Leto 1906.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CVII. — Izdan in razposlan dne 22. decembra 1906.
Vsebina: (Št. 240—243.) 240. Razglas, da se kraljevi ogrski glavni carinski urad II. razreda na kolodvora v Vörös-toronyju(Porcsesd) pooblašča uporabljati sumarno napovedno ravnanje v železniškem prometu. — 241. Ukaz o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okraju za pobiranje davkov Novi Bydžov. — 242. Razglas, s katerim se izpreminjajo z razglasom z dne 4. februarja 1904. 1. objavljeni rokovi o uradnem ravnanju s tam natančneje popisanimi tehtnicami mostovnicami. — 243. Ukaz o izdelovanju za izvoz iz carinskega ozemlja določenih z manjšo nego najnižjo za tuzemstvo ustanovljeno čistino narejenih zlatih in srebrnih orodij in o prometu s takimi izdelki, potem o ravnanju ob izvozu in zopetnem uvozu nepuncevanih zlatih in srebrnih orodij.
840.
Razglas finančnega ministrstva z dne 13. decembra 1906. I.,
da se kraljevi ogrski glavni carinski urad II. razreda na kolodvoru v Vöröstoronyju (Porcsesd) pooblašča uporabljati sumarno napovedno ravnanje v železniškem prometu.
Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministrstva se je kraljevi ogrski glavni carinski urad II, razreda na kolodvoru v Vöröstoronyju (Porcsesd) pooblastil uporabljati sumarno napovedno ravnanje v železniškem prometu.
Korytowski s. r.
341.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 17. decembra 1906.1.
o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okraju za pobiranje davkov Novi Bydzov.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1894. I. (drž. zak. št. 110) se ukazuje, da je hišno najmarino, ki jo je bilo v okraju za pobiranje davkov Novi Bydžov po doslej veljajočih določilih vplačevati v četrtletnih, predplačnih, 1. dne januarja, 1. dne aprila, 1. dne julija in 1. dne oktobra dospelih obrokih, v tem okraju za pobiranje davkov odslej plačevati v štirih enakih, 1. dne februarja, 1. dne maja, 1. dne avgusta in 1. dne novembra vsakega leta v naprej dospelih obrokih.
Enaki vplačilni rokovi naj veljajo po § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) tudi za 5#/0ni davek od čistega donosa poslopij,
(Nlovenisch.)
224
iz naslova .stavbstva docela ali deloma oproščenih od hišne najmarine.
Ta ukaz zadobi moč s 1. dnem januarja 1907. 1.
Korytowski s. r.
2 42.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 18. decembra 1906. L,
s katerim se izpreminjajo z razglasom z dne 4. februarja 1904. I. (drž. zak. št. 13) objavljeni rokovi o uradnem ravnanju s tam natančneje popisanimi tehtnicami mostovnicami.
Deloma izpreminjujé z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 4. februarja 1904. 1. (drž. zak. št. 13) objavljeni 44. dodatek k meroskusnemu redu, oddelek D, točki 7 in 9 o rokovih za uradno ravnanje s tehtnicami mostovnicami, kojih zaporne priprave se poganjajo s hidravličnim ali parnim tlakom ali s tlačnim zrakom, se določa, da se naj ti točki glasita v bodoče takole:
„7. Tehtnice mostovnice, kojih zaporne priprave ne ustrezajo spredaj postavljenim pogojem, j se smejo (oziraje se na posebna določila naslednjih ! točk 8 do 10) prvikrat preskusiti še do 31. dne decembra 1909. 1. in dodatno preskusiti do 31. dne decembra 1915. 1.
9.	Od 1. dne januarja 1910. 1. počenši se pripuščajo tehtnice, katerih zaporne priprave se poganjajo s sesalkami, v prvi merokuš samo tedaj, kadar je vsako pogrezanje mosta s primernimi pripravami izdatno zabranjeno (prim. oddelek B, točko 5 d) in oddelek A. točko 2).k
Fort s. r.
243.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 21. decembra 1906.1.
o izdelovanju za izvoz iz carinskega ozemlja določenih, z manjšo nego najnižjo za tuzemstvo ustanovljeno čistino narejenih zlatih in srebrnih orodij
in o prometu s takimi izdelki, potem o ravnanju ob izvozu in zopetnem uvozu nepuncevanih zlatih in srebrnih orodij.
Dopolnjujé in dalje razvijaje določila, izdana z ukazom finančnega ministrstva z dne 11. februarja 1905. 1. (drž. zak. št. 21) o narejanju zlatih in srebrnih orodij, določenih za izvoz izven carinskega ozemlja, in deloma izpreminjujé točko 5 razpisa finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1866. 1. (drž. zak. št. 149) se izdajajo v izvršitev §19 cesarskega ukaza z dne 26. maja 1866. 1. (drž. zak. št. 75) nastopni zaukazi:
I. oddelek.
Izdelovanje zlatih in srebrnih orodij z manjšo nego najnižjo za tuzemstvo ustanovljeno čistino za izvoz v carinsko inozemstvo in promet s takimi izdelki.
Narejanje zlatih in srebrnih orodij z manjšo nego najnižjo za tuzemski promet ustanovljeno čistino in promet s takimi izdelki je dovoljen le po naslednjih določilih:
1.	Zlata in srebrna orodja, ki niso pre-skušna, se smejo izdelovati le za izvoz izven carinskega ozemlja in le na podstavi prej dobljenega pismenega dovolila pristojnega puncevalnega urada. Prav tako morajo kupčevalci, ki se hočejo baviti z izvozom nepreskušenih zlatih in srebrnih orodij, preden začno z obratom te kupčije, izprosili dovolilo pristojnega puncevalnega urada. V zaprosilu za dovolilo za izdelovanje nepreskušenih zlatih in srebrnih orodij ali za izvozno trgovino z njimi se morajo stranke izrečno podvreči predpisom tega ukaza.
Ako so dana dejanstva, ki kažejo, da stranka ni zadostno zaupanja vredna, se lahko dovolilo odreče ali podeljeno dovolilo odvzame. Preklic dovolila je nadalje dopusten, kadar se dovolilo zlorabi ter kadar se hudo ali ponovno zanemarjajo v tem ukazu obseženi predpisi.
2.	Obrtniki, katerim se je dovolilo narejanje zlatih in srebrnih orodij z manjšo nego najnižjo za tuzemski promet ustanovljeno čistino, morajo od primera do primera ali. ako se stalno bavijo z iz-
delovanjem nepreskušenih orodij, obdobno v določenih rokovih pismeno na pristojnem puncevalnem uradu zglasiti število, vrsto in težo kosov, ki jih izdelujejo. naznanivši dobo, v kateri naj se izdelujejo, in prepis zglasitve, ki mora biti ali potrjen po puncevalnem uradu ali imeti za prilogo oddajni list poštnega urada, pridržati in na zahtevanje pokazati pregledujočim kontrolnim organom.
Z izdelovanjem se sme šele začeti, ako se je odposlala njegova zglasitev.
Zglasilne obrazce izročajo prinčeva! ni uradi proti povračilu napravnih stroškov.
3. Ako se nepreskušena zlata ali srebrna orodja ne izdelujejo ali le deloma izdelujejo v dobi, namerjani za to v zglasitvi, je treba to pravočasno naznaniti pristojnemu puncevalnemu uradu, vsekakor ko poteče za izdelovanje imenovana doba.
Pokvarjene kose, potem take kose, kojili prodaja se ne pričakuje več v carinskem inozemstvu, je treba, ker je prodaja v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ali v deželah ogrske krone nedopustna, na lastnikov predlog pod uradno kontrolo razbiti, ko se je ustanovilo število, vrsta in teža kosov.
4. Razpošiljanje nepreskušenih zlatih in srebrnih orodij je z ozirom na predpise §§19 in 75 puncevalnega zakona dopustno edino le za izvoz izven carinskega ozemlja, torej le toliko, kolikor je prometno dejanje, ki služi opravljanju izvoznega opravila; vršiti se sme nadalje le pod uradno kontrolo pristojnega puncevalnega urada. Z navedenimi pogoji in ravnaje se po predpisih, obseženih v tem ukazu, je torej dovoljeno tudi razpošiljanje nepreskušenih zlatih in srebrnih orodij v avstrijsko-ogrski monarhiji med izdelovalci in izvozniki ter zopetni uvoz v inozemstvo razposlanih nepreskušenih zlatih m srebrnih orodij, da se znova izvozijo.
Za kontrolo tuzemskega prometa z blagom med izdelovalci nepreskušenih zlatih in srebrnih orodij in med kupčevalci, ki imajo pravico izvažati take izdelke, je treba za razpošiljanje določena orodja predložiti za razpošiljača blaga pristojnemu puncevalnemu uradu ali za izvršitev kontrolnega uradnega dejanja odposlanemu organu z izkazom, izdanim v dveh izvodih, ki mora obsegali ime in
bivališče razpošiljača in adresata, vrsto in število orodij ter njihovo čisto težo. Po izvršenem uradnem ogledu in premernem zaznamku na izkazu je blago zamotati pod neposrednjim uradnim nadzorstvom. Zamote je treba zapreti z uradnim pečatom in na željo stranke tudi z njenim pečatom in potem jih naj adresatu pošlje puncevalni urad na stroške stranke ali stranka pod uradnim nadzorom.
Ako ima prejemnik pošiljatve svoj sedež v uradnem okraju kakega drugega puncevalnega urada, je en izvod omenjenega izkaza takoj poslati temu uradu; to se mora zgoditi tudi, kadar se pošlje blago osebam ali firmam, ki so v ozemlju dežel ogrske krone in imajo pravico za promet z nepre-skušenimi izdelki.
Ako adresat ni za promet z nepreskušeno zlatnino in srebrnino upravičen obrtnik ali kupce-valeč, je treba za razpošiljanje izročeno blago vrniti stranki s potrebnimi pojasnili.
Ako stranka želi in ako dovoljujejo službene razmere, se lahko izvršč omenjena kontrolna uradna dejanja tudi v opravilnih prostorih stranke. V takih primerih je povrniti uradu stroške, ki nastanejo, če odpošlje potrebne organe.
V istem kraju se smejo nepreskušena zlata in srebrna orodja med obrtniki in kupčevalci, upravičenimi za promet s takimi izdelki, razpošiljati tudi brez ne;:osrednjega sodelovanja puncevalnega urada; toda v takih primerih mora razpošiljač predložiti puncevalnemu uradu v 24 urah in duplo izdan, na enem izvodu z adresatovim prejemnim potrdilom opremljen izkaz razposlanih orodij.
Isto dovolilo se lahko izjemoma podeli za promet med sosednjimi kraji.
6. Kako je ravnati ob izvozu nepreskušenih zlatih in srebrnih orodij in ob eventualnem zopetnem uvozu takih izdelkov, je uravnano v II. oddelku tega ukaza, s katerim se sploh izdajajo določila za izvoz in zopetni uvoz nepuncevanih zlatih in srebrnih orodij.
7. Obrtniki, katerim se je dovolilo izdelovanje, potem kupčevalci, katerim se je dovolil izvoz nepreskušenih zlatih in srebrnih orodij, so dolžni hranili ta orodja v posebnih shrankah ločena od blaga
določenega za prodajanje v tuzemstvu; prav tako se delovno gradivo za nepreskušena zlata in srebrna orodja ne sme pomešati z gradivom za preskušene izdelke; kupčevalci, potem tisti obrtniki, ki imajo pro-dajalnico ločeno od izdelovalnice, ne smejo hraniti nepreskušenih orodij v prostorih, v katerih se prodajajo preskušena (puncevana) orodja na drobno.
Izdelovalci in kupčevalci so dalje dolžni pisati natančne zapiske o svojih zalogah nepreskušenih izdelkov, v katerih je vsak prirastek (z izdelovanjem ali prejemom pošiljatev) in vsak odpad (z razpošiljanjem pod uradno kontrolo ali z razbitjem) zabeležiti dne. katerega se zgodi. Ti zapiski, ki jih je po njihovi obliki in sestavi ter po načinu njihove rabe pisati po zahtevah, ki jih stavi glavni puncevalni urad iz kontrolnih ozirov, morajo dati pojasnilo o številu, vrsti in teži orodij in se morajo ujemati z izkazi, ki se po predpisih tega ukaza predložijo punce-valnemu uradu. Novo izdelana orodja je vsekakor, preden so povsem dogotovljena, vpisati v zapisek.
8. Spredaj stoječi zaukazi naj se uporabljajo tudi na izdelovanje in razpošiljanje preskušenih zlatih in srebrnih orodij, ako se naj izvažajo v carinsko inozemstvo v zmislu § 19 puncevalnega zakona, oprostivši jih uradnega puncevanja in plačila pristojbine, in se torej ne privzamejo v kon-trolnouradno preiskavo njihove čistine.
Razloček od določil, veljajočih za nepreskušene izdelke, nastopi le toliko, da se more v odstavku 2 omenjena zglasitev opraviti tudi po začetku izdelovanja, toda preden je blago izgotovljeno, in da se za take izdelke ne zahteva ločitev delovnega gradiva.
II. oddelek.
Ravnanje ob izvozu nepuncevanih (preskn-šenih ali nepreskušenih) zlatih in srebrnih orodij v carinsko inozemstvo in postopek ob zopetnem uvozu takih izdelkov.
9. Za izvoz izven carinskega ozemlja določena, po zaukazih § 19 puncevnega zakona od uradnega puncevanja in plačevanja kontrolne pristojbine izjemoma oproščena zlata in srebrna orodja je izvršiti po omenjenem mestu zakona pod kontrolo puncevnega urada.
V ta namen jih je predložiti pristojnemu pun-cevnemu uradu ali za izvršitev kontrolnega uradnega dejanja odposlanemu organu z izkazom, ki mora obsegati ime in bivališče pošiljača inadresata, vrsto in število orodij, potem njihovo čisto težo ter mejni carinski urad, čez katerega naj izstopijo, in ki se mora predložiti v dveh izvodih.
Puncevni urad, oziroma organ, ki ga odpošlje, naj izvrši v § 19 puncevnega zakona omenjena kontrolna uradna dejanja in se prepriča o tem, ali se izkaz ujema z vsebino pošiljatve. Nato je treba blago zamotati pod uradnim nadzorstvom. Tako na pošiljatvi sami kakor tudi na izkazih je oči-vidno poočititi, da je ’ pošiljatev postaviti na mejni carinski urad. Zamote je uradno zapečatiti, opremiti s tekočimi številkami in potem izročiti stranki, da jih izvozi.
Izkaze je opremiti s tekočo številko, postavljeno na pošiljatvi sami, in s potrdilom izvedbe predpisanih kontrolnih uradnih dejanj. Ako se napravijo na .orodjih znamenja istosti (odstavek 11), je na izkazih poistiniti tudi izbrano metodo po-istinjevanja. Nadalje je zabeležiti na njih rok, v katerem se mora pošiljatev postaviti na mejni carinski urad. ki ga je imenovala stranka. En izvod je izročiti stranki in ona ga naj priloži pošiljatvi. drugi izvod pa je poslati naravnost mejnemu carinskemu uradu.
Omenjena uradna dejanja se na željo stranke lahko izvršč tudi v njenih opravilnih prostorih, ako dopuščajo službene razmere kontrolnega urada. V takih primerih je treba uradu povrniti stroške, ki so združeni s pošiljanjem potrebnih organov.
V odstavku 5 razpisa c. kr. finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1866. 1. (drž. zak. št. 149) omenjenega sodelovanja puncevalnemu uradu bližnjega carinskega urada ne bodi v bodoče ob izvozu nepuncevanih zlatih in srebrnih orodij.
Mejni carinski urad mora preskusiti, ali je uradni zaporni pečat na pošiljatvi nepoškodovan, pošiljatvi priloženi ter enak: po puncevnem uradu vposlani izkaz opremiti z izstopnim potrdilom in nazadnje omenjeni izvod izkaza poslati nazaj punce-valuemu uradu.
Puncevni urad mora nadzorovati zopetni prihod izkaza ter. ali se je stranka držala stavnega
roka in, če bi stranka ravnala zoper predpise, začeti kazensko postopanje, oziroma postopati po odstavku 13 III. oddelka tega ukaza.
10.	Iz carinskega inozemstva prihajajoče po-žiljatve nepuncevanih zlatih in srebrnih orodij, ki jih stranka, oziroma spremni papirji oznamenjajo za izdelke carinskega ozemlja, ki se vračajo iz inozemstva, naj carinski urad pošlje na bližnji punce-valni urad ali na zahtevanje stranke puncevalnemu uradu, ki ga oznameni stranka.
Ako je dokazana istost uvoženih s svoječasno izvoženimi nepuncevanimi zlatimi in srebrnimi orodji in ako ni potekla doba treh let od časa izvoza, jih izroči za izvrševanje kontrole o prejemniku pošiljatve pristojni puncevni urad adresa'.u, ko je izvršil za kontrolne namene potrebne zaznamke, ako je pošiljatev naslovljena na tistega obrtnika ali kup-čevalca, ki je orodja poslal v inozemstvo.
Prejemnik mora v zmislu točke 7 tega ukaza vpisati orodja v zapisek o svojih zalogah nepresku-šenih izdelkov.
Da se doseže na puncevnem uradu odprava iz carinskega inozemstva vračajočih se nepuncevanih zlatih in srebrnih orodij po tem ravnanju, pa se mora prinesti izkaz, iz katerega je moči spoznati pošiljačevo in prejemnikovo ime in bivališče, vrsto in število orodij ter njihovo čisto težo, potem puncevni urad, ki je odpravil pošiljatev ob izvozu. Po možnosti je treba navesti tudi tekočo številko izvozne pošiljatve, iz katere izvirajo kosi.
Ta izkaz se preskusi, ali se ujema z vsebino pošiljatve, in se da v podstavo določitvi istosti ter nadaljnjim kontrolnim uradnim dejanjem. Carinsko-uradno spremno listino pošiljatve je, opremljeno s Potrdilom spoznanja, poslati carinskemu uradu nazaj, ki zaznamuje sè svoje strani na podstavi puncevalnouradnega izvida spoznanja zgolj carine prosto odpravo pošiljatve.
Ako se pa puncevnemu uradu zdi, da istost uvoženih orodij s svoječasno izvoženimi nepuncevanimi zlatimi in srebrnimi orodji ni verojetno dokazana ali ako so od časa izvoza minula več nego tri leta, se mora blago enačiti inozemskim izdelkom, torej se mora z njim ravnati po § 33 puncevnega zakona.
Enako je postopati, ako so iz inozemstva prihajajoče pošiljatve nepuncevanih zlatih in srebrnih orodij naslovljene na druge osebe nego tiste obrtnike ali kupčevalce, ki so jih izvozili.
Prestop triletnega roka, ustanovljenega za zopetni uvoz, lahko v ozira vrednih primerih iz pregleda glavni puncevni urad.
11.	Da se olajša spoznavanje tuzemskih izdelkov ob zopetnem uvozu, se uvaja, da se nepunce-vano izvažana zlata in srebrna orodja zaznamujejo z znamenjem, izražajočim njih namembo za izvoz (izvozno znamenje), ki se kakor punec udari na orodja. Izvozno znamenje namesti brezplačno punce-valni urad, oziroma pod neposrednjim uradnim nadzorstvom stranka ali njen nastavljenec. Ako je torej iz tega povoda treba poslati uradnega organa, mora stranka povrniti stroške, ki so združeni s tem. Punec vzame v takem primeru kontrolni organ zopet v hrambo vsakikrat. ko je dovršil oznamenilo.
Na zahtevanje stranke se ne napravi izvozno znamenje. Da se pa omogoči identifikovanje ob zopetnem uvozu, se lahko o priliki izvoza izvoznemu izkazu priloži natančen popis, eventualno risba ali fotografska slika orodij ali se lahko po mnenju glavnega puncevnega urada izjemoma pripusti tudi naprava drugih znamenj istosti na nepuncevano izvažanih orodjih (na primer svinčeni pečati) ter uporaba drugih namenu primernih metod identi-fikovanja.
III. oddelek.
Obča določila.
12.	V tem ukazu puncevnim uradom odka-zana opravila se lahko z odobrilom finančnega ministrstva docela ali deloma izročč puncevališčem ali tudi drugim uradom ali organom; v takih primerih delegovanja se naznani stranki urad, ki naj izvršuje kontrolo čez njo.
13.	Prestopki predpisov tega ukaza se kaznujejo, če so kazniv učin po puncevnem zakonu, po kazenskih določilih cesarskega ukaza z dne 26. maja 1866. 1. (drž. zak. št. 75), ako pa za uvedbo kazen-
(SloTonlsoh.)
225
skega uradovanja po puncevnem zakonu ni dan povod, jih kaznuje glavni puncevni urad s kaznimi zaradi nereda v znesku 2 do 200 K.
S pogoji, navedenimi v odstavku 1, se postopa končno tako, da se odtegne dovolilo za izdelovanje nepreskušenih zlatih in srebrnih orodij, oziroma za izvozno trgovino s takimi izdelki.
14.	Zoper vse odredbe puncevnih uradov ali kontrolnih organov, ki se izdadö na podstavi Lega ukaza, je odprta pritožba na glavni puncevni |
urad, zoper odločbe tega oblastva pa pritožba na c. kr. finančno ministrstvo.
15. Ta ukaz dobi moč s 1. dnem januarja 1907. 1. Ukrepi točke 5 razpisa c. kr. finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1866. 1. (drž. zak. št. 149) in ukaza z dne 11. februarja 1905. 1. (drž. zak. št. 21), ki se ne strinjajo z določili tega ukaza, izgubé moč.
Korj'towski s. r.