu. vsekakor pa bo sedaj marsikdo zaA. 1 še bolj varčevati pri tramvaju, kar se jc nekoliko poznalo tudi včeraj (a ne le zaradi lepega vremena). Upoštevati je trebn. da je podražitev zlasti prizadela redno potnike in tiste revnejše, ki se poslušujejo tramvaja ob slabom vremonu. posebno 70-zimi, ko se ne morejo voziti s kolesi. ©£*@§kop za tekači teden od 16. Co 22. decembra I940 glede na planetne tranzite s položajem Sonca ob rojstvu Ljubljana. 16. decembra. Roj.-ni med 22. januarjem in 19. feb i.:ir-jem (Vodnar); Rojenim v dneh okoli 1. februarja sijejo prijaznejše zvezde in lahko v tem tednu kaj dosežejo. Rojeni med 20 februarjem in 29. marcem (Ribe): Rojem okoli 1. marca naj pazijo na svoje zdravje in naj bodo previdni v gospodarskih poslih. Rojeni med 21. marcem in 21. aprPom (Oven): Rojeni okoli 1. aprila imajo srečen čas za vse, kar je v zvezi z računi in avtoriteto. Rojeni med 23. apr:lom ln 21. majem (Bik): Resen teden za vse, ki ao rojeni v apriiu in v začetku maja. Previdnost in skrbnost v vsem je potrebna. Rojeni med 22. majem in 21. junijem (Dvojčki): pazite na svoje zdravje vod.te skrbno vse račune in bodite previdni v korespondenci. Rojeni med 22. junijem in 22. julijem (Rali): Kritični aspekti za rojene v juliju. V vsah opravkih je previdnost na mestu. Rojeni med 33. julijem in 23. aviru* om (Lev): Nekoliko kritičen tedtn za ro.'cno» v juliju, za o«tale pa srečen čas. če niso že na zavoženih potih. Rojeni med 24. avgustom In 23. septembrom (Devica): Obetajo se uspehi v f :nanč-nih zadevah in tudi v družabnem življenju, toda ne brez vmesnih motenj. Ročni med 24. septembrom ln 23. oktobrom (Tehtnica); Rojeni v zadnj h dneh znamenja imajo zelo Brečen čas, če jim ga ne greni slabo zdravje. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom (Škorpijon): Diplomati bi rekli: Sprajno napeta situacija. Ro:eni med 24. novembrom in 22. decembrom (Strelec): Zadovoljstvo se obeta rojenim v zadniih dneh znamenja. Rojeni med 23. decembrom ln 21. januarjem (Kozorog): Rojenim v prvih dnoh znamenja se obeta marsikaj, kar jo s rreČo v sorodu. K. B« Iz Ce!fa —c Razstava akad. slikarja prof. Alberta Sirka je bila otvorjena v nedeljo ob 11. dopoldne. Umetnosti zgodovinar prof. dr. Franjo Sijanec je pozdravil navzoče zastopnike vojaSkin in civilnih oblnAtev in uradov, društev. Celjskega kulturnega tedna m tiska ter številne prijatelje in znance prof. Sirka. Nato je omenil veliki sloveč mojstra Sirka. Sedanja njegova razstava je posvečena našemu Jadranu in očituje izreden napredek prof. Sirka kot mari-nista, mojstra barv in sujeta. Ob zaključku svojega govora je čestital prof. Sirku k njegovemu velikemu napredku. Predsednik Celjskega kulturnega tedna, prof. dr. Pavel StrmJek je omenil, da je prof. Sirk odličen član Celjskega kulturnega tedna. Govornik se je spomnil smrti dr. Antona Korošca, nato pa je izročil prof. Sirku red sv. Save IV. stopnje, ki je prispel tik pred razstavo iz Beograda v Celje. Prof. dr. Strmšek je prof. Sirku Čestital k priznanju z najvišjega mesta, nakar se Je odlikovanec kratko zahvalil. Prof. dr. Sijanec je le prečital pozdravno brzojavko predaednika ljubljanske »Lade«, prof. Ivana Vavpotiča. Razstava je zelo pestra in bogata ter obsega 47 olj, 2 akvarela in 1 sliko na steklo. Pretežna veČina slik prikazuje naše morje, njegovo obalo ifl motive i« pomorskega življenja. Ta lepa m zanimiva umetniška razstava bo odprta do 27. t. m. In DO gotovo privabila mnogo obiskovalcev. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela je bilo 10 t. m. v evidenci 433 brezposelnih (248 moških in 187 Žensk) nasproti 400 (214 moškim ln 186 ženskam) dna 30. novembra. Delo dobijo po 1 strojni ključavničar in kovaški pomočnik, 0 služkinj, 4 kmečke dekle, 2 kuharici ter po 1 natakarica m postrežnica. —c žalna seja mestnega »veta ob smrti dr. Antona Korošca, častnega člana mestne občine celjske, bo danes ob 17. —c V celjski bolnici ata umrli 34-letna dnlnarica Marija Robova Iz St. Pavla pri Preboldu in 47-letna dnlnarica Jožefa Oster Čeva iz Turnovca pri Rogaški Slatini. V LeonlSCu v LJubljani Je umrl 01-letni hmelj skl trgovec Ludvik Kaufmann iz Celja. Pokojni je bil dom iz Mannheima tn je zadnja leta živel v Celju. Pokopaii so ga v nedeljo popoldne na mestnem pokopaiišču v Celju. —c žrtve nesreč". Ko Je 57-letni lesni na-kupovalec Franc Cvek s Sp. Hudlnje pri Celju nakladal v Prekopi pri Vranskem les, je padel in si nalomll levo nogo V gležnju. Pri podiranju smrek v gozdu Je padlo v soboto drevo na petletnega delavčevega sinčka Ivana Strmeckega iz Lokrovca pri Celju in mu zlomilo desno roko. V petek je padel 19-letni trgovski vajenec Avgust Debenjak Iz Celja pred celjskim kolodvo-j rom in si zlomil levo ključnico. Istega dno i si je 34-letnl delavec Ivan Zupane s Sp. j Hudinje pri Celju pri padcu na poledenelih tleh zlomil levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Umrl je v Prešernovi ulici 22 v Celju 281etni progovni delavec Vincenc Dlv-j jak. V celjski bolnici Je umrla v petek j 65!etna, v Braslovče priltojna Marija Ce- netova, krošnjarka brez stalnega bivališča. Postani tn ostant Član Vodnikove družbe! Življenjski jubilej vrlega planinca V sredo 18. t m. bo praznoval oOletnico življenja g. Ivan Šetinc, dolgoletni upravitelj bratctvske skladnice na Jesenicah Pred 60 teti se je rodil pri Sv Lenartu v občini Zakot pri Brežicah kot sin uglednega posestnika in večletnega župana Janeza Šetinca, ki je bil znan kot odločen m zaveden Slovenec, zvest naročnik in sotrud-nik »Slovenskega Naroda*. Po končanih šolah in po odslužitvi kadr-škega roka je odšel mladi Šetinc po svetu. Služboval je kot zasebni uradnik v raznih krajih. Bil je nekaj časa uradnik v papirnici v Goričanah. od tam pa ga je jeseni L 1907 pot zanesla na Jesenice, kjer je postal uradnk pri KI D, kjer je zelo vestno opravljal dolgo vrsto let svojo službo. Pred 20 leti mu je bilo poverjeno vodstvo tukajšnje bratovske skladnice. nekaj tet kasneje pa je postal njen upravitelj V sicjt službi, ki jo opravlja zelo vestno, ga vodi načelo, da se morajo interesi posameznika podrediti interesom skupnosti V znatni meri je tudi šetinčeva zasluga, da 9* je bolnišnica bratovske skladnice nabavila moderne zdravstvene napinje in dn se v zapadnem delu Jesenic gtad> moderna bolnišnica, ki bo v ponos mlademv niestu. G. Šetinc je zelo vnet planinec Dolga leta je bil nrčelnik jeseniške podružnice SPD in se je mnoneya uprtvnena odbora SPD v Ljubljani Zadnja lett se te mnogo posvečal čebelurstvu S '•oprogu Aiarico je v narodnem duhi. vzgojil sirn? in dve hčerki, ki pa so ie presktb'jeri V politično borbo ni posegat, pač ra je bil vedno odločen nrpredmak in \e vedno izvršil si-o-jo dolžnost, kada' je bilo treba. ?.c dolga desetlet ja je zvest naročnik »Slov. Naro-da« in drugih naprednih listov K njeeo\'emu življemskemu jubileju mu iskreno čestitamo tudi mi z željo, da bi ostal čil in zdrav še dolga leta! Bsrba proti raku Prejeli smo: V prejšnji sobotni številki V~še a cen j lista z dne 7. decembra 1940 ie v čia.iku »Rak strab in trepet naše dobe-' v poglavju »Borba vsoti raku v Jugoslaviji« iz ostalo morda namenoma ime ooujD-sanega. ker bi sicer piavičen strokovnjak, ki je dobro poučen o razvoju borbe p.od raku, tega najbrže ne prezrl. Iz čiamia fam.-ga je razvidno, da je glavno sredstvo za zdravljenje (ne pobijanje) rakastih obolenj radii. Ce ie to istina, potem je pač oni, ki jj pr^i zač.l zdraviti s tako množino radija, s kate.im se moreio tudi težki raki zdraviti, pa-vsai eden izmed tistih, ki je p i ops i razvoja b^rbe proti raku omembe vreden, vsaj toliko kakor oni, ki so dolž u k >t na-stavljenci vršiti, kar 23d:v3 prad toj lik v zavLdu. za katerega ie podpisali najbrže prvi dal uradno p.budo. pred aga. njegovo ustanovitev in predloži bans i upravi tudi tozadevno vlozo. ki i o ie dobil v roke bivši načelnik za socialno skrbstvo g. dr. Dolšak. Naslovil sem pozne i e direkten do*Ms na bivšega g. bana. žal tudi bre.usip šno. V mnogih člankih v ča~ooisiu ki najb~>.e š niso pozabljeni, menim, da tuli v Vaš m listu, sem vzpodbujal, nai bi se tak za^^od ustanovil. Se predan se je v Ljub^ani ustano il društvo za zaviranie in zdravlienie raki sem iaz že imel sredstvo za to. Po ustanovitvi društva je bil na eni shrani radij na razpolago, na drugi strani oa i3 bilo društvo, ki pa ni iskalo nikdar stika z onim. ki ie imel radii in ki bi edini mogel tudi pomagati, kajti tudi takrat še je bil kakor danes rak strah in treoet naš 2 dobe. Članek tudi navaja, da je bil 1. 19"5. na pobudo omenjenega društva tečai o zdravljenju in spoznavanju-d a nost ki rakov Predavateljev, med kateiimi ie bil tvd podpisani, ie bdlo več. toda jaz edini sem imel takrat sredstvo zoper raka. Pri t^m pa članek, ki bi rad moje ime oopoin m a izbrisal iz kroga onih, ki so ustvariah prvi boj proti temu najhujšemu scvra.n ku človeštva, popolnoma pozabiia navesti da sem prav iaz na tem tečai u demontiral pričujočim zdravnikom nad 20 ozdrav.jenih rakov pri ljudeh, ki bi brez m resa radiia pomrli že zarr.di tega. ker i? im*l tedai tudi Zagreb kamor so bolnike raie dirigirali, premalo radiia za vse. ki so tam iskali pomoč. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da ie Zagreb nameraval kup.ti moj radij. Razen tega sem imel pri rad i i u ogromne gmotne žrtve. Kdo izmed onih ki cbjav-ljaio taka porrči'a. ie me! kake žrtve? Najbrže ni prispeval obolusa. morda Š3 člankov ne za borbo ki se j"? končala z zmago onih. ki so se zares berili. Se ni davno teea. ko ie imel g. inž. Av-čin, ki ie nastavlien v d-o t i rakastem zavodu kot radiološki inžen;er in ki najbrže ni daleč od Vašeea informatoria predavanje o radiju v znanstvenem p* rodi-slavnem društvu pred f rum^m mnoih znanstvenikov in o^ed oolno dvorano mineraloškega inštituta Med drugim i? om°-niL da ie pod d i sani pri nas začel prvi zdraviti z radijem Ce bi g inženier Av-čm ne bil strokovnjak bi gotovo ne b'l izbran za predavatelja že sam^ niegova izjava neizpodbitno d^k^znie da Vaš meni naibrž dobro z^ani inrorrra'or ni prikazal docela pravično ra^vo* b'v^e nr^i raku pri nas. Dr. Poi?r?čnik Josip, šef primarij ŠAH Stojan Puc brzopotezni prvak Ljubljane Poj- dni pred brzotumirjem za prvenstvo Ljubljane sem razgovarjal z nekdanjim organizatorjem šahovskega življenja v Ljubljani. Med drugim se je dotiitnu razgovor tudi bližnje šahovske prireditve. Svoj čas odličen šahist in organizator se je začudil, ko sem mu naštei, koliko klubov je v Ljubljani in s kolikimi člana razpolagajo. Skromno je pripomnil: »Svoje dni je bil v Ljubljani samo en klub; prijetne so bile ure, ki sem jih tam preživel.« Bolj kot beseda bi pa tega nekdanjega propagatorja šahovske igre prepričal o napredku šahovskega življenja v Ljubljani pogled v evorano, kjer se je brzoturnir vršil. Skoro 50 tekmovalcev in malo manj gledalcev je prisostvovalo zanimivi tekmi. Najbolj bi pa nekdanjega prijatelja šaha razveselilo dejstvo, da se je brzega turnirja udeieži'o p:av lepo število mladih igralcev z veUkim uspehom. Brzoturnir, ki so ga ljubljanski šanisti že dclgo željno pričakovali, je trajal dva veče:a. V sredo so bila predtekmovanja. Prijav je bilo nad vse pričakovanje mnogo in je bilo vodstvo pri številu 48 zaradi v naprej izvršenih priprav in pomanjkanju prostora prisiljeno odbiti še prihajajoče prijave. Tekmovalci so bili razdeljeni v 4 skupine po 12 igralcev. V vsako skupino je bilo uvrščenih sorazmerno enako število že znanih rutiniranih šahistov. Vodstvo prireditve je imel predse: nik Slovenske šahovske zveze dr. Tone Baje. pomagali pa so mu podpredsednik Hreščak ter prof. čop m Muller. Posamezna kola so se prav hitro razvijala; vsako je pineslo kakšno senzacijo. Borba je btfa v glavnem za vstop v finale, za kar je prišla v poštev lz vsake skupine le prva četvorica Za naslednje tri iz vsake skupine so bile določene manjše denarne nagrade. Turnir je bil prav zaradi tega zanimiv skoro za vse udeležence. V I. skupini je zmagal Milan Vidmar z 10 točkami pred š:šk^, Poljanškom in Samoborom. Nagrajeni so bi u: Kavečic, Kranjc in Pavlin. V II. skupini je zmagal Stojan Puc z 10 točkami pred Pečarjem, P.einfalkom in sirilom Vidmarjem. Nagrajeni so bili: Lan-gof, Omladič in Bazilik. V m. skupini je zmagal Sorli z 9 in pzl točke pred Slokanom Vladom, Iskro in dr. Sever jem. Nagrajeni so bili: Zupane. Er-ker in dr. Vadnal. V IV. skupini je zmagal Furlani z 10 ockami pred Ariglerjem, Samcem. Mlinarjem. Nagrajeni so bili: Gabrovšek, Ribičič, Benedičič. V finale so se plasirali le člani L. Š. k. :er C. S. k. Ce upoštevamo, da se je tek-Tiovanj udeležilo tudd 6 članov Dvorskega š. k., 5 članov š. k. Triglava. 5 članov š. k. Korotana, po 1 član železničarja, Celja in Murske Sobote, dokazuje izid, da prva dva kluba posebno gojita brzopotezni šah. Zlasti veliko sigurnost, so pokazali člani C- š. k. Poznavalce moči ljubljanskih šahistov je presenetilo dejstvo, da so to pot odpovedali sicer dobri brzopotezni igralci s. k. Triglava. Finalni turnir je bil v četrtek v klubski sobi »Zvezde«. Ob bežnem pogledu na tisto 16 udeležencev človek skoraj nikomur ni mogel odreči možnosti, da se prebije na prvo mesto. Dobro razpoloženje, močna vo- lja prav lahko izravnata eventualno teoretično premoč. Turnir je bil res zanimiv od početka do kraja. V začetku je bij pedožaj prav nejasen, Milan in Ciril Vidmar, Puc, Sorli, Furlani, Slokan Vlado, Mlinar — vsi so težili v ospredje, od znanih sta zaostala Preinf alk in Šiška. Ob sre. iru se je položaj v toliko razčistil, da so praktično prihajali za piva uiesta v poštev le še Milan Vidmar, Puc, Mlinar, Fur-ani in Slokan. Z izredno sigurno in živahno igro pa je uspelo mlademu Pucu Stojanu, članu Centralnega š. k. csvojiti prvo mesto s 13 in pol točke. Izgubil ni nobene partije, le tri je remizi ral. Drugo mesto je zasedel Milan Viomar z 12 točkami. Tretje in četrto mesto sta delila Slokan Vlado in Mlinar (10 in pol). Med nagrajence so se uvrstili še: Soili, Šiška. Furlani, Vidmar Ciril in Pcžar. Zmagovalci so prejeli tudi denarne nagrade in sicer od 120 din navzdol. Mlademu Pucu je treba na doseženem uspehu vsekakor čestitati. Uspeh je popolnoma zaslužen in upajmo, ća mu bo dal poleta za nadaljnji napredek. Prav tako tudi mladim članom L- š- k. Slo kanu in Mlinarju. Prireditev je v celoti lepo uspela, V veliki meri je to zasluga predsednika zveze dr. Bajca tei predsednika medklubskega odbora Bizjaka Ferdinanda, ki sta oba med drugim tudi povečala nagradnu fond. Ob koncu: finale je zopet potekel v znamenju borbe med L. š. k. in C. š. k. Centralni š k. je dobil prvaka, naslednja tri mesta pa L. š. k. Bog daj. da bi kluba še dolgo drug drugega ne pustila preveč naprej. Lepa medsebojna borba bo brez dvoma dvigala nivo našega šaha G. Izpred sodišča Ljubljana. 13. decembra ROKE SO GA PEKLE . . . Lovske in ribiške tatove sodijo po S 322 k. z., ki določa, da se kaznuje z zaporom, kdor si prisvoji izven primerov utaje in tatvine tujo premično stvar. Kaznuje se tudi poizkus take tatvine. V posebno težkih primerih se kaznuje storilec z ječo do 5 let Pod obtožbo tega paragrafa sta bila delavec Jurij Podlakar in Ivan Soklič. oba iz Seničnega pri Golniku. Obtožena sta bila. da sta 15. avgusta lovila ribe v potoku Goriščici v ribolovu Antona Adamiča in Mavrici ja Maverja. Soklič ni prišel k razpravi, sodnik poedinec okrožnega sodišča dr. Pcmpe ga je sodil v odsotnosti Obtoženca so pri prepovedanem ribolovu zasačili orožniki. Soklič je skušal z vilicami ujeti ribo, Podlakar pa je stal v potoku in z rokami naganjal ribe proti nje- mu. Soklič je že v preiskavi priznal, da je hotel loviti ribe. Podlakar pa se je zagovarjal, da si je samo roke umival v poto- ku. Lovil je mravlje, ki so ga ujedle, roke so ga pekle, pa si jih je hladil v mrzlem potoku. Sorodni kmu seveda ni mogel verjeti in ga je spoznal za krivega, kakor tudi Sokliča, ter je prisodil vsakemu po 20 dni zapora. Sokliču bo sodišče sporočilo na dom, da je bil obsojen. Za izreko pogojne kazni ni bilo pravne podlage, ker sta bila oba obtoženca že kaznovana. BLAGE KAZNI TU NISO XA MESTU Obsodba zidarja Vinka Lahovca in čevljarja Slavka Meštrovića iz Nakiega pri Kranju, ki sta zakrivila smrt rezervnega poročnika Lojzeta Goloba s tem. da ga je Lahovec na Meštrovičevo podpihovanje z nožem zabodel, kaže žalostno sliko glede kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Upravičena je zahteva pravnikov, da so potrebne strožie kazni za take zločine. Lahovec je bil obsoien na 5 let ječe, MeŠtro-vič pa na leto dni ječe. toda državni tožilec se je pritožil zaradi nrenizke kazni Sodna statistika kaže. da so v vseh predelih naše države zlasti težke telesne poškodbe s smrtnim izidom v stalnem po-a-stu. Kako nizko se ceni življenje in zdravje sočloveka, za kako nenevarno orodje se smatra pri vsakem prepiru nož. živo pričajo sodne dvorane, kier se skorai v«;ak dan odigravajo epilogi teh ža^stnih krvavih dogodkov In kje so vzroki"' Podivji-nost in moralna pokvarjenost in predv«;pm tudi alkohol Poostrene kazni za deianla storjena v piianosti. in seveda dosledno kaznovanje bodo naiboliše sredstvo za 'Kl-^račanje od alkohola in s tem od zločina Zivljenie je največia pravna dobrina in njeni kršitelji zaslužijo občutne kazni, sai so posledice teb kaznivih dejani težke in po većini nenopravljive. za rodbine pri7a-detih pa često naravnost usodne Določanje blagih kazni za zločine zoper življenje in telo po § 178-IT k z. ni na mestu in so zato pravniki nazirania. da ie treba v tem pogledu normirati ostrejše kazensko sankcijo: ječo najmanj 3 let. Iz Novega mesta — 1.836.636 din za podpore družinam vpoklicancev V času od 19 oktobra t. 1. je bilo plačanih na področju sreskega sodišča rodbinam poklicanih na orožne vaje 1,734-183 din. Piošenj je oilo 3574 Pozitivno rešenih je bilo 3175 Okrožno sodišče je na pritožbe ugrdno rešilo še 86 prošenj Doklada se je podelila v tem času 5471 otroku vrnjenih pa ie bilo 7 podpor in dok!ad v znesku 3.071 din. V novembru je bilo 277 v skupnem znesku 82 453 din. Nerešene so ostale samo prošnje, ki so dospele odboru ob koncu novembra — Dolenjski crrlel in Gače Imajo sedaj po visoko zapadlem snegu sija ino smuko. ki jo 1e mlad'na pričela marljivo Izkoriščati Najbolj so ob'skane Gače pri Cr-mošniicah. kje. imajo smučarji prav lepo in udobno zatočišče pr Pečaverju. — Velika ciganska nauiop^ v sedanji hudi zfmi je pričela tudi ciganom trda presti. Kmetje, ki so imeli letos prav slabo letino in so z živili preskrbljeni še za čo-bra dva meseca kljub svoji najboljši volji ne bodo mogli ustreči večnemu ciganskemu moledovanju, v mesto pa je ciganom prepovedan dostop. SprUo teh okoUščin so pričeli naši cigani krasti vse, kar jim pride pod reke. Tudi po gozdovih, kjer taborijo, oelajo kmetom z navzkrižno sečnjo občutno ško 'o Pred dnevi so cigani izvršili več tatvin v okolici Crmršnjic. Zato so vaščani pričeli poditi cigane s svojega okolica, cigani pa so se postavili odločno po robu in kmete napadli. V tem spopadu so cigani nekatere kmete tudi pošteno premlatili. Nekateri cigani so bili tako bojevito razpoloženi, da eo kmetom grozili celo z orožjem V zar'evi so morali posredovati orožniki, ki so zaprli več ciganov. Iz škoSfe Loke — Za ronetno uvedbo polnočnega vlaka se je predvsem zavzelo na pristomem mestu Tuiskopromctnr društvo Hkrati se pripravlja skupna spomenica vseh loških korporacij uradov in društev z zahtevo, naj se ukinjeni vlak zopet uvede Razlogi za nočni vlak na Gorenjsko so tako teh'ni :n prepričevalni, da morajo po našem mnenju prodreti na pristojnem mestu. Naš klic je: Vrnit** nam odvzeti polnočnf vlak! — Mleko *e >SIov Hproda« td so O a 1 r' f n " 1 4 i t Pitano štajersko PERUTNINO v vsaki runožini najceneje na stojnici »NIKO« oa Vodnikovem trgu. 2685 MKK2E ZA POSTELJE dobite najceneje v Komenskega ulici 34 Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov. — Rabljene mreže se sprejmejo v popravilo. 2800 Beseda 50 par Davek posebei Naimaniši znesek S din 5£ *PREMOC OKS•DRVA nudi I. POGAČNIK diOHOKICEVA 5 — TEL. tO-Bk ZA 602IC Kupite najbolje in najceneje v trgovini »EDO<« CE\UI Prešernova 48 ZLATO vsakovrstno rt u p u j e ZLATAR B. RANGUS ki Jvorm ior>avitelj KRANJ «l«.--4!W»i MfMn*