94 Vrhniški razgledi Niko Nikolčič Matužinov ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI KOZOLEC – SLOVENSKA POSEBNOST Umestitev razvoja kozolcev v okvir zgodo- vinskih okoliščin pokaže: da so kozolci nastali v 16. stoletju; da so se uveljavili v 17. stoletju; da so dosegli veliko tipsko ra- znovrstnost, oblikovalski vrh in največjo razširjenost v 19. stoletju.2 To je ena od de- finicij kozolca, morda najbolj znana. Ko- zolec je samostojna in stalna, vertikalna, pretežno lesena in odprta, pokrita napra- va za sušenje in spravilo.3 Med raziskovalci in strokovnjaki se še ve- dno krešejo mnenja tako o nastanku in iz- voru kozolcev kot tudi o definiciji kozolca Kozolec je sveta beseda! »… Mogoče najbolj legendarni je pa Zlatorogov zmaj. Ne bomo šli v zgodbo o Zlatorogu, ampak o vrednotah Zlatoroga. Poglejmo, Zlatorog – kozel, slovenska sveta žival. Peruno- va sveta žival je kozel. In kozolec! Da ne bi kdo pozabil na kozolec! Naši kmetje so še tisoč let po zmagi krščanstva, še konec 19. stoletja, kozlove rogove, oblikovane iz vej grmovja, obešali na kozolce. Kajti Perun je bog strele in on ni metal strel na svojega kozla, saj je ta ščitil kozolec. Kozolec je sveta beseda. Neprevedljiva, da je ne bi kdo prevajal, to je kozo- lec, Visoka pesem slovenskega ljudskega stavbarstva. Gre tudi za izjemno organizacijo dela. Danes se gremo fakulteto za organizacijo dela, takrat je pa vaški mojster vse fante postavil na svoje mesto, pa takole: horuk, horuk, horuk! Za štiristo let so postavili kozolec brez enega žeblja, samo z lesenimi čepki, noben potres ga ne bo podrl. Če pa gre en stro- kovnjak danes statiko, leseno konstrukcijo kozolca preverjat – sami idealni izračuni. Da se ne bi danes kdo pozabil pokloniti pred toplarjem, kozolcem ...« Dušica Kunaver1 in tipih. Kozolci so slovenska posebnost tako po številu kot tudi po obliki, čeprav jih najdemo od alpskega sveta do ukrajin- skih step. Najdemo jih na območju celotne Slovenije, razen v Pomurju in na Krasu, segajo pa tudi izven meja današnje Slove- nije. Vendar ni takega bogastva različnih izvedb na tako malem prostoru, kot je slo- vensko etnično ozemlje. Zaradi izrazito povsem določene gradnje kot posledice skrčenih namembnosti zgradbe na minimum, uporabljenega ma- teriala – večinoma lesa in zaradi arhitek- turnih matematičnih razmerij so kozolci skozi stoletja postali najznačilnejša go- spodarska poslopja, vraščeni v pokrajino – 95 so postali simbol slovenskega podeželja in spomenik slovenskega ljudskega stavbar- stva. Zdi se, da od tod izvira mogočnost in lepota lesenih konstrukcij v krajini. Tovrstna poslopja so imela omejen nabor opravil: sušenje, skladiščenje pridelkov in hramba kmečkega orodja. A kot vsi spe- cializanti v svojem času se je umaknil in uklonil novim človekovim zahtevam. »Lesenim harfam«, kakor jih poimenuje Ladislav Lesar4, ni preostalo veliko: ali so postala odlagališča česarkoli ali počasi čakajo na svoj konec. V Blatni Brezovici je manj kot 100 hišnih številk in 41 kozolcev. V času priprave tega zapisa se je polegel stegnjenec s plaščem na Postrana. Se pravi, da je skrajni čas, da popišemo vse obstoječe kozolce v našem prostoru. Čas je že, da se kozolci v Blatni Brezovici nehajo »skrivati« za hišami ali da »bežijo« iz vasi proti pokopališču ali v barjansko ravnico na mah. Na Slovenskem kozolci, bogastvo ljudskega stavbarstva, večinoma odhajajo pred našimi očmi v pozabo. Nekoč so ljudski kreatorji, tesarji, uporabnost teh čudovitih zgradb izkori- stili do konca za sušenje in spravilo žita, detelje, sena, koruze ter hrambe orodja in strojev. Z enostavnimi tesarskimi prijemi »na lajšto«5 so včasih celo nepismeni iz roda v rod vezali ljudske mojstrovine do same lepote matematičnih razmerjih ko- rena iz 2 in zlatega reza6, ki nas še dan- danes navdihujejo. Redki kozolci so ostali ohranjeni s prvotnimi sestavnimi deli. Še redkejši so obdržali svojo prvotno funk- cijo in služijo svojemu namenu. Če pa že skladiščijo poljščine, so to največkrat v »vesoljska jajca-balirano seno v svetloze- leni plastiki«. (Tudi v Blatni Brezovici.) Arhitektura kozolcev sledi delitvi slo- venskega etničnega ozemlja na pokraji- ne. Tako velja, da so gorenjsko-koroško- -predalpski kozolci sloki, po tipu toplarji ali stegnjenci, po gradbenem materialu nemalokrat z zidanimi, kamnitimi ali v novejšem času betonskimi stebri. Med- tem ko so štajersko-dolenjski-notranjski čokati, tipsko raznovrstni, praviloma z le- senimi stebri. Blatenški sodijo v to drugo skupino. Seveda to pravilo ni zakoličeno, kajti njihova zgradba je lahko različna od vasi do vasi ali celo od mojstra do mojstra. Tako najdemo v Blatni Brezovici tudi ko- zolce z zidanimi stebri. Obstaja več tipov kozolcev, ki so se razvili zaradi potreb in zmožnosti lastnikov, raz- položljivih gradbenih materialov in vre- menskih nevšečnosti v določenem okolju: stegnjeni kozolec, stegnjenec s plaščem, vezani kozolec, nizki kozolec, kozolec na kozla, prislonjeni kozolec ... Izpeljanka stegnjenega kozolca je dvojni stegnjeni kozolec – povezana vrsta stebrov brez skupne strehe. Tovrstnega kozolca ni v Blatni Brezovici. Približek sta bila po- vezana repa pri Lahovem kozolcu. Repa sta bila sicer posledica požara, ker lastnik ni obnovil kozolca v celoti, ampak samo polovico. Polovica kozolca sta sestavljala repa na dva štanta, polovico pa toplar na dva štanta. Zato je imel ta kozolec nenava- dno, a značilno silhueto.7 RAZVRSTITEV KOZOLCEV Blatna Brezovica, vas na barjanskem osa- melcu, v času nastanka tega sestavka ob- sega stalno prebivajočih 357 ljudi, zadnja zaporedna hišna številka je 918. Vas ima 41 kozolcev. V Franciscejskem katastru9 (do takrat naj- popolnejšem tekstovnem popisu in gra- fičnem narisu) so vrisani kozolci v izme- ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 96 Vrhniški razgledi rah v razmerju 1 : 2880 in so med seboj primerljivi. Iz mape je razvidno, da so na isti lokaciji takratnih kozolcev tudi danes zgradbe. Ni nujno, da so to iste stavbe. V pisnem delu pa, žal, je omenjeno samo to, da gre za »lesene stavbe«. Izmera za ka- taster Blatne Brezovice je opravljena že v prvem letu podelitve patenta 1824 in nje- gove izvedbe na Kranjskem. V današnjem uradnem popisu stavb sta omenjena samo dva kozolca, ki sta starejša od leta 1824. To sta: Kocjanov na Melah iz 1800 in Ga- šperjev kozolec z Griča na Vasi iz 1791. Vendar je slednji doživel korenito obnovo in preureditev – skoraj ne spominja več na kozolec. Medtem je Kocjanov še v dobri kondiciji, čeprav je tudi tu gospodar spre- menil namembnost objekta v skladu s svo- jimi potrebami. Tako smem domnevati, da so kozolci na Vasi in Melah stari vsaj 200 let ali več. Težava je v tem, da se med seboj križajo obstoječi podatki med katastrom, zemljiško knjigo, vedenjem lastnikov in vpisom razvid stavb. Franciscejski kataster l. 1824 s kozolci, ki so naknadno poudarjeni s črno barvo. 97 Vse kozolce lahko razvrstimo na več nači- nov. Glede na to, da je bila bolj rodovitna obdelovalna zemlja na samem osamelcu relativno blizu prebivališč, so tudi kozolce večinoma vezali na osamelcu. Znotraj in zunaj vaškega obroča Delitev kozolcev znotraj ali izven kolovo- za – poljske poti je mišljena tudi kot po- stavitev na osamelcu ali postavitev na bar- ju. To je predvsem prostorska postavitev. Hiše danes Današnji kozolci Navidezen obroč okoli BB Kozolci na barju so podvrženi večji vlagi, grozijo jim poplave. Kozolci na barju so naslednji:11 Umkov na Gmajni, Kotavljav na Gmajni, Francinov v Bču, Šuštarjev na Gmajni, Ru- dlnov v Mežniji, Albinov na Postrana, Na- godetov na Postrana, Jerejčkov na Blatu, Jurežev na Blatu, Skubicov na Dolinici in Andrejčikov na Podolah. Vsi ostali so na osamelcu, torej znotraj tega obroča. Imena ledin in ostali toponimi Mežnija, Postrana, Mah, Blato, Njive, Lasc, Pod goveko, Bč, Gmajna, Podole, Gozd, Kravja dolina, Vas, Za vrtovi, Mandrge, Kurja vas, Dolinica, Lopata, Mele. ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 98 Vrhniški razgledi Po delih Blatne Brezovice Po svoje je delitev kozolcev glede na pro- storsko postavitev v Blatni Brezovici prav- zaprav pogojena s časom, v katerem so jih postavili. Splošno znano je, da so jih povsod postavili na konec vasi oz. na poti s polja. Tudi tu je tako. Do vasi so lahko s kmetijskih površin dostopali iz smeri: - Mele in Grič iz smeri cerkve Sv. Jakoba, - s Podstrane med Zalaznikovim in Jerinčkovim kozolcem na Lopati, - s Podstrane preko Privoza, - s Podstrane mimo Gašperjevih, - z Gmajne, od Zrnice, z Velikega maha po glavni cesti Bevke–Sinja Gorica in po stari poti skozi Kurjo vas, - po Dolinici skozi Kurjo vas, - s Podrejne, z Zalazov mimo Županovih, - izza griča mimo Jureževih, - z Blata preko Kravje doline. Tako je nastala aleja na Mandrgah, Lopati in Melah, skupaj devet obstoječih kozol- cev na slabem kilometru: Gostiševa ma- keta kozolca na Mandrgah, Gostišev na Lopati, oba Zecova na Mandrgah, Zalazni- kov na Lopati, Lahov na Melah, Kocjanov na Melah, Mežnarjev na Melah, Jerinčkov na Lopati. Bilo jih je še več, pa so naredili prostor stanovanjskim objektom ali pa so se sami polegli. Eden od teh padlih kozolcev je bil Kavcev, še zadnji s slamo kriti kozolec v vasi. Polegel se je leta 1955. Poleg tega je Lahov kozolec edini iz Blatne Brezovice notiran v slovenski knjigi o ko- zolcih.12 Od šestih kozolcev na Privozu je ostal le eden. Ostali so prepustili prostor novim potrebam prebivalcev vasi. V času nastanka velikih toplarjev v vasi je na Slovenskem prevladovala ekstenziv- na pridelava kmetijskih pridelkov. Zaradi prostorske omejitve osamelca Blatna Bre- zovica, konfiguracije terena in eksteziv- nega kmetijstva so jih postavili v breg za hišami, svinjaki, hlevi in skednji (v tem vrstnem redu). Nekateri kozolci pa so ostali kot osamelci na barju. TIPOLOGIJA KOZOLCA Najenostavnejši je stegnjeni kozolec (ste- gnjenec), ki ga sestavlja ena vrsta stebrov, med seboj zvezanih z latami in pokritih z ozko streho. Stebri so bili običajno iz hrastovega lesa, ponekod tudi zidani ali kamniti. Zecov stegnjenec na Mandrgah. Obstaja še ena izpeljava stegnjena kozol- ca. To je stegnjenec s plaščem, stegnjeni kozolec s podaljšano streho z enega ali dveh oken, na eni strani, lahko celo do tal. Francetov na Mah, Gostišev na Vasi Najbolj znani je vezani kozolec (toplar), ki je sestavljen iz dveh vzporedno posta- vljenih vrst stebrov z latami, povezanih s skupno streho. Ta tip kozolca je imel več- namensko funkcijo, saj so poleg sušenja v dveh nadstropjih prostor pod kozolcem uporabljali za spravljanje voz in poljedel- skega orodja. Nekateri proučevalci menijo, da je pravzaprav samo ta tip kozolca »pravi kozolec – toplar«. Boštjanov v Kurji vasi, Francetov na Vasi, Gašperjev na Vasi, Gostišev na Mandrgah, Gregorkov na Vasi, Jerajev na Privozu, Je- rinčkov na Lopati, Jerinčkov na Vasi, Kocja- nov na Melah, Umkov na Gmajni, Umkov na Vasi, Zalaznikov na Lopati, Zecov na vasi, Lahov na Melah, Mežnarjev na Melah. 99 Kasnejša izpeljanka tovrstnega kozolca je nizki kozolec samo z enim nadstropjem, velikim prostorom brez brane in dreves – »pod streho«. Andrejčikov na Podolah, Cenetov v Kurji vasi, Francinov v Bču, Jakov v Kravji do- lini, Jerejčkov na Blatu, Jerejčkov v Kravji dolini, Jurežov v Kravji dolini, Kotavljev na Gmajni, Lingovcov na Vasi, Maroltov na Vasi, Nagodetov na Postrana, Rudlnov v Mežniji, Tonetov v Kravji dolini, Šuštarjev na Gmajni, Zecov na Mandrgah, Žakljev v Kurji vasi, Županov na Vasi. Obstaja še ena izpeljava nizkega kozolca. To je kozolec na kozla (psa), nizki kozolec s podaljšano streho na eni strani, slonečo na krajših stebrih. Petrinov v Kurji vasi, Skubicov na Dolinici. Manj znan tip kozolca je prislonjeni ko- zolec. To je vezani kozolec, na eni strani prislonjen k skednju, hlevu ali podu. Jerajev na Gmajni, Jožkov na Zavrteh Čeprav po definiciji pravzaprav ne sodi pod kozolec, lahko pod drugo uvrstimo zgradbo, ki združuje bivalne prostore v pritličju in hrambo pridelkov (predvsem sena) v podstrehi na enak način kot v ko- zolcu pod streho, in sicer s prepihom na čelu in začelju z večplastnim zatrepom (vsaj z dvema). Tudi konstrukcija ostrešja je podobna. Večinoma gre za trapezasto ostrešje. Tovrstno »večnamensko« zgrad- bo dopolnjujejo še hlev, kašča in svinjak, lahko tudi klet. Matužinova domačija v Kurji vasi Delitev kozolcev po lastništvu Kozolce bi lahko delili tudi po načelu la- stništva. Socialna struktura lastnikov ne določa lastništva, tipov in velikosti ko- zolcev. Smiselnost tovrstne delitve bi bila pred drugo svetovno vojno ali še bolje pred zemljiško odvezo leta 1848, ko so med drugim tipi kozolcev in njihova veli- kost označevala velikost kmetije13 in vice versa, dedni zakonodaji v drugi polovici 19. stoletja v avstrijskih deželah. Dokonč- no se je socialna struktura vasi porušila zaradi agrarne reforme po drugi svetovni vojni. Razmerje med velikostjo posesti in velikostjo kozolca ni več nujno premočr- tno in enoznačno. Delitev kozolcev po straneh neba Blatna Brezovica je majhno razpotegnje- no gručasto strnjeno naselje. Kozolci pa so bili razporejeni levo in desno od glavne ceste pa tudi levo in desno od poti, ki je vodila iz vasi proti cerkvi. Severno-seve- rovzhodna stran osamelca je bolj strma, zato je na tem koncu osamelca manj ko- zolcev. Ta trditev drži samo deloma. Zgo- dovinsko gledano, je večina toplarjev bila res zgrajena na osamelcu ali v bregu na južni-jugozahodni strani Na Verlinci14 ali pa na poti proti cerkvi in pokopališču. Ka- sneje, v drugi polovici 19. in v 20. stol., pa so jih postavljali po vasi in barju glede na priročnost in novogradnje. Začel je prevla- dovati nizki kozolec, zlasti v 20. stol. do leta 1965, ko vežejo še zadnje konstrukci- je v arhitekturni formi, ki jo prepoznamo danes kot kozolec ali njihov približek v Blatni Brezovici. Barjanski osamelec z vasjo leži v jugoza- hodnem delu Ljubljanskega Barja v smeri severozahod–jugovzhod. Mogoče tretjina ali četrtina vseh kozolcev v Blatni Brezo- vici stoji na trdnih, kamnitih tleh. Večina kozolcev v Blatni Brezovici stoji vzdolžno v breg, redki so postavljeni pravokotno na ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 100 Vrhniški razgledi klančino ali pa so postavljeni na mehkih barjanskih tleh. Gospodarji so se soočali z dilemami, kako in kje postaviti kozo- lec: relativna bližina oz. daljava do njiv in travnikov ali bivališč, bližina sosednih podobnih naprav, konfiguracija tal, prisoj- na ali osojna lega glede na osamelec, smer vetra in glede na navidezno pot sonca oz. število sončnih ur, ki so namenjene suše- nju pridelka. O tem je pisal že Anton Melik v tridesetih letih prejšnjega stoletja: »Končno je še spre- govoriti dve, tri o »orijentaciji« kozolca, to je – v kateri smeri se postavlja ta zgradba. Na prvi pogled se zdi, da bi moral kmet pri tem upoštevati dva momenta. Prvič in predvsem je važno, da sije solnce ves dan na sušeče se žito in bi bilo za to najprikla- dneje, da se postavi kozolec s podolžno osjo v smeri sever–jug ali JJZ–SSV. Drugič bi bilo upoštevati smer hudega vetra in viharja, ki more seveda kozolec lažje prevrniti, ako stoji poslopje prečno na njegovo smer. Naj- pogostejši veter je na Slovenskem JZ do Z in v tej smeri se pojavljajo tudi najsilovitejši viharji; kozolci bi morali tedaj stati v smeri Z–V, da bi bili najbolj zavarovani pred vi- harjem. Ozir na solnce in ozir na viharje si pri nas potemtakem nasprotujeta, ne glede na to, da viharji tudi iz drugih smeri niso redki. Res se v mnogih primerih vidi, da se ravnajo kmetje pri orijentaciji kozolca po- glavitno po solncu, tu, in tam po prevladu- jočem vetru, vendar je pokazalo premotri- vanje večjega števila primerov po različnih predelih, da ni odločujoč niti prvi, še manj drugi ozir, marveč po večini popolnoma drug faktor.« 15 V kozolcu so največkrat tla zbita zemlja ali ilovica, redko pa tudi tlakovci. Manj zna- no je, da so nekatere gospodinje pozimi gojile »kapš« in druge vrtnine pod latami v pripravi na pomlad. V času pisanja samo gospodinja pri Kocjanovih goji vrtnine tudi na ta način, in to ne samo pozimi. ŠT. FOTO KOZOLEC mikrolokacija17 GEOGRAFSKO zem. širina – severno zem. dolžina – vzhodno v stopinjah, min. in sek. POSTAVITEV v smeri strani neba (približek)18 LETO IZDELAVE/POPRAVE 1 Albinov na Postrana 45°58'4.87«S; 14°20'30.74«V vzhod–zahod 1938/1991 – streha 5 Francetov na Mah 45°58'2.82«S; 14°19'56.49«V vzhod–zahod 1919 6 Francetov na Vasi 45°58'20.65«S; 14°20'8.79«V severovzhod–jugozahod 1857/2003 – streha 8 Gašperjev na Vasi 1 45°58'25.32«S; 14°20'2.14«V severovzhod–jugozahod 1771/1952 – obnovljen, streha 9 Gašperjev na Vasi 2 45°58'23.36«S; 14°20'1.73«V severozahod– jugovzhod 1860/1992 – streha Na južni-jugovzhodni prisojni strani osamelca stoji 21 kozolcev.16 101 ŠT. FOTO KOZOLEC mikrolokacija17 GEOGRAFSKO zem. širina – severno zem. dolžina – vzhodno v stopinjah, min. in sek. POSTAVITEV v smeri strani neba (približek)18 LETO IZDELAVE/POPRAVE 11 Gostišev na Vasi 45°58'27.25«S; 14°20'2.40«V severovzhod–jugozahod 1983 12 Gregorkov na Vasi 45°58'22.23«S; 14°20'4.02«V severovzhod–jugozahod 1915 (?) 13 Jakov v Kravji dolini 45°58'30.71«S; 14°19'55.54«V severovzhod–jugozahod 1937 15 Jerajev na Privozu 45°58'20.99«S; 14°20'11.01«V severovzhod–jugozahod 1982 (?) 16 Jerejčkov na Blatu 45°58'32.81«S; 14°19'43.44«V jug–sever 1978 17 Jerejčkov v Kravji dolini 45°58'32.81«S; 14°19'43.44«V sever–jug 1938 18 Jerinčkov na Lopati 45°58'18.82«S; 14°20'23.00«V severozahod–jugovzhod 1857 21 Jurežov na Blatu 45°58'34.43«S; 14°19'47.39«V vzhod–zahod 1943 22 Kocjanov na Melah 45°58'16.88«S; 14°20'24.54«V severozahod–jugovzhod 1800/1910 – streha 24 Lahov na Melah 45°58'14.98«S; 14°20'26.69«V severozahod–jugovzhod 1920/1943 – streha 27 Mežnarjev na Melah 45°58'16.32«S; 14°20'25.10«V severozahod–jugovzhod 1860 28 Nagodetov na Postrana 45°58'9.14«S; 14°20'18.64«V severovzhod–jugozahod 1937 33 Tonetov v Kravji dolini 45°58'27.38«S; 14°19'55.84«V sever–jug 1937 35 Umkov na Vasi 45°58'21.83«S; 14°20'4.86«V severovzhod–jugozahod 1860 36 Zalaznikov na Lopati 45°58'19.74«S; 14°20'21.40«V severozahod–jugovzhod 1900/1910 – streha 37 Zecov na Vasi 45°58'23.23«S; 14°20'3.51«V severovzhod–jugozahod 1915 ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 102 Vrhniški razgledi ŠT. FOTO KOZOLEC mikrolokacija20 GEOGRAFSKO zem. širina – severno zem. dolžina – vzhodno v stopinjah, min. in sek. POSTAVITEV v smeri strani neba (približek) LETO IZDELAVE/POPRAVE 2 Andrejčikov na Podolah 45°58'20.74«S; 14°20'34.13«V jugozahod–severovzhod 1948 3 Boštjanov v Kurji vasi 45°58'24.95«S; 14°20'20.34«V severozahod–jugovzhod 1937 4 Cenetov v Kurji vasi 45°58'25.40«S; 14°20'18.94«V jugovzhod– severozahod 1932 7 Francinov v Bču 45°58'29.28«S; 14°20'22.49«V jugozahod–severovzhod 1900 10 Gostišev na Lopati 45°58'19.66«S; 14°20'22.47«V jugozahod–severovzhod 1899/1967 – streha 14 Jerajev na Gmajni 45°58'23.57« S; 14°20'28.49«V jugovzhod– severozahod 1955 19 Jerinčkov na Vasi 45°58'29.82«S; 14°20'7.22«V jug–sever 1930 20 Jožkov na Zavrteh 45°58'18.82«S; 14°20'23.00«V severozahod–jugovzhod 1937 23 Kotavljev na Gmajni 45°58'27.28«S; 14°20'26.28«V jugozahod–severovzhod 1857 25 Lingovcov na Vasi 45°58'26.20«S; 14°20'10.07«V jugozahod–severovzhod 1943/1994 – obnovitev, predelava 26 Maroltov na Vasi 45°58'29.83«S; 14°20'5.26«V jugovzhod– severozahod 1922/1995 – obnovitev strehe 29 Petrinov v Kurji vasi 45°58'22.52«S; 14°20'23.08«V jug–sever 1899 30 Rudlnov v Mežniji 45°58'7.14«S; 14°20'42.46«V jug–sever 1850 31 Skubicov na Dolinici 45°58'20.62«S; 14°20'32.78«V severozahod–jugovzhod 1929 32 Šuštarjev na Gmajni 45°58'23.02«S; 14°20'33.11«V severozahod–jugovzhod 1930 Na severni-severnovzhodni osojni strani osamelca so naslednji kozolci, skupaj 20.19 103 ŠT. FOTO KOZOLEC mikrolokacija20 GEOGRAFSKO zem. širina – severno zem. dolžina – vzhodno v stopinjah, min. in sek. POSTAVITEV v smeri strani neba (približek) LETO IZDELAVE/POPRAVE 34 Umkov na Gmajni 45°58'27.84«S; 14°20'29.50«V jugozahod–severovzhod 1890/1950 – streha 39 Zecov na Mandrgah 1 45°58'20.64«S; 14°20'20.83«V severozahod–jugovzhod 1990 38 Zecov na Mandrgah 2 45°58'20.42«S; 14°20'20.98«V severozahod–jugovzhod 1990 40 Žakljov v Kurji vasi 45°58'25.87«S; 14°20'16.60«V severozahod–jugovzhod 1973, 1992 – streha 41 Županov na Vasi 45°58'30.01«S; 14°20'1.96«V jugovzhod– severozahod 1900 KOZOLCI, KI JIH DANES NI VEČ Medtem ko so obstoječi kozolci našteti in razvrščeni v okviru tipologije kozolca (glej zgoraj), so že podrti našteti in razvr- ščeni glede na pozicijo v vasi, na osamelcu ali barju. Od teh, ki jih ni več, naj bi bil najstarejši Boštjanov na Golem hribu. na Vasi: Reklevcov, Smukov, Jerejčkov, Janezov, Andrejčkov, Mescov, Lahov, Lovrinov, še en Lovrinov, Kazinov, Martinčkov na Golem hribu: Nagodetov, Kavcov, Boštjanov na Postrana: Jerajev, Gregorkov v Kurji vasi: Bognarjev, Matužinov, Matužetov, Žaklov na Velikem mahu: Lingovcov, Kocjanov na Mahu: Bognarjev21 Iz seznama je najbolj očitno, da je bilo največ kozolcev podrtih na Vasi. Vas se namreč navzven ne more širiti. V zadnjih petdesetih, sedemdesetih letih se je spre- menila socialno-ekonomska struktura vasi. Gospodinjstev, ki bi se preživljali samo s kmetijstvom, je malo, »čistih« kmetov je za vzorec. Tehnologija v kmetijstvu že zdavnaj ne potrebuje več kozolca, kot ga poznamo. Vedno znova se kaže potreba po gradnji novih bivališč. ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 104 Vrhniški razgledi NAJBOLJ IZPOSTAVLJENI DELI KOZOLCA (glej sliko na strani 105) Basa ali baba (temelj) Kateri del je najpomembnejši element v arhitekturi kozolca? Zaradi izredne sood- visne povezanosti delov so pravzaprav vsi pomembni – začenši z babo. V Blatni Bre- zovici ji pravijo basa. To je prvotno raz- širjeni, spodnji neobdelani masivnejši del stebra, širok 30 do 40 cm, različno visok – do pol metra. Običajno je dodan temelj – podstavek iz kamna ali betona. Spodnji del stebra22 najbolj trpi, zato je tudi najbolj občutljiv del stebra – dovzeten za vlago. Vse je odvisno od strukture tal. Steber Od njega je odvisna stabilnost zgradbe. Poleg base je najbolj občutljivi del kozol- ca. Nanj pritiskajo sile z vseh strani. Upo- rabljeni material je trd les. Največkrat je hrast, pa tudi kostanj. Predvsem pri starej- ših toplarjih so nekateri lastniki zamenja- li lesene stebre z zidanimi. Pri popravlja- nju, obnovi kozolcev in njihovih stebrov so uporabili kamen, opeko in malto. Zato tudi prihaja do različnih datumov nastan- ka kozolca. V Franciscejskem katastru je vrisana stavba, ki ustreza kozolcu na tem mestu. Kar pomeni, da stoji na tem mestu kozolec že izpred 1824. V zemljiški knjigi je prvi vpis 1850, na prečnem drogu – rigel- nu pa je vpisana letnica 1869. Žal lastnik nima podatka, ali je šlo pri zadnji številki za popravilo, obnovo ali povsem za novo zgradbo na mestu starega kozolca. Druge vrste kozolcev imajo lesene stebre. Pant, pa tudi roka, ročica Pant je podporni tramič, običajno del vo- galne okvirne konstrukcije na čelu kozol- ca, zavetruje (varuje) konstrukcijo23, da se ne zloži. Povezovanje je lahko v celoti, s popolnimi diagonalami ali s krajšimi ro- čicami. Načinov vpetja je več: direktno iz stebra v čelno brano kot del brane do po- veznika, iz stebra na rigel in podpora iz stebra polkrožno zavita – »velbana« pod rigel. Za razliko od nekaterih dolenjskih toplarjev so blatenški panti likovno skro- mni, brez ornamentov in mizarskih ume- telnosti. Panti so najmanj štirje, lahko pa sta tudi po dva panta na steber. Brana, drevo, hodnik, v križe Brana je ploskovna prepletenost tramičev na čelu kozolca. Gostota prepletenosti je različna. Odvisna je od časa nastan- ka kozolca. Načeloma so starejše vezave bolj goste. Ni pa nujno tako. »Drevo« je pokončni tram v čelni brani. V Blatni Bre- zovici so kozolci – toplarji najpogosteje na dve drevesi. Čelni drevesi omejujeta pro- stor – imenujejo ga hodnik, prvo nadstro- pje. Hodnik počiva na dveh glajdih, dolgih tramih po dolžini kozolca. Ta dva pa sloni- ta na rigelnih – prečnih tramih med stebri kozolca. Če se le da, je ta prečni tram – ri- gel nekoliko izbočen. S tem se vsaj malo prenese teža hodnika na stebra. Na več načinov lahko gospodar vstopa v hodnik in podstreho. Samo v Zalaznikov kozolec se dostopa zunaj po stopnicah na »gank« (balkon) in nato v hodnik. V prvo nadstropje toplarjev in v večino nizkih ko- zolcev v vasi se vstopa s pritličja skozi od- prtino v prvem nadstropju. Po čem se rav- na višina pritličja? S polnega in praznega lojtrnika in s tal se mora s posebnimi vi- lami dosegati prvo nadstropje – v hodnik ograjen z vseh štirih strani z navzkrižno prepletenimi tramiči. Od tod domač izraz »metati seno v križe«. V druga dva nizka kozolca, Županovega in Andrejčikovega, se vstopa preko čela v podstreho po lestvi. 105 Lega, poveznik Lega je horizontalni tram, ki leži vzdolž na stebrih in nosi špirovce, s tem pa stre- ho samo. Legi sta ponavadi dve, navadno sta povezani s poveznikom – prečnim tramom, ki teče pravokotno nanju in s špirovcema tvori trikotno strešno kon- strukcijo24; lega je lahko kapna (ob kapu, na spodnjem robu kapa), slemenska (na vrhu, v slemenu) ali vmesna25. Včasih pa je dodana še ena kapna lega, ki omogoča večji napušč. Blatenški toplarji pa tudi ve- čina nizkih kozolcev imajo zelo dodelano ostrešje. Streha počiva na dodani kapni legi in vmesni strešni legi. Glajd, konzola Brane in hodnik nosita najmanj dva vzdol- žna trama – glajda. Glajd se konča z izpo- stavljeno konzolo nad riglnom.26 Kako re- šiti zaključek konzole, da je ne bi prehitro uničila moča? S prirezom konca konzole z vrha navzdol in nazaj približno 45 stopinj, je ena možnost. Druga varianta je monta- ža dodatnih deščic, ki prikrijejo konec konzole. Deščic je lahko več. Samo zgo- raj ali zgoraj in na obeh straneh. V obeh variantah je omogočeno lažje odtekanje meteorne vode. Gostišev kozolec na Lopati: domače poimenovanje posameznih delov kozolca (avtor prikaza: Niko Nikolčič). ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 106 Vrhniški razgledi Leseni in kovani klini Za vezavo lesenih elementov kozolca so dandanes v uporabi kovani klini. Prvo- tno pa so uporabljali lesene zatiče, čepe – klince. So iz trdega lesa. Zgoraj je širši del, da ne izpade, spodaj pa ožji, da lahko najdemo odprtino v konstrukciji; deluje le, če je zaradi vlage napet – izsušen izpa- de. Po pripovedovanju kolarjev je mnogo bolj enostavno »izbijati« klince kot kovane kline. V drugi polovici 19. stol. so v nove kozolce premožnih lastnikov že vgrajevali prve kovane kline. Njihova uporaba se na splošno razširi po 1. svetovni vojni.27 Streha in strešna kritina Kozolci v Blatni Brezovici so čokati. Na- klon strehe je 45 stopinj. Kasnejše izme- re in izračuni kažejo, da je to idealni kot, pod katerim je največ sonca na naši sever- ni zemljepisni širini (44 stopinj severno)28. Sončni žarki pri takem naklonu padajo skoraj pravokotno na streho in imajo najve- čjo moč. Nimamo namreč načrtov kozolca izpred 200–300 let. Zdi se, da so ljudska pamet in stoletne izkušnje privedle do ob- stoječega rezultata. Večino streh pokrivajo zarezniki (folz) ali pa bobrovec. Se pa naj- dejo salonitke na kakšnem kozolcu, ki ga je gospodar bodisi popravljal bodisi prila- godil svojim potrebam. Eden prvih večjih stroškov pri popravilu kozolcu je ravno to popravilo. Je na udaru slabih vremenskih razmer, tako da počasi strešniki odpadajo ali pokajo, nosilni špirovci in vzdolžne le- tve pa trohnijo. Potrebno je prekrivanje ali »prelajštanje«, tj. menjava ustreznih delov. Gospodar običajno čaka tako dolgo z me- njavo, da menja strešno kritino naenkrat. Tak poseg lahko stane po pripovedovanju Jakov kozolec: domače poimenovanje posameznih delov ostrešja (avtor prikaza: Niko Nikolčič). 107 tudi več kot deset tisoč evrov. Višina stro- škov je odvisna od velikosti – površine stre- he, kritine in potrebe po menjavi ostrešja. Prav velik strošek je eden od razlogov, da kozolci odhajajo v spomin. Trapezasto ostrešje Nosilni del strešne konstrukcije običajno sestavljajo: prečni tram – poveznik med kapnima legama spodaj, vzdolžna trama – vmesni legi, najmanj štiri sohe – štolbahi s povezovalnimi prečnimi trami – dve pod- porni ročici med lego in soho ter s stran- skimi pomožnimi podpornimi trami. Vse skupaj v narisu izgleda kot geometrijski lik trapez. Od tod ima tudi ime. Poveznik skrbi, da se streha ne sesede sama vase, medtem ko kapna, vmesna in slemenska lega nosijo špirovce s kritino. Z višino sohe je gradbenik določil višino čopa. Enostavno ostrešje na stegnjencu Preprosta manjša 2-kapna strešna kon- strukcija na stebrih in prečnih tramih na stebrih, dodanih malo pred vrhom stebra. Dolžina trama določa širino napušča. Lege (slemenska in obe kapni) so zelo skupaj in nosijo kratke tramiče – špirovce. V vasi je samo nekaj primerkov tovrstnih izvedb na stegnjencih oz. na toplarjevem repu. Zaboj, opaž Zaboj je z opažem obito čelo 2. nadstropja kozolca, lahko tudi obeh nadstropij (ho- dnika in podstrehe). Običajno je dvo- ali troslojen. Enoslojno je zaprtje (čela) v niz- kem kozolcu, redkeje dvoslojno. Nekateri gospodarji toplarjev zaradi poenostavitve in posledično pocenitve ob popravilu za- menjajo oba ali vse tri sloje z enojnim opa- žem. Ta včasih prekrije tudi čelno brano v hodniku. Razlog tiči tudi v tem, da ni več potrebe po zračenju pridelkov. Hkrati pa varuje notranjost pred vetrom in padavi- nami. Menjava opaža je posledica trohne- nja lesa. Samo ena izvedba opaža v vasi je mizarsko obdelana z umetniškim pridi- hom. Dva kozolca sicer sodita v tip nizke- ga kozolca. Je pa njuna streha dvignjena na dodano lego v toliko, da je izkoriščen tudi notranji prostor pri kapni legi. Pod- streha je prostornejša. Zaradi te konstruk- cije bi lahko temu rekli »dvignjen nizki kozolec«. Pri dvignjenem delu je opaž na vseh štirih straneh kozolca obit s spodaj zaobljenimi deskami. Pri enem pa je opa- zno prirezan zaradi dovoza bal sena z na- kladalnikom. Okrasne odprtine, golobnjak Lično izrezane prezračevalne line na čelu različnih oblik imajo večznačen pomen. Propuh je ena od značilnosti. Odprtine v obliki kare, srca, pika, pa tudi sonca (bož- ja luč) in monštrance so lahko podpis te- sarja, želja ali zahteva naročnika. Morda za srečo, morda samo prošnja za božje varstvo. Včasih so na strehi tudi glineni kipci mačka, petelina kot zaščitnika do- mačega ognjišča ali varuha pred rdečim petelinom – ognjem.29 Manj znano je, da so nekateri lastniki gojili golobe za pri- boljšek pri obedu. Na to opominjajo odpr- tine v čelu kozolca s pristajalno poličko in gnezda znotraj kozolca. Late, lesene stene Običajno je število lat med 16 in 18 in ne manj kot 13–14 pri toplarju. Namenjene so sušenju žita, detelje, ajde, sena in ko- ruze. Na late so v času nastanka kozol- cev obešali poberke detelje, snope žita v taki količini, da so lahko viseli čez late, da jih je sušil vzgonski prepih. Razdalja med latami pa je morala biti tolikšna, da ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 108 Vrhniški razgledi je bilo sušenje učinkovito in da pridelki niso padali po tleh. Kot pomoč so upo- rabljali leseno pripravo – hlapca. Oblika hlapca se je morala ravnati po razdalji med latami, da je »fiksno« sedel na late. »Hlapec« dejansko spominja na stol z na- slonjalom, nataknjen z zgornjim delom na late. Je v pomoč pri vdevanju pridel- ka med late (»v late«). Človek lahko nanj sede ali stoji. Število lukenj za late v stebru načenja njegovo trdnost. Zato je graditelj v zidan steber vzidal pokončni tram z luknjami. To lepo vidimo pri Lahovem kozolcu. S tem je zidani steber trdnejši, kot bi ne- mara bil zaradi številnih lukenj za late v zidanem stebru. Včasih so nosilne luknje lat v lesene stebre vrezali ročno. Late so običajno iz obdelanega smrekovega lesa cca 10 cm kvadrat v prerezu na dolžino štanta. Ker je smrekovina sorazmerno mehak les, se ga je dalo ukriviti v toli- ko, da je po potrebi sedel v utor v stebru. Late se v utoru nato učvrstili s kajlami. KOZOLEC JE VEČ KOT KOZOLEC Čedalje več je kozolcev brez lat. Ali med stebri zevajo odprtine ali pa je eden ali več štantov obitih z deskami – ponekod ves ko- zolec. Razlog je v tem, da ni več pridelkov za sušenje v latah. Tako je npr. Lingovcov kozolec spremenjen v mizarsko delavni- co in ves obit z lesom. Gašperjev je zara- di terena in priročnosti dovoza materiala umaknil late v enem štantu. Pri Gregor- kovih so mu dodali električno napeljavo. Gospodar pri Jožkovih je izkoristil kon- figuracijo terena in v bregu vzidal klet v spodnji del prislonjenega kozolca. Lastnik nizkega Cenetovega kozolca, zgrajenega v breg, je v zidani izravnavi tal kozolca imel skrivališče za živež med 2. sv. vojno. Na Mandrgah so pri Zalaznikovih vložili nekaj dodatnega truda, da so si prilagodili kozolec. Med drugim so tla deloma tlako- vali. Še posebej je v kozolcu všečen sistem škripčevja za dvig obračalnika od tal. Zani- miv je detajl, ob katerem se nasmehneš min- ljivosti: leseni klinec in električna napeljava. Zecov toplar na Mandrgah je gorel dva- krat, nato ga je gospodar spremenil v niz- ki kozolec. Tako je odstranil obe nadstro- pji in spustil streho na stebre, lego in rigel. Po celi vasi je avstrijsko-ogrska vojska v prvi svetovni vojni nastanila pratež. Konje pa je dala v vaške toplarje. Po pripovedo- vanju naj bi bila v enem izmed njih konj- ska bolnica. Na te čase spominja napis na Francetovem kozolcu na Vasi »STALL No. 10« (Hlev št. 10) ali pa napol prepereli sledovi zob na latah v Umkovem kozolcu na Gmajni in Gašperjevem na Vasi. Z nji- mi naj bi prišel nadležen plevel rogovil- ček (lat. Galinsoga parviflora). Resnica pa Lata – od alg zelena in ogrizena od konjskih zob, iz časa 1. svetovne vojne. 109 je ta, da je plevel že mnogo prej »prišel« v naše kraje. Še bolj zanimiva je najdba osta- lin iz obeh svetovnih vojn na Jožkovem ko- zolcu: čelada iz prve in kanister iz druge. Vaško mlatilnico pod Lahovim kozol- cem so pripeljali med 1. svetovno vojno iz Vojvodine. Bila je že rabljena. Sprva so jo poganjali konji ali govedo s hojo v kro- gu (na gepelj), nato so vaščani usposobili dizelski pogon, na koncu pa so uporabili elektriko. V vasi so mlatili žito pri tistem kmetu, ki je imel vsaj pet vozičkov žita. Tisti sosedje, ki so ga imeli manj, so ga morali pripeljati. Mlatilnico so uporabljali do konca sedemdesetih let oz. do prihoda kombajnov. Posojali so jo tudi kmetom v Bevke in Sinjo Gorico. Leta 2002 so v vasi na pokopališču dobili novo poslovilno vežico (45°58'6.50«zem. širine; 14°20'29.10« zem. dolžine). Sprva vaščanom rešitev arhitektke Nataše Oblak Japelj ni bila povsem po volji. Zdaj pa so nanjo ponosni. Sama zgradba spominja na estetiziran kozolec brez pritličja. Po- gled od Lahovega kozolca proti vežici še potrjuje podobnost. In ne nazadnje je pri Gašperjevih primer ohranjanja spomina na kozolce in njiho- vo gradnjo. Franc Umek je izdelal že tri makete domačih kozolcev. Prva maketa kozolca krasi dvorišče pred njihovo hišo ob glavni cesti Vrhnika–Blatna Brezovica– Bevke. Vse tri makete so verne kopije dveh domačih kozolcev. »Stall Nö 10« na rigelnu Francetovega kozolca. Poslovilna vežica v Blatni Brezovici. Maketa Gašperjevega kozolca iz 1791.Ostaline 1. in 2. sv. vojne z Jožkovega kozolca. ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 110 Vrhniški razgledi NESREČE KOZOLCEV Najstarejši kozolci – toplarji so ranljivi skozi čas. Že res, da nekateri toplarji lah- ko preživijo 200 ali celo 300 let ob primer- nem vzdrževanju in da jih zaobidejo ne- sreče: ogenj, vreme, vlaga, bio (črvi), spre- menjena namembnost in naša nemarnost. Ogenj je smrtni sovražnik lesa. V Blatni Brezovici je gorel marsikateri kozolec, ka- kšen tudi dvakrat. Razlogi so: udar strele, človeški faktor (otroška igra, nepazljivost, pa tudi goljufivi nameni lastnika ...). Ni pa znano, da bi kdaj prišlo do samovžiga, npr. sena. Posledica gorenja je vedno ka- tastrofalna. Potrebna je obnova polovice in celega kozolca ali pa samo ostrešja. La- stniki se ob tem odločajo tudi o spremem- bi kozolca. Tako je lastnik toplarju spustil podstreho in še polovico prvega nadstro- pja, drugi lastnik je obnovil po dolžini samo polovico kozolca; od druge polovi- ce je ostal samo osamljeni osmojeni čelni steber; tretji lastnik je namesto obnove ce- lega kozolca obnovil polovico, drugo pa je zapolnil z dvojnim stegnjencem. Ožgani- ne so še vidne na marsikaterem kozolcu. Kozolce načenjajo tudi vremenske ujme. V času iskanja gradiva za to besedilo so kot posledica nevihtnega delovanja na- rave polegli repi na kozolcih na Melah. Prav hudih viharjev pa v Blatni Brezovici v novejšem času ne pomnijo. Se pa je vas izognila najhujšemu. Pravi tornado je za- jel del Slovenije v soboto, 23. 8. 1986. Od Hotedršice do Tomišlja je rušil vse pred sabo. V naši občini, kar se kozolcev tiče, so bile najbolj prizadete Bevke. Blatno Brezo- vico pa je tornado samo oplazil. Županov kozolec je bil tako ob oba repa (temelji so še danes vidni) in na Maroltovem kozolcu je deloma pometalo strešnike. Menda je bil v Bevkah vsak objekt poškodovan, tudi ko- zolci. Med drugim jih je vihar pometel 23.30 Če ga gospodar ne uporablja in ne vzdržu- je, imajo lesni črvi zabavo v tramih, križih in špirovcih. Les spreminjajo črvi in nji- hove ličinke v žaganje. Ljudska modrost, da za svoje delovanje tudi lesni črvi potre- bujejo mir, ni daleč od resnice. Kozolec se mora uporabljati. Nekatere podstrehe in hodniki blatenških toplarjev so izpraznje- ni ali pa je že več let v njih obležalo seno. Tudi sprememba namembnosti in delno spreminjanje elementov lahko posredno krajša življenjsko dobo kozolca. V zgrad- bi, obiti z deskami, so notranje in zunanje sile drugačne kot pri odprti arhitekturi ko- zolca. Zaprtje čela z deskami, tudi čelne brane, brez zračnih odprtin ne omogočajo prepuha. Kdo pravi, da ne more priti do samovžiga? Na vlažnih tleh najbolj trpijo stebri oz. base. Tudi kamniti ali betonski temelji se različno pogrezajo v podstat. Na Barju, na severni strani osamelca, se ob vodi na ste- brih, latah in na strešnikih nabirajo alge. Les gnije. Sčasoma se zaradi vremenskih in drugih neustreznih razmer spremeni statika. Kozolec kleca, stebri, križi in stre- ha popuščajo, zaboj odpada, late se lomi- jo, strešniki pokajo in odpadajo. Kadar se poruši statika, tudi laične oči lahko takoj opazijo, da kozolec »kleca« na enem ste- bru. Najbolj očitno se to vidi pri kozolcu s čelnimi zidanimi in vmesnimi lesenimi stebri, kjer je nosilnost zidanega stebra bi- stveno večja od lesenega. Kozolec se »kri- vi« na prizadetem stebru. Konča se s tem, da križi, brana, steber ali dva dokončno popustijo in kozolec »se poleže« – zapelje 111 proti tlom na najšibkejšem delu. Medtem ko druge pomanjkljivosti ali poškodbe opazi le izurjeno oko. Gospodar si pomaga na več načinov. Za- časno rešitev najde v oporniku. To je po- možni stranski tram, ki delno razbremeni pritisk oz. težo na baso s tem, da prenese težo strehe nase – mimo stebra. Ponavadi je neposredno vpet na eni strani v vzdol- žni in/ali prečni tram ter v kamniti podsta- vek na drugi. Trajnejša rešitev je seveda v ojačanju, podzidave temelja, menjavi base pa tudi stebra ali odrezanje gnilega dela stebra, imobilizacija stebrov ali drugih de- lov kozolca s kovinskimi objemkami, vi- jačenjem ali spenjanje s klamfo itd. Poleg stebrov rešuje gospodar kozolec z začasni- mi popravili: menjava odpadlih desk, me- njava lat, prelajštanje ostrešja in menjava kritine, menjava tramov in tramičev. VELIK POŽAR V BLATNI BREZOVICI, 26. JULIJA 1898 V novejši zgodovini je dokumentiran velik požar v Blatni Brezovici 26. julija 1898. Ve- lik del vasi je takrat zgorel. To je čez dvaj- set objektov: hiš, kozolcev, svinjakov in skednjev v vasi, ki je takrat premogla štiri- deset hišnih številk. Na požar spominja ki- pec Sv. Florjana v stenski niši pri Gregorko- vih – v hiši, do koder se je razširil ogenj od Kurje vasi, kjer je začelo goreti. Po pripo- vedovanju naj bi kipec izdelal podobar in rezbar Ivan Buh z Vrhnike.31 Starejših va- ščani še pomnijo, da so še nekaj desetletij potem romali v procesiji, ki so jo sami or- ganizirali. Procesija je trajala najmanj uro. Šla je iz Blatne Brezovice do Bevk in naprej do Ljubljanice pri Kaminu. Tu so potem s čolni prečkali Ljubljanico in pot nadaljeva- li do Žalostne gore, kjer je bila darovana v začetku maja maša v čast Sv. Florjana, za- ščitnika pred požarom. Po drugi svetovni vojni so, konec štiridesetih (1948/49) let, prenehali s procesijami. Vaščani pa so se še vedno udeleževali maš po lastni presoji: s čolni čez Ljubljanico pri Kaminu, peš po mlinarski poti čez staro strugo Ljubljanice pri Stari štirni ali pa premožnejši z vozovi naokoli čez Vrhniko, Verd in Borovnico. V šestdesetih pa so počasi opustili spomin in opomin na tragedijo. Takratni časopisi so poročali o požaru. Glede na to, da so si navedeni podatki – skope notice – zelo podobne ali enake, ve- lja domneva, da je vir podatkov o požaru uradno poročilo takratne oblasti in da za- pisovalci niso »poročali s terena«.32 Požar je našel odmev tudi v cerkvenem občestvu na Vrhniki. Zapisano je: »... Vrhnika: 11. septembra se bo pri službi božji zjutraj in po deseti uri po cerkvi (Sv. Pavla na Vrhni- ki – op. avtorja) pobiralo za revne pogorelce iz Blatne Brezovice ...«33 KOZOLCI - KULTURNA DEDIŠČINA BLATNE BREZOVICE Od 41 kozolcev v vasi je Zavod za varstvo kulturne dediščine34 skupino petih (5) ko- zolcev35 južno od hiše Blatna Brezovica 8 vpisal v register 20. aprila 2015 kot profa- no stavbno dediščino z režimom dedišči- na priporočilno in podrežimom: stavbna dediščina. Opis: Skupina petih kozolcev toplarjev z lesenimi, opečnimi in kamnitimi stebri z različnimi števili oken. Strehe so simetrič- ne dvokapnice, krite z opečno in temno sivo kritino. Na enem kozolcu je letnica 1899. Lokacija: Kozolci stojijo ob cesti med cer- kvijo sv. Jakoba in vasjo, jugovzhodno od vasi Blatna Brezovica. ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 112 Vrhniški razgledi EŠD (Evidenčna številka dediščine): 30173. Tip: profana stavbna dediščina. Režim: dediščina priporočilno. Podrežim: stavbna dediščina. Stanje podatka: 2019_04_15. Naselje: BLATNA BREZOVICA. Občina: VRHNIKA. OE ZVKDS: ZVKD Ljubljana. Površina: 12.996,08 m2. Dediščina priporočilno: http://giskd6s.situla. org/evrdd/P_11_11_02.htm#dp. Stavbna dediščina: http://giskd6s.situla.org/ evrdd/P_11_11_02.htm#osd. KOZOLCE SO VEZALI Nekateri kozolci oz. toplarji v Blatni Brezo- vici so stari dvesto let ali več let. O takra- tnih graditeljih ni podatkov. V dokumentih in ustnem izročilu – spominu prebivalcev vasi pa ostaja družina Lenarčič, ki je v prvi polovici 20. stol. pustila močan pečat. To je bil čas gradenj nizkega kozolca. Kar je ugo- tovil že Anton Melik leta 1931: »Ta kozolec izdaja štedljivost in treznost pri gradnji ter predstavlja cenejšo zgradbo nego na pr. do- slej opisani toplarji.«36 Postavljanje cimpra – ostrešja v stari Jelovškovi opekarni v Sinji Gorici pred 2. sv. vojno. Zgoraj od leve proti desni: Lovro Jerina (Francinov), Franc Lenarčič (Bognarjev), Franc Lenarčič (Reklevcev). Spodaj s sekiro v roki je Anton Lenarčič – Bognarjev Tone (roj. 1900) v Galletovem gradu v Bistri. Bil je sovrstnik zadnjega lastnika gradu Bistra. Tonetov oče (roj. 1862) je bil kolar. Izdeloval je vozove. Foto: iz družinskega albuma Valentine Lenarčič. 113 Okoli 1909 se Tonetov oče z družino pe- tih, v Bistri rojenih otrok, preseli v Bla- tno Brezovico v že postavljeno hišo (leta 1892). Tu se rodi naslednjih šest otrok. V Blatni Brezovici so izbrali drugo obrt. Postali so samouki. Iz kolarjev so se pre- levili v cimpermane – tesarje. Tonetov oče je imel v službi: sina, brata, bratranca in Francinova dva: Janeza in Žana Jerina. Skupaj s sorodniki ali posamezno – Bo- gnarjevi in Reklevcevi so vezali pred- vsem nizke kozolce ali kozolce na psa med 1. in 2. sv. vojno ter še nekaj časa po drugi: Maroltov (1922), Francinov (1927), Pri Mežniji (1929), Cenetov (1932), Ja- kov (1939), Lingovcev (1943) Matužinov (1946) in Andrejčikov (1948). Večinoma pa je vezal kozolce na »Coklarsko-Borov- niško stran«, glede na to, da je njihov rod izhajal iz Bistre in jim je bila Borovnica bližja kot kraji na tej strani Ljubljanice. Ko je vstavil zadnji strešnik, je dejal: »Če bo tole držalo, bo tudi dež«, in je opravil malo potrebo na strehi novogradnje. V petdesetih letih so v vasi zadnje kozolce vezali poleg Bognarjevih in Reklevcevih tudi nekateri drugi. Tako je Jože Jeraj, tudi tesar, postavil leta 1955 domači kozolec na Gmajni37, enega zadnjih v vasi. ODLOMKI IZ INTERVJUJA Z LAHOVO MAMO38 … N. N.: Kateri je najstarejši kozolec v vasi? L. M.: Zdi se mi, da je Boštjanov, pa se je podrl od starosti pod snegom po drugi sve- tovni vojni. Pa se moram tud jaz podret, ker sem stara!? N. N.: Pa ja! Tako hitro pa to ne gre, ne! Znova sva se zasmejala. Njen smeh se mi je zdel pristen, brez grenkobe pritiskajo- čih let. N. N.:Na isti strani je stal kot Hkavcev? L. M.: Na isti strani. Samo Hkavcev je bil prej, nato pa je bil Boštjanov. Je bil z opeko krit. Hkavcev pa s slamo. Nekateri kozolci v vasi so bili stari tudi več sto let. Naš kozo- lec s konca hiše je bil prvotno s slamo krit. Star naj bi bil tristo let. Podrli smo, ker je bil preč. Kmetje naj bi dobili material za ta kozolec in za ostale v vasi z nakupom lesa z razprodane graščine »Kašlanov grad« ob propadu grofov. N. N.: Kdaj pa je bil narejen tisti vaš ko- zolec iz knjige Slovenski kozolec!? L. M.: Ne bi vedela, kateri je bil ta prvi na tem mestu. Strela je zažgala naš kozolec leto dni zatem, ko smo kritino iz slame za- menjali s strešno opeko. Treščila je vanj tisti dan, ko so Italijani požgali obe Ligojni leta 1942. Sem bosa tekla po mokrem pesku do kozolca, takrat ni bilo asfalta, da so mi noge zatekle. Takrat je zgorela debela votla hru- ška nedaleč stran. Oj, kako je bučalo. Na po- gorišču so ostali samo zidani stebri. Od za- varovalnice smo dobili povrnjen denar – lire v vrednosti žebljev za obnovo in nič več. Leta 1943 smo ga obnovili. Od prvotnega je polo- vica ostal toplar, na mesto druge polovice pa smo postavili dva enojna kozolca – samca ali stegnjena kozolca kot podaljšek toplarja. Obnovili so ga domačini: Bognarjev Tone, Reklevceva dva: Janez in France in Jerinč- kov oče. Bili so glavni krovci, cimpermani, ostali vaščani so pomagali. Jaz sem jim pa malico nosila. Takrat se je več pelo po vasi. Pa bolj zabavno je bilo. Pred kratkim se je posušilo brinje med kozolcem in kapelico, ki sem ga posadila nekaj let po požaru. Bilo je starejše od petdeset let. ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 114 Vrhniški razgledi N. N.: Kaj pa ste sušili v njem? Koruzo, seno? L. M.: Seno na latah. Pomagali smo si s posebnim stolom. Rekli smo mu hlapec. Potem pa smo metali seno na podstreho (cimper). Spodaj smo imeli spravljene vozo- ve. Spodaj pod štantom pa smo gospodinje sejale solato in zelje (kapš). Tako da so bile sadike pripravljene za presaditev. Tudi pod ostalimi kozolci po vasi so gospodinje seja- le solato, zelje, rdečo peso. N. N.: Kaj pa ste še imeli pod kozolcem? Vozove, orodje? L. M.: Takrat, ko je bila nevihta, smo hite- li spravljati vozove pod streho, potem je pa vse zgorelo. … Kozolec Ob cesti stojim pa požiram plin. Pred leti so mi kruh vozil, da sem ga še drugim delil. Zdaj pa tu bedim samo za spomin. Lahova mama GRADNJA KOZOLCA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Posebnost Lingovcovega kozolca je v tem, da je edini v vasi, ki so ga postavili med 2. svetovno vojno, leta 1943, nekaj mese- cev pred kapitulacijo Italije. Drugih novih kozolcev ni bilo. So pa pri Lahovih morali prelajštati kozolec na Melah, da so sanira- li ostaline požara, posledice udara strele. Ob prošnji za stavbni ogled je moral po- sestnik Jože Popit predložiti načrt gradnje v dveh izvodih. Na načrtu je kot avtor podpisan Lenarčič Janez, tesar iz Blatne Brezovice 31 (Reklevcev); na kasnejšem komisijskem ogledu in na gradbenem do- voljenju pa je kot stavitelj zapisan tesarski mojster Lenarčič Anton, Blatna Brezovica 20 (Bognarjev). Očitno sta si delila delo in odgovornost. Gradbeno dovoljenje – prepis 39 G. Popit Jože, pos., Bl. Brezovica 23 Rešuje prošnjo z dne 17/5 1943. Vam na podlagi krajevne komisijske obravnave z dne 24/5 1943 dovoljujem, da smete po predloženem in odobrenem načrtu zgradi- ti za svojo hišo vezan, z opeko krit kozolec. Stavba mora stati 1 1/2 m od zemljišča Mu- šič Janeza in istotoliko od zemljišča Mušič Matevža. Na strehi ob obeh mejaših se morajo name- stiti snežni držaji in to takoj, ko bo streha postavljena. Pri stavbnem ogledu ste se zavezali napram mejašu Mušič Janezu, da ne boste njemu ali njegovim pravnim naslednikom branili postaviti slično stavbo ob vašem zemljišču, napram mejašu Mušič Matevžu pa, da mu bodete dovolili raztegniti podstrešje hleva in da mu bodete odprodali cirka 15 m2 ze- mljišča. Tu se je v stavbnem zapisniku po- svedočilo in je za obe stranki obvezno. Taksa po tar. post. 5 v znesku 8 lir je pla- čana v kolku ter nalepljena in predpisano uničena na tem dovoljenju. To stavbno 115 dovoljenje velja 2 leti. Proti njemu je prost priziv, ki bi se imel vložiti v neprostopni dobi 14 dni od dneva vročitve tega odlo- ka pri podpisanem županstvu na okrajno glavarstvo v Ljubljani. Stavbna taksa zna- ša 30 lir, kom. stroški / lir. Občina Vrhni- ka, dne 25/5 1943.Tajnica: Skvarča. Župan: Hren DVOJEZIČEN ŽIG: Na sredi italijanski grb. Zgoraj: Regno d'Italia, Provincia di Lubi- ana, Comune di Vrhnika. Spodaj: Kralje- vina Italija, Ljubljanska pokrajina, Občina Vrhnika. POVZETEK Kozolce tudi prodajajo in selijo na drugo lokacijo40. V Blatno Brezovico so tako pri- peljali vsaj tri kozolce: Jerejčkov na Blatu, Francetov na vasi in Jerajev na Privozu. Prvega iz Verda v drugi polovici 20. stol., hkrati druga dva iz Podplešivice s posesti Kušljanov grad v Notranjih Goricah pred več kot dvesto leti. Grad je bil najverjetneje zgrajen v 15. stol., ime pa je dobil po enem izmed lastnikov – baronih Kuschlan. Okoli Načrt Lingovcovega kozolca v gradbenem dovoljenju, Občina Vrhnika, 25. 5. 1943 (gl. op. 39). ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 116 Vrhniški razgledi leta 2000 so prodajali kozolec – topler na dva štanta v Kurji vasi. Lastnik ga menda ni uspel prodati. Kozolec se je moral uma- kniti stanovanjski hiši za mlado družino. Ravno tako se je zgodilo s sosednjim Ma- tužinovim kozolcem na kozla in tako z marsikaterim v vasi. POGLED NAPREJ Če ima gospodar kozolec, ne pomeni samo, da je lastnik dragocene vernaku- larne arhitekturne dediščine (tj. arhitek- tura, plod nešolanih mojstrov, ki so svoje znanje gradili na tradiciji, dediščini pred- nikov in na svojih izkušnjah …)41, ampak tudi aktivno vzpostavlja odnos do svojih korenin. Vzdrževanje zahteva znatna finančna sredstva. Malo je lastnikov, ki bi bili pri- pravljeni vložiti več sredstev, kot je nujno potrebnih. Tako je tudi v Blatni Brezovici. Lastniki so prepuščeni sami sebi pri fi- nanciranju popravil ali temeljite obnove. »Štukajo« od popravila do popravila. Veli- ka večina kozolcev obstaja na ta način. Ožja in širša skupnost ne izkazujeta ve- čje pripravljenosti pomagati posameznim lastnikom pri njihovi obnovi. Lahko pa bi bilo drugače. Lahko bi se minimalno zgledovali po Šentrupertu in njihovi Doli- ni kozolcev. Lahko bi izkoristili naziv Za- voda za varstvo kulturne dediščine petih kozolcev na Melah in Lopati kot profano stavbno dediščino. Ne dvomim, da bi ob vloženi energiji uspeli pridobiti ta naziv tudi za druge kozolce na Vasi. To pa bi bilo dobro izhodišče za pridobitev denar- nih sredstev. Skupnost bi lahko stimulirala lastnike ko- zolcev za večji lastni vložek sredstev s tem, da vloži dodatna sredstva za obnovo kozol- cev na Vasi, Lopati in Melah. Sem optimist. Verjamem, da lahko pridobimo dodatna dr- žavna in evropska sredstva. Skupnost lah- ko ustvari turistično-informativno-učno notranjo vaško pot. Pot kozolcev. Da se po- staviti repliko Boštjanovega ali Kavcovega kozolca z interaktivnimi delavnicami. Če je vaška skupnost stopila skupaj in postavi- la Bobrovo učno pot okoli vasi – zakaj ne bi postavila še Poti kozolcev? ALI PA ... Današnji toplarji so preveliki in dragi za vzdrževanje. Lastniki tako pustijo kozol- ce, da se poležejo sami od sebe. Morda jim celo malce pomagajo ali pa jih spre- menijo v skladu s svojimi željami, potre- bami in možnostmi. Na mestu kozolcev in ostalih zapikov vernakularne arhitek- turne dediščine rastejo skladišča, garaže, delavnice in stanovanjski objekti. Število kozolcev, kot jih poznamo, se zmanjša na dva, tri toplarje. Časa dela svoje. Tudi ko- zolci mu ne uidejo. Panta rei – »vse teče.« 117 NEKATERA DOMAČA IMENA IN MANJ ZNANI UPORABLJENI IZRAZI k'zouc kozolec štant okno v kozolcu, prostor med dvema stebroma visle (redkeje) svisli, 1. nadstropje v kozolcu, obdano s prepletenimi križi kapš kapus, zelje klinc leseni klin, čep, običajno kvadratast z okroglo konico propuh prepih basa baba, spodnji razširjeni del stebra folz zaréznik, strešna opeka, ožlebljena na vzdolžnih robovih bobrovec gladka ročno izdelana, na enem koncu zaokrožena strešna opeka prelajštanje die Laiste (nem.) letva, »lajšta« – popravilo strehe, popravilo ostrešja hlapec stol, obešen v latah, na katerem so stali, ko so vdevali pridelke v late rumpelkamra die Rumpelkammer (nem.), shramba za staro šaro, ropotarnica – odlagališče rabljenih, večinoma neuporabnih stvari rigel der Riegel (nem.) zapah, razpora, vez – prečnik, prečni tram med dvema stebroma, nosilec čelne brane monštranca navadno umetniško izdelana priprava, v kateri je v zastekljeni odprtini vidno nameščena posvečena hostija, uporablja se pri krščanskih obredih, procesijah kajla der Keil (nem.) zagozda, klin, razpiralo – tukaj zagozda štolbah, štolbaum der Stolbaum (nem.) opornik v rovu – soha, pokončni tram, del brane in strešne konstrukcije trapezastega ostrešja bognar der Wagner (nem.) kolar, domače ime družine Lenarčič – pri Bognarjevih nečke etn. podolgovata plitva posoda iz enega kosa lesa, zlasti za mesenje toponím lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime gépelj priprava za vrtenje pogonske gredi, npr. za pogon mlatilnic, ki jo poganja vprežna živina klámfa železna priprava, za začasno spenjanje lesenih delov; penja, skoba zavetrovanje sistem prečnih opor, ki preprečuje, da bi se konstrukcija zložila, pri kozolcu brana in ročica rep podaljšani del toplarja oz. nizkega kozolca, običajno stegnjenec ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 118 Vrhniški razgledi 1. Albinov kozolec na Postrana, 2019 2. Andrejčikov kozolec na Podolah, 2012 3. Boštjanov kozolec v Kurji vasi, 2012 FOTOGR AFIJE ALEJE KOZOLCEV posnel avtor prispevka v letih 2011-2019. 119 1. Albinov kozolec na Postrana, 2019 2. Andrejčikov kozolec na Podolah, 2012 3. Boštjanov kozolec v Kurji vasi, 2012 4. Cenetov kozolec v Kurji vasi, 2011 5. Francetov kozolec na Mah, 2019 6. Francetov kozo- lec na Vasi, 2011 ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 120 Vrhniški razgledi 7. Francinov kozolec v Bču, 2010 8. Gašperjev kozolec na Vasi, 2013 9. Gašperjev kozolec na Vasi, 2014 121 10. Gostišev kozolec na Lopati, 2012 11. Gostišev kozolec na Vasi, 2014 12. Gregorkov kozolec na Vasi, 2014 ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 122 Vrhniški razgledi 13. Jakov kozolec v Kravji dolini, 2011 14. Jerajev kozolec na Gmajni, 2012 15. Jerajev kozolec na Privozu, 2012 123 16. Jerejčkov kozolec na Blatu, 2012 17. Jerejčkov kozolec v Kravji dolini, 2012 18. Jerinčkov kozolec na Lopati, 2012 ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 124 Vrhniški razgledi 19. Jerinčkov kozolec na Vasi, 20. Jožkov kozolec na Zavrteh, 2012 21. Jurežov kozolec na Blatu, 2012 125 19. Jerinčkov kozolec na Vasi, 20. Jožkov kozolec na Zavrteh, 2012 21. Jurežov kozolec na Blatu, 2012 22. Kocjanov kozolec na Melah, 2012 23. Kotavljev kozolec na Gmajni, 2010 24. Lahov kozolec na Melah, 2012 ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 126 Vrhniški razgledi 25. Lingovcev na Vasi, 2011 26. Maroltov kozolec na Vasi, 2012 27. Mežnarjev kozolec na Melah, 2012 127 25. Lingovcev na Vasi, 2011 26. Maroltov kozolec na Vasi, 2012 27. Mežnarjev kozolec na Melah, 2012 28. Nagodetov kozolec na Postrana, 2019 29. Petrinov kozolec v Kurji vasi, 2011 30. Rudlnov kozolec v Mežniji, 2015 ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 128 Vrhniški razgledi 31. Skubicov kozolec na Dolinci, 2011 32. Šuštarjev kozolec na Gmajni, 2012 33. Tonetov kozolec v Kravji dolini, 2011 129 31. Skubicov kozolec na Dolinci, 2011 32. Šuštarjev kozolec na Gmajni, 2012 33. Tonetov kozolec v Kravji dolini, 2011 34. Umkov kozolec na Gmajni, 2019 35. Umkov kozolec na Vasi, 2012 36. Zalaznikov kozolec na Lopati, 2012 ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 130 Vrhniški razgledi 37. Zecov kozolec na Vasi, 2012 38. Zecov kozolec stegnjenec na Madrgah, 2012 131 39. Zecov kozolec na Mandrgah, 2012 40. Žakljov kozolec v Kurji vasi, 2011 41. Županov kozolec na Vasi, 2012 ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 132 Vrhniški razgledi VIRI IN LITERATURA Informatorji Marija Hladnik, 1910–2008 Janez Verbič, 1925–2018 Terezija Nikolčič, 1935– Valentina Lenarčič, 1936– Stanko Petrič, 1929– Franc Umek, 1933– France Nagode, 1948– Posebna zahvala Kocjanovim za vzpodbudo. Spletni viri GURS, Datum podatkov: 26. 3. 2019, datum vpi- sa podatka 3. 4. 2019. Pregledano na naslovu, v nedeljo, 7. 4. 2019: https://gis.iobcina.si/gisa- pp/Default.aspx?a=Vrhnika Iz predavanja Dušice Kunaver, Zmaji v sloven- skem izročilu in motivika ljubljanskega zmaja, transkript predavanja, Trubarjeva hiša literatu- re, 2013. Pogledano na svetovnem spletu, 13. 4. 2014 na naslovu: ht tp://w w w.t r uba r jeva h isa l iterature.s i/ index.php/component/content/art icle/36- -program/397-dusica-kunaver Selitev toplarja, ogled videodatoteke, 23. 4. 2019 na: https://www.youtube.com/ watch?v=Ubo3KNohfL8 Register nepremične kulturne dediščine je uradna računalniško podprta zbirka podatkov kulturne dediščine na območju Slovenije, ki je v pristojnosti države. Ogled: 6. 5. 2019 na svetovnem spletu https// gisportal.gov.si/portal/apps/webappwiewer/ index.html?id=403a54629867466e940983d70a 16ad9e Arhivski viri Arhiv Republike Slovenije, SI AS 176/A/A12, Franciscejski kataster, k. o. 12 Blatna Brezovi- ca, grafični del, list VI. Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI ZAL VRH 2, t. e. 9: fond Občina Vrhnika, Gradbene zadeve 1867–1945, 1046. Prošnja za gradnjo, ogled na mestu gradnje, gradbeno dovoljenje in načrt za postavitev Lingovcovega kozolca na Vasi. Časopisi Niko Nikolčič: Gradnja kozolcev – Povem vam četrto zgodbo : Intervju z g. Trevnom, Naš časo- pis, Vrhnika, leto 2006, št. 326, letnik 33, str. 13. Niko Nikolčič: Marija Hladnik, Kees Wÿnen in Lahov kozolec v Blatni Brezovici – Povem vam tretjo zgodbo: del intervjuja, Naš časopis, Vrh- nika, leto 2006, št. 325, letnik 33. Ogenj. Domoljub: Slovenskemu ljudstvu v po- duk in zabavo, štev. 15. V Ljubljani, 4. avgusta 1898. Letnik XI., str. 180. (Ogenj.) Slovenec: Političen list za slovenski narod, štev. 168. V Ljubljani, v sredo, 27. julija 1898. Letnik XXVI. (Ogenj.) Slovenec: Političen list za slovenski narod, štev. 170. V Ljubljani, v petek, 29. julija 1898. Letnik XXVI. Požar je ... Slovenski list: Neodvisno slovensko krščanskosocijalno glasilo, štev. 44. V Ljublja- ni, v soboto, 6. avgusta 1898. Letnik III., str. 230. Se bo pri službi božji ... Nadškofijski arhiv Lju- bljana. ŽU Vrhnika: Cerkveno oznanilo za 11. september 1898. Literatura RIBNIKAR, PETER 1982: Peter Ribnikar, Ze- mljiški kataster kot vir za zgodovino, Zgodovin- ski časopis, Ljubljana, leto 1982, letnik 36, št. 4, COBISS ID4428342, str. 327 in 329. Gorazd Makarovič: Kdaj so nastali kozolci? Etnolog : glasnik Slovenskega etnografskega muzeja, Letn. 17 = (68) (2007), Ljubljana, CO- BISS ID969350, str. 209. JUVANEC, ZUPANČIČ 2014: Borut Juvanec, Domen Zupančič, Arhitektura Slovenije. Bese- dnjak vernakularne arhitekture. Ljubljana, I2, SAZU, 2014, COBISS ID271168768. JUVANEC 2007: Borut Juvanec: Kozolec, i2 : Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 2007, CO- BISS-ID229562112. 133 Čop, Cevc 1993: Čop, Jaka, Cevc, Tone, Sloven- ski kozolec = Slovene hay-rack, Agens, Žirovni- ca, 1993, COBISS-ID35981824. HAZLER 2004: Dr. Vito Hazler: Tudi kozolci so slovenska razpoznavnost! SLOVENSKI KO- ZOLEC: včeraj, danes, jutri : prispevki posve- tovanja, Ljubljana : Turistična zveza Slovenije, 2004, COBISS ID213545216. JUVANEC 2010: Juvanec, Borut, Arhitektura Slovenije. 3, Vernakularna arhitektura, osrednji pas = Architecture of Slovenia. [3], Vernacular architecture, central part, Ljubljana. SAZU, Univerza v Ljubljani, i2, Fakulteta za arhitektu- ro, 2010, COBISS.SI-ID 252852480. LESAR 1985: Ladislav Lesar: Lesene har- fe, Kmečki glas, Ljubljana, 1985, COBISS- -ID2323464. MELIK 1931: Melik, Anton: Kozolec na Sloven- skem, Znanstveno društvo, 1931 (v Ljubljani : Merkur), V Ljubljani, 1931, COBISS ID 28731648. ČESEN, KOČAR, POGOREVC 2008: Ur. Andrej Česen, Stane Kočar, Bojan Pogorevc: Lesarski terminološki slovar. Ljubljana, Lesarska založ- ba, 2008, COBISS.SI-ID=242469120. TOMŠIČ 1973: Tomšič, France, Slovensko-nem- ško slovar, Državna založba Slovenije, Ljublja- na, 1973, 2. izd., COBISS.SI-ID=7499521. TOMŠIČ 1974: Tomšič, France, Nemško-sloven- ski slovar, Državna založba Slovenije, Ljublja- na, 1974, 3. izd., COBISS.SI-ID=5703941. SSKJ 2014: Slovar slovenskega knjižnega jezika, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014, 2. izd., COBISS.SI-ID=274207744. Opombe 1 Iz predavanja Dušice Kunaver: Zmaji v slovenskem izročilu in motivika ljubljan- skega zmaja, transkript predavanja, Tru- barjeva hiša literature, 2013, pogledano na svetovnem spletu, 13. 4. 2014 na naslovu: http://www.trubarjevahisaliterature.si/ index.php/component/content/article/36- -program/397-dusica-kunaver 2 Gorazd Makarovič: Kdaj so nastali kozolci? Etnolog, št. 17, 2007, Ljubljana, str. 209. 3 Borut Juvanec: Kozolec, i2 : Fakulteta za ar- hitekturo, Ljubljana, 2007, str. 42, COBISS- -ID229562112, str. 11. 4 Ladislav Lesar: Lesene harfe, Kmečki glas, Ljubljana, 1985, COBISS-ID2323464. 5 Niko Nikolčič: Gradnja kozolcev – Povem vam četrto zgodbo, Intervju z g. Trevnom, Naš časopis, Vrhnika, leto 2006, št. 326, le- tnik 33, str. 13. 6 Borut Juvanec: Kozolec, i2 : Fakulteta za ar- hitekturo, Ljubljana, 2007, str. 61, COBISS- -ID229562112. 7 Oba repa sta se polegla v letu 2014. 8 GURS, Datum podatkov: 26. 3. 2019, datum vpisa podatka: 3. 4. 2019. Pregledano na na- slovu, v nedeljo, 7. 4. 2019: https://gis.iobci- na.si/gisapp/Default.aspx?a=Vrhnika. 9 Peter Ribnikar, Zemljiški kataster kot vir za zgodovino, Zgodovinski časopis, Ljubljana, leto 1982, letnik 36, št. 4, COBISS ID4428342, str. 327 in 329. V pripravah za uvedbo stabilnega – franci- scejskega katastra v avstrijskih deželah ima odločilno vlogo cesarski patent Franca I. z dne 23. 12. 1817. Izmera zemljišč je temeljila na obširnih pripravah in na novih dosežkih zemljemerstva v začetku 19. stoletja. Fran- ciscejski katastrski operat ima dva dela, spisovnega in grafičnega. Spisovni del je se- stavljen po obrazcih, v katerih so zajeti vsi podatki o izmeri in podatki za pridobitev hitre informacije o posameznem posestni- ku ali o posameznem zemljišču. Spisovni del katastrskega operata sestavljajo: zapi- snik (protokol) zemljiških parcel, zapisnik (protokol) stavbnih parcel, izkaz površine zemljišč po katastrskih kulturah, abecedni seznam zemljiških posestnikov, popis mej katastrske občine, seznam neznanih la- stnikov zemljišč, zapisnik o izračunavanju površine zemljišč, pismena dokazila o ime- novanju. Ob tem velja poudariti, da katastr- ski operat na Kranjskem ne vsebuje zadnjih treh sestavnih delov franciscejskega kata- strskega operata. Triangulacija in katastr- ska izmera sta bili opravljeni na Kranjskem v letih 1822–1826. 10 SI AS 176/A/A12, Franciscejski kataster, k. o. 12 Blatna Brezovica, grafični del, list VI. 11 Večina navideznega obroča elipsaste obli- ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI 134 Vrhniški razgledi ke poteka po makadamski cesti okoli osa- melca, ki občasno služi kot obvoznica ob cestnih zaporah v vasi, nato po sprehajalni pešpoti, po kolovozu in na koncu med nji- vami. Je meja med osamelcem in barjem. Deloma se ujema s turistično-izobraževal- no Bobrovo potjo. Skubicov Podolam in An- drejčikov na Podolah sem uvrstil ravno tako med kozolce z barja, kljub temu da stojita znotraj obroča cesta-pot-kolovoz okoli Bla- tne Brezovice. Tako sta dosegljiva visokim vodam. Andrejčikov je vedno na meji ob po- plavah na barju. Ob stoletnih vodah pa bi bil tudi Skubicov v vodi. 12 Čop, Jaka, Cevc, Tone, Slovenski kozolec = Slovene hay-rack, Agens, Žirovnica, 1993, COBISS-ID35981824, str. 123. V knjigi k opisu fotografije sicer piše, da gre za vrsto kozolca, kjer sta združena dva tipa, in sicer vezan kozolec in pridruženega dvojnega stegnjenega kozolca. Vendar avtor ne poja- sni te povezave. Tudi ne umesti Lahovega kozolca tja, kamor spada, in sicer v Blatno Brezovico, ampak se zadovolji z lokalizacijo »Okolica Vrhnike«. 13 Grunt, pol grunta, četrt grunta, tretjina grunta in kajža-bajta so uradne mere, ki so bile določene glede na velikost kmetije oz. dajatve, ki jih je morala oddati kmetija cer- kvenim in posvetnim oblastem. Med dru- gim so zapisani v pisni del popravljenega katastra iz leta 1866. V ljudskem izrazoslov- ju so se ohranili domači izrazi: polovnjak, tretinar, četrtinar za oznako velikosti kme- tije oz. lastnika-gospodarja. 14 Na Verlinci je nekdanje ledinsko ime. Ozna- čuje del na osamelcu na jugozahodu vasi s sadovnjaki in travniki. Tega imena doma- čini ne uporabljajo več. Namesto tega se je uveljavila uporaba poimenovanja na Vasi ali na Postrana. Tu so doma največji kozolci – toplarji na štiri štante. 15 Melik, Anton: Kozolec na Slovenskem, Znanstveno društvo, 1931 (v Ljubljani : Mer- kur), V Ljubljani, 1931 COBISS ID 28731648, str. 31–32. 16 Vpogled na: Prostorski portal RS Ministr- stva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije – Javni vpogled o nepre- mičninah, medmrežje, 28. aprila 2019: http:// prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl 17 Prostorska umestitev kozolcev v okviru le- din oz. mikrolokacij znotraj vasi. Skozi čas so se ledine in ledinska imena spreminjala, izginjala ali pa so nastala nova poimenova- nja majhnega dela vasi, npr. Zavrteh (Za vr- tovi). 18 Osamelec Blatna Brezovica se dviga nad barjem kot obrnjene nečke, zato je orienta- cija kozolca največkrat odvisna od terena, manj pa od strani neba (sever, jug, vzhod, zahod), ki prinaša sonce, veter ali dež. Iz istega razloga so notirane smeri (jug, jugo- vzhod, vzhod, severovzhod, sever, severo- zahod, zahod in jugozahod) bolj ali manj približki. Prva beseda v orientaciji (npr. jugovzhod ...) označuje smer, iz katere obi- čajno uporabniki vstopajo v kozolec. 19 Prav tam. 20 Prav tam. 21 Kozolci vasi Blatne Brezovice, ki so se sami polegli ali jih je uničil ogenj ali pa so bili podrti namensko. Stanje: julij 2016. Zapisal: Stanko Petrič starejši. Zadnji, Gregorkov stegnjenec s plaščem, se je polegel v času pisanja tega besedila, tj. 2017 (op. avtorja). 22 Borut Juvanec, Domen Zupančič: Arhitek- tura Slovenije. Besednjak vernakularne arhitekture. Ljubljana, I2, SAZU, 2014. CO- BISS ID271168768, str. 24. 23 Borut Juvanec: Kozolec, i2 : Fakulteta za ar- hitekturo, Ljubljana, 2007, str. 42, COBISS- -ID229562112, str. 59. 24 Prav tam, str. 99. 25 Prav tam, str. 76. 26 Prav tam, str. 67. 27 Dr. Vito Hazler: Tudi kozolci so slovenska razpoznavnost! SLOVENSKI KOZOLEC: včeraj, danes, jutri : prispevki posvetovanja, Ljubljana : Turistična zveza Slovenije, 2004. COBISS ID213545216, str. 12. 28 Borut Juvanec: Kozolec, i2 : Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 2007, COBISS- -ID229562112, str. 56. 29 Eden zadnjih glinenih mačjih varuhov se je na Jožkovem kozolcu razgledoval po barju. Lastnik ga je pred kratkim umaknil med menjavo strešne kritine. 135 30 Narava se je zarotila – posledice sanirane škode po prvih ocenah za 5 milijard dinar- jev, Naš časopis, Vrhnika, leto 1986, št. 135, letnik 14, Leto 86, str. 1. 31 Več o njem glej: Polona Zalokar, Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo (III. del) – Volj- čeva cesta in Klis. Vrhniški razgledi, št. 12, 2011, str. 79. 32 DOMOLJUB, štev. 15. V Ljubljani, 4. avgu- sta 1898. Letnik XI., str. 180. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Ogenj. Dne 26. pretečenega meseca je popo- ludne na Blatni Brezovici pri Vrhniki gore- lo. Ogenj je uničil 8 hiš, 11 kozolcev z žitom in senom, 4 skednje in 2 hleva. Škoda je ve- lika, zapalili so baje otroci. Na pomoč sta prihiteli gasilni društvi z Vrhnike in Verda. h t t p s : / / w w w . d l i b . s i / s t r e a m / URN:NBN:SI:doc-NTBTE8XR/5ee6aaa6- 5c 5d - 4 0 4 c - 8 633 -5 4536 ac d 6 6 c 3/ P DF SLOVENEC, štev. 168. V Ljubljani, v sredo, 27. julija 1898. Letnik XXVI. Političen list za slovenski narod. (Ogenj.) Kakor se nam poroča, je včeraj ogenj upepelil do polovice velike vasi Blatne Brezovice pri Vrhniki. h t t p : / / w w w . d l i b . s i / s t r e a m / U R N: N B N: S I : D O C -X M M 4 M E L O/e a - 7fef90-4728-499b-9fa8-53621c5a120e/PDF SLOVENEC, štev. 170. V Ljubljani, v petek, 29. julija 1898. Letnik XXVI. Političen list za slovenski narod. (Ogenj.) Kakor smo že omenili, je v torek po- poludne na Blatni Brezovici pri Vrhniki go- relo. Ogenj je uničil 8 hiš, 11 kozolcev z ži- tom in senom, 4 skednje in 2 hleva. Škoda je velika, zapalili so baje otroci. Na pomoč sta prihiteli gasilni društvi z Vrhnike in Verda. h t t p : / / w w w . d l i b . s i / s t r e a m / URN:NBN:SI:DOC-5JG8TZTM/0d205da0- 52 82 - 4 02 0 - a 3fc - 4 d 3 4927d 658 a / P DF SLOVENSKI LIST, štev. 44. V Ljubljani, v soboto, 6. avgusta 1898. Letnik III., str. 230. Neodvisno slovensko krščanskosocijalno glasilo. Požar je 26. julija upepelil na Blatni Brezovi- ci pri Vrhniki 25 poslopij. Škode je 25000 gld. h t t p : / / w w w . d l i b . s i / s t r e a m / URN:NBN:SI:DOC-0KDRJC2V/7f83a7e2- 406e-4880-a589-c39e76d96893/PDF 33 Nadškofijski arhiv Ljubljana. ŽU Vrhnika: Cerkveno oznanilo za 11. september, 1898. 34 Register nepremične kulturne dediščine je uradna, računalniško podprta zbirka podat- kov kulturne dediščine na območju Sloveni- je, ki je v pristojnosti države. Ogled: 6. 5. 2019 na svetovnem spletu https://gisportal.gov.si/ portal/apps/webappviewer/index.html?id=4 03a54629867466e940983d70a16ad9e 35 Gostišev, Jerinčkov, Kocjanov, Tešarjev in Lahov (op. avtorja). »Južno od hiše Blatna Brezovica 8« – Malce netočno poziciranje petih kozolcev. Bolj pravilno in smiselna postavitev bi bila jugovzhodno od hiše Bla- tna Brezovica 8, in sicer ne glede na pred ali po preštevilčenju hišnih številk v letu 1954. 36 Melik, Anton: Kozolec na Slovenskem, Znanstveno društvo, 1931 (v Ljubljani : Mer- kur), V Ljubljani, 1931, COBISS ID 28731648, str. 19. 37 Niko Nikolčič: Marija Hladnik, Kees Wýnen in Lahov kozolec v Blatni Brezovici – Povem vam tretjo zgodbo: del intervjuja, Naš časo- pis, Vrhnika, leto 2006, št. 325, letnik 33, str. 13. Marija Hladnik – Lahova mama je doži- vela častitljivo starost 98 let (1912–2010). Vse do konca svojih dni je bila iskrivega hudo- mušnega značaja. 38 Prav tam. 39 SI ZAL VRH 2, t. e. 9: fond Občina Vrhnika, Gradbene zadeve 1867–1945, 1046. 40 Selitev toplarja, ogled videodatoteke, 23. 4. 2019 na youtubu: https://www. youtube.com/watch?v=Ubo3KNohf L8 Kozolec ne dosega pretirane cene. Od ponud- be z dogovorom do cene največ 4000 Eur za toplar na štiri štante. Ponudbe obsegajo kozol- ce, dele kozolcev, knjig in slik. Večina med nji- mi so že na prvi pogled potrebni temeljite ob- nove. Ogled, 26. 4. 2019 na www.bolha.com 41 Borut Juvanec, Domen Zupančič: Arhitek- tura Slovenije. Besednjak vernakularne arhitekture. Ljubljana, I2, SAZU, 2014, CO- BISS ID271168768, str. 131. ALEJA KOZOLCEV V BLATNI BREZOVICI