roShdnft ph&n» * gotovinL Leto XI., št. 215 Liubljana, sreda 17* septembra 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knaflieva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, PreSer. nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub. Ijana št 11.842; Praha čislo 78 180: Wien št 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din« za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 te 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefou št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Izjave dr. Curtiusa na skupščini DN Govor italijanskega delegata — Nemški zunanji minister o problemih Društva narodov - Nemčija za vzajemno sodelovanje evropskih držav Ženeva, 16. septembra, s. Zadnji dan debate skupščine Društva narodov o poročilu generalnega tajnika se je pričel z govorom italijanskega delegata Scialoje, ki ,1e označil razorožitev kot eno najvažnejših nalog Društva narodov ter poudarjal, da se s smernicami, ki jih je obrazložil Henderson, italijanska vlada popolnoma strinja. Govoreč o panevropskem vprašanju je Izrazil načelni sporazum Italije s tesnim sodelovanjem evropskih držav, svaril pa je pred tem, da bi se gotovi problemi, ki so v resnici splošnega značaja, smatrali za evropsice in na tej podlagi zgradil nov sistem. Živahno pozdravljen je nato stopil na govorniško tribuno nemški zunanji minister rfr. Curtius, ki je dejal med drugim, da je celotni mednarodni razvoj prinesel Nemčiji marsikatero razočaranje, vendar pa more ugotoviti, da je načelno stališče Nemčije napram Društvu narodov slej ko pred do-rela pozitivno. Trdni sklep, da se odstrani vsaka misel na vojno, zasluži na drugi strani, da se namesto vojne najdejo in uporabijo druga sredstva za rešitev sedanjih ali novih problemov, ki bi se pojavili. Društvo ■narodov in njegov pakt morata biti obenem trdna in široka podlaga ter se morata uporabljati učinkujoče in odločno, da se bodo rešile vse možnosti in zagotovila mirna rešitev tudi v težkih in resnin položajih. V zvezi s tem je razorožitev. Na obrazlo-žpnja, ki so jih že štiri leta tukaj podajale nemške delegacije, niso sledila odločilna dejanja. Strinjati se moram predvsem n popolni nemožnosti tega položaja ter smatram samoobsebi umevno, da se bo raa-orožitvena konferenca končno sestala prihodnje leto. Pričakujemo pravično varnost vseh držav upoštevajoč rešitev, je naglašal dr. Curtius, občutno zmanjšanje oboro-fevanje, od prve razorožitvene konference pa nadaljne korake za razorožitev v kratkih etapah. Nadaljnji problem, ki mu pripisuje nemška vlada velik pomen, je manjšinsko vpra-famje. Smatram za potrebno, da skupščina Društva narodov ne sme še dalje enostavno čakati na nadaljnji razvoj, temveč rse že sedaj in v bodočnosti bavi z ureditvijo tega vprašanja V komisiji je podana prilika, da se zavzame stališče k sopamezn. točfem zščite manjšin, zlasti glede na postopanje o predloženih peticijah. Pri postopanju z manjšinskim vprašanjem ne gre ra kake posebne interese, temveč za važen element jamstva miru. Dr. Curtius je nato priznavajoč omenil prizadevanje Brianda za evropsko sodelovanje ter je v svojih nadaljnjih izvajanjih prešel na gospodarska vprašanja in na vprašanja splošne gospodarske depresije. Predlog tk evropsko kooperacijo prihaja ob pravem ^asn zlasti na gospodarskem polju. Nemška vlada je pripravljena z največjo natančnostjo proučiti vse tozadevne predloge ter-aktivno sodelovati pri vseh delih. Gre za to, da se zaključi dolga doba evropske gospodarske zgodovine, ki jo je označevala borba vseh proti vsem. Govor dr. Curtiusa so živahno aklamirall. Na popoldanski seji ie izjavil poljski zunanji minister Zale ski, da se je treba najprej sporazumeti o nekaterih temeljnih političnih vprašanjih, preden se ustvari evropska unija, zlasti o tem, da se morajo regijonalne skupnosti smatrati kot del Društva narodov in da te skupine svečano priznajo obveznost statutov Društva narodov za zaščito teritoriialne integritete s tem. da se odrečejo napadov in vojn in da se vsi spori rešijo na miren način. Glede na gospodarsko vprašanje, predvsem glede na agrarno krizo, ki bi se dala odstraniti z regiionaHzacijo, je avstrijski zvezni kancelar stavil zanimive predloge. V lem smislu so bili storjeni tudi sklepi varšavske konference. Rumunski zunanji minister M i r o n e -s c u je predvsem govoril o vprašanju razorožitve in varnosti. Zlasti se mora zahtevati čim hitrejša stvarna razorožitev. Pri tem se mora upoštevati posebno stališče držav, ki niso članice Društva narodov, in možnost kontrole tajnega oboroževanja. Zahtevati se mora nadalje moralična razorožitev z učinkujočim pobijanjem šovinističnih hujskarij in aktivno propagando Društva narodov ter končno gospodarska razorožitev. Mironescu je končal svoj govor z odgovorom grofu Apponyju ter ie izjavil, da delujejo vse države za mir, toda za mir na podlagi pogodb iz 1. 1919. Drugačen mir je nemogoč. Komisija za panevropsko vprašanje ženeva, 16. septembra č. O vprašanju evropske unije se je večina evropskih delegacij zedinila, da se v posebni komisiji za proučevanje tega vprašanja sestanejo delegacije dne 27. t. m. Proti predlogu, da bi se kot opazovalke pripustile na konferenco delegacije držav drugih kontinentov, je protestirala nemška delegacija, češ, da bi bili s tem ustvarjeni dve ketagoriji članic Društva narodov. Sedaj se vrše pogajanja, da bi se prenesle te razprave morda v 6. komisijo, kakor je predlagala Velika Britanija, oziroma v komisijo, določeno za ta vprašanja ad hoc, kakor je predlagala Francija. Ženeva, 16. septembra p. V krogih Društva narodov se je pričakovalo, da bo danes ali najkasneje jutri dopoldne rešeno pred skupščino Društva narodov vprašanje Panevrope. Predlog dr. Marinkoviča, naj se takoj sestavi komisija, ki bo podala konkretne predloge skupščini o sestavi odbora za proučevanje te zadeve, je dobil odobrenje večine delegacij. Splošno se pričakuje, da bo delegacija ene ali druge Franciji prijateljske države, morda Poljske, predložila resolucijo o ustanovitvi te komisije. Briand, Henderson in Curtius med novinarji Ženeva, 16. septembra s. Organizacija pri Društvu narodov akreditiranih novinar' jev je priredila danes svoj tradicionalni zajtrk, ki so se ga udeležili predsednik skupščine DN in večina glavnih delegatov. Dr. Curtius, Henderson in Briand so imeli nagovore, v katerih so deloma v humori-stični, deloma v resni obliki govorili o političnem položaju. Dr. Curtius je govoril o sintezi nacionalne zavesti in o čutu mednarodne odgovornosti. Vsak delegat ima dolžnost vzpostaviti notranjo harmonijo med tema dvema tečajema. Na tej podlagi se mora delati za mirovno delo sveta. Henderson se je bavil s časopisnimi komentarji svojega znanega razorožitvenega govora ter je izjavil, da obstojajo med njim in Briandom le diference v mišljenju o potih, ne pa o ciljih. Briand je v odgovoru angleškemu in nemškemu zunanjemu ministru govoril o problemu mira. Spominjal se je očitno ganjen pokojnega dr. Stresemanna. Med njim in pokojnim nemškim državnikom je obstojala odkritosrčna medsebojna naklonjenost in sta govorila popolnoma odkrito o medsebojnih skrbeh. Oba sta bila prežeta z mislijo, da je najboljša zaščita evropskega miru sporazum med Francijo in Nemčijo. Angleško-ltalijanskl sporazum o Sredozemskem morju Dogovor med angleškim mornariškim ministrom in italijanskim zunanjim ministrom — Angleške koncesije Rumuniji Pariz, 16. septembra d. »Chicago Tribune« objavlja senzacionalne informacije o razgovorih, ki so se nedavno vršili med prvim lordom admiralitete Alexandrom in italijanskim zunanjim ministrom Grandi-lem. Razgovori so se tikali predvsem pomorskih vprašanj v Sredozemskem morju. Anglija pripisuje Franciji krivdo za neuspeh londonske razorožitvene konference. Italija se zaradi francoske vojne mornarice v Sredozemskem morju zelo vznemirja in kakor znano so ostala vsa dosedanja pogajanja med Francijo in Italijo glede na to vprašanje brezuspešna. Med Anglijo in Italijo je prišlo po informacijah »Chicago Tribune« do sporazuma, ki jamči Italiji njene pozicije v Sredozemskem morju. V Parizu je ta vest zbudila razumljivo vznemirjenje, ker smatrajo, da je Anglija s tem sporazumom direktno podprla italijanske zahteve po pariteti italijanske in francoske vojne mornarice. Kakor se zatrjuje, je Italija na drugi strani pristala na to, da izpremeni svojo dosedanjo zunanjo politiko ter se pridruži tesnejšemu sodelovanju z Društvom narodov. Pri tem sporazumu je po angleških Informacijah angažirana tudi Rumunija, ki je dobila za to gospodarske koncesije. Anglija je baje pristala na to, da prevzame večji del rumunske petrolejske produkcije, s čimer so obenem rešene največje finančne težave Rumunjje. Za protiuslugo bo Rumunija zaposlila angleške ladjedelnice z naročili vojnih ladij in z zgradbo nove ladjedelnice ob črnem morju. Italija se je tudi obvezala, da odstopi an- gleškim paroplovnim družbam del svojega plovnega tovora in zastavi svoj vpliv v Turčiji in Aziji v korist angleških interesov. V pariških diplomatskih krogih doslej še nimajo oficielnih potrdil teh informacij, smatrajo jih pa za dokaj verjetne in možne, ker je znano, da se je Italija že dalj časa potegovala za tak aranžman v pričakovanju, da si bo na ta način ojačila svoj položaj v Sredozemskem morju in svoje stališče do Francije. Ženeva, 16. septembra d. Briand in Scia-loja sta imela razgovore o ureditvi spora zaradi paritete francoske in italijanske mornarice na Sredozemskem morju. Kakor se čuje, se mornariška pogajanja med italijansko in francosko delegacijo na pobudo angleškega zunanjega ministra Henderso-na živahno nadaljujejo. Henderson je imel že več razgovorov z Briandom o tej zadevi ter je imel včeraj ponovno daljši razgovor s francoskim zunanjim ministrom ob udeležbi članov angleške in francoske delegacije. Baje gre za francoski predlog, po katerem naj bi Francija in Italija v soglasju s tretjim delom londonske pogodbe zmanjšali svoji brodovji do 1. 1936. po kategorijah. HINDENBURG PROTI HITLER JE VCEM? Poskusi za obnovo velike koalicije brez ekstremstih strank — Novo vlado bo sestavil najbrž socijalni demokrat — Silen vtis volitev po vsej Evropi Cenzura v Španiji odpravljena Madrid, 15. septembra. Jutri bo v Španiji odpravljena časopisna cenzura, ki je trajaSt 7 let. Berlin, 16. septembra, r. Takoj, ko le bil znan oflcijelni rezultat, je predsednik republike Hindenburg pozval kancelarja Bnkiinga na razgovor. Zatrjuje se, da se ie Hindenburg izjav?! proti sodelovanju narodnih socijalistov v vladi in da se bo Briining sedaj razgovarjal z meščanskimi strankami in socijalnimi demokrati o možnosti sestive vlaJe »velike koalicije«. Politični krogi tega poskusa ne presojajo preveč optimistično, Briming je tudi osebno izgubil mnogo na avtoriteti, ker je navzlic svarilom Mudi. ki so poznali pravo razpoloženje naroda, izsilil nove volitve v nadi, da bo svojo vladno koalicijo ojačil. Njegovi računi so bili povsem pogrešeni in izid volitev je tudi osebno za Briininga velika blama-ža. Posvetovanja vlade Berlin, 16. septembra, s. Državni kabinet je danes razpravljal o novonasta-lem političnem položaju. Soglasno obstoja mnenje, naj državna vlada svoj program za stvarno rešitev gospodarskih, finančnih in socijalno-političnib nalog, pospeši čim bol], da se bodo mogli tozadevni predlogi predložiti državnemu zboru. V vladi zastopane stranke so odločene storiti vse, da se prepreči perturbaciia notranjega razvoja države in njene mednarodne politike. S tem je rečeno, da današnje vladne stranke odklanjajo sodelovanje z narodnimi socijalisti ter so za koalicijo s socijalnimi demokrati. Berlin, 16. septembra, r. Raznašajo se vesti, da je Hindenburg pristal na to, da socialno-demokratski pruski min. predsednik Braun poskusi sestaviti novo vlado, v kateri bi bil Briining zunanji minister. Braun je izjavil novinarjem: Hitlerjevi fašisti ne bodo imeli prilike delati svoje eksperimente v vladi. Našla se bo koalicija treznih strank. Vodja nemške ljudske stranke Scholz, ki se je za časa volitev zelo desničarsko orijentirala, se je danes s posebnim poudarkom izrekel proti vsakemu eksperimentu s hitlerjevci, ker bi se tako mogla izzvati katastrofa, ki je Nemčija ne bi mogla prenesti. Državni kancler Briining je o sklepih vlade obvestil predsednika republike. Zatrjuje se, da Hindenburg te sklepe odobrava. Kabinet Briining ostane na krmilu do sestanka državnega zbora. Uradni rezultat volitev Berlin, 16. septembra. AA. Po uradni statistiki bo sestavljen novi državni zbor tako-le: socijalisti 143, narodni socijalisti 107, komunisti 76, centrumaši 68, nacijonalci 41, ljudska stranka 29, gospodarska stranka 23, državna stranka 20, bavarska ljudska stranka 19, agrarci 18, kršč. socijalisti 14, kmečka stranka 6, konservativci 5, desničarska ljudska stranka 3, poljedelska zveza 3. Skupaj bo štel novi državni zbor 575 poslancev. Vtis v Jugoslaviji Beograd, 16. septembra. M. Beograjski in ves jugoslovenski tisk posveča novonastali situaciji v Nemčiji obširne komentarje. Listi soglašajo v sodbi, da so nedeljske volitve ustvarile v Nemčiji docela nov položaj, ki ni ugoden ne za Nemčijo in še manj za mir v Evropi. Neugoden vpliv na Francijo Pariz, 16. septembra. 1. Vsi listi se obširno bavijo z rezultati nemških volitev ter jih po večini prav pesimistično presojajo. Desničarski krogi razvijajo živahno agitacijo proti Briandovi »popustljivosti« napram Nemčiji, češ, da jo nemški narod kvitira z novimi sovražnimi naklepi. Francija da je dala iz rok vse garancije za varnost svojih granic, Nemčija pa postaja vedno opasnej-ša. Ni dvoma, da agitacija nacijonalistov pada na rodovitna tla in da ustvarja Brian-du precejšnje težkoče na domačih tleh. Mnogi listi pri tej priliki naštevajo, kako ima Nemčija tajne pogodbe s sovjetsko Rusijo, na katere teritoriju si je izgradil* ogromno vojno industrijo, ki že danes daje vojnega materijala za ogromno armado. Nemčija na razpotju Berlin, 16. septembra, d. Izid nemških volitev pomenja brez dvoma poraz Brunin-gove vlade, ki je razpustila parlament, da bi svojo vladno koalicijo v prejšnjem parlamentu izpremenila iz manjšine v večino. Njena koalicija pa je izšla iz volitev poražena in v novem državnem zboru more Brfl-ningova vlada računati le s 180 glasovi od 575. V takih razmerah je nemogoče, da bi Briiningov kabinet mogel še nadalje obstati kot manjšinska vlada, čeprav bi nastopali socijalni demokrati nevtralno in bi ga v gotovih slučajih celo podpirali. Kakor pa se zdi, tudi Briining ne misli na tako rešitev nastale krize. Domnevajo, da bo predvsem povabil socijalne demokrate v vladno koalicijo in skušal tako izpremeniti svoj manjšinski kabinet v vlado velike koalicije. Ta vlada bi imela v novem parlamentu večino, če bi se ji pridružila poleg nemške ljudske stranke tudi gospodarska stranka, ki v zadnji veliki koaliciji ni sodelovala. Koalicija socijalnih demokratov, centra, nemške ljudske stranke, državne stranke, gospodarske stranke in bavarske ljudske stranke bi razpolagala s 301 glasom proti 272 glasovom opozicije. Toda med socijalnimi demokrati in meščanskimi strankami so diference jako globoke in je sestava take vlade — bodisi že pod Bruningom ali pa pod socijalnim demokratom Braunom — jako dvomljiva. Desničarski politiki priporočajo osnovanje desničarskega bloka, ki naj bi obstojal iz narodnih socijalistov, hugenbergovcev, nemških nacijonalcev in konzervativnih razcepljenih strank, ki so se ločile od nemško-nacijonalne stranke v protestu proti Hugen-bergovi politiki. Ta blok bi seveda imel le tedaj večino, če bi se mu pridružila centrum in bavarska ljudska stranka. Razpolagal bi s 307 glasovi proti 266. Centrumaši dosedaj odklanjajo sodelovanje s Hugen- bergom in narodnimi socijalistL V nemški javnosti narašča vznemirjenjei Vedno bolj prodira zavest nevarnosti, ki preti nemški republiki od radikalnih struj. Novi državni zbor se bo sestal 13. oktobra in šele takrat se bodo pričela formalna pogajanja za sestavo nove vlade. Poljska sodba Varšava, 16. septembra g. Polisflri »!sfi izjavljajo soglasno, da je uspeh narodnih socialistov pri volitvah v Nemčiji zelo kompliciral položaj v nemški državi V novem državnem zboru se bo 200 ali še več poslancev borilo proti mirovnim pogodbam ter delalo za revizijo meja. Nemčija se je z zadnjimi volitvami odstranila od smernic Stresemannove politike. Izgledi za pokret Panevrope sedaj nikakor niso ugodni. Izgredi v berlinskem občinskem svetu Spopadi narodnih socialistov in komunistov — Narodni socialisti so zahtevali razpust občinskega svita in pruskega deželnega zbora Berlin, 16. septembra g. Narodni socialisti in komunisti so imeli danes v berlin- skem občinskem svetu svoj veliki dan. Narodni socialisti so vložili nujen predlog, ki poziva občinske svet, naj se razpusti, ker po svoji sestavi ne odgovarja več volji naroda. Nadalje so narodni socialisti predložili nujen predlog, naj bi občinski svet kot največje prusko občinsko zastopstvo pozval pruski deželni zbor, naj se razpusti in naj pruska vlada odstopi. Ker je Lilo računati, da bodo ti predlogi odklonilni, in so se pričakovali nemiri narodnih socialistov, je bilo v poslopju magistrata vse polno stražnikov. Komunisti pa niso čakali na Izgrede narodnih socijalistov, temveč so takoj pričeli razgrajati. Predlagali so, naj občinski svet ukine za mesto Berlin naredbo Bruningove-ga kabineta o zasilnih davkih. Ker je večina odklonila ta predlog, so se pričeli izgredi. Komunisti so vzklikali proti vladi in proti socijalnim demokratom ter pričeli metati po dvorani spise in druge predmete. Nastal je velik nemir. Ker je bila vsaka razprava nemogoča, je predsednik prekinil sejo. Seja se je zaključila s tem, da so komunisti peli internacijonalo, narodni socijalisti pa vzklikali: »Nemčija, zbudi se!< Jugoslavija je brezpogojno za Panevropo Pomembna izjava zunanjega ministra dr. Marinkoviča dopisniku dunajskega lista v Ženevi Dunaj, 16. septembra, d. Današnje »Neue Fre5e Presse« objavljajo razgovor svojega ženevskega poročevalca z jugoslovenskim ministrom dr. Marinko-vičem, ki je med drugim dejal: »Tokratno zasedanje Društva narodov dela v splošnem vtis velike nervoz-nosti in vznemirjenja. Vse čuti, da je vprašanje Panevrope edino vprašanje, ki zanima široko javnost, nihče pa ne ve, kako naj se ta problem reši. Vsaka odgoditev bi se smatrala za napako in zato tudi nihče noče prevzeti nase rizika in odgovornosti. Evropske delegacije so se tem težkočam izognile na ta način, da so spravile zadevo pred plenarno konferenco, kakor je bilo v ostalem to tudi njihova dolžnost. Toda na plenarni konferenci se mora o tem problemu rešiti razprava in konferenca mora priti glede tega na čisto. V Jugoslaviji je mnenje glede tega vprašanja dokaj enostavno. Mi se brez pomisleka in brez vsakega pridržka zavzemamo za uresničenje evropske državne zveze in le želimo, da bi bil v tem pogledu storjen ne samo prvi, marveč tudi drugi korak. Ne stavimo nika-kih pogojev in takih tudi ne dopuščamo. Izvesti le začasno nov red odnoša-iev med državami, bi se reklo spremeniti idejo v utopijo. Izboljšanje obstoječega reda in sistema in poprava morebitnih nepravičnosti bi bili priporočlii-vejši pozneje, ne pa pred Izvedbo osnovne ideje. Vsi oni, ki stavijo to zahtevo kot pogoj za vsak poskus nove organizacije za tesnejše sodelovanje evropskih narodov, dokazujejo s tem le pomanjkanje zaupanja v bodočnost in v celokupno delovanje ženevske institucije.« Politična napetost na Poljskem Krvavi spopadi na shodih — Aretacije na veliko — Zarota Ukrajincev. v Lvovu Varšava, 16. septembra g. Pri nedeljskih demonstracijah sta bili dve osebi ubiti. Število ranjenih znaša približno J00. Aretiranih je bilo približno 1000 oseb. Vsi opozioiiski listi so razburjeni zaradi postopanja policije ter izjavljajo, da je policije editna kriva, da je prišlo do krvavih izgredov, ker je nastopala brutalno in brez potrebe rabila orožje. Varšava,. 16. septembra s. Voditeflji levičarskih in centrumaških strank odklanjajo v izjavi vsako odgovornost za krvave spopade, do katerih je prišk) v nedeljo zvečer. Kakor se naknadno doznava, je bil v nedeljo aretiran poslanec radikalne 1'tid-ske stranke Noszek. Od skoraj 1000 are-tirancev, od katerih odpade približno 300 na Varšavo, je bilo le majhno število izpuščenih na svobodo. Vsi ostali ostanejo še nadalje v zaporih. Varšava, 16. septembra s. V Zabierzu »e je včeraj vršila prva volilna skupščina vsepoljske monarhistične organizacije, na kateri je prišlo do velikih nemirov. Po živahni debati je prišlo med monarhisti do pretepa in je morala intervenirati policija, ki je aretirala več udeležencev. Med rro-gramatičnim govorom predsednika so postavili na govorniško tribuno v kraljevsko obleko oblečenega moža, ki je imel nagovor na zboroval ce. Pseudokralja pa so zborovala odstranili s tribune ter ga pretepli. Policija je morala izprazniti dvorano. Lvov, 16. septembra g. Politična policija je odkrila novo ukrajinsko zaroto, ki je imela namen razstreliti umetniški paviljon na lvovskem vzhodnem velesejmu. Dosiej je bOo aretiranih pet Ukrajincev. Mešane pošiljke v mednarodnem prometu Beograd, 16. septembra AA. Generalna direkcija državnih železnic je obvestila gospodarske organizacije o izpopolnitvi mednarodne konvencije o blagovnem prometu na železnicah: V blagovnem prometu med Madžarsko, Avstrijo, Nemčijo, češkoslovaško in Jugoslavije niso potrebni tovorni listi za predmete, ki se po določbah te konvencije smejo utovarjati z drugim blagom, to se pravi, da se lahko naloži v isti voz tudi drugo blago. V primeru, da so ti predmeti naloženi v isti roz z drugim blagom, je treba v skupnem tovornem listu te predmete posebej navesti s pristavkom »Pogojno dovoljeno!« Samomor dunajske igralke Dunaj, 16. Septembra AA. Danes dopoldne so našli mrtvo v njenem stanovanju igralko Margaretto Kepke. Zastrupila se je s plinom. Iz pisem, ki jih je zapustila, ni mogoče razbrati vzroka samomora. Nadvojvoda Albreht izstopi iz rhnSko-katoliške cerkve Budimpešta, 16. septembra. »Regelli Uj-szag« objavlja senzacionalno vest, da namerava bivši avstrijski nadvojvoda Albreht izstopiti iz rimsko-katoliške cerkve ter prestopiti v staro-katoliško. Kot vzrok tega koraka Habsburžana, člana najbolj katoliške dinastije, navaja list nedavno ženitev nadvojvode Albrehta, ki jo nočejo priznati. Cerkev namreč noče izreči ločitve njegovega prejšnjega zakona, zaradi česar smatrajo tudi njegovo nedavno izvršeno poroko za neveljavno. Konferenca tvornic umetnih gnojil Beograd, 16. septembra AA. Koncem tega meseca bo v Beogradu konferenca zastopnikov tvornic umetnih gnojil iz vse države. Na konferenci bodo. sodelovali tudi predstavniki ministrstva za poljedelstvo. Na dnevnem redu bodo vprašanja o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil. Trst in Bazovica še vedno vznemirjata svet Ogorčenje češkoslovaških legijonarjev, ki so se borili v vrstah italijanske armade - Značilen komentar vodilnega nemškega finančnega lista Kljub nemškim volitvam, ki so pritegnile na sebe pozornost vse Evrope, se evropsko časopisje še vedno bavi s tržaško tragedijo in še bolj z vzroki, ki so dovedli do nje. Vsi listi soglašajo v sodbi, da pade vsa krivda na fašistično zatiranje jugoslovenske narodne manjšine in v obsodbi metod, s katerimi hoče fašizem zatreti odpor te manjšine. Italijanski protest tudi v Grčiji Atene, 16. septembra. A A. Italijanski odpravnik poslov je protestiral pri grški vladi proti pisanju grškega tiska o tržaškem procesu. Zastopnik ministra zunanjih zadev je izjavil italijanskemu odpravniku poslov, da je grški tisk svoboden in neodvisen, zato da ne more nanj vplivati. čsl. legijonarji vračajo italijanska odlikovanja Praga, 16. septembra, d. Ponedeljkov list »Češkega Slova«, organa, ki ima ozke zve« ze s čsl. zunanjim ministrstvom, poroča: »Italijanski fašistični tisk nadaljuje s svo« jo odurno pisavo proti Slovanstvu. Moral bi si biti svest, da je italijanska kraljica Jelena tudi čisto slovanske krvi in da se vsled tega pretaka tudi v žilah bodočega italijanskega kralja Umberta vsaj pol slo« vanske kri. Torej že z ozirom na lastno dinastijo bi moral biti italijanski tisk ob« zirnejši, kadar piše o Slovanih.« Nato nadaljuje list: »Fašistična justifi« kacija štirih Jugoslovenov, ki izziva ogor« čenje vsega sveta, je izzvala razumljivo ogorčenje tudi pri čsl. legionarjih, ki so se borili v vrstah italijanske armade. Jav« ljajo nam, da so se mnogi čsl. legijonarji odrekli italijanskim vojnim odlikovanjem in da jih vračajo italijanskemu poslaništvu. Po naših informacijah Čsl. legionarska or« ganizacija svojim članom ne priporoča te« ga postopanja, ker smatra, da italijanska odlikovanja čsl. legijonarjem niso bila po« deljena od fašistov, temveč od predstav« nikov italijanskega naroda, ki z današnji« mi vlastodržci nimajo nič skupnega. Res je. da je treba razlikovati med italij^n« skim narodom in sedanjim fašističnim re« *imom, ki je le prehodnega značaja. Trst kliče Evropo Berlin, 16. septembra M. Organ nemških finančnih krogov »Der Borsenkurier« objavlja pod naslovom »Evropa gre po poti, ki vodi k drugemu Sarajevu«, daljši članek, v katerem se bavi z ozadjem tržaškega procesa in obširno opisuje preganjanje jugoslovenske manjšine v Italiji. Podrobno našteva, kaj vse so tekom zadnjih let počeli fašisti z jugoslovensko narodno manjšino, ki je danes docela brezpravna raja. »Ni čuda,« pravi list, »da danes jugoslovenska narodna manjšina ni osamljena, ko vidi v tržaških žrtvah svoje mučenike. Iz tržaškega procesa bi bil lahko nastal nov svetovni požar. Če bo Italija nadaljevala v tej smeri, se kaj lahko zgodi, da pridemo do drugega Sarajeva. Evropa hodi po nevarnih potih in mednarodna javnost se bo morala prej ali slej zganiti, ker bodo sicer zatirani morali z orožjem v roki braniti svoje naravne pravice. Kaj bi to pomenilo, o tem si ni nihče v dvomu: nova svetovna vojna bi bila neizogibna. Dogodki v Trstu morajo biti za Evropo resen opomin.« Ruska lekcija fašistom V Parizu izhajajoči ruski list »Rossiia i Slavianstvo« je priobčil v svoji zadnji številki (94.) pod naslovom »Tržaške usmrtitve« članek, v katerem izvaja: Tragični dogodki v Trstu so vzbudili zanimanje vsega slovanskega — da, ne samo slovanskega — javnega mnenja za usodo slovanske manjšine v Italiji V št. 68. našega lista smo priobčili vtise holandske pisateljice Backer van Bosse, ki je lansko jesen poselila Primorje. »Italijanska država, — je zapisala Backer van Bosse — izvaja, sistematično zatirajoč in iztrebljajoč svoje narodnostne manjšine politiko, ki ogroža evropski mir.« Sedaj, ko je politika zatiranja, ki io je svet dolgo trpel brez odpora, povzročila proti Italiji pokret herojskega protesta, o katerem je svet izvedel šele iz obtožnic v tržaškem procesu in iz razjarjenih člankov fašističnega časopisja, sedaj skuša italijanska viada s krutimi procesi zadušiti oni pokret, ki ga je sama povzročila. Ako torej verjamemo poročilom fašističnih listov, ako je res, da slovanska mladina v Primorju požiga italijanske šole, meče bombe v italijanske klube in pripravlja atentate na Mussolinija, se vprašujemo: Zakaj se vse to godi? »Popolo d' ItaP.a« piše, napadajoč Slovence, o njihovi lojalnosti napram avstrijski vladi in pripominja istočasna, da so ti isti Slovenci hoteli svoječasno iti v boj za Benečansko republiko proti Napoleonu. Kako spričevalo izdaja, tega se menda sam ne zaveda, fašistični oficijoz italijanskemu režimu' Kaj vse so morali zagrešiti nad temi ljudmi, da Je to tako mirno in zakonom se pokoreče ljudstvo, kakršni so primorski Slovani, prišlo v obupni položaj, da je poseglo po orožju terorističnih aktov! »Ne smete živeti!« — tako govori manjšinam italijanska vlada. »■Popolo d'Italia« piše o »neobstoječi slovenski narodnosti«, o ljudeh »brez kulture, brez nacijonalno.-;>Tba 4. Poučevalo se bo 3 ure tedensko. Dnevi in ure po dogovoru. u— Starejši bratje Sokola I na Taboru bodo pričeli s telovadbo v sredo 17. t m. ob 20. Redna telovadba itarejših bratov bo vsako sredo in vsak petek od 20. do 21. u—V počaščenje spomina pokojnega re-stavraterja g. Franca Bučarja je daroval g. B. Motoh, trgovec s kavo na Vodnikovem trgu št. 5 100 Din za vojne vdove in sirote. Srčna hvala! Denar je dvigniti v upravi »Jutra«. u— Merkurjevl večerni učni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorik) ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom večerne tečaje v Trgovskem domu (poslopje gre- Dr. Lttdovik Zalar ZOPET REDNO ORDINIRA LJUBLJANA, Sv. Petra c. 2. Tel. S003 13062 ZNATNO ZNIŽANE CENE Zdrava, živahna in vesela deca so ideal vsake matere. Da to dose- žete, dajte svojim otrokom vsako jutro in popoldne 2—3 žličice OVOMMT na mleku i 156 Velika škatla Din 56, srednja škatla Din 32, mala škatla Din 16. Sodna prodaja premičnin* V izvršilnih zadevah proti grofu Szapa-Tju glasom sodnijskega sklepa E 231—30 se bo vršila i 8. t. m. naprej do 80. novembra vsak četrtek, petek in soboto v gradu v Murski Soboti sodna prodaja premičnin iz proste roke. 13060 CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C Kupujte samo PENKALA BATERIJE ker eor€ naldaJJe! 300 OBOICDICDBCDBCDIOBCDBOIC Lahkomiselnost se maSčufe Ako pri nakupu mila ne zaBtevate izrecno Paracelsus lahkega mila sa otroke, tedaj škodite zdravju svojega otroka. — Tudi za sebe kupujte samo Paracelsus lilijino mlečno milo, pa bo Vaša koža tako nežna kot otroška. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijab. Paracelsus k. d., Zagreb 3. 287/4 mfjalne 9o!e) za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bosta letos vodila zopet v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni, Gradišče 17-1, med 10. in 12. dopoldne in 3. do 5. popoldne V sobotah popoldne se ne uradu je. u— Razni učni tečaji. Začetiiški in nadaljevalni privatni tečaj nemščine za šolsko mladino. Po dvakrat na teden. Mesečna učnina v oddelku A 40 Din, v oddelku B 20 Din (v A bo več učencev). Vpisnine ni, pač pa je pri vpisu treba plačati učnino za prvi mesec. Siromašni lahko prosijo za popust in je tako prošnjo treba prinesti s seboj. Privatni večerni tečaji za računstvo, knjigovodstvo, spis.ie, slovenščino in tuie jezike. Učnina 40 Din mesečno. Slovenski tečaj za izbražence, ki čutijo potrebo po temeljitejšem znanju slovenskega jezika, se namerava otvoriti. Prijave in vpisovanje za vse te tečaje 17. t. m. od 17. d"o 18. v čakalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti (glavna veža, desno). Tam dobite tudi vsa pojasnila. u— Brusači, ki niso brusačl. Na Krekovem trgu se je namestil brusač Jože Čuden, ki brusi škarje, nože in take reči, ki mu jih donašajo naše gospodinje. V zadnjem času pa ie dobil imenovani več pritožb, češ, da hodijo njegovi ljudje tudi po hišah, kier pobirajo škarje in nože za brušenje, ki pa jih potem gospodinje ne dobe več nazai. Čuden pa je pojasnil oškodo-vankam, da je zadeva čisto drugačna. Pojavili so se namreč sleparji, med njimi tudi neka ženska, ki se celo predstavlja za njegovo ženo, ter sleparijo gospodinje za škarje in nože pod pretvezo, da nosijo vse te reči k Cudnu, kar pa seveda ni res. Čuden nas je naprosil, naj objavimo, da sprejema vse predmete za brušenje le on sam, in sicer na Krekovem trgu ali pa v stano vanju v hiši št. 3 na imenovanem trgu. Sleparje pa naj gospodinje izroče v bodoče prvemu stražniku u— »Saniokolničar.« Na I3!eiweisovt cesti je včeraj ponoči ustavil stražnik 47-letnega Antona Pirca, doma iz Rafolč, ki ie bil že dalie časa zasledovan zaradi raznih nepoštenih dejanj. Pire se je hotel stražniku skriti, a mu namen ni uspel. Stražnik Je bil urnejšl in je moža aretiral. Na policiji je Pire izpovedal, da je v po slednjem času kradel le samokolnice, ki jih je nato prodajal raznim gospodarjem, najraje v okolici mesta. Priznal je okrog sedem tatvin samokolnic, ki jih je deloma pokradel v Rožni dolini, v Trnovem in v Šiški. Pirca so po priznanju izročili sodišču. u— Kolesa kradejo. Trgovski potnfk Rudolf J., stanujoč v Hrenovi ulici 12, se je zamudil v ponedeljek zvečer dalje časa na veseličnem prostoru velesejmišča. Imel je s seboj kolo, ki ga je prislonil na steno bara, sam pa je stopil notri. J. se je kmahi vrnrl, vendar pa kolesa ni več našel na mestu. Priliko je izrabil neznan tat, ki je s kolesom pobegnil. Kolo je bik) črno ple-skano, znamke »N. K. C.« s tovarniško številko 65 3046, vredno 900 Din. — Izposoje-valki koles Ani Mrzlikarjevi na Glincah so neznanci odpeljali te dni kar tri kolesa. — Staro, obrabljeno, zeleno pleskano kolo, vredno okrog 400 Din Je odpeljal predvčerajšnjim neznan »kolesar« tudi kleparskemu pomočniku Josipu Hiršmanu iz Šiške. Hiršman je spravfl kolo v vežo Baharjeve gostilne v p. Šiški, odkoder ga je neopa-ženo odpeljal tat n— Šolske potrebščine kupite v prvovrstni kakovosti pri IV. BONACU, Šeten-burgova ulica. Velika Izbira, najnižje cene, točna ia hitra postrežba. u— Dežnik pozabllen se dobi v trgov+n! na Gallusovem nabrežju 27. u— Šolske zvezke kupite pri tvrdki M. TIČAR. Prodaja se v prid Jadranski Straži. Iz Celja e— Iz seje okoliškega občinskega sveta. V soboto zvečer se je vršila na Bregu seja okoliškega občinskega sveta. Zupan g. Mihelčič je najprej pozdravil novo imenovanega obč. odbornika Pograjca. Banska uprava je potrdila občinski sklep, da bo prispevala okol. občina k povečanju izo-lirnice v celjski javni bolnici 25.000 Din. Prečitano je bito »'smo dr Milka Hrašov-ca, naj bi se hrib sv. Jožefa z ozirom na novo nastalo stanovanjsko kolonije bolj razsvetlil. Tudi VVestnova tovarna je naprosila občino, naj bi primerno razsvetPla cesto pri novih vilah pod okoliškim pokopališčem. Sresko načelstvo je opozorilo »kofigko občino, da Je Hudinja povzročila pri zadnji poplavi na vsem ozemlju veliko škodo in razdejanje. Občina bo sklicala na licu mesta komisijski ogled. Občinski svet se je izrekel za krajevno potrebo dveh novih gostiln tn sicer g. Jos. Podpečana v Zg. Hudinfi in ge Marije Brečkove na Zg. Ložnici. V domovinsko zvezo se na novo sprejme 10 oseb. Dva prošnji sta bili odklenjeni. Pozivu sresfkega načelstva, naj občina pristopi kot soustanoviteljica k novi banovinski občinski hranilnici, se občina ne more odzvati. Občina bo kupila Ježo vnikov travnik pod pokopafiščem (okrog 3000 kv. metrov) po 5.50 Din za meter in zgradila tam nove male stanovanjske stavbe, deloma pa bo rab?!a svet za regulacijo Koprivnice. Trošarino na žganje je občina pnbirala doslej sama; ker to odslej ni več mogoče, bo naprosila finančno ravnateljstvo, da bo to pobirajo trošarino po svojih organih. Grenadirjeva brv se bo prepleskala za 6700 Din. e— Obisk dr. Matla ▼ Celin. V CeTJe je prispel preteklo soboto na krajši obisk k swjim tukajšnjim prijateljem znani prijatelj m poznavalec našega naroda, slavist g. unlv. profesor dr. Josio Mat! iz Gradca Dr. Mati se vrača z daljšega študijskega notovanja po naši državi, ki Jo obišče vsako leto. Uglednemu učenjaku iskreno želimo najprijetaiejše bivanje med nami! Se danes d oglej bogato zalogo razne kuhinjske posode Iz prvovrstnega materijala v aluminiju in emajlu in po najnižjih cenah, katero nudi trgovina z železnino 11711 STANKO FLOR J AN ČIČ LJUBLJANA Sv. Petra eesta. e— Zgodovinska proslava cerkve sv. Jožefa v Celju. V nedeljo je bil slovesno proslavljen 250-Ietni obstoj zgodovinske in številnim romarjem tako priljubljene cerkve sv. Jožefa na prijaznem hribu za celjskim kolodvorom. V soboto in v nedeljo so pokali topiči v gozdiču pod vrhom griča, k cerkvi pa so se zgrnile velike množice ljudstva od blizu in daleč. V soboto popoldne je prispel tudi lavatinski škof dr. Karlin, ki je v nedeljo daroval slovesno sv. mašo e_'Poset hrvaških železničarjev v Celju. V nedeljo 21. t. m. dopoldne okrog 10. bodo prispeli na obisk v Celje s posebnim brzim izletniškim vlakom člani Udruge sv. Roka za pogrebnu pripomoč željezničara n Zagrebu. Takoj jx> prihodu v Celje bodo gostje šli korporativno v sprevodu skozi mesto do Gozdne restavracije, kjer jim bo serviran zajtrk. Nato razhod in ogledovanje celjskih znamenitosti kakor tudi obisk Starega gradu. Od pol 12. do pol IS. promenadni koncert društvene godbe v mestnem parku. Popoldne bo velika izletniška veeelioa v Gozdni restavraciji. Odhod iz Celga ob 21. e— Smrtna kosa. V Zavodni pri Celju je umrla v soboto popoldne v starosti 66 let ga Ana Filipičeva, vdova po znanem narodnem odvetniku dr. Filipiču v Celju. Blag ji spomin! Žalujočim ostalim naše sožalje! — V celjski javni bolnici sta umrla 67-letm mali posestnik Jožef Umek iz Cače vasi, občina Kostrivnica, in 28-letni posestnikov sin Avgust Povše iz Orle vasi, občina Braslovče. Povše je padel pni nakladanju voza tako nesrečno na tia, da d je pri padcu zlomil tilnik. Bil je nemudoma prepeljan v celjsko iavno bolnico, kjer pa je kmalu po sprejemu umrl. e— Preselitev vrvarske obrti. K tozadevni notici v nedeljski številki »Jutra« sporočamo naknadno, da je pomotoma izostalo v tekstu nekaj besed, ki jih tzpopo^ riujemo: V Zgornjo Hudinjo 22 je preselila vrvarsko obrt ga Planina, vdova m vrvarskem mojstru Alojziju Planini e— Razne nesreče. Pretekli četrtek j« skočila 47-letna posestnikova žena Marija Ježovnlkova iz Zavodne pri Topolščici tako nesrečno z voza, ko sta se ji »plašila konja, da si je zlomila desno gosenico. — Isti dan je bil zaposlen 33-letni gozdni delavec Jovo Tatalovič na Fužinah pri Vitanju s sekanjem drevja. Nenadoma se j« težko deblo pri padcu zvalilo nanj m mn zlomilo levo golenioo. — Pri nogometu je spodrsnil v nedeljo popoldne na Glaziji 16-letni Stanko Osolnik z Lave m si pri padcu zlomil desno predlaket. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnici. e— Komu Je še izginilo kolo? Poročali smo že, da je celjska policija prijela nevarnega prijatelja tuje lastnine Jakoba Zdolška, ki je nedavno odsedel 10 let ječe zaradi ropa in tatvine. Komaj pa so ga po prestani kazni izpustili iz mariborske kaznilnice, že je pokradel v Mariboru ln drugod, kolikor se je seveda moglo dosedaj ugotoviti, 4 kolesa, 1 žensko m 3 moška. Policija je 3 kolesa zaplenila, dočim je četrto izginilo brez sledu. Doslej sta se zglasila 2 lastnika moških koles znamke »Stevr« in »Peugeot«, dočim lastnica ženskega kolesa znamke »Ipag« še ni znana. e— Namesto pred oltar v zapor. V Ve-gijevo trgovino na Glavnem trgu je prišel pred nekaj dnevi 24-letni tehnični asistent v tekstilni tovarni »Metka« na Spodnjem Lanovžu Karlo Pristovšek iz Češkoslovaške in predložil ponarejeno garancijsko pismo, podpisano od mestnega inženjerja g. Blaža Pristovška, ter nakupil na podlagi tega pisma raznega blaga. Zadeva se je kmalu pojasnila m je bil Pristovšek zaradi sleparstva aretiran. Pri aretaciji je izjavil, da se je moral dostojno obleči, ker se ie hotieJ že prihodnji tede«n poročita z neko deklico iz celjske okolice. Pri zaročenki so našli tudi 2 zlata poročna prstana, ki ju je kupil Pristovšek. Na njegovem domu pa je policija zaplenila nov krasen sprejemni radijski aparat z zvočnikom m vsemi potrebnimi pripomočki. Namesto pred oltar je moral oditi ženin v zapor. Iz Maribora a— Francoska konzularna agencija ▼ Mariboru. Zopetna otvoritev francoske konzularne agencije v Mariboru bo 18. L m. v navzočnosti g. NeuviHea, konzula v Ljubljani, ki ji je bil določil kot predstojnika g Henrija Furrerja. Osebe, pristojne v Maribor, bodo imele tedaj možnost da svoje potne liste s posredovanjem omenjene agencije pošljejo v svrho vidiranja po francoskem konzulatu v Ljubljano in Jim ne bo treba kakor doslej osebno se javiti na konzulatu. a— Završni Izpiti na trgovski akademiji, Od 3. do 13. t. m. so se vršili na državni trgovski akademiji v Mariboru 7i\ršni izpiti pod predsedstvom g. direktorja Mrite-Ja Dolenca. Izpit so napravil': Kaiser Štefka, Kuder Pija. Pinter Marjeta in SmerJa Ljubica. Reprobiranih je bilo 8 kandida-tov(ini) za 3 mesece in 1 za eno leto. a_ Ljudska univerza. Koncert Karlo Rupel. V pondeljek 22. t. m. bo koncertlral naš mladi ljublja.ns.ki violinist g. Kari Rupel, ki je ie predlani, pri svojem prvem tukajšnjem nastopu, vzbudil vseobče priznanje in zanimanje. a— Umrli sta. 54-letna soproga postre-ščka Roza Kuster v Mlinski ul. .39 in 46-letna vdova po železničarju Marija 1'ovol-šek v Stritarjevi u!. 16. a— Nalezljive bolezni v Mariboiu. Od 8. do 15. t. m. je beležil mestni fizikat ma« riborski po 1 nov primer škrlatinke in da« vice. Smrtnih primerov zaradi nalezljivih bolezni ni bilo. a— Gostilničarsko gospodinjsko šolo v Mariboru priredi mariborska Zveza gostil« ničarskih zadrug v času od 15. oktobra do 15. decembra t. L ▼ tukajšnji »Vesni«. Go« jenlce Bodo stanovale v internatu. Učile se bodo praktične kuhinje, servtranja in lepe« ga obnašanja, poslušale pa bodo tudi pre« davanja o pomenu tujskega prometa, knjigovodstvu, o vrtnarstvu, konserviranju živil itd. Zadnji teden bo velika razstava pokritih miz. Za razvoj gostilničarstva in tujskega prometa bo šola velikega pomena, zato upamo, da bodo gostilničarji prijavili svoje hčerke v velikem številu a— Nezgoda pri delu. V tovarni Sploš* ne stavbne družbe na Teznu je 51 letni Anton Kalin prišel z levo roko pod kladi« vo, ki dela s stisnjenim zrakom Kladivo mu je zmečkalo roko. Prepeljali so ga v bolnico. a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6 v A-razredu opoldne in zvečer 8.30 Din, v B-razredu 12.30 Din. V C-razredu 14.30 Din. Priglašaite se! a— Požari na deželi in gasilska društva. >Ia seji gasilske župe za Maribor — desni breg, ki je bila v Pekrah. je bilo soglasno sklenjeno, pozvati prebivalstvo okolice Maribora, posebno bolj oddaljene občine kakor Selnico, Ruše, Rače, Slov. Bistrico itd., naj v primeru požarov ne kličejo brez vednosti in naloga domačega gasilnega društva na pomoč mariDorskega gasilnega društva, ker se to v takem primeru klicu ne bo odzvalo. Premnogokrat se je zgodilo, da je bilo mariborsko gasilno društvo alarmirano zaradi manjših požarov na deželi m sicer brez vednosti domačega gasilnega društva in tudi brez potrebe ter se je mo« Talo vrniti, ne da bi stopilo v akcijo. Za* radi takega postopanja nastanejo vedno nepotrebni stroški, ki jih pa navadno noče nihče kriti in jih morajo potem trpeti gasil« na društva sama. Zato se bo mariborsko gasilno društvo udeistvovalo pri požarih na deželi le, če v kraju ali v njegovi neposredni bližini ni nobenega gasilnega dru* štva, odnosno. ako bo sklicano od domače* ga gasilnega društva. Kdor bi telefonično prosil za pomoč, mora navesti natančno svoj naslov ter jamči osebno za nastale stroške, ako bi bii alarm nepotrebeo Obratno se bodo tudi okoliška gasilna dru* štva udeleževala akcij pri požarih v me« stu Mariboru le, če bodo sklicana od ma« riborskega društva, odnosno ako bo bil plat zvona na mestnem stoipu. Ta sklep je bil sprejet na podlagi dejstva, da so naša podeželska gasilna društva večina tehnič* no že toliko opremljena, da so sama kos navadnim podeželskim požarom. a— Tatvina sredi belega dne. V pone« deljek opoldne so bili pri hišnem posestni« ku in krovskem mojstru Benke v Ašker« čevi ulici 20 vsi domači pri kosilu v jedil« niči. Med tem časom pa se je neznan sto--rilec neopaženo vtihotapil v spalnico, kjer je železna blagajna, vzel iz ročne torbice, ki je bila skrita v umivalniku, ključ od blagajne, jo odprl in odnesel iz nje kaseto x 1700 Din gotovine s hralnico knjižico čez večji znesek in z nekaj dokumenti ter zopet neopaženo izginil. Stanovanje je pritlično, pred hišo je 2 m visoka železna ograja in se v stanovanje z ulice ne vidi, d-asi so okna ves dan odprta. Policijska preiskava je tudi dognala, da skori okna ni prišel nihče v stanovan je. Moral je biti nekdo, ki so mu razmere v hiši dobro zna« ne in ki je prišel z dvoriščne strani. Pre« tekava se nadaljuje. Iz škofje Loke £— Desetletnica koroškega plebiscita se bo ▼ Skof ji Lokj pro&Uviia na slovesen na. čin pod okriljem . J.. ki bo do podrobnosti izdelala program spo« minskega slavja. Sodelovala bodo vsa Škot« jeloška kulturna, prosvetna in humanitar« na društva. S— Nogomet. SK Sokol iz Škofje Loke Je nastopil v nedeljo popoldne proti SK Helasu iz Ljubljane. Zelo zanimiva tekma je privabila na sokolsko telovadišče okoli 250 gledalcev. Gostje so se v prvi polovici dobro držali (0:3); popustili pa so v dru« gem polčasu. Tekma je končala z 9:3 v korist Ločanov. šl— Himen. V nedeljsko poročilo o po« *okah Ločanov in Ločank se nam je vrinila pomota. Gospod Ciril Grohar iz ugledne škofjeloške rodbine v Spodnjem Karlovcu ni mizarski pomočnik, temveč lastnik sa« »ostojnega mizarskega podjetja. 51— Umrli so v območju žuipnega urada ▼ škof ji Loki v teku avgusta: Apolonija Dolenčeva, vžitkarica, Gabrovo 2; Jera Kalanova, vdova dninarja, Sv. Barbara 12; Jera Piatišova, žena posestnika, Staniše 4; Hafner Franc, upokojeni progovni mojster, Suha 37, in Neža Florjančičeva, vžitkarica, Skofja Loka. Studenec 18. 81— Ribolov je kaj kočljiva zadeva za one, ki si poželijo rib brez dovoljenja last« nika ribolova. Skofja Loka je imela v pre« teklih letih več prav zanimivih ribiških za« dev; kaže pa, da izkustva le niso dovolj poučna, ker se še vedno najdejo tatovi rib. Zapriseženi čuvaj nekega tukajšnjega indu« strijca je ponovno zasačil mlade ljudi, ki so brez dovoljenja lovili ribe v vodah za škofjeloško elektrarno. Opozarjamo občin« •tvo v lastnem interesu, da ne lovi rib brez dovoljenja. Iz Kamnika ka— Zaključek teniškega turnirja. Te dni je bil zaključen teniSki klubski turniT kamniškega športnega kluba. Zmagovalci so: gospodje posamični: g. Rajko Kos; go« spodje v dvoje : Stuzzi Valter in Rajko Kos; dame: gdč. Barica Janežičeva, me« šana partija par gdč. Mi ca Hajlkova in Rajko Kos. Moralno je turnir nadvse do* bro uspel in je upanje, da se bo v prihod« njem letu beli šport še živahneje gojil. ka— Avtobusna postajališča. Z naredbo »reškega načelstva so postajališča avto« busov v mestu zreducirana in je zabranje« no poljubno ustavljanje. To je prav, pač pa bi se naj skušalo vzpostaviti postajali« šče na Sutni, kajti ob slabem vremenu je res težava, ako morajo ljudje po dežju in blatu v mesto ali pa na spodnjo stran £utne, kjer zopet postaja avtobus. Iz Kranja t— Izpiememba voznega reda. Avtobus« no«prometna družba z o. z. Paar«Štravs je izpremenila vozni red na progi Kranj—Je« zersko. V zimski sezoni, ki traja od 20. septembra do 15. maja, bo odhod iz Kra* nja ob 13. (Jezersko prihod ob 15.), Jezer* sko odhod ob 6. (Kranj prihod ob 7.30) m nato zveza z avtobusom v Ljubljano, ki odhaja iz Kranja ob 7.30 (prihod v Ljub« Ijano ob 8.15); povratek pa iz Ljubljane ob 12. (prihod v Kranj ob 12,45). r— Medved v Zgornji Kokri. Ker so pastirji v Zgor Kokri opazili, da jim zmanj* kujejo ovce s paše, so o tem obvestili orožništvo, ki je uvedlo preiskavo Ugoto* vilo je, da je v teku letošnje pašne sezone zmanjkalo 30 ovc, in glede na najdena okostja uvidelo, da so ovce postale žrtev neznane zveri. Glede na število bi sklepali, da se je pojavil v planini volk, vendar pa kažejo okolnosti na medveda. Ta se je naj* brže še pomladi naselil na planini, ker sta že takrat 2 lovca naletela na njegovo sled. pred dobrim mesecem pa sta videla kos* matinca dva pastirja Baje so sa opazili tu* di na Beli onstran naše meje Skoda, ki jo je napravil na ovcah, znaša okrog 9000 di« narjev. r— Črno pleme. Statistika tujcev je po--rasla, dobili smo namreč pristnega črnca v osebi Fortunata Sala Alija iz Maroka Na* stopil je službo natakarja pri znanem ho* telu »Stara pošta«. Iz Trbovelj t— Cepljenje proti škrlatinki. Drugo cep* ljenje proti škrlatinki bo za deco. ki še ne obiskuje šole, v petek 19 t. m. od 3 do 6. popoldne v Delavskem domu in v sobo* to 20. t. m od 3. do 5. popoldne v Dru* štvenem domu. Iz Slovenjgradca sg— Avtomobilska nezgoda. G Jakobu Tišlerju se je pri Turiški vasi med vožnjo v brzini 50 km zlomil volan, avto se je prevrnil v obcestni jarek Le prisotnosti vozača, ki je avto takoj z vso silo zavrl, se je zahvaliti, da so ostali vsi potniki ne* poškodovani sg— Nesreča pri otroški igri. Skupina otrok se je igrala s škatlo s karbidom Na enkrat je škatla eksplodirala in ranila ma* lega Januško, sina tukajšnjega sodnega sluge. Hudo poškodovanega po obrazu so morali prepeljati v slovenjsraško bolnico. Iz Ptuja j— Koncert »Glasbene Matice«. V torek, dne 23. septembra t. 1. priredi violinski virtuoz g. Karol Rupel samostojni koncert s sodelovanjem g. M Lipovška pri klavir« ju. Koncert bo ob 20. v dvorani »Glasbene Matice«. Vstopnina običajna. j— Karambol. V petek sta trčila na oglu ZrinjskosFrankopanske m Ormoške ulice neki motociklist in biciklist Baje je ne* pravilno vozil kolesar, ki se je malo po« tolkel in si poškodoval kolo. Teniški turnir Villacher TC : SK Ilirija 12 : 8 V soboto in nedeljo se je vršil na prostorih Ilirije medklubski teniški turnir med Villacher Tennis Clubom in SK Ilirijo. Turnir je končal z zmago Beljačanov v razmerju 12:8. Rezultati so bili naslednji: Gospodje posamezno eprvoimenovani je član Ilirije, drugoimenovani je član Beljaka): Kmet:Mulli 0:6, 2:6; ing. Novak:dok-tor Gunkel 4:6. 1:6, Zaje Lado-Baumgart-ner 8:6, 1:6, 4:6; Stojan:Glotz 3:6, 6:1, 6:4; Koželj .Brugger 6:2, 6:8, 5:7; Pogačar: Keimel 2:6, 6:3, 4:6; Zaje Drago:Wimper-ger 3:6, 6:4, 0:6; Hitzl: dr. Schrott 5:7, 17:15, 6:4. To je bila najdaljša igra turnirja, trajala je cele tri ure. Gospodje v dvoje: Novak-Kmet :Mulli-Gunkel 2:6, 2:6; Kozelj-Zajc:Glotz-Baum-gartner 7:5, 62, Stojan-Pogačar:Brugger-Keimel 1:6, 2:6; Zaje Drago-Šivic:Schrott-VVimperger 0:6, 6:4, 6:4. Dame posamezno: Premelč : Worel 6 :1, 6:2; Hoffman:grof. Lodron 9:7, 6:4, Ravni-har:Miiller 6:4, 6:4; Pekolj:Glotz 2:6, 1:6. Mešani pari v dvoje: Premelč-Kmet: Mulli-Worel 1:6, 7:5, 6:8; Hoffman-Poga-čar:Keimel-Mtiller 2:6, 2:6; Pekolj-Zajc Lado :Brugger-Glotz 5:7, 2:6, Ravnihar-No-vak:dr. Gunkel-grof. Lodron 4:6, 6:4, 6:4. Od gostov je bil najboljši igrač g. Mul-li, ki je s svojo lepo in tehnično dovršeno igro nadkriljeval vse igrače na turnirju. Dober igrač je tudi dr. Gunkel, ki je oo-razil našega izbornega inž. Novaka. Gostom se pozna sistematični trening pod vodstvom trenerja. Od domačih igračev je treba omeniti g. Hitzla, ki je v trdi borbi izvojeval zmago po treh setih nad dr. Schrottom. Koristno in zmiselno igro je pokazal par Koželj -Zajec Lado, ki je po borbeni igri odnesel zmago nad močno dvojico Glotz-Baumgart-rer. V mešani igri se je izkazal par Ravni-har Ksenija-inž. Novak, kateremu sta po lepi igri podlegla gosta grofica Lodron in dr. Gunkel. Kakor je razvidno iz rezultatov so končale skoraj vse igre v treh setih. To dokazuje, da so bili igra« Ilirije sicer enakovredni gostom, vendar pa niso mogli zaključiti posameznih iger v svojo korist. Manjka jim pač trening. Gostom, ki so se kot športniki kakor tudi v družabnem oziru počutili pri nas kot doma, je bila poklonjena svilena zastavica v klubskih barvah Ilirije. Nada. Ekipo Je vodil g. Denes. Somborsko SU je nastopilo v svoji najmočnejši postavi, v kateri je bil tudi dolgoletni državni prvak in internacionalec Konjevič. Prvi dan turnirja je končal z rezultatom 15:2 za Sombor. Drugi dan so bili Ilirijani bolj spočiti ter je bila borba bolj izenačena. Vendar pa je odločila večja rutina. V soboto zvečer so se vršile finalne tekme, katerim je prisostvovala mnogobrojna publika, ki je glasno odobravala igro obeh moštev. Najzanimivejša in najlepša partija turnirja je bila Denes:Stexner, v kateri je z 21:19, 13:21, 21:19 zmagal Ljubljančan Denes. S to zmago je Denes sebi in svojemu klubu pridobil rer.omč. Denesova zmaga je bila. zaslužena. Ilirija je dobila od Somborskega SU lepo statuo. Turnir je spretno vodil Ljubljančan g. Denes. SK Reka. Pozivam vse igralce, da prlne-so vso opremo gospodarju še danes. TKD Atena (hazena). V sredo zvečer ob pol 19 važen sestanek v trgovini černe graver, Kongresni trg. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načel stva se VTši danes ob 18. v klubski sob: kavarne Evrope SK Natakar sklicuje za danes sestanek v Zgornji šiškj v gostilni Zajec ob 19 Od zvati se imajo naslednji člani ln prinesti opremo s seboj: Zaje, Ozebek. Ot.ič. Doli nar, Mihaiek, Volfart, Baher. Jelmkar. Zu pan. Strnad. Novak, šušteršič, Thaler. _ Trening odpade. 2SK Hermes. Danes seja. SK Jadran. Članski sestanek bo 19 L m ob pol 21. v mali sobi gostilne Svetič. Kole zija. Poziva se celokupno članstvo, posebno pa naslednji Igralci: Rogač. Logar, Brc ar, Steiner, Kosmač. Kotar. Zaje, Zadel. Be-nedetič. Macarol. Oven, Kern in Januš. SK Krim (Škofljica) : SK Tabor (Grosuplje) 10:5 (6:5) V nedeljo se je vršila na Grosupljem po daljšem času zopet nogometna tekma med domačim SK Taborom in njegovim krajevnim rivalom SK Krimom iz Škofljice Zmagalo je moštvo SK Krima po aapeti igri v razmerju 10:5 (6:5) Sodil je g Žitnik, ki ni bil kos svoji nalogi. Publi ke je bilo zadosti in je z napetostjo zasle-lovala potek igre. Motosavez sporoča, da se motociklistične dirke na Ljubelj, napovedane za nedeljo 21. t. m ne morejo vršiti, ker so isti daD motorne prireditve v Zagrebu in je Motosa-vez preobložen z delom, tako da tudi za kasnejši termin ne more organizirati napovedane tekme. Leootica se ie odločila, lepa Janja se Je ontožila... Po poroki reče lepa Janja: »Kar zdaj tebi, Janče dragi, pravim, rada vedno vsakomur izjavim: Brez Albusa ni, dragec, pranja!« Tudi mladeničem zadaje veliko skrb pranje novega perila in posteljnine. Zelo važno je, da se perilo opere že prvič s takim sredstvom, ki ne škodi dragemu platnu, tkanini in nitim. Za take svrhe je že desetletja najboljše sredstvo VELIKA RAZPRAVA PROTI DRZNI VLOMILSKI DRUŽBI Ljtabljanskl veliki senat obravnava v porotni dvorani številne vlome, tatvine in druga kazniva dejanja desetčlanske dražbe, ki je delovala po vsej Sloveniji - Razprava bo trajala še danes ves dan Ping-pong turnir Somborsko SU : SK Ilirija 62:8. V petek in v soboto se je vrStl v Som-boru medklubski ping - pong turnir med Somborskim športnim udruženjem in ljubljansko Ilirijo. Letos je Somborsko SU prvak Jugoslavije in zato je Ilirija, ki si je priborila prvenstvo Ljubljane, sklenila gostovati v Somboru, da igra z najboljšim nasprotnikom. Sistem, ki ga gojijo prvaki, je koristnejši od ilirijanske lene igre. Zaradi tega je tudi diferSfrca točk tako velika. Ilirija je nastopila z ekipo Gosak. Ger-zinič Leo in Slavko, Griinfeld, Dečman, Banko, Muray in gdč. Korene in Gerzinič Ljubljana, 16. septembra. V porotni dvorani sedi pred velikim se« natom na dveh klopeh 10 obtožencev So fantje v starosti od 25 do 29 let, prav raz« ličnih postav in tipov. V splošnem so prav čedno pa vendar raznoliko oblečeni. Vsi pa imajo nazaj počesane frizure. Ti fant« je. ki bi jih na prvi pogled posamič sodil za prav poštene mladeniče, imajo na vesti celo kopo grehov. Glavni obdolženci so Anton Zrnec, Ivan Bahčič in Franc Šu« šteršič, o katerih pravi obtožnica, da so tvorni dobro organizirano zločinsko tolpo, ki je s svojimi drznimi pohodi strahovala domala vso Slovenijo. Vsi, dasi še razme« roma mladi, so se za vse zločine temeljito pripravili, si ogledali krajevne prilike, in» formirali o hišnih razmerah ter tudi pri sa« merp izvrševanju kaznivih dejanj postopa« li sih drzno, hkrati pa tako previdno, da jih žrtve njihovih nočnih pohodov skoraj nikoli niso mogle zasačiti. Spretni organi* zaciji in rafiniranosti obdolžencev je tu« di pripisati, da jim celo varnostne oblasti dolgo niso mogle do živega, tako da so skozi vse leto izvrševali velike vlome, tat« vine in drzna razbojništva, kakor jih le malo pozna naša kriminalna zgodovina Solidarnost, ki je obdolžence družila na svobodi, pa se je po aretaciji kaj kmalu zrahljala in tako so že v preiskavi iznesti razne okolnosti, ki so varnostnim oblastem odkrile številna kazniva dejanja. Kakor v preiskavi, je tudi pri razpravi najzanimivejše nasprotje med bivšima najzvestejšima komplicema, glavnima ob« tožencema Antonom Zrncem in Ivanom Bahčičem. 29!etni Anton Zrnec, doma iz Dev. M. v Polju, pekovski pomočnik je črnkast mladenič, skoroda apaški tip. Bil je že večkrat kaznovan in večini kaznivih dejanj, ki jih našteva obtožnica, glavni inicijator. On je predvsem pridobil za svo« je razbojniško poslovanje 231etnega Ivana Bahčiča, delavca, ki je razen Zrnčevega brata edini, ki še ni bil kaznovan. Vsi dru« gi imajo za svoja leta že precejšen register kazni, nekateri so sedeli celo že po 10 let. V preiskavi je Anton Zrnec dosledno za« nikal svoja dejanja in se skušal izvijati na vse mogoče načine, dočim je njegov za« peljani tovariš Ivan Bahčič prostodušno priznal in opisal vse pohode. Pri razpravi sedita skupno in se neprestano pojavljajo kontraverze pri konfrontaciji. Zrnec do« sledno zanika in ima včasih celo nekaj ob« jestnega humorja, Ivan Bahčič in ostali ob« toženci pa soglasno pritrjujejo obtožnici in izvajanjem predsednika. Dopoldanska razprava se je pričela točno ob pol 9. V porotnih klopeh se je razmestilo 6 odvetnikov, ki so razen enega vsi določeni ex offo. Pred tri« buno petčlanskega senata, ki mu predse« duje viš. sod. svet. Mladič, je na mizi in ob stenah pultov razmeščen cel muzej ukradenih stvar! 6 koles, krasna dvocevka, Trieder. kup vreč z obleko, dežniki najrazličnejših kva« litet. rumena odeja z rožnato podlogo in še različna roba. Prvo obtožno klop so zasedli: Anton Zrnec, Ivan Bahčič in Franc Šušteršič, Viktor Jeriha in Maks Anžič, v drugi klopi pa sede soobtoženci Albin Hlebš, Zrnčev brat France, Emil Bizjak, Martin Gustinčar in Jernej Sušter« šič. Po pričetku razprave je predsednik priporočil obtožencem, naj izpovedo resni« co, ker jim bo samo to olajšalo zasluženo kazen. Nato je državni tožilec g. dr. Fel« lacher prečita! obtožnico, ki navaja v svr« ho čim jasnejše pridobitve zločinskega po« stopanja obdolžencev vsa kazniva dejanja v kronologičnem vrstnem redu, kar jasno priča, da je udejstvovanje obdolžencev trajalo nepretrgoma vse leto. pri čemer so svoje pohode krajevno tako pestro menja« vali le z namenom, da zabrišejo sledove. Nekaj številk iz obtožnice Državni tožilec je obtožnico čital celi dve uri. Na občinstvo, ki je prav redko zasedlo dolge klopi avditorija, je podrob« no naštevanje vseh mogočih ukradenih predmetov od čokolade do perila, liker« jev, klobas do zlatih ur, marel, usnja in koles, učinkovalo domala uspavajoče. Obtožnica obsega 51 polnih, s strojem tipkanih strani in obravnava v celoti in na drobno nič manj, kakor 46 kaznivih de« janj, ki so jih od desetih obtožencev iz« vršili posamezni ali v skupinah. Vrstiio se najrazličnejša deianja. izvršena v teku ene ga samega leta: zločinsfva, navadne in razbojniške tatvine, zoper državno oblast« vo, zoper javni mir in red, napravljanja lažnih listin, prestopki prikrivanja, preva« re in zoper pravosodje. Seveda pa težji grehi bremenijo le nekatere glavne obto« žence. Sestavek uradno ocenjene škode pri po« sameznih deliktih da vsoto 158.289 Din pri čemur je najvišja postavka po veli« kem vlomu pri »Dolgem mostu«. Seznam prič navaja 109, od katerih pa jih je k razpravi povabljenih le 17. Za iz. vedence je bilo k preiskavi povabljenih za oddajo mntnja 8 oseb Soosumljencev je 9, ki pa jim takisto ni treba prisostvovati razpravi. Aktov in drugih listin je okrog šestdeset Na prvi pogled vsiljujejo te številke im» presijo, kakor da g*e za mons*.re«proces kar pa v resnici ni. Neoporečno so neka« teri delikti veliki sami na sebi, toda vseh obtožencev ne gre metati v en cekar. Zasliševanje Prvi glavni obtoženec Zrnec, ki je z dru« gimi tovariši vred miren, toda navidezno brezbrižen sedel na obtožni klopi, vstane nervozno na predsednikov poziv in mu je videti, da ga počasi le prevzema skrb in bojazen. Tiho pritrjuje na predsednikova vprašanja in seveda tudi prikima, ko mu predsednik svetuje: — Zrnec, najbolje bo, če poveste vse po pravici. Toda čim prične predsednik obravnavati prvi zločin, se Zrnec, zakrknjen in preve« jan pričenja dosledno izvijati. Obtožnica mu očita, da je 20. januarja 1928 v Vev« čah ukradel pekovskemu mojstru Roku Bogoviču 5000 Din. Soobtožencu Viktorju Jerihi, kakor tudi Ivanu Bahčiču je pozne« je določno navede', da je tatvino izvršil na pustni ponedeljek in sicer po prihodu iz Osjeka. Takrat se je čez dan skrival za Savo, tako da ni nihče vedel o njegovem prihodu v Vevče. Denar in zlato uro je pobral iz skrinje v prvem nadstropju, ki jo je odprl s staro sabljo. — Zrnec zanika, da je prišel iz Osjeka, pač pa iz Vinkovcev. — Vseeno, ga prekine predsednik. Nu, Bahčič, kako vam je pripovedoval Vstani« te in mu povejte v obraz, kako vam je pripovedoval o petih tisočakih, ki jih je ukradel Bogoviču iz skrinje. — Spominjam se, res je bilo tako. Zrncu od zatajevanega srda vztrepečejo ustnice, ko pogleda Bahčiču v obraz in za« trdi: — Ne... Ni res Bahčič se je vozil k meni s kolesom in mi je neka gospa de« jala, kak sumljiv človek je to! Jaz sem tedaj dejal Bahčiču. naj ne hodi več k me* ni, ker sem od pekovskih fantov slišal, da je bilo ukradenih 5000 Din. Bahčičevo navedbo v polni meri potrdi tudi Jeriha. — Nu, torej Zrnec, kaj vam koristi ta« jiti? — Gospod predsednik, jaz imam doka« ze... Da zlomi Zrnčev odpor, je predsednik Mladič takoj pri prvem vlomu začel zbi« rati celo vrsto dokazov. Razprava, ki je zaradi podrobnosti potekala sicer počasi, publiki ni mogla nuditi posebnih »užit« kov«, zato pa je bila pravno pretehtana do skrajne temeljitosti. Vlom v Kolodvorski ulici v Ljubljani V noči od 19. na 20. oktobra lani je bi« lo vlomljeno v barako prodajalke jestvin Amalije Habunekove ter pokradenih mnogo jestvin in ura budilka. Inicijator v.oma je bil Anton Zrnec, ki je k tatvini napeljal tudi Miroslava Sankoviča, katerega so var» nostne oblasti takoj izsledile, dočim je Zrnec, ki ga Sankovič osebno takrat spion ni poznal, srečno ušel. To je menda edini vlom, ki ga je Zrnec že v preiskavi pri« znal, ker se ni mogel protiviti točnim iz» povedbam Miroslava Sankoviča. Dalje očita obtožnica Zrncu na osnov tzpovedb Ivana Bahčiča, da je vlomil lan v maju v Sokolski dom v D. M. v Polji ter ukradel dva stara fraka in nekaj žga nja. Zrnec zanika to, a Bahčič primava Zrnec mi je pravil, da je vlomil v Sokol ski dom — to je bilo teden dni, p.edei sva se spoznala. — Govori po pravici, pa je! — se obreg ne Zrnec. *" — Tisto pa jaz tudi z* vas in za vse pra« viml — odseka predsednik. Nočni roparski napad v Vidergi pri Zagorju Kmalu po tej tatvini si je Anton Zrnec pridobil za svoje načrte Bahčiča ter z njim izvršil celo vrsto drznih zločinskih pohodov. Bahčič je že v preiskavi izpove, dal, da ga je Anton Zrnec vedno silil k nepoštenim dejanjem češ: Kaj boš delal, saj se da tudi drugače živeti. V noči od 23. na 24. maia lani sta vlomila na Vidergi pri Zagorju. V pozni nočni uri sta se pri« klatila peš iz Ljubljane pred hišo posest« niče Vidergajeve. Zrnec je z lesenim no« žem odstranil pri oknu kit od šipe in jo izločil, nakar sta pristavila k oknu stolico, si z belimi cunjami maskirala obraz in zle« zla v hišo. Oborožena nista bila. Ie Zrnec je imel nekakšno leseno pištolo, ki jo ie v hiši držal v rokah za strašilo in svetil z električno svetiljko. V prvi prazni sobi sta iz nekega predala vzela srebrno uro. verižico, očala, dve britvi in zavarovalno polico, nato sta odšla v drugo sobo. pri« stopila k postelji in od posestnice zahte« vala denar. Ko je rekla, da ga ima sprav. Ijenega zgoraj, sta jo prisilila, da je vstala, nakar je šel za njo Zrnec in po povratku povedal, da mu je ženska dala en tisočak m en stotak. Ko sta zaslišala moški glas: E«J ]M je?, ■<» sbedtata «koad okno ter si Je Zrnec pri tem pretrgal hlačnico, Bahčič pa j« odvrgel masko ia je Zrnec še grajal njegovo neprevidnost. — Zrnec ali ste biB oa VMerfi? — Nisem biL — No, saj bomo videH. Bah«č j« to prav natančno izpovedal... Naj pride Iva« na Vidergar. Priča. 53 let rtara posestnica, samica z belo ruto na glavi vdano pripoveduje, ka« ko je bilo ono noč. Ko ogleduje oba ob« toženca, se ji zdita nekoliko majhna in Zrnec hitro pripomni: _ Jaz nisem bil zraven, bfl pa Je neki Bahčičev znanec Joško, ki se še skriva. _ Se mu ni treba skrivati — pravi Bab« gič — ko m ti tisti Joško. Tatvina t Borovnici Priča Vidergarjeva, prvič zaprisežena v fivljenju, se vsede zadaj na klop in pred« sednik začne obravnavati naslednji zločin: Po nočnem pohodu na Vidergi sta ob' dolženca nekaj časa mirovala. Bahčič je dobil službo pri nekem gostilničarju na Kodeljevem, toda Zrnec ga je kmalu zopet speljal na nepoštena pota. Pregovoril ga je naj gre z njim na Borovnico, »kjer da ima njegova teta denar«. V noči od 3. na 4. julija lani sta se v Sabočevem pri Bo« rovnici splazila po lestvi v hišo Marije De« bevčeve, pokradla razno obleko, dva dež« nika, novo sukno, staro srebrno uro in še druge stvari. V Borovnici sta se vtibota« pila v vagon tovornega vlaka in se odpe« fjala v Ljubljano, kjer sta nekaj obleke prodala na starini, nekaj pa odnesla v za» stavljalnico. Zrnec zopet vse taji, a Bahčič v celoti priznava. Okradena vdova, Ma« rija Debevčeva izpove, da je Zrnec, ki je z njo le v daljnem sorodstvu, bil kakih 10 dni pri njej in si je v hiši vse natančno ogledaL Na vprašanje, ali zahtevajo, da se priča zapriseže, so zagovorniki odkima« li, Zrnec pa je hitro pristal: — Da, prosim naj priseže, da sem nedol« len. Par noči nato sta Zrnec ln Bahčič vlomila v hišo Franca Kokalja v Goričanah. Ze popoldne sta se skrila v gozdu in ko je nastala noč, sta za hišo izkopala v zid luknjo, zlezla v skladišče in v trgovino ter nakradla vse. kar jima je prišlo pod roko. Plen v vrednosti 6895 Din sta skrila na neki njivi pri novi šoli med Dravljami in Zg. Šiško ter ga nato razprodajala. — Nisem bil. taji Zrnec, ker sem bil ta« krat na Bledu. Prosim vprašajte priče, aa Bledu vsi vedo, da sem bil takrat tam. — Bahčič, ali je bilo tako, kakor ste vi Izpovedali v preiskavi? — Da. — O ie govori kar hočeš, pravi Zrnec, pa priče pripelji, da nisem bil na Bledu, če moreš. Seveda obtožcoca sva oba, pa vsak svoje trdi. — Zrnec, ali niste pravil Jerihl, da ste vlomil tudi v Goričanih, kar Jeriha v pol« ni meri pot"/ju je. — Jaz ne, morda je bil Bahčič, jaz »cm bil na Bledu vsak večer skoro do polnoči zaposlen v turški kavarni. — Za tisto tatvino na Bledu, H pride »edaj na vrsto — pravi predsednik — bo« ste pa seveda dokazali, da ste bili kje za sedmo goro. — Saj res tucH tam nisem bi* poleg, se odreže Zrnec. Okradeni trgovec France Kokalj navede, da vlomilcev ni videl, pa tudi n« slišal nihče _ Ja* gospoda ne poznam to nisem bil zraven; ponovno trdi Zrnec. — Ne, vi pa ne... zmaje z glavo pred« sednik in nadaljuje z zasliševanjem o tat« vini na Bledu. Vkwn t TrHleijevo trgovino na Bledu Zrnec ln Bahčič sta na Bledo vlomila v noči od 10. na 11. julija lani v trgovino Frančiške Trillerjeve, kjer sta snela lese« na polkna s pantov in odnesla iz trgovine «ir, sardine, likerje, klobase in nekaj de« oarja v skupni vrednosti 1441 Din. — Jeriha, vi priznavate, da vam je Zr» noc sam pravil in da je Bahčič potrdil, da sta vlomila na Bledu. — Jeriha se ne spominja dobro — pri« pomni Zrnec. Oškodovanka Frančiška Trillerjeva te« pove, da je ob pol 10. zvečer čula ropot. Stopila je k oknu in zaklicala, kdo je. Od» {lovora ni bilo m ker je bilo vse tiho, je egla, zjutraj šele je opazna tatvino. — Ali se spominjate Zraca? — Da, spominjam se ga, bi' j« zaposlen ▼ kavarni pri Janužonriču na Bledu in je skoro vsak dan prihajal nakupovat razna živila. Dopoldanska razprava je bila nato ob 13. prekinjena. Popoldanska razprava K popoldanski razpravi, ki s« je pričela ob pol 16, se je v avditoriju nabralo pre« eej več publike in so bile domala vse klo« pi zasedene, pa tudi razprava sama je me* stoma potekala mnogo živahneje in ob večji pozornosti poslušalcev, ker so prišli oa vrsto nekateri prav hudi delikti Drzen viora •ta Zrnec ta Bahčič izvršila v noči od 24. na 25. julija lani v leseno znotraj zidano barako v bližini Sv. Križa pri Ljubljani, last Ane Trotovškove, ki ima v njej svoj buffet. Vlomilca sta na zadnji strani pre« vrtala deske s svedrom in jih potem odlo« mila, napravila 40 cm* veliko odprtino, skozi katero sta zlezla v gostilniško sobo. Tudi tu sta se bogato založila z likerjem, sirom, prekajenino, čokolado in drugimi slaščicami, pobrala pa s ta tudi namizne pr* te, jedilno orodje, citre in celo 6 zavitkov vžigalic, vse skupaj v vrednosti 3827 Din. Bahčič Ivan je dejanje priznal že v pre« iskavi. Zrnec Anton pa se je vdal šele po ugotovitvi, da so kriminalni organi na pod« lagi prstnih odtiskov na steklenicah le dvo» umno ugotovili, da je en odtis enak odti« su Zmčevega desnega palca. Priča Ana Trotovškova potrjuje, da so ji bili ukra« deni vsi oni predmeti, ki jih podrobno na« števa obtožnica. Nadaljnja dva vloma sta Zrnec in Bahčič izvršila na škodo Jo« sipa Kneza in Slavka Ometa v Vižrnarjih. Splazila sta se po lestvi v kovačnico. Zr« nec je prvi zlezel skozi gornje okno in nato spodaj skozi luknjo v zidu podal Bahčiču nekaj orodja in masti. Ukradeno orodje sta pustila v nekem grmovju ob progi. Po tej tatvini sta isto noč vlomila pri Slavku Omejcu, kjer sta dobila velik plen. Sla sta za hišo in preplezala ograjo iz žičnate mreže m prišla do okna delav« »ce, ka ga je Bahčič namazal z mastjo. Žleda sta v terijarske delavnico ta aato še v trafika Ukradla sts več parov ic»« ljev, precej usnja, 12 škatlic cigaret, ne« kaj tobaka in okrog 700 kolekov v vredno« sti 6980 Din. Zanimivo je, da je bQ zaradi teh dveh tatvin pred meseci že obsojen neki France Vilfan, ki je obe dejanji vzel na svojo vest, ker pa sta nato Zrnec in Bahčič v preiskavi priznala obe tatvini, je bil Vilfan v mariborski kaznilnici ponov« no zaslišan in je izpovedal, da je obe tat« vini priznal zgolj zato, ker je pričakoval blažjo kazen ia je bil prepričan, da ma Glavni obtoženci (od desne na levo): Zrnec, Bahčič, šušteršič. sodniki kot staremu tatu Itak ne bi ver je« li, če bi tajil... Zrnec in Bahčič tudi pri razpravi priznavata obe tatvini, zato le predlagana obnova kazenskega postopanja v korist Vilfana. Vlom v kino Matica Zc prejšnjo noč sta Zrnec in Bahčič v družbi nezDinega storilca poskušala srečo tudi v sredini Ljubljane, kjer sta vlomila v prostore kina Matice in od tam namera« vala priti tudi v Kaiserjevo puškarno. Na« pravila sta že v steni veliko odprtino, a sta odšla brez plena, ker sta bila prepo« dena. Seveda sta iskala v blagajni denar, v puškami pa sta si hotela nabaviti orožje za nadaljnje vlomilske pohode. Bahčič Ivan priznava stikanje za denarjem, ne pa namena, da bi prišel v sosedno puškarno. A Zrnec soudeležbo gladko zanika. Ven« dar pa Viktor Jeriha potrjuje, da mu Je Bahčič pripovedoval o poskušeni tatvini in o Zrnčevem sodelovanju, s katerim sta prišla v kino skozi okno in nato iz dvora« ne vrtala zid v sosedno trgovino, kjer sta hotela ukrasti revolverje in puške. Zrnec sam pa je soudeležbo priznal napram Fran« cu Sušteršiču. Nočni poset pri mladi gospe Drzen, a vendar še kolikor toliko »kava« Iirski« podvig sta Bahčič in Zrnec izvršila v Ljubljani v noči od 14. na 15. avgusta pri pekovskem mojstru Leonu Markiču. Z dvorišča sta pristavila lestvo k oknu, da bi zlezla v sobo in si prisvojila denar, ker je Zrnec od nekega vajenca doznal, da gospodar spravlja denar v sobi. K razpra« vi je bila pozvana mlada temperamentna gospa Ema Markičeva in povedala: Ko je prvi prišel skozi okno, sem ga ta» koj opazila, skočila proti njemu in ga zgrabila za suknjič. Tisti hip pa me je drugi zagrabil za vrat in usta ter me pah-nil od sebe. Med ruvanjem je prvi pobeg« nil in takoj za njim tudi drugi, ki je pod oknom izgubil vojaško čepico, prvi pa tor» bico, ki mi jo je bil ukradel. Bilo je ob pol 4. zjutraj. Ta dva da sta bila? Čisto nič se mi nista zdela prava. Črni je bil pri psihi, in on me je prijel za ramo. Vpra« šala sem ga: Leo ali si ti, ker sem misli* la, da je mož. Črni pa je odgovoril: Jaz, jaz. — Ker gospe nisem hotel razburiti, je pripomnil Zrnec. — Kateri je bil tisti, ki je prvi zlezel notri? vpraša predsednik. — No, tak povej po pravici, da si bfl ti, pravi Bahčič. — Pa ti povej, ker si bfl ti, odreže Zr» nec. S torbico sta tata oškodovala gospo za 140 Din, bila pa je sreča, da nista prišla do tretjega predala psihe, kjer je bilo shranjenih 18.000 Din. Skupne »akcije« Sporedno z zločinskim udejstvovanjem Zrneca in Bahčiča in deloma tudi z njima skupaj so nastopili obdolženci Franc Šu« šteršič, Viktor Jeriha in Maks Anžič. Ob« tožnica označuje zlasti Franca šušteršiča kot drznega vlomilca, ki je prvotno sploh zanikal, da bi poznal Zrnca in Bahčiča, po« časi pa je priznal celo vrstp težkih zloči« nov, a jih je na razpravi skušal zopet za» nikati. V noči od 16. na 17. avgusta je bilo ukradeno tovarnarju Josipu Cihlaržu tiso« čak in 100 Din vreden diamant za rezanje stekla. V noči od 21. na 22. avgusta so Zr» nec, šušteršič in Jeriha vlomili pri »Sle« pem Janezu« v Zapužah, kjer so z nekim drogom odtrgali rešetke jedilne shrambe in si privoščili jedi in pijafin. Tatvino priznavajo vsi trije. Puške so nato nekje zakopali, a so pozneje izginile, ker jih ie menda pobral šušteršič zase. Tatinski obiski po deželi Za nadaljnjo žrtev si je ista trojica te« brala trgovca Ivana Berganca v Stari Loki. pri katerem so vlomili v noči od 30. na 31. avgusta. Pobrali so za 1105 Din naj« različnejše robe. Tudi to tatvino vsi trije priznavajo. Razmere v Bergantovi hiši je dobro poznal šušteršič, ki je bil svoj čas, zaposlen pri zidavi škofjeloške vojašnice, tam na hrani. V začetku septembra je bilo Franca Ja« nušu v Domžalah ukradenih dvoje partij igralnih kart in stara štampiljka v vred« nosti 120 Din. Osumljen je Šušteršič, ki pa seveda zanika. šušteršič in Viktor Jeriha sta v noči od 3. na 4. septembra v Gradiških Lazih ukradla Mariji Kobalovi 210 Din, Jeriha je skozi okno zlezel v gostilniško sobo, od« pri zaklenjeni predal, šušteršič pa je stal na straži. Izkupiček sta si razdelila. In zopet sta se v stari slogi pojavila Bahčič in Zrnec. V noči od 7. na 8. sep-tembra sta na Trati vlomila pri Jošku ve« bru, kjer je Zrnec dobro poznal razmere v trgovini, saj se je svoj čas tam učil. Po« brala sta raznovrstno robo v skupni vred« nosti 1436 Din. Priznavata. Naslednji vlom sta Zrnec to Rabčič to» vršila v noči od 24. na 25. septembra v Vižmarjih. Vdrla sta v prostore Mizarske zadruge odnesla pisalni stroj in nekatere malenkosti v vrednosti 1582 Din. Pisalni stroj je bfl pozneje vrnjen lastnicL Senzacionalni vlom »Pri dolgem mostu« Eden največjih in najdrznejših vlomov, kar jih je sploh bilo v Sloveniji, je ne« dvomno oni, ki so ga lani v noči od 25. na 26. septembra izvršili na Viču pri Ljublja« ni, v znani gostilni »Pri dolgem mostu«, ki je last gospe Ivane Kušarjeve. Tatovi so odnesli motorno kolo, vredno 20.000 Din, za 16.000 Din manufakturnega blaga, 13 m angleškega blaga, gramofon, klavirske har« monike, pisalni stroj Mignon, daljnogled, 10 kg čokolade, 40 klobas, precej špeha, 40 komadov konzerv, 50 steklenic likerja, 10 litrov žganja, 5 kg bonbonov, 20 kg slad« korja, 30 jermenov za biče, športni suk« njič, nov dežnik, srebrn aparat za britje, 90 parov otroških nogavic, 13 m pralne svi« le, 22 m cenejše pralne svile, 15 m Sifona, še mnogo razne špecerije in pijač, tako, da je škoda sodno ocenjena na 54.584 Din, a prvotno, preden so bili nekateri ukrade« ni predmeti vrnjeni, pa je bilo škode okrog 80.000 Din. Všteta ni škoda, ki jo je last« niča utrpela s pomanjkanjem blaga, m posledicami naravnost vandalskega početja v gostilni in trgovini. Zrnec zatrjuje, da je ta velik vlom organiziral Šušteršič, ki je njemu in Bahniču pri slučajnem sestan« ku v Zvezdi povedal, da ve za samotno trgovino, kjer se bo dobilo dosti blaga in denarja. Dogovorjenega večera so se sestali v Kozarjah pri mostu, šušteršič se je nekoliko zakasnil, dočim sta Zrnec in Bahčič bila točno na mestu. Skupno so se nato podali na delo. Zrnec je stražil, Bahčič pa je navrtal les pri vežnih vratih, da je skozi luknjo dosegel ključ, ki je tičal v kiju« čavnici in je tako odprl vežna vrata. Med« tem je došel šušteršič in z Bahčičem takoj odšel v hišo, kjer sta odprla več vrat. Bah« čič je gospodaril v trgovini, šušteršič pa je od tam donašal ukradene stvari, ki so jih naposled pustili v neki bližnji baraki Bahčič pravi, da so vsi trije skupaj na« pravili luknjo s svedri in da sta ukradene stvari odnašala iz trgovine večinoma le oa in Zrnec, dočim je šušteršič odpeljal motorno kolo. A Šušteršič sploh zanika, da bi bil kaj počel v trgovini in samo zatrjuje, da je stal na straži ter da je motorno Rolo šele pozneje, ko ga je Bahčič izvlekel iz trgovine, odpeljal v neki obeestni jarek. A obtožnica poudarja, da je delovanje po-samezniah obdolžencev pri tem vlomu s pravnega stališča itak irelevantno, ker so pri tatvini vsi sodelovali in so zato tudi vsi zanjo odgovorni. 17!etni Vinko Kušar opisuje kot priča, kakšno je bilo razdejanje po vlomu. Riž, proso, sladkarije, vse je bilo zmešano in pokvarjeno. Vlomilci so rabili stopala žen« skih nogavic za rokavice, da ne bi pustili sledov. Tako so menda tudi jedli. Skoda je cenjena po nabavnih cenah faktur. Ku» šarjevim je bilo izplačanih 22.624 Din zavarovalnine, tudi motorno kolo so dob tli nazaj. Glede harmonike pripominja Zrnec, da jo je Bahčič dal v komisijsko prodajo v Maribor, gramofon p« da ni bil več vreden ko 100 Din in da ga je Bahčič skril v mejo, kjer pa ga je nekdo odnesel. »V obtožnici je kot corpora delieti naveden srebrn aparat za britje, ki pa je v resnici moja last, saj je nikljast m je vreden 30 dinarjev.* Aparata nI — sluga iSče po vrečah to v aktovki, sodniki in vsi zagovorniki stoje opazujejo iskanje po žakljih. Ko najdejo čopič, iztaknejo tudi apai-at. Priča Kušar pmi, do ta 'J^ICi * ifuhnljo, (ta srebra. Ti prizori so vendar prinesli nekaj ' življenja v dvorano. Zrnčev brat protestira, (ta bi bi! klot Kušarjev, češ, da ga je kupil pri tvr iki •Hedžet in Koritnik. Zagovornik dr. švigelj: »Kako je bilo ugotovljeno, da je manufakturnega blaga za 16.000 Din, ko priča izjavlja, da niso delali inventure?« Dr. Adlešič: »Kako je bila ugotovljena množina vina in piva?« Zrnec hitro pripomni: »Vina nismo nesli v vreči, a sod je ostal cel. Vsak zavarovanec pač več pravi...« Pričo pojoni eenitear, nakar ga zaprise- žeja Poslednja je nato zaslišana gospa Ivana Kušarjeva, 54 letna vdova Prijazno vošči dober večer. A nekam slabotna je. Bila je zadnji čas bolna. Domneva, da so se ta» tovi najbrže zaprli v hišo in da so imeli domačina, ki jih je notri zaklenil. Simpa« tična, poštena gospodinja je mirno opozorila obtožence, da ne mara lagati in pretiravati. Kar je storjeno, je storjeno. Zagovorniki in Zrnec izjavijo, da prisege ne zahtevajo, pač pa ;o zahteva šušteršič in gospa priseže. Takoj nato — ob 20. — je bila razprava za danes zaključena in se bo nadaljevala jutri ob pol 9. dopoldne. Adolf Hitler in njegov nauk Dunai, 15. septembra. Vsa Evropa stoji pod vtisom izida nedeljskih volitev v Nemčiji. Bilo je sicer pričakovati, da bosta zaradi splošne nezadovoljnosti in zbeganosti, porojenih iz trajne in vedno hujše gospodarske in politične krize, pri volitvah največ pridobili obe skrajni ekstremni stranki, komunistična in narodnosocijalistična. Vendar pa ni nihče mogel misliti, da bodo ti skrajni levičarji in skrajni desničarji prišli v novi parlament tako močni. Zlasti je presenetil uspeh narodnih socijalistov, ki so imeli v razpuščenem parlamentu 12 mandatov in nihče ni računal z njimi kot z resnimi politiki, sedaj pa prihajajo iz volilne borbe kar s 107 poslanci in so za socijalnimi demokrati najmočnejša stranka. Njihov voditelj Adolf Hitler je čez noč postal politik, s katerim mora računati vsa Evropa. Karijera tega moža je nad vse zanimiva. Saj je bil v prvih povojnih letih še reven obrtnik, dočim bo sedaj eden najmočnejših nemških politikov. Hitler je brezdvoma velik idealist, a še večji fantast in igralski talent, ki razpolaga z ogromno osebno privlačnostjo, pri vsem tem pa prvovrsten demagog velikega formata. Ker dobro pozna pravo miselnost nemškega naroda je dal svojemu pokretu z vojaško organizacijo militarističen značaj. Spretno je znal izrabiti povojno potrtost, obup, čut sramote in jeze zaradi izgubljene vojne ter s slikanjem nove, mogočne in srečne Nemčije pridobiti zase široke sloje naroda. Ideologija narodno - socijalistične stranke sloni na mistično religijoznih temeljih ter na nauku, da se deli svet v dva tabora. V enem so zbrani pristaši liberalno - individualističnega in racijonalističnega prepričanja, v drugem pa- konzervativno-socijalistični in verni ljudje. Po nauku narodno-sociali-stičnih ideologov obstoji v zgodovini poseben zakon, po katerem se na vladi redno menjata oba tabora. Sestavili so kronološki pregled teh razdobij do Cromwela, ki mu je sledila francoska revolucija s svojim liberalnim in racijo-nalističnim programom. Narodni socialisti sklepajo po raznih znakih, kakor je zlasti ojačeno zanimanje širokih slojev za verstvo, da se nahaja svet zopet na početku nove dobe, ki bo po prej omenjenem zakonu vnovič konzervativno-socijalistična in religijozna. Uvod v to novo dobo pa bo velika socialna hi religijozna revolucija, ki bo preobrazila današnjo Nemčijo. V tej novi konzervativno-socijalistič-ni in religijozni Nemčiji bodo imeli prvo besedo zgolj Nemci. Od sodelovanja pri državni upravi bodo izključeni vsi nemškemu narodu tuji elementi, predvsem Židi. Hitler je namreč takoj spoznal, da mora poiskati za narod grešnega kozla, na katerega bo lahko valil odgovornost za posledice izgubljene vojne. Izbral si je Žide, ker se je zavedal, da so nemške mase že stoletja sovražno razpoloženje proti Abrahamovim potomcem. Z velikimi črkami je napisal na svoj bojni prapor staro geslo »Pobiite Zide!« in pričel s »sveto vojno« pto« njim. Več kakor tega grešnega kozla pa ni znal poiskati, kaj šele izdelati program za delo in organizacijo bodoče »tretje države«. Kot vsi veliki demagogi se zadovoljuje samo s hipnim uspehom ter si ne dela dosti skrbi ob misli, da ga bodo množice, ki so se zgrnile okoli njega, klicale nekoč na odgovor z zahtevo, naj izpolni svoje obljube. Hitlerjevi pristaši se rekrutirajo predvsem iz vrst nezadovoljnežev s sedanjim stanjem, takih sedaj v Nemčiji ni malo. Jedro Hitlerjeve vojske tvorijo odpuščeni monarhistični častniki, ki se v enajstem letu po sklepu .premirja še vedno ne morejo uživeti v nove razmere. Okoli njih se zgrinjajo v napadalnih oddelkih sloji socijalno nezadovoljnih, mladina, ki ne more pozabiti poloma 1. 1918, ter končno velik del politično neopredeljenega proletarijata. Hitler ne bo mogel nikdar izpolniti obljub, ki jih je dal tem nezadovoljnežem. Cim bo nastopila prilika in potreba, da bo pokazal Hitler pri delu, kar je obljubljal v svojih plamtečih govorih, bo prišel že tudi pričetek razpada sedaj številčno tako močne narodno-socijali-stične stranke. Kljub temu pa pomenja Hitlerjeva era ogromno nevarnost za Nemčijo in vso Evropo. Hitler in njegovi apostoli pridi-gujejo nov svet; za nje ni mirovnih pogodb, reparacijskih sporazumov. Po njihovem nauku je sveta pravica Nemčije in nemškega naroda, da si s silo vzameta vse, kar jima gre in kar rabita za svoj razvoj do vodilnega činitelja Evrope. To pomenja revanžno vojno, pomenja torej resno nevarnost za evropski mir. V zvezi s tem je tudi vprašanje zo-petne uvedbe monarhije v Nemčiji. Hitler se ▼ tem ni nikdar izrazil jasno, zlasti ne glede povratka Viljema in njegovih potomcev. A odločno odklanja re-p*d>Iiko in ves njegov nastop je takšen, da vidijo njegove mase v njem pobor-nika za povratek starih dinastij. In ▼ resnici je več hohenzollernskih princev Javno proglasilo svoj pristop v narodno-socijalistično stranko. Dejstvo je, da pomenja Hitlerjeva zmaga tudi zmago monarhrstov. Politična situacija po volitvah Je tem bolj komplicirana, kar je Hitler, kakor znano, še vedno avstrijski državljan in zato sam ni mogel biti izvoljen v parlament. Tako bo njegova politična odgovornost mnogo manjša kakor bi bila, ako bi osebno vodil svojo parlamentarno skupino. M Hitler Je bil rojen 1. 1886 ▼ Lfnco na Gornjem Avstrijskem m se je izučil za gradbenega risarja. Ze pred vojno se je preselil v Nemčijo in se ob izbruhu vojne prijavil kot dobrovoljec v neki bavarski regiment. Bil je dvakrat ranjen in ponovno odlikovan; dosegel je oficirsko čast. Po vojni je šel nazaj v Avstrijo tn se priključil takratni avstrijski narodno-socijalistični stranki, ki ga je 1. 1921 izvolila za predsednika. Kot tak je stopil v stike z generalom Ludendorffom, ki je začel organizirati enako stranko v Nemčiji. Oba skupaj sta inscenirala znani monakovski puč 8. novembra 1923. »Odstavila« sta berlinsko vlado in imenovala svojo. Ze naslednjo noč pa je monakovska policija z energičnim nastopom naredila konec revoluciji. Hitler je bil obsojen na pet let zapora, a že čez pol leta so ga zopet izpustili. Samo prepovedali so mu, da ne sme prirejati shodov, a 1. 1927 so tudi to prepoved ukinili. Od takrat datira nova era Hitlerjevega delovanja, ki ga je pri nedeljskih volitvah do^edel do uspeha, presenetljivega gotovo tudi za njega samega. SOKOL Ob obletnici Tyrševega rojstva Danes poteka 98 let, odkar se je rodi ustanovitelj češkoslovaškega in slovanskega Sokolstva, dr. Miroslav Tyrš. Češkoslovaško Sokolstvo proslavlja danes po vseh svojih enotah, društvih in odsekih njegovo obletnico rojstva s predavanji: Dr. Tyrš in naše narodno osvobojenje, ki ga je predpisala ČOS nalašč za to priliko. Svoječas« no je bila navada, da se tega dneva ni praznovalo, zato pa je bilo vsakoletno ob« ligatno spominjati se Tvrša na dan njegove smrti, 7. avgusta Po sklepih velikega zbora ČOS se je sedaj to preuredilo. Dr. Miroslav Tyrš ni bil samo oanovatelj češkoslovaškega Sokolstva v formalnem, organizatornem smislu besede, temveč mu je položil leta 1862., ko je pričelo delovati »Telovadno društvo Praški Sokol« tudi bogato doto v zibelko. Sokolstvo je dobilo po svojem prvem voditelju in osnovatelju svojo ideologijo, svoj raison d,etre. Danes, po tolikih desetletjih je jasno razvidno, kaj je predvideval Tyrš že v dobah, ko je vse Slovanstvo v Avstriji še globoko ječalo pod pestjo vsemogočnih Nemcev in Madžarov. V svojih spisih, mnogoštevilnih člankih in razpravah je Tvrš povsod krasno dokazal pravico do obstoja svojemu So-kolstvu, ki je postalo kar tako, brez mnogih formalnosti ljubljenec svojega naroda, njegov up in nada. In ako danes prelistamo Tyrševe spise, ne moremo drugače, kakor da se ustavimo pri njegovem odličnem članku »Naša naloga, smer in cilj«, kjer tako preprosto in vendar tako globoko utemeljuje potrebo po osnovanju sokolske organizacije in na temelju vseobče zgodovine človeštva tako točno dokazuje, kaj potrebuje njegov narod, ako naj bo bodočnost njegova in ne postane rob tujcev. Vsak Sokol, vsaka So-kolica naj pazljivo prečita imenovani članek Tyrša in naj nato stopi med široke mase naroda, ter pridobi vsaj enega za našo stvar. Ako bodo vsi storili svojo dolžnost, bodemo s tem izpolnili najlepše našo dolž« nst napram našemu velikemu ustanovite-lju. GOSPODARSTVO Banovinske in občinske davščine Iz referata, ki ga je podal glavni tajnik Bveze industrijcev v Ljubljani inž. Milan Buklje na gospodarskem kongresu v Beogradu o banovinskih in občinskih davščinah, posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: Zakonsko ureditev financiranja samouprav (banovin, občin) mora upoštevati dejstvo, da so v glavnem vsi davčni viri že sedaj izdatno obremenjeni. Zato ni iskati novih davčnih virov, temveč je treba misliti na to, da država odstopi nekatere davke banovinam in občinam v celoti ali v tangentah. če žs ni mogoče zabraniti nalaganja samoupravnih doklad na neposredne davke, se mora to izvesti enotno in enakomerno za vso državo. Konkretno smo že predlagali, naj država odstopi vso zemlja-rino banovinam, zgradarino pa občinam, <5 oči m naj se od ostalih vrst neposrednih davkov dodelijo samoupravam primerne tangente, upoštevajoč davčni donos dotič-nih področij. Eventualno naj se občinam in banovinam da primeren dohodek tudi iz drugih davčnih virov. Odločno smo se izrekli proti pravici samoupravnih teles, da po svoji volji nalagajo doklade na državne davke, ker se te doklade običajno nalagajo po enostranskih tendencah in na drugi strani različne doklade na davke in trošarino kakor tudi različne samostojne davčnine povzročajo neenakost v pogojih produkcije in konsuma. Od nas predlagani princip razdelitve državnih davčnih dohodkov zahteva seveda temeljito proučitev in je razumljivo, da finančno ministrstvo ni moglo tekom enega leta pristopiti k realizaciji tega programa, vendar je pokazalo dobro voljo prepre » 35% Ljubljana 85 > > 60% Sarajevo 31 » > 20—90% Skoplje 39 » > 0% že iz teh podatkov se vidi v dokladah na neposredne davke velika razlika. Občinske trošarine (uvoznine) pa znašajo v Beogradu 69, v Ljubljani 18.5, v Sarajevu 10.6, in v Skoplju 10.7 milijona Din. Ker je poleg mestnih plačati še banovinsko doklado znaša na primer v Ljubljani obremenitev po teh dveh dokladah 100%, v Zagrebu pa le 55%. Za podeželske občine ni na razpolago podatkov razen iz dravske banovine. V pretežni večini primerov se gibljejo te doklade nad 50%, sicer pa od 9 do 190%. Najvišje doklade se običajno odrejajo v onih občinah, v katerih imajo svoje obrate naše velike industrijske družbe. Tako znaša na primer doklada v Jesenicah 127%, v Koroški Beli 132%, v Gorjah 190%, v Trbovljah 100%, v Rajhenburgu 140%, v Kočevju 100%, v Litiji 130% itd. Tem občinskim dokladam je priračunati še 40% banovinsko doklado, potem doklado cest-rega odbora (od 20 do 85%) in še 13% doklado za Zbornico za TOI. Skupna vsota samoupravnih in drugih doklad znaša na ta način v Jesenicah 245%, v Gorjah 308%, v Kočevju 203%., v Trbovljah 210%, v Ljubljani 113% in v Mariboru 135%. Neznosna pa je postala ta obremenitev po zadnji noveli k zakonu o neposrednih davkih, ki določa, da se samoupravnih doklad k družbenemu davku ne more več odbijati od davčne osnove. = Protest čevljarjev proti gradbi Bat'ove tvornice. Kakor je obširneje poročal že »Ponedeljek«, se je v nedeljo vršil v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani izredni občni zbor Zadruge čevljarjev za sodni okraj Ljubljano, ki je predvsem zavzel stališče proti gradbi Bat'ove tvornice čevljev v naši državi. Zbor, ki se ga je udeležilo okrog 150 članov, je vodil zadružni načelnik g. Jernej Perdan, ki je pozdravil zastopnike Zbornice za TOI in tovariških organizacij. Načelnik mariborske Zadruge čevljarjev g. Anion Krajcer je poročal o kongresu avstrijskih čevljarjev in davčnih bremenih. V imenu Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je nato poročal g. Fr. Iglic, ki je prečital spomenico Zveze na trgovinsko ministrstvo ln opozoril, da bi z gradbo Bat'ine tvornice Še boli narasla brezposelnost v čevljarski stroki. K protestu proti gradbi te tvornice je poročal še g. Anton Krajcer, ki je opozoril na veliko nevarnost, ki bi nastala za čevljarsko obrt, če se dovoli Bat'i gradba tvornice. Nato je bila soglasno sprejeta obširna resolucija, ki so jo podpisali vsi navzoči čevljarji in ki bo izročena trgovinskemu ministrstvu in banski upravi. V resoluciji prosijo čevljarji, da se gradba Bat'ove tvornice ne dovoli. Za upravičeni protest navaja naslednje razloge: 1.) V delokrogu dravske banovine se preživlja s čevljarsko stroko okoli 3500 čevljarskih mojstrov, ki zaposlujejo prav toliko število pomočnikov; če računamo še število družinskih članov mojstrov in pomočnikov, ostane po ustanovitvi tovarne Bat'e na zaslužku in kruhu prizadetih 20.000 ljudi. 2.) Tvrdka Bat'a bo postala v trenutku, ko otvori tovarno v Jugoslaviji, domače podjetje ter bo dobila pravico otvarjati v vseh krajih nele trgovine. temveč tudi popravljalnice, s čimer bo odvzela slehernemu čevljarju tudi v najod-daljenejšem kraju, zadnji zaslužek. 3.) Po dosedanjih obljubah hoče tovarna Bata zaposliti 5000 delavcev, medtem ko bo v vse] državi ostalo brez kruha in zaslužka še preko 50.000 mojstrov. 4.) Država bo izgubila na dosedanjem dohodku, tako na carini, ki jo je dosedaj plačevala Bat'a za uvožene čevlje, vrh tega pa ne sme računati več z onimi davki, ki so jih dosedaj plačevali domači čevljarji. 5.) Čevljarji dravske f banovine niso nasprotni napredku, zato tudi ne industrializaciji obrti, zaradi tega smo tudi že pripravljeni in hočemo takoj, ko nam kraljevska banska uprava ugodno reši naša, že vložena pravila za ustanovitev Zveze čevljarskih zadrug, začeti delati na ustanovitvi velike in moderne tovarne čevljev v dravski banovini ter bomo to idejo razširili med naše tovariše v vsej državi, tako da lahko nastane v petih letih v naši državi najmanj pet modernih tovarn za čevlje, ki pa bodo tako v ceni kakor v kakovosti ma-terijala nadomestovale tovarno Bato. H koricu izraža resolucija vdanost in zaupanje v Nj. Vel. kralja in vlado ter upanje, da vlada zaradi tujega podjetja ne bo zavrgla četrt milijona zvestih domačinov in državljanov. Na koncu zborovanja je bila z navdušenjem sprejeta izjava predsednika beograjskega čevljarskega udruženja gosp. Vasica, ki je izjavil solidarnost beograjskih tovarišev, ki že več let vodijo borbo proti Bat'i. = Vprašanje Fordove tvornice v Jugoslaviji je prišlo že v končno fazo odločitve. Predstavniki Ford Motor Comp. so po detajlni proučitvi terena in ostalih produkcijskih pogojev obvestili svojo centralo v Detroitu. odkoder so te dni dobili ugoden odgovor. Kakor poročajo iz Beograda, bodo v kratkem Fordovi predstavniki posetili našo prestolnico, da z merodajnimi faktorji proučijo to vprašanje in ga definitivno rešijo. =r Odsev izida nemških volitev na svetovnih borzab. Pridobitve mandatov radi- kalnih elementov v Nemčiji Je na ameriških in evropskih velikih efektnih borzah izzvala neugoden utis. V Berlinu samem so efektni tečaji popustili za 8—20 odst. Vznemirjenje in bojazen inozemstva glede možnosti mednarodnih težkoč pa se kaže zlasti v padcu tečaja obveznic Youngovega posojila, ki je tekom ponedeljka nazadoval v Newyorku za 5 točk na 85 Vi, v Amsterdamu pa za 4 točke. Tudi v Londonu so obveznice nemških posojil takoj nazadovale za 1—2 točki. BORZE 16. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v Berlinu, ki jo je deloma krila privatna ponudba, in v Budimpešti. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila. Trgovala pa se je samo za kaso po 441. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa v Praštedioni po 928, v Jugobanki po 78, v Zemaljski po 131.5 in v Poljodelski po 56. Med industrijskimi papirji je prišlo do zaključka v Isisu po 40. Trboveljska je nadalje slaba pri 392 — 395. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.75, Berlin 13.44 — 13.47 (13.455). — Bruselj 7.8774. — Budimpešta 987.55 — 990.55 (989.05). — Curih 1095.9. — Dunaj 797.82. — London 274.55. — Newyork 56.39. — Pariz 221.92. — Praga 167.68. — Trst 294.70 — 296.70 (295.70). Zagreb. Amsterdam 22.716 — 22.776, Dunaj 796.32 — 799.32, Berlin 13.44 — 13.47, Bruselj 787.74, Budimpešta 987.55 — 990.55, Milan 294.773 _ 296.773, London 2?4.15 do 274.95. Newvork ček 56.29 — 56.49, Pariz 221.92. Praga 167.28 — 168.02, Curih 1094.4 do 1097.4. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2475, London 25.0525, Newyork 515.5, Bruselj 71-875, Milan 27, Madrid 55.5, Amsterdam 207.55, Berlin 122.77, Dunaj 72.8, Sofija 3.735, Praga 15.2975, Varšava 57.775, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.075. Efekti. Ljubljana. 8 % Blair 97.75 bL, 7 % Blair 87.5 bL, Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 925 den., Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den., Ruše 280 do 300, Stavbna družba 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 440 — 441.5, kasa 440 — 441, za december 440.75 — 441.5, investicijsko 87.5 do 88.5, agrarne 54.5 — 55.75, 8% Blair 97.25 — 98, 7% Blair 86.25 — 86.75, 7% Drž. hipotek, banka 85.25 — 86; bančne vrednote: Praštediona 926 — 928, Jugo 78 do 78.5, Union 191 — 194, Srpska 188 den.. Zemaljska 131 _ 132; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 30, Gutmann 152.5 — 160. Slavonija 200 — 206, Drava 215 — 235, Šečerana 312 — 314, Brod vagon 80 — 100, Vevče 126 den., Isis 40—50, Dubrovačka 395 — 400, Trbovlje 392—395. Beograd. Vojna škoda 454.75 — 455.25, za december 464 — 466, investicijsko (ex cou-pon) 89.5 — 90.5, 7% Blair 89.25 — 89.75. 7% Drž. hipoL banka 89 — 89.25. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za hrastove in bukove pragove (2.60 X 24 X 14 X 15 cm in 2.60 X 21 X 13 X 13 cm, najmanjša količina 15.000 komadov; cene: hrastovi I. 62 Din, II. 54 Din; bukovi I. 40 Din, II. 34 Din). ŽITO + Žitni trg (16. t. m.) Na svetovnem žitnem trgu se je situacija zaradi nadaljnjih dovozov ruskega žita v kontinentalne luke zopet poslabšala. Na budimpeštanski borzi, kjer so bile cene do ponedeljka še precej stabilne, je pšenica danes popustila, in sicer za oktober od 15.8 na 15.42. Tudi pri nas so cene pšenici nekoliko nazadovale in stane sedaj banaška pšenica in pšenica iz "4H4" esc efe visŠ&a tepete t V tem svetovno znanem znaku se izpolnjujejo želje vse gospode, doseči in ohraniti mladostno ljubkost. S svojim prijetnim in bodrečim delo/vas njem — "4711" daje živcem potrebno moč in od> pornost. Dragocena sredstva, izdelana na temei lju tega plemenitega Eau de Cologna in profU njena z njegovim znamenitim vonjem skrbe za prikladno nego telesa. Kjer so se udomačile barve tvrke "4711" tam vlada mla* dost in lepota. "4711" se ne prodaja od» prto, temveč samo v ori* ginalno zaprtih stekleni* c ah z modrozlato etike* to. Da ne dobite kake potvorbe, zavrnite odloči no odprto blago. 282 ologne Podpisani Vaclav Sadovnik se iskreno zahvaljuje za pospešeno ozdravljenje potom »Pelo«, katero mi je toliko pomagalo, da sem popolnoma ozdravel. Zahvaljujem se s tem gospodu Toniju Marčičn in ga vedno ter vsakomur toplo priporočam za vsako bolezen. 13068 VACLAV SADOVNIK, Trbovlje L Prvovrsten, pri modnih trgovinah v Beogradu temeljito vpeljan ZASTOPNIK ki ima že zastopstvo kravat, želi zastopati tvornico kakega kurantnega artiklja — perilo ali slično. Ponudbe na: Tovarno ovratnic Rozi Hribar & Comp., Slovenjgradec. 12998 Prevozni triciklji se Izdelujejo za trgovce, peke in mesarje v različnih modelih. — Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna« F. B. Lu, Ljubljana. Potnika poštenega in agilnega, ki je veliko zunaj in dobro vpeljan, IŠČEMO za industrijo kravat, za vso Slovenijo. Lahko vzame ta artikel tudi zraven drugega zastopstva. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod šifro »Po-i šten in agilen 1000« na oglasni oddelek »Jutra«. 13057 MALI PEUGEOT poltovorni, in Ansaldo-Limusina, kakor tudi: 1 Ariel 500 cm3, z električno razsvetljavo ter prikolico, 1 A. J. S. motor, S. V. in 2 posamezni prikolici ter 1 6 cylinderski automotor Steyr, v popolnem stanju, ugodno naprodaj. Poizve se v garaži Iv. Kopač, Ljubljana, BIeiweisova cesta 52. 13064 dele sedaj sem sprevidel, da nI zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, neepečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih Je najbolje jemati LiRSIT ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj ta okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. _ Po pošti razpošilja 166 nvORSKA LEKARNA. BOGOJEVICA, SKOPLJE. okolice Som bora (79 kg) 157.5 Din. iz Srbo-brana in gornjebaška (80/81 kg) pa 165 Din za 100 kg fco nakladalna postaja. Za marc - april stane pšenica 175 — 182 Din. Koruza se je ustalila na višini 105 Din za 100 kg, moka pa stane v banaških mlinih 290 (v boljših do 320), v slavonskih in ba-ranjskih pa od 270 — 290. Dovozi so pri nas slabi in tudi kupčije je malo. Blago prihaja na trg večinoma iz druge roke. + Ljubljanska borza (16 t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice in 2 vagona ječmena. Ponujali so (slovenska postaja, plačljivo 30 dni): pšenico: baško. mlevska tarifa, 80/81 kg po 227.5 — 230, 79/80 kg po 217.50—220, 78/79 kg po 212.05—215; koruzo: baško, rešet., za promptno dobavo po 177.5—80; ječmen: baški. ozimni 66/67 kg po 17?—177.5; oves: baranjski po 202.50 do 205; rž: baška, 72 kg po 167.5—170; moka: baška >0« po 380—385. -f Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca slabša. Promet: 10 vagonov pšenice, 39 vagonov koruze, 10 vagonov moke, 2 vagona otrobov in 1 vagon ječmena. Pšenica: baška, 79/80 kg 152.5 — 157.5; gornjebaška in baška potiska. 79/80 kg 162.5 — 165; gornjebanaška, 7°'80 kg 157.5 do 160; sremska in slavonska 142.5 do 147.5. — Ječmen: baški in sremski, 63/64 kilogramov težki 105 — 110. Koruza: baška in sremska 105_110; ladja Dunav 105_110; banaška 102.50_107.50. Moka: baška »0g« in »Ogg« 280 do 290; »2« 250_260; »5« 220—230; >6« 172.50_182.50; »7«115 do 120; »8« 90_95. Otrobi: baški. sremski in banaški 72.50 do 75. Fižol: baški, beli 350 do 370. -f Somborska blagovna borza (16. t m.) Tendenca nestrlna. Promet: 205 vagonov. Pšenica: baška, potiska, šlep 157.5 — 162.5; okolica Sombor, 78 kg 150 _ 155; gornle- baška, 79 80 kg 160 — 165; sremska, slavonska. 78/79 kg 135 — 140. Oves: baški 122.5 — 127.5; sremski, slavonski 117.5 do 122.5. Ječmen: baški, 63/64 kg 102.-5-105. Koruza: baška 100 — 105; ladja Dunav, september 105 — 110; oktober 112.5—117.5. Moka: baška >0g< in >0ag< 285 — 295; >2< 255 — 265; >5« 215 — 225; >6« 165 — 175; >7« 110 — 120; 95 — 100. Fižol: baški beli 340 — 350; mešani 220 _ 230. + Budimpeštanska terminska borza (16. t m.) Tendenca mlačna; promet srednji. Pšenica: za oktober 15.42 — 15.43, za marc 16.84 — 16.85, za maj 17.17 — 17.18; rž: za oktober 8.94 — 8.93, za marc 10.04 — 10.06; koruza: za september 13.15 — 13.25, za mai 13.23 — 13.25. Češke tkanine dobite direktno iz ČSR franco, izcarinjeno na dom. Napišite svoj naslov (dopisnica Din 1.50), pa Vam pošljemo jesenske in zimske volnene in dr. vzorce (za obleke, suknje, plašče, perilo itd.) na vpogled. — Izvrstna kakovost. Tkalnica. Jaroslav Marek Bystre nad Metu ji, ČSB 10404 Svetovno znane originalne WECK-ove ČAŠE ln aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodic; Maribor: Kari t in Pinter & Le nar d; Glavna zaloga za Jugoslavijo: »FRUCTUS« Ljubljana, Krekov trg 10. 60a lf© 6 samostojnih in zanesljivih, sprejme takoj Elektrotehnična zadruga v Spodnji Šiški. 13076 Pišite takoj po Teliki brezplačni KATALOG tovarne glasbil, gramofonov in harmonik Meinel & Herold prodajna podružnica Maribor, Stev. 101-B in tudi Vi boste imeli dobro godbo in veselje v hiši. 297 Zastave z an brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje ln razpošilja: JOSIP VVEVKI.ER, Subottca, poštni predal 48/d. Ilustrovani cenik brezplačno. 82 Jesensko vreme zahteva močnih i ii trpežnih čevljev! Vabim, da si ogledate zalogo »DOKO« čevljev, ki slovijo kot naj-trpežnejši, a tudi kot najlepši izdelek. Vsakdo, ki je kupil »DOKO« čevlje, jih hvali in vsakomur priporoča. „DOKO". Prešernova ul. St. 9i dvorišče. Gamaše na drobno in debelo. 13070 Iz življenja in sveta Nova priprava za reševalce-potapljace Monakovska reševalna straža preizkuša novi aparat za dihanje. Priprava Ščiti tudi pred strupenimi plini. Potapljač nosi s seboj kisik v jekleni posodi; zrak, ki ga izdihava, je napeljan skozi regenerator, da se odstrani ogljikova kislina in da se pomeša z novim kisikom. Poskusi so se izvrstno obnesli. Oton in Žita sta bila na Madžarskem Preoblečena v duhovna In nuno soju zadržale madžarske oblasti kmalu po prehodu meje Na dan proslav sv. Emerika je počila vest, da se pripeljeta na Madžarsko bivša cesarica Žita in nje najstarejši sin Oton, ki je imel pri tej priliki zasesti madžarski prestol in si na mlado glavico posaditi krono sv. Štefana. Kakor znano, so se madžarski vladni krogi uprli tej nakani ter alarmirali vso policijsko in orožniško silo, ki naj bi preprečila čudni poskus. Kasneje :io prišle v javnost vesti, da do takega poskusa sploh ni bilo prišlo. Dunajska »Arbeiter Zeitung« pa poroča o pohodu. Habsburžanov na Madžarsko ter navaja zelo natančne podrobnosti. Dne 18. avgusta, piše imenovani list, tedaj na dan, ko so na Madžarskem zapirali vse sumljive osebe, je iz Italije preko Avstrije pripotoval temnosinji avto znamke »Fiat< in je prevozil madžarsko mejo pri Monoštru. Po opravljenih obmejnih formalnostih je brez ovir potoval dalje proti Som-botelju, tu pa so ga čuječi stražniki ustavili in prisilili k vrnitvi. Na po-rratku je odklonjene tujce spremljal do avstrijske meje madžarski škof Mi-keš. Potne liste oseb temnosinjega avtomobila je izdal madžarski generalni konzulat v Madridu. Šofer je dobil potni list na ime Szallay, poleg njega pa je sedel mož z imenom Fabian Odon. V notranjosti voza so bili: zelo mlad !n lep duhovnik z imenom Otokar- grof Pc/ ČE NIMAM DOBRE KAVE Dobite dnevno sveže ppaženo len en t vo. B MCTCII immM, vodnikov me s. & Weyer, nuna Marija Sterajeva, prošt dr. Ernszt in profesor Blazsevics. Kaj se je godilo ob povratku avta preko Avstrije, je zavito v tajinstveno meglo, vendar pa je gotovo, da so avstrijske oblasti spoznale pobožno druščino, kakor se je to posrečilo tudi sombotelj-skemu orožništvu. Mater Marija Sterayeva je bila cesarica Žita, mladi duhovnik grof We-yer je bil Oton. profesor Blazsevics pa je bil madžarski polkovnik Buchber-ger, ki ga je grof Hunyady pridelil Otonu kot adjutanta. O škofu Mikešu pripovedujejo, da je pohitel naproti visokim gostom, da jih obvaruje še večjega ponižanja, ko jih je bilo madžarsko orožništvo že spoznalo. Odgovornost za to romantično dogodivščino moramo seveda prepustiti dunajskemu viru, ki jo je podal v tako verjetni obliki. Če že morda ni resnična, je vsaj mična. -- Viljemove kočije v Afriko Bivša slavnostna kočija Viljemova odide v kratkem v Afriko; kupil jo je od nemške tvrdke Zimmermann abe-sinski cesar Ras Tafari. Prvič bodo porabili Viljemovo paradno kočijo o priliki svečanosti kronanja novega abesinskega vladarja. Cesar jo je kupil za četrt milijona dinarjev. Vlekli jo bodo štirje belci. Kakor poročajo nemški listi je ta kočija zajamčeno ona, ki je služila Viljemu za svečane prilike. Kar se tiče konj, ni znano, dali bodo isti, kajti Nemčija je že 12 let republika in nekdanji iskri konjiči morajo biti dandanes že zelo stara kljuseta. Toda glavna je, da ima Viljem v kočiji spet cesarja za naslednika, sicer ne bi prenesel tega onečaščenja pruske državne kočije. Tristoletnica kinina Letos se je izteklo 300 let, odkar omikano človeštvo vporablja kinin v zdravstvu. Zanimivo je, da koristnih učinkov kinina ni odkril zdravnik, marveč pravnik, peruanski sodnik Francisco Lopez de Panizores. Mož je bil dober opazovalec in je videl, da so živali hodile glodat lubje kininovih dreves, kadar so imele mrzlico. Sel je in si je pripravil prašek ter ga s pridom vžival, kadar je imel malarični napad. O svojem odkritju ni molčal, marveč je tudi drugim priporočal bla- godejno učinkovitost kininovega praška. Osem let kasneje je vrli sodnik poslal zdravilno lubje soprogi podkralja grofici Cinchonovi, ki je sredstvo prinesla v Evropo in vzbudila ž njim splošno pozornost. Švedski botanik Li-une je rastlino imenoval po grofici, ali njeno ime so takoj napačno pisali in nastalo je ime chinin, mesto cinin, kar se seveda ni dalo nikoli več popraviti. Dekleta v vojni mornarici Na Ruskem, kjer so ženske tako zelo izenačene moškim, da služijo celo v vojski, so vojaške oblasti sto« rile še zadnji korak, da dovrše enako* pravnost obeh spolov. Mornariški ko« misarijat je dovolil trem krepkim de* vojkam Veri in Juliji Vasiljevi ter Nadji Veselovi, da lahko odslužijo svoj kadrski rok v vojni mornarici baltijskega brodovja. Komisarijat je nadalje proglasil, da bo tudi v bodoče sprejemal dekleta v službo vojne mor* narice, vendar pa sedaj vsekakor v omejenem številu. Novinke morajo biti stare 18 do 20 let ter biti posebno krepke. Ker je mornarica tudi na Ru* skem zelo priljubljena, se dekleta kar pulijo za službo na vojnih ladjah. Mornarji so priznano lepi in vrli dečki. Vojna izobrazba deklet bo enaka izobrazbi moških; tudi obleka bo ista, kar je zelo privlačno za mladi ženski svet. Strahovita smrt treh otrok Pri požaru v veliki najemninski hiši francoskega mesta Dieppa je prišlo do silno žalostnega dogodka, ki je pretresel vse prebivalstvo. Ogenj je izbruhnil v tretjem nadstropju in onemogočil rešitev prebivalcem višjih nadstropij. V četrtem nadstropju je stanovala vdova z dvema otrokoma, pri njej pa se je mudila na obisku še neka 16-letna deklica. Vdova je splezala skozi okno na streho sosednje hiše, na dvorišču pa je požarna bramba razprostrla široko rjuho in pozvala mater naj vrže vanjo svojega 3-letnega dečka. Mati se je dala preprositi, ali po nesreči dečka ni bilo mogoče ujeti v rjuho in se je pred očmi nesrečne matere razletel na trdem tlaku. Z veliko težavo so rešili nato mater s strehe, v splošni zmedi pa so pozabili v stanovanju 16-meseč-no drugo dete in 16-letno deklico, ki je bila v posetih. Oba nesrečna otroka sta prežalostno končala v plamenih. Vse mesto je objela zavoljo te nesreče globoka žalost in iskreno sočutje z nesrečno materjo. Galantni vlomilec Iz Verone poročajo o izredni dogodivščini mlade dame z razbojnikom. Zaspala je pri odprtem oknu v pritlični sobi. Sredi noči se je prebudila zavoljo čudnega šuma in zaradi slutnje, da je nekdo vlomil v sobo. Ko se je bila nekoliko razgledala po sobi, je opazila na oknu pbrise moškega z apaško čepico na glavi. Bolj ko čepice se je dama prestrašila revolverja, ki ga je vlomilec imel v desnici Vsa trda od strahu se je nekaj časa delala kakor da spi, končno pa so ji živci odpovedali, da se je vzdignila v postelji in s prestrašenimi očmi zrla v neljubega poset-nika. Razbojnik pa je bil najbrž mož starega romantičnega kova. Zasmilila se mu je brezzaščitna ženska in v črni duši mu je zaplamtela iskrica viteštva. Stopil je k postelji in se opravičil dami, češ da jo je prav nehote zbudil in prestrašil. »Dajte mi poljub in takoj odidem«, je predlagal razbojnik. Mladi ženi ni kazalo drugega, kakor vstreči čudni želji. Vlomilec je po poljubu res takoj neslišno izginil skozi okno, razburjena dama pa je ugotovila, da se ni dotaknil nobene stvari. Iz vaze je vzel le lepo rdečo rožo, si jo vtaknil v gumbnico in z veliko vljudnostjo želel gospe lahko noč. Prisilni zakon petnajstletnih Zakonodajni odbor ▼ Hedžasu je sklenil predložiti zbornici zakon, ki bo prisilil vse osebe obojega spola, da se poroče takoj po dovršenem 15. letu. Vladni možje hočejo na ta koreniti način povišati število prebivalstva, na drugi strani pa ojačiti državno blagajno, kajti zakon predvideva za one strahopetce, ki se boje ženitve, precejšnjo davčno obremenitev. Vprašanje pa je, kakega spola so strahopetci. Najbrž jih je večina moških, zato bo enaka davčna obremenitev za oba spola brez dvoma krivična. Morda vladni možje dobro poznajo prilike v svoji državi, da so se odločili za tako stroge odredbe. Gotovo je, da se bodo ženske potrudile, da se s poroko iznebe davka, bati pa se je, da ne bo lov še bolj preplašil moških, ki se boje sv. zakona. V vsakem primeru bo imela dobiček državna blagajna. Franc Jožef kot soprog in ljubimec Nedavno je igralka Katarina Schrat-tova, prijateljica cesarja Franca Jožefa doživela svoj 75. rojstni dan. Pri tej priliki se je javnost spomnila njenih odnošajev do Franca Jožefa. Pri preiskovanju dunajskih cesarskih arhivov so našli ravno za to priliko prepis dveh brzojavk, ki jih je Franc Jožef odposlal istega dne s potovanja v Budimpešto svoji soprogi in svoji prijateljici. Brzojavki se glasita: »Nj. veličanstvu avstrijski cesarici, Krf. Dospel sem v Budimpešto čil in zdrav. Vreme je lepo in mrzlo. F. J.« Gospe Katarini pl. Kiss-Schratt, Išl. Ali ste srečno dospeli v Išl? Kako je z vašim zdravjem? F. J.« Apostolski cesar naznanja svoji soprogi, da je sam zdrav in čil, svojo prijateljico pa sprašuje po njenem cenjenem zdravju. Ni kaj reči: Nežen soprog je bil ta apostolski vladar. Prašiči se sami nasolijo Te dni so v praški klavnici ob na* vzočnosti ministra za prehrano preiz* kusili čisto nov postopek za nasolje« nje svinjskega mesa. Prašič je dobil močan udarec po rilcu, da se je v omotici zgrudil na pripravljeni ploh. Ročno je nato mesar prerezal žival ter zvezal žile*odvodnice s posodo, v ka* teri je bila raztopljena sol. Srce, ki je delovalo še celo uro potem, je s krvnim obtokom razneslo sol po vsem truplu ter tako enakomerno nasolilo vse meso. Na ta način je nasolitev iz* vršena temeljiteje nego po mehanič* nem potu. Postopek je zelo po ceni in zelo preprost, vendar se nad njim mnogi ljudje zgražajo. Uprava klav* niče trdi, da je žival pri tej operaciji tako globoko v omotici, da ne čuti ni* kakih bolečin, smrt pa nastopi avto* matično, ko se vse telo napolni s soljo. Branjevec — pisatelj komedije Londonski branjevec John Ernest Shirfey jei čez noč postal slavna osebnost. V svojih prostih uricah je spisal komedijo, ki so jo z velikim uspehom uprizorili v nekem Ion--donskem gledališču. Slika nam kaže pesnika pri vsakdanjem opravilu, ko prodaja gospodinjam sadje, zelenjavo in sočivje. Mora^ se priznati, da izgleda res nekoliko skron »-no, vendar izdajajo pesnika njegove oči .j Ponesrečen Piccardov poskus i Belgijski profesor Piccard se Je pmJ šlo nedeljo kljub slabemu vremeni« dvignil v zrak s svojim novo konstru-4 iranim balonom. Kakor znano, se ;,<< imel balon dvigniti v višino kakih! 15.000 metrov, kjer bi prof. Piccard i nI njegov pomočnik Kipfer preisksl« razne pojave in napravila stratos/»r-< ska merjenja. Učenjaka bi bila v posefn/ ni aluminijasti krogli, pritrjeni me-t«4 običajne gondole na dnu balona, kjp^j sta imela tudi vse potrebne priprav gjj za merjenje in opazovanje. V noči od sobote na nedeljo so bT izvršene vse priprave za dvig in balo je visel napolnjen v zraku kak" ogromna krogla s premerom skoro l železni no, špecerijske ln trgovine z vinom, pri katerih sem dobro vpeljan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »H. J. C.« 39010-3 Inkasanta zdravega in poštenega, z lastnim kolesom sprejmemo takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39150-3 Pletenine kakoir jopice, puloverje, nogavice i dr. vzame dobri vpeljan trgovec v komisijsko prodajo. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurno 22«. 36775—3 Zastopnika vzamem za prodajo sira Izven Slovenije, Dalmacijo in Hrvatsko. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »St. 25«. 39129-3 i otriastv. koacesllofllraaa šoferska šola Camernik, Ljubljana Dunalska cesta »te*. JO 'Jngoavto) telefon 2236 Pouk In oraktlčne votnle 251 Pouk živih jezikov nemščine, francoščine, >rbo hrvaščine, angleščine, Span Sčine, italijanščine, v sku pinah io za posameznike. Poučujejo po direktni metodi najboljše, kvalificirane moči. Prijave od % 7. do 8. zvečer t Beethovnovi ulici 7, pritličje levo. — Prof. Sid. J. Jera«. 36976-4 Francoščino in tudi druge predmete za vse razrede srednjih iol podučuje gospodična, ki je absolvirala srednjo Šolo — po nizki ceni. pismene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podučujem«. 86090—4 Gdč. Italijanka poučuje in daje konverza-cije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konveraaeija«. 301G&-4 Violino poučujem začetnike m one, ki že Igrajo v olžji stopnji. Zlasti poučujem pravilo-; tehniko, da bodo 'meii temelj do višjih vlj Uiiskib študij. Dvakrat te-dnnsko po 45 minut Din 80.— mese&no. 35635 Gosli poučuje bivši učitelj konservatori ja Studentovska ul 9/1 35243 Pospešite dokler nj prepozno (do 1. oktobra) prijavo Vaših otrok k posebnemu, edino koncesijoniranemu tečaju nemščine za slovenske otroke — do šolske dobe, začetnike in napredujoče. Vpisovanje v Knafljevi ulici 4, pritličje med 10. in 12. ter 18. in 20. uro. 39170-4 Nemščino poučuje učiteljica z nemško maturo, Nemka, bivša učiteljica nemškega jezika na Berlitz-šoli v Nizzi. Individualni pouk po modernem načinu za začetnike in za napredujoče. Pouk tudi v nemški literaturi. Za dijake znižam honorar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39178-4 Francoščino ln nemščino poučujem uspešno in poceni Staji trg št. 3-H — desno. 39240-4 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 Teorija, vožnje. 39249-4 Prodam knjigo »Pravilniki in navodila za izvrševanje poštne službe«. Naslov: J. Papotnik, Sv. Lovrenc na Pohorju. S9226-8 Šofer trezen ln zanesljiv išče službo sprevodnika k avtobusu. Našlo* pove oglasni oddelek »Jutra«. 39073-2 šofer - mehanik z večletno prakso in vežč vseh popravil, trezen, išče mesto za takoj ali kasneje. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv šofer«. 39028-2 Prodajalka izurjena v mešani in modni stroki, išče kjerkoli mesta. Ponudbe na oglas, oddelejs »Jutra« pod »Vestna 9«. 39160-2 Pošten fant 18 let star, absolvent obrtne šole, bi rad vetopil v restavracij« ali kavarno kot učenec. Cenj. ponudbe pod »Pošten« na oglasni oddelek »Jutra«. 39161-2 Pletilja pridna m poštena — želi službe. Razume se tudi na osemključni stroj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39238-2 Pletilni mojster za nogavice, išče za-poslenja Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moje ter c. 39137-2 Avtomehanik išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39123-2 Fina krojačlca se ponuja za salone. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 89124-2 Drž. vpokojenec srednjih let, želi meeto hiS-nika, ali kaj primernega. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 39141-2 Kontorlstinja lic. trg. šole prosi nune-ščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prva služba«. 89199-2 Inteligentna gospa ki vodi sedaj pension na Bledu, išče primerno mesto. Gre pa tudi kot opora gospodinji. Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Razumna«. 39208-1 Llkarlca dobro izvežbana želi mestro Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Natančna«. S7015-2 Strojna vezilja išče deJo na doni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39234-2 Gospodična z letnim spričevalom ter znanjem nemščine in šivanja, išče službo k enemu ali dvema otrokoma. Gre tudi v boljšo hišo na deže li. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39242-2 Absolventka trg. tečaja z odliko, predvsem dobra kujigovodinja, želi pisarniško mesto. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva začetnica«. 39119-2 Hodil »Radione« tri al! štiricevni, dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36463—9 Stružnico za železo proda Kavčič, Zg. šiška. 37070-6 Vrtnarija Kiepach, Križevci prodala: Viola tricolor malima tri-mardean (mačuhice) po 0.75 para. Myosotis nana tcmnoplava, velikocvetna (Vergismeinicht) rana po 0.50 para. Asparagus plu-mosus, 2 letni po 8 Din, Asparagus sprengeri 2 letni po 6 Din, Chrysanthe-me velikocvetne in drob-nocvetne po 10 Din. Thu-ya o* identalrs (Cypressa), preko meter visoka po 30 Din, manjše od 10 Din dalje. 37042-6 Daljnogled »leiss« Šestkratna povečava, neod-no nanrodai. Naslov v ogl oddelkn »Jutra«. 36033-6 Puhasto perje ks oo 38 Dio razoošillam oo oovzetlo. nalman) 5 »Solidna soba«. 39066 Sobico lepo opremljeno, v novi vili takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 39055-23 Sostanovalca ali dijaka m stanovanje ln hrano sprejme Fani Pišot, Stari trg 1-m. 39019-23 Prijazno sobo t elektriko, bli-zu tehnike oddam gospodu — najraje akademiku. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 39159-23 Sobo za 2 oseb? lepo opremljeno takoj odda Maver, Jegličeva št. 5. 39163-23 Opremljene sobo lepo, s posebnim vhodom, elektriko in parketi takoj oddam, event. z vso oskrbo Bežigrad, Kamniška ulica It. 22-1. 39169-23 Sobo t RoSni ulici 8-T oddam 2 preprostima gospodoma^ ali dijakoma. 39158-23 Opremljeno sobo s kopalnico oddam v Groharjevi ulici št. 5 — kraj vlade. 39164-23 Sobo g ?ep. vhodom in elektriko oddam gospodu. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«. ^ 39165-23 Lepo sobo v eeotrn mesta oddajn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39172-23 Opremljeno sobo oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39118-23 Opremljeno sobo lepo in fistOj s posebnim vhodom taioj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 39153-23 Opremljeno sobo lepo in solnčno, z elektriko in parketi, s souporabo klavirja, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 39168 Opremljeno sobo s separatnim vhodom in elektriko, v bližini tehnične šole takoj oddam 2 gospodoma ali gospodičnama — z oskrbo ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39171-23 2 prazni sob! (brez kuhinje) veliki, par-ketirani, z električno razsvetljavo in balkonom takoj oddam 1 ali 2 osebama — najraje zakonskemu paru brez otrok. — naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39177-23 Čedno sobo oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 39121-23 Lepo sobo opremljeno ali prazno, na Miklošičevi cesti oddam s 1. oktobrom za 600 Din mesečno. Vprašati med 9. in 11. uro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39179-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam 2 osebama. Naslov v ogla-s. oddelku »Jutra«. 39181-23 Separirano sobico išče uradnik. Ponudbe pod šifro »Državni« na oglasni oddelek »Jutra«. 39181-23 Priprostega gospod« sprejmem na srtan-ovanje. Poljanska cesta 54, II. vrata 3J. 89188 23 Akademik išče snažno in zračno sobo, eventuelno z vso obskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Akademik.. 39189-23 Separirano sobo želi gospodična v bližini hotela Union eventuelno z vso oskrbo pri boljši družini brez otrok .Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. oktober«. 39195-23 Gospoda sprejmem kot sostanovalca za takoj ali s 1. oktobrom. Cesta v Rožno dolino 5. pritličje. 39200-23 Majhno sobo solnčno, novoopremljeno, v sredini mesta oddam takoj boljši gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 39215-23 Sobo lepo opremljeno oddam takoj em ali dvema osebama po nizki eenl. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39203-23 Lepo sobo opremljeno, v bližini poŠte oddam le boljšemu gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39205-23 Opremljeno sobo i električno razsvetljavo, blizu obrtne šole oddam zakonskemu paru ali 2 gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39229-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, sredi mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 39236-23 Iščem mlado damo event. vdovo aH ločenko i lastnim stanovanjem — v svrho skupnega životarenja Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodarsko samostojen tridesetletni razočarane««. 39147-24 Pek ki j« oglasil pod mačko »Stalno mesto 902«, naj pošlje svoj naslov, ki ga je pczaiil navesti, da mu pošljemo ponudbe. »Jutro«. 39175-24 »Lepega kapelnika« pustite pri miru — on je sedaj naš!? — Logačanke. 39134-24 rVrla planinarica« Dvignite pismo pod gornjo šifro. Pozdrav Planine moje 39127-34 Planine moje Dvignite pismo. Čakam sestanek. Pozdrav. 39128-24 Tovarišico za vsakonedeljski rzlet fSče iskren prijatelj narave smučar. Dopis na oglasni oddelek »Jutra« pod »V solncu in vetru«. 39196-24 Dva podofleira pomorska avijatičara želita znanja z dve ribici is sladke vode. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Jastreb in Sokol«. 39224-24 Lesni trgovec na deželi, z lastoo žago, 29 let star, želi v svrho že-nitve znanja z gospodično, staro do 27 let. Kapital dobrodošel, kar pa ni pogoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »ženin«. 39144-25 i 'tIMfV Klavir s prav dobrim glasom, firme Petrov, naprodaj v Kolodvorski ulici 28-1 — levo. 39174-36 t Klavir »Ozapka«, zelo dobro ohranjen, črn, naprodaj za 8000 Din Bolgarska 25-1. 39155-36 Klavir dobro ohranjen, radi selitve naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39194-26 Čelo naprodaj Informacije daje tvrdka Brandl v Mariboru. 39219-26 Veverico-samca vdomačeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39197-27 Mlad bernhardinec 5 mesecev star naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 39230-27 Izjava Podpisani nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja hčerka Frančiška. Bizovičar Ivan, zvaničnik drž. žel. 39222-31 Kleparske stroje vseh vrst znamke Mach & Fišer, Hronov, ima stalno v zalogi Rudolf Držt.j v Ljubljani, Kolodvorska 28. 8:'8 'Čevlje popravljam solidno, mn?ke temp. Din 29. ženske temp. Din 22. Rudolf Tobias. Flor-janska 28. 39191-30 Ako žeKte kupiti no obroke obrnit« se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. t. x o. i T Ljubljani, Cigaletova 1. zraven sodnije 882 IZVANREDNA VRILflEAt 2elezna »klinika patenl postelja zložljiv«, • te« peciraAom tnadr»cofl>, telo praktična ca vsako hiio, hotele, nočne »hribe in potujoče ' oiob« stane samo Di* S*.—• Razpošiljam po poštne* Dom povzetju. tako IZGLEDA SUCI2EN orvootN Lesena patent pOjtefla, zložljiva. » Upeeirsnim madracom. lelo praktična. stane samo D 28». LeUtVa «• enačanf« — (Liegestuhl) najnovije vrsti, stane samo Dia 1M. Madrad punjenl ■ vol-nom stanejo sama d 750. U BROZOVie. ZAGREB ILICA 62. 262 Kurja očesa NaTbollše sredstvo proti knr-fim očesom »Claven« le mast Dobite v lekarnah, drote-rilab aH naravnost Iz tvor-ntce ln glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak Čuvajte se ponaredit. ?61 • V z dobro pisavo sprejmemo za lahko ročno delo. Naslov v ogl. odd. Jutra Vato tudi po 50 kg bale ima vedno na razpolago! Zahtevajte vzorce in cenik. Tovarna vate, Maribor, Dravska nI. St. 15. 13072 Telefon 2059 *4|Pr em o g suha drva Pogačnik, Botoocičeva 5. krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL Starši! Učitelji! ČRNTVČEVI RAČUN ICI za osnovne šole I. In II. del izideta v novi izdaji prve dni oktobra ti. Knjigi sta neutrpen pripomoček otrokom pri učenju doma. Naročite takoj! 12975 Banovinska zaloga šolskih knjig In učil v Ljublani Zahtevajte ceni C! m. v Jljubljana 4 Največja zaloga ur, zlatnine In srebrn ine Lastna protokoHr&na tovarna ur v Švici Prešernova ulica štev. 4* (Poleg frančiškanske cerkve.) ninuaaake are za dečke od Din 44.— naprej. Birmanske zapestne ure od Din 70.— naprej. Zahtevajte cenik, gratis In Sranko. 271 w 'V Iscemo__________ hitro pomoč! proti golazni. Najsigurneje pokončava vsako golazen »PIRE-TRIN«. Enostavna uporaba. Ni strup. Dobiva se povsod. „PIRETRIN" d. d. ZAGREB, Branimirova 48. 291/1 ftt tfesettsGa Zf*tfs£cs oblačifs» izdeluje po najnovejši modi in po nepretiranih cenah Josip Novak modno krojaštvo Ljubljana, Breg št. 2. 1286J Zahvala Za mnoge izraze iskrenega sočutja ln sožalja ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Maksa Cotiča bivšega ravnatelja »Edinosti« v Trstu ter za mnogoštevilno spremstvo žalujočih na njegovi zadnji poti izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni izreči preča-stiti duhovščini, g. dr. Gustavu Gregorinu, klubu Primork v Ljubljani, Jadranski straži in Jugosl. novinarskemu udruženju za prekrasna venca, Narodni Odbrani, pevskemu društvu »Jadran« za ganljive žalostinke, g. mestnemu županu dr. Al. Juvanu, zastopnikom Sokolstva, v Mariboru živečim pisateljem, novinarju g. Vekoslavu Spindlerju za nagrobni govor ter ostalim govornikom ob grobu, vsem primorskim rojakom in vsemu ostalemu občinstvu. 13074 Maribor, dne 16. septembra 1930. Žalujoči rodbini Cotič in Lavrenčič Oglasi v „ JUTRU" imajo siguren uspeh! Urejuje Davoda Rav$en» Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d_ kot tiskarnaria Franc Jezeršek. Za inseratni de" k odgovoren AfoizLi Novak. .Vsi v I-jnMfani.