Gospodarske stvari. Kedaj bi naj kobile žrebetovale? Akoravno v razupiti dobi liberalnega gospo- daratva in vsestranskega napredka v delanju lebko- mišljenih pa tudi prisiljenih dolgov aedaj po me- stih in trgih jemo alab pa tem bolj drag kruh in pijemo ,,za8nopsano" vino za drage denarje, ven- dar ne zrnje, ne vino, ne živina nima prave cene. Ubogi kmetski 51ovek bi naj vedno ve6je davke pla5eval, avoje pridelke pa po vedno menjsi ceni zapravljal! Posebno občutljivo pada cena živini, edino konje zamoremo izvzeti. Dober konj ae se  vedno lebko proda za več ali manj dobre denarje.  Vrh tega ae se kaže, da utegne cena pri konjih  posko6iti. Kajti sedanje predelovanje in pomno-  ženje naae artilerije z Uhacijevimi kanoni bo po- trebovalo rcnogo novih pa tudi se bolj močnih konjev. Konjerejstvo utegne tedaj še bolj imenit- no in koristno postati. Umni konjerejec na deželi gleda pred vsem na dvojno korist; prvic hoče svoje kobile kolikormogo6e koriatno pri svojem goapodaretvu porabiti; drugi6 si prizadeva iz žrebet nekoliko baska pridobiti. To pa ni vselej lebka re5, posebno aedaj ne, ko naše kobile veSjidel vse o najbolj nepriličniaem 6aau svoja žrebeta rodijo. Dendenea namreč se to godi aploh meaeca marca in aprila. To pa zato, ker so cesarski žrebci na atacije razpostavljeni od 1. marca do 1. julija, da se tedaj večina žrebet izkoti meseca marca in aprila. Ali ravno ta 2 meseea ata za ovo opravilo na kmetih najbolj neprili6na. Kajti meseca marca in aprila se vrai jara aetev in sadenje, to je čas, ob katerem je veliko dela in ob katerem kmet vprežno živino silno potrebuje; najmenjša zamuda stori že veliko škodo. Marsikteri kmet pusti svojo kobilo brez žrebca rajše, kakor da bi aiedi jaie sejatve pogresal jeno vprežno mo5. Sicer zamore kmet, kateri razuroeva opazno ravnati, ubrejene kobile precej blizo do poroda brez akode za zarod vpregati; vendar po poiodu je kobili miru in po6itka silno potrebno; in čeravno si je kobila že nekoliko pomogla, je še vendar jeno žrebe alabo in ne more za materjo po več ur po njivi gor in dol boditi; zato se mora doma puščati, kobila pa k njemu goniti, da ga napoji, kar zopet mnogo neprilik in zamude dela. Resnično je tedaj: mesec marc in april sta najbol.j neugoduiai 6as za žrebetovanje. Mnogo boljše za kmeta bi kazalo, 5e bi se zamoglo žrebetovanje preložiti na mesec februar; vendar to se ne da lehko doseči, zlaati pri tiatih kobilab ne, katerih je bilo treba ve5krat k žrebcu apravljati. Zato kažeta za žrebetovauje še najbolj pozimska meaeca december in januar, cas ob5nega miru in odpočitka v naturi. Kmet bi potem takem s avojimi kobilami zamogel jesensko in nazimsko oratev lebko opraviti, jim ob 5aau poioda potrebnega miru in počitka privoščiti in pri jari sejatvi jib zopet brez vaeh neprilik vpregati. Zato so pa društveniki dale5 alavno znanega konjerejakega druatva na Spod. Avstrijakem v Beču sklenoli poslati proanjo do miniatra za poljedelstvo, naj bi ae zanaprej cesarski žrebci bolj zgodaj, namre6 že s 1. februavjem za5enai po dotičnih štacijab nastavljali. Iz prva ae ve bode prekoristni na8vet veljavo dobivljal ve5jidel samo pri niladih kobilah; a s čaaom bo se tudi poarečilo pri starih poaebno tiatih, ki so leto poprej pozno žrebeta prinesle. Take kobile se namre5 že meseca januarja zopet gonijo. Na Nemškem sedaj povsod na to delajo, da bi kobile svoja žrebeta že v decembru in januarju na svet spravljale. ,,Wiener Landw. Zeitung." Gospod Adam Skrbina iu jegovi sosedi. IV. Kako ovea sejati za zeleno krmo? Jaka Broko je bil tih želar. Marljivo je obdeloval svoje kakih 12 oralov veliko zemljišče. Imel je na njem majhen vinogradi5, lep aadunoanik, spašnik in zraven gojzdiSa same njive — brez travnika. Zeleno krmo je moral drago kupovati in dale5 voziti. Zato je že davno želel kak travnik kupiti, pa se mu ni liotlo posre5iti. Sedaj poizve, da namisli vrli graščiuski O8krbnik g. Adam Skrbina prihodnjo nedeljo razlagati: kako bi ai zamogli pom agati tisti poseatniki, kateri travnikov pogreaajo. ,,Pasja noga, ai misli Brcko, to pa je navlašč za tebe", in kakor ai je Brcko mislil, tako je tudi atoril. Odšel je v nedeljo popoldne g. Skrbine posluaat. Ta je začel: gospodar, ki ima dokaj njiv, pa malo ali ni5 travnika, mora zeleno krmo sejati, in sicer pred vsem deteljo in o tej imenitnire5i bodem ob priložnoati obsirno govoril. Denes ho5em le razlagati, kako ae oves seja za zeleno krmo, klajo ali pičo. Ve6krat se namre5 zgodi, da detelja ne obrodi, kar gospodarja v5aaib v silne zadrege apravi. Teniu se nekoliko v okom piide z o v a e n o zeleno krmo. Kdor pa tukaj inodro ravnati bo5e, ta se naj drži po slede6em nauku. Prvič naj odbere p r i m e r n o veliko njivo ; naj jo razdeli na 3 koae ali predelke ter jih naj mogoče rano v spomladi z ovaom poseja. P r v i predelek se poaeja najpoprej; 14 dni poznej dr ugi in 8 dni potem tretji. Vse zemljiace se naj z gnojnico dobro naškropi. Ako je gospodar zemlji poprej dobro pognojil, tem boljae je storil; vendar škropenja z gnojnico naj nikakor ne opusti. Jako dobro ravna, kdor oves pred sejanjem par ur v gnojnici namaka. Taki ovea bo vrlo hitro in 6udovito krepko pognal. Kmalu bo njiva stala polna mladega, gostega in viaokega ov8a. Ta ove8 se mora sedaj pokoaiti preden za5ne izmetavati ali v klaaje vbajati. Dobljena krma bo lepa in dobra, pa tudi nič menje nje ne bo, kakor one, ki se tedaj dobi, kedar detelja bogato obrodi. Ce ae je oves pokosil, kakor se je povedalo, pred izmetovanjem, potem bode izrastel kmalu drugi oves, kateri bo enako pokoaen dal vaaj toliko, 6e ne ve5, zelene krme, kakor druga deteljiua kositev. Če se je drugi predelek njive poaejal 14 dni za prvitn, in tretji 8 dni za drugim, tedaj je goapodar z zeleno krmo pieakrbljen za celo polletje. Ce gospodar ovsu primeaa nekoliko deteljakega semena, potem se zamoi-e zanaaati ae na tretjo koaitev; in 5e že te ne doseže, pa ai po detelji in mo5nem ovsenem strniaSu nadotnp.ati in prihrani dobro enkratno gnojitev. Sosed Janko Hiter je lani saino enkrat koail in s prvim košenjem akozi 4 tedne dobro polagal 16 glavam živine. Na dalje se pri bohotni in mo5ni rasti ovaa ni bati nobenega plevela na njivi in ostalo debelo ovseno strnisSe aluži za izvrsten gnoj; tudi bobotna rast njive blizo tako ne zdela in ne oslabi, kakor se navadno misli; razun tega še stoji zemlja precej 5asa pod dobro senco in se ne bo lebko vsusila. Nekateri škropijo z gnojnico tudi po prvi kositvi. To ima dobre nasledke: mladi ovea požene še bolj pobotno, strnišče postane debelejae in daja ae bolj izvrsten gnoj. Na jeaen se zamore v tako njivo vaejati: rž ali pšenica z najboljaim U8pehom. Mladi pokošeni oves se zamore tudi posušiti in daja na zimo vrlo dobro krmo, ki ne zaoataja veliko za najboljaim senom; le akoda, da naši kmetovalci ae malo marajo za sejanje take dobre živinake krme ali klaje! Troje sort posebne priporočbe vrednega sadja. M. Ko dognana resnica ame veljati, da bode le tisti sadjerejec od svojih saduuosnih drevea največi dobiček dosegel, kteri si je take aorte nasadil, ki so kraju in viemenu primerne in ki obilno lepega za izvažanje primernega sadja rodijo. Pa gotovo jih je med sadjerejci malo, ki bi jedino le na ta dobiček gledali, ampak skoiaj vsak med njimi želi tudi kaj poaebno dobrega, kako sladčico za se in za a^oje znance in prijatelje 7zrediti. In zato ima skoraj 7sak kteri prostorček 7 S7ojem 7itu za take posebnosti in slad5ice odloSen. In za take namene se sledeče sorte priporočajo. Pr7a je gruika, kteri so dali mogo5no done5e ime: ,,Sla7a sadjereje." In po pra^ici je tega imena iz mnogo oziro7 7redna. Sad ni le 7elik in lep, ampak tudi dober. Ta giuška je jedna jesenskih maslenk in spominja po okusu in sočnosti na Diolovo maslenko. Na kutino cepljena, sicer presajenja ne prenaša dobro; pa na 87ojem prostoru puščena ali pa 7 dre^esnici na kutino ali pa na gruševi di^jak cepljena, tako mo5no in bohotao raste, da je se posebej zaznamo^ati ni treba. Od daleč jo je že od di-ugih dre^es ločiti, in brž 7 pr^em letu je že sadnih mladik 7sa polna. Kar se njene rodo^itosti tiče, more se z maslenko Napoleonko meriti, o kteri je namreč znano, da same rodovitosti omaga, ako se pridno ne porezuje. Druga sorta grušek jePreulo^a kolmark a, tudi kakor prva še 7se premalo znana in razšiijena. Težko je jo kde najti 7 naših 7rtih ali na naših trgib in vendar je pra^a aladčica. Sad je precej 7elik, s^itlozelen in plošnat, kakor bergarnotne sorte. Ima pra7 tenko lupino, in precej dolg, tenek sred globoke zareze 7 sadu sedeč recelj. Zori blizo konec septembra in kakor hitio se koža 7 rtimenkasto prelivati za5ne, se inora potrgati iu 7 2—3 dneh povžiti predno mebka in močnata postane, sicer ni 7eč 7 sroji nai^eči dobroti. Njeno meso je aromatiČHO, belo in plivko, t. j. se kakor maslo 7 ustih razpusti in po mislih skušenih sadjerejce7 in 7itnaije7 ta gruaka med ranimi jesenskimi gruakami z^onec nosi. Ni z 7sakim prostotom zadovoljna iu zabte^a 7eliko skrbi pa 7endar obilno ne rodi. Ali clo^ek se mora pa pri tem, kar je naiboljše, tudi z malim zado7oliti. Tretja sorta je Holandska zlata kraljičina. Med 7semi jabelčnimi aoitami je ta najnježnejša in najboljša. Spada med debelejše sorte in je bolj na 7isoko, kakor na plošnato stran in ima lepo, pravilno podobo. Njena lepa zelena barva pri dozorenju ua solnčni strani nekoliko zarujeva in zarude^a. Dozori okoli srede oktobra in je sred do konec decembra najbolja za jed. Na bladnem proti zraku zaprtem prostoru se drži tudi do febiuarja. Njena lupina je tenka, meso nježuo in dišece, sočno in prijetno kislo. Vrb tega je to dre^o še pra7 rodo^itno, se niore tedaj to jabelko imeno^ati pra^o mojster8ko delo Badjereje. V Celju meseca februarja 1876. J. M. Wokaun. Sejmo7i na Štajerskein. 8. marca ^Pilštauju. 10. marca 7 Kapeli, 7 Nemškem Landabergu, 7 Dolu, 7 Strassu, 7 Kostri^nici in pri 87. Jurju pod Tabrom. 11. marca pri 87. Magdaleni.