Kakršno seme,takšen plod
Najbrž ne bi mogll trditl, da Je ravno veliko preblval-cev naše občlne, ki Jlh domačl opravkl pogosteje zanesejo v prodajalno s semenjem In drugiml potreb-ščinaml za kmetovanje In vrtnar/enje. V Centru /e namreč beton že zdavnaj zatrl zelene površlne, uma-kniti so se morall tudl mnogl vrtlčkarjl, kljimje urbanl-stlčna modernlzaclja mestnega Jedra odvzela prene-katerl kos skrbno negovane zemlje. Pogostejši obi-skovalcl prodajaln IJublJanske Semenarne - le-ta ima svoj sedež v našl občinl - so okollčanl, kl flh dejav-nost tega kombinata tollko bolj zadeva. Kakšna bo Izblra In ponudba semen, kakšne bodo cene In še kaj, so vprašanja, kl jih najbolj zanlmajo.
Ko je že beseda o semenar-stvu in o Semenarni, potem pomembnosti njene dejavno-sti ne moremo opisovati samo z zornega kota malega potroš-nika, zasebnika. Ta dejavnost je v zadnjem času dobila izre-dno veliko in odgovorno vlo-go tudi pri razvoju naše kme-tijskoživilske         industrije.
Srednjeročni družbeni plan naše republike je opredelil dejavnost semenarne kot de-javnost posebnega družbene-ga pomena.
Semenarski kombinat Se-menarna je edina tovrstna or-ganizacija združenega dela v Sloveniji, s svojo kooperacij-sko mrežo pa močno posega tudi v jugoslovanski prostor. Seme razen na slovenskih po-ljih pridobivajo še na Hrva-škem, v Vojvodini, Bosni in Hercegovini in Makedoniji.
V svojih 43 prodajalnah po vsej Jugoslaviji prodajajo tu-di uvožena semena, zlasti takšna, ki jih pri nas ni mogo-če vzgajati, zaradi neustreznih vremenskih razmer ali pa jih sami ne pridelamo dovolj, tu-di zaradi slabih letin. Del proi-zvodnje pa Semenarna tudi izvaža in sicer v obe Nemčiji, Avstrijo, na Dansko, Nizo-zemsko in v Italijo.
S semenom Semenarne po-sejejo v Jugoslaviji vsako leto okoli 50.000 ha njiv strnih žit, 100.000 ha s hibridno koruzo, 25.000 ha z deteljo, 20.000 ha s krompirjem, 10.000 ha s peso, repo in korenjem, 75.000 ha z vrtninamL
Sicer pa prav za zadnja leta velja, da se je splošno družbe-no zanimanje za semenarstvo in za semena pri nas precej povečalo. Opazno narašča ta-ko povpraševanje (in poraba) pri zasebnikih, ki se v teh sta-bilizacijskih časih vse bolj od-
ločajo čimveč pridelati na do-mačem vrtu, več in boljše se-me pa zahteva tudi uresniče-vanje »zelenega plana«.
Čedalje več domačih semen
Načrti napovedujejo razme-roma hitro rast proizvodnje semen, upoštevaje seveda značilnosti tovrstne proizvod-nje. Tako naj bi v naslednjih dveh letih povečali količino semen za 5, kasneje pa za 7 odstotkov. Med cilji velja omeniti stalno zmanjševanje
deleža uvoza in izenačenja uvoza z izvozom do konca te-ga obdobja. Seveda pa je osrednji cilj zadovoljiti slo-venske potrebe pri pridelavi hrane.
Po srednjeročnem razvoj-nem načrtu si bodo v Seme-narni prizadevali poleg pove-čevanja pridelave doseči čim-večjo stopnjo osamosvojitve v pridobivanju visokokako-vostnih semen. Tako bi zago-tovili bolj stabilno ponudbo semen, z vzgojo lastnih hibri-dnih sort pa bi vplivali tudi na njihovo večjo uporabo.
Med naložbami, ki naj bi uresničile ta cilj, velja omeniti centralni obrat za obdelavo in hranjenje semena na Viču. V
Ptuju nameravajo razviti se-lekcijsko-vzdrževalni center za vrtnine in poljščine, med-tem ko naj bi podoben center za selekcijo krompirja zgradi-li v Kranju.
Vreme in letine povečujejo tveganje
Ko smo že omenili značilno-sti v proizvodnji semen, velja omeniti organizacijsko za-htevnost celotnega proizvo-dnega procesa. Organizator proizvodnje mora usklajevati razvojno delo, vzgojo osnov-nega semena, razmnoževanje in dodelavo semena. Vse to pa se mora ujemati s potrebami kmetijske pridelave. Glede na ciklično značilnost kmetijske pridelave pa je predvidevanje potrebnih količin semena ze-lo težavno. Različno uspešne letine še povečujejo to nepre-dvidljivost. Razumljivo je, da se tako zelo pogosto izmenju-jejo primanjkljaii in presežki semenskih posevkov, kar je povezano z dodatnimi organi-zacijskimi in stroškovnimi obremenitvami. Nedvomno drži, da semenarska dejav-nost v Jugoslaviji še ni ustrez-no povezana. Povedati je tre-ba, da ta čas še ni na voljo skladišč, v katerih bi semenu laže zadržali kalivost, kot v obstoječih zasilnih skladiščih in se tako ustrezneje odzivali na vsakokratno povpraševa-nje po semenju.
Pravzaprav bi lahko trdili, da so nekatere težave, ki jih čutijo semenarji, odsev ra-zmer v našem kmetijstvu nas-ploh. Ni še zaživela praksa, da bi kmetijci ob pravem času sporočili vsaj približne potre-be po semenju. Le-te pa se oblikujejo tudi pod močnim vplivom cenovnih razmerij na trgu kmetijskih pridelkov in storitev, ki so, kot vemo, zelo spremenljiva. Dokaj šibko je še tudi dohodkovno povezo-vanje.
Kljub vsem tem okolišči-nam pa je bilo letos v Seme-narninih prodajalnih dovolj semenja, vsaj za družbeni sek-tor lahko to trdimo. Le se-menskega krompirja ni bilo za vse, zato so glede na to, da ima družbeni sektor pre-dnost, krajši konec potegnili vrtičkarji.
J. K.