1 H GLASILO OBČINSKE K (^FERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO X • ŠTEVILKA 8 • 8. SEPTEMBER 1974 ¥ nai ,0* Ob prazniku delovna zmaga 122. septembra - krajevni praznik občanov Roba, Velikih Lašč in Turjaka 0 I9- september - dan, ko se vsako leto spominjamo znanega boja na Turjaku, ko je leta 1943 na tem ir*območju pod partizanskimi puškami dokončno klonila bela garda, so si občani krajevnih skupnosti lU|iK0b, Velike Lašče in Turjak izbrali za svoj krajevni praznik. tej priložnosti zapi- >nekaj več besed o živ-:ijsjTnJu *n delu teh krajevnih eJp Ur?sti' Krajevna skupnost 'er°b' ki leži na samem jugo-1,0 n '0^nern 'lelu naše občine in ^eji na občini Grosuplje in ■sionica, se srečuje v zadnjih L j. ,s precejšnjim problemom ■ ajanja občanov prebivalcev |,iiVecie kraje. Prebivalci se L,"3!0 2 izdelovanjem lesne sllT"^’ Preccj Jih je zapo-iib 'i' j3 bližnji žagi, nekaj pa Lis“o • uei° nrugam. i lob pniini napori, dobro voljo in Ikm. n3nČni Pomoči gradijo nov Isto Umi ^0ni 'n obnavljajo ce- i Laf/ajevna skupnost Velike ziran6 ima P°lc8 dobro organi-e ln vzorno urejene kme- s tikt-a V4orno urejene kme-I • zadruge tudi obrate lesne galanterije. V zadnjih letih so Laščani dobili novo šolo ter več manjših objektov. Občani tega področja pa so še posebej ponosni na spomenike svojih prednikov, saj so se v bližnjih vaseh rodili Primož Trubar, Frar Levstik in Josip Stritar. Prav v zadnjem č asu so sklenili obuditi spomin na velikane slovenske kulture. Občani krajevne skupnosti Turjak pa se lahko pohvalijo s svojim gradom, ki ga prav sedaj obnavljajo in na katerega jih spominjajo dogodki NOB. Letošnji krajevni praznik bodo občani vseh treh krajevnih skupnosti praznovali z delovno zmago. V pičlih osmih mesecih so s prostovoljnimi prispevki občanov, delovnih organizacij in izdatno finančno pomočjo občinske skupščine ter seveda neštevilnimi delovnimi urami zgradili vodovod, ki bo oskrboval s pitno vodo številne okoliške vasi. Celotna investicija je znašala okoli 9 milijonov dinarjev. Skupna dolžina vodovodnega omrežja znaša kar 12 km in 54 m, najvišja točka pa znaša 625 m. Naj ob tej priliki izrazimo zahvalo vsem občanom in prizadevnemu vodovodnemu odboru. Osrednja proslava ob krajevnem prazniku bo 22. septembra ob 10. uri dopoldne na trgu v Velikih Laščah. Po slovesni seji in krajšem kulturnem programu bo predsednik občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič slovesno predal vodovod svojemu namenu. Občani so s prostovoljnim delom-prispevali k hitrejši izgradnji nujno potrebnega vodovodnega omrežja V TEJ ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA r‘D OBJAVLJAMO V SKRČENI OBLIKI GRADIVO ZA SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE, KI BO V MESECU SEPTEMB OBČANE HKRATI TUDI OBVEŠČAMO, DA BOMO PRED SLE-OBČ JAVLJAL! IZVLEČ lUU REDA. TEM ŽELIMO V NAJVEČJI MERI If FORMIRATI VSE OBČANE, ŠE POSEBNO PA DELEGATE VS ZBOROV OBČI SKUPŠČINE TEGA N/ Na pomoč prebivalcem Kozjanskega! I delovni},3^'11 klovni ljudje naše občine so se temu klicu odzvali že 1. julija in doslej je večina Stanovanjski solidarnostni vPlačalo ^ 0hrtn‘h°v 'n njihovih delavcev, kmetov, upokojencev ter drugih občanov že tudi sklad ljubljanskih občin je dal Opravo p0j na žiro račun štev. 50103-789-93118 občinskega koordinacijskega odbora za blizu 600 milionovstarihdinar-^dijoriov ~- "IC Potresa na Kozjanskem. Tako je bilo po sedanjih podatkih vplačano blizu 130 jev za izgradnio stanovani. sai Kozjanskem. Tako je bilo po sedanjih podatkih vplačano blizu ■--j-uov starih j*, r— —-------J..............j—------K” -------J- r-------- r------------7------ jev za izgradnjo stanovanj, saj ^‘"'zirana s«™1 ( lna,Jev oziroma okoli 95 % predvidenih sredstev iz naše občine. Razlika bo zdaj veliko družin spi pod šo- , -..aiia še ki ^ePov za ,.„au v septembru 1974, ko bodo vplačali svoja sredstva tisti posamezniki in delovne ov Za real*° ' ,zaradi dopustov odsotni ali pa zaradi narave dela niso mogli sprejeti ustreznih Poleg tg , ^ P —jj • vani pomembni kulturni in zgo- se bodo morali voziti na celjske devinski spomeniki in škoda je osnovne šole, da bi nemoteno nastala tudi na gozdnih parce- opravili svoje učne dolžnosti lah; prizadeti so tudi otroci, saj itd. Sejeta vte. .Zveznosti tori, v avtomobilskih prikolicah in na senikih, a zima se bliža letos izredno hitro. kVb™; j nega dela li?1man'zacijab združe 'Jala ^ obč'n ^r , gradnjo l n'kvah odatna sredstva za iz osnovne šole r, -*\vaji n soie v Po m v'devanjju nai bi stala po pred-* Jiarih dinari°^0 ' eno otibjardo Kdor hitro da, torej zares dvakrat da, in to so vsi upoštevali. ‘arač^P^^To^ zbranih 27 r!Š|.občini dodatno • laiiev. ki na?h-J°nov starih di-S^Pščine še v' iPOleg občinske u, ^E?CAToR -P ačala podjetja ! EJubljana iT’|I°bačna tovarna , ^ktrarn ’ in Savske rr Udprta PO n a nai bi bil3 ? ednjem Šofskf3"111 že v na- 5PlačnikovefetbMniki Prizadetih i 3 nai bošnf bll° Poudarjeno, * Se Po zun« • Ja le v toliko, 1 iUje v nar-u njem videzu vklju-Oetavcp0 0,kolje Kozjan-|| fab o teh bodo odlo- ' ,nfonnaciji n SiVib’ pa nai 56 v ^ogljivost fnedstavi sliko šole, Z?,?' Pro»«OOT'mbn“t ,’<- Vga je znano, da | ^'lijard st PnLl 5koda nad 60 5?* j' Slav, ,.?'”'" krez Jrche C rv« k *> lit lic 1 močno so poškodo s 5 SOCIALISTIČNA ZVEZA PRED NOVIMI Mil' Naši najmlajši so si spet oprtali šolske torbe, saj so se že odprla šolska vrata * N i I * * N % 5 H 5 S % NALOGAMI Socialistična zveza delovnega ljudstva je kot prostovoljna in na samoupravnem socializmu zasnovana, demokratična zveza delovnih ljudi in občanov ter vseh njihovih organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu, najširši temelj njihove družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem sistemu. V SZDL delujejo delovni ljudje in občani neposredno in v vseh oblikah svojega interesnega povezovanja in združevanja. Programe, stališča, dejavnosti, način ter oblike organiziranja vseh organizacij, konferenc ter organov Socialistične Zveze uresničujejo v skladu z interesi in cilji socialistične družbe. Vse oblike delovanja Socialistične zveze temelje na delovno interesnem in teritorialnem načelu samoupravnih temeljnih skupnosti ter oblik organiziranja. Tako so na tej podlagi ustanovljene krajevna, občinska, pokrajinska ter republiška organizacija ter organizacija SZDLJ v federaciji-urejujejo pa se z njihovimi statuti oziroma pravilniki. Organiziranost in dejavnost Socialistične zveze pa se najprej uresničujeta prav v krajevni in občinski organizaciji, ker so v le-te primarno vključeni interesi delovnih ljudi. Pri uresničevanju integrativne funkcije v demokratičnem povezovanju ožjih in širših, posameznih in splošnih interesov si Socialistična zveza najugodneje pomaga z delegatskim sistemom. Leta pa ji služi tudi pri samem oblikovanju njenih organov in teles. Konferenca delegatov Socialistične zveze, kot najvišji organ sprejema: - temeljne politične usmeritve in programe dela organizacij SZDL - usklajuje delo na vseh področjih družbenega življenja - obravnava stališča in delo svojih organov in drugih skupnih teles - sprejema stališča in dogovore in predlaga rešitve najpomembnejših družbenih vprašanj - daje politične smernice delegatom v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Občinske konference SZDL oblikujejo mestne in regionalne konference, sveta in druge oblike skupnega dogovarjanja in vanje volijo svoje delegacije oziroma delegate. Izvršilno-politični organi konferenc koordinirajo ter organizirajo stalne in občasne oblike dela, kot so: sekcije, tematske konference, posvetovanja, tribune, odbore, komisije itd. Način konstituiranja in dela teh teles in organov je določen s statuti in pravilniki organizacij SZDL. Vse te oblike dela pa omogočajo neposredno in demokratično izražanje in usklajevanje interesov, določanje dogovorov in stališč za posamezna področja družbenega življenja in dela ipd. V Socialistični zvezi pa lahko oblikujemo tudi organe, ki jih sestavljajo zlasti predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter organov Socialistične zveze. Njihova naloga pa je, da kvalificirano sodelujejo pri spremljanju kadrovske politike in dela delegatov ter skupščin družbenopolitičnih skupnosti in drugo. V jesenskem obdobju je potrebno na novo urediti organiziranost Socialistične zveze v vseh krajevnih skupnostih in izdelati programe za vse osnovne organizacije Socialistične zveze ter družbenopolitične organizacije in društva, ki delujejo v njenem okviru. ANDREJA ŽNUDERL STRAN 2 Snovanje samoupravnih interesnih skupnosti Proces uresničevanja ustavne vsebine se odvija tudi pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti, ko se na delegatski način usmerjajo in povezujejo ter urejajo medsebojna razmerja. Na področju gospodarskih dejavnosti imamo naslednje samoupravne interesne skupnosti v formiranju: — temeljna samoupravna komunalna skupnost — temeljna samoupravna stanovanjska skupnost — prometna skupnost SRS (tudi skupnost za luški in železniški promet) — elektrogosp odarska skupnost SRS (tudi energetska skupnost). Na področju družbenih dejavnosti pa so v oblikovanju naslednje: — temeljna skupnost otroškega varstva - temeljna izobraževalna skupnost - temeljna kulturna skupnost - temeljna skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Skupščina občine je za vse te samoupravne interesne skupnosti imenovala iniciativne odbore, ki naj bi skrbeli za kontinuirano in koordinirano delo vseh teh skupnosti. Temeljna samoupravna stanovanjska skupnost je v svoje oblikovanje vložila precej intenzivnega dela, saj so prizadevanja iniciativnega odbora pri oblikovanju samoupravnih ak- tov že v zaključni fazi. Delo pri oblikovanju temeljne komunalne skupnosti pa je skoraj zamrlo, saj v okviru mesta Ljubljane niso našli skupnega jezika. Pomembno pa je tudi vprašanje samouprave na področju energetike in prometa, kjer se trenutno snujeta skupnosti v okviru SR Slovenije. Na področju interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je doslej največ storjenega na področju kulturne skupnosti, kjer je med iniciativnimi odbori vzpostavljena koordinacija na ravni mesta in republike. V okviru sedaj obstoječe temeljne izobraževalne skupnosti Ljub- ljana ter v skupnosti otroškega varstva SRS pa se šele oblikujejo prvi samoupravni akti za skupnosti v okviru občin. Začasna skupnost zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Ljubljana pa na tem področju doslej ni opravila svojih nalog. Samoupravljanje v teh interesnih skupnostih terja od sindikatov začetek priprav za kadrovsko problematiko, za sklic volilnih konferenc in evidentiranje ter imenovanje delegatov iz temeljnih delovnih skupnosti za skupščine omenjenih interesnih skupnosti. A. ŽNUDERL Priprave za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva V slovo Vekoslavu Mlekužu Težko se je posloviti, težko je zapisati nekaj o svojem pravzaprav učitelju, starejšem kolegu, ki je dajal s svojim neumornim novinarskim delom zgled nam mladim. Morda je prav, da piše v slovo temu velikemu človeku slovenskega novinarstva prav novinar, saj le človek istega poklica lahko občuti, koliko je izgubilo slovensko novinarstvo s preranim odhodom enega od starost povojnega slovenskega novinarstva Kljub temu, da je bil invalid, da je bil težko bolan, saj je moral skozi strahote Dachaua, ni nikoli klonil, temveč si je prizadeval v vsakem trenutku storiti čim več za našo domovino, za katero se je boril v najtežjih časih. Vekoslav Mlekuž se je rodil pred 76 leti v Bovcu in morda je prav zato nosil v sebi lepoto in nemir Soče, te bistre planinske reke. Tovariši so ga radi primerjali z njo, saj se je moral kot Soča skozi skale, prebijati naš tovariš skozi življenje. V Gorici je obiskoval učiteljišče. Sredi mladostnih načrtov pa je moral v vojno. Vojne strahote mu niso prizanesle. Granata ga je naredila invalida, vendar le v fizičnem smislu. Psihično je Vekoslav Mlekuž ohranil svojo voljo, še povečala se mu je sla po delu, želja po tem, da bi koristil domovini. Po prvi svetovni vojni je učiteljeval. Pri tem se je zaradi naprednih idej nenehno srečeval s težavami, ki so mu jih nastavljali tedanji protiljudski režimi stare Jugoslavije. Urejeval je časopis Učiteljski tovariš, ki je bil tedanjim oblastem trn v peti. Kljub težavnim razmeram ni klonil, ni klonil tudi pod pritiski policije stare Jugoslavije. Njegova poštenost, želja za delom, želja za tem, da bi koristit domovini ga je gnala v nadaljnjem delu, mu dajala moči, da se je uspešno spopadal z vsemi težavami in pritiski. Ko so se zgrnili nad našo nacijo temni oblaki fašistične okupacije, je njegovo srce vedelo, kje je mesto Vekoslava Mlekuža. Bilje aktivist OF in zato ga je nemški okupator kmalu odpeljal v strahotno taborišče Dachau. Vsi napori in nasilje pa ga niso mogli zlomiti. Čeprav invalid, je bila njegova volja in ideja nezlomljiva. Z njo je bodril ostale tovariše, vztrajal in vzdržal v nečloveških razmerah. Po povratku iz taborišča se je takoj Vrnil v domovino, kjer je, čeprav bolan, delal na vseh straneh. Njegovo delovanje je bilo nadvse pomembno za zvezo vojaških vojnih invalidov, ZZB in njuni glasili Invalidski vestnik in TV-15. V obeh glasilih je delal kot novinar, urednik, redaktor, kjer je bilo treba prijeti za delo, je to storil on. Veliko svojega truda je vložil tudi v zbiranje in obdelavo obsežnega dachauskega zbornika. Pri nas na terenu pa ga nismo poznali le kot novinarja, temveč kot aktivnega družbenopolitičnega delavca. Svojo ogromno življenjsko silo je razdajal na vse strani. Nadvse rad pa je pomagal tudi kot človek, kot človek s srcem, saj je spodbujal partizanske matere, vdove, borce, invalide . .. Vse to njegovo delo in njegove tople besede so vzrok, da se nikakor nismo bili pripravljeni sprijazniti z mislijo, da ne bomo več črpali njegovih nasvetov, izkušenj, da ne bo več tolažil, delal. Zato je bilo na poslednji poti nemogoče zadrževati solze. M. DIM1TRIČ JANEZ GREGORAČ 12. julija 1974 smo se na ljubljanskih Žalah za vedno poslovili od JANEZA GREGORAČA st., odločnega in predanega aktivista OF. Na njegovo izrecno željo je bil pokopan v najožjem družinskem in prijateljskem krogu. Pokojnik je bil rojen pred 78 leti v Idriji. Bilje izredno pošten, nesebičen, požrtvovalen, odkrit in iskren tovariš. Kot naprednjak se je že 27. aprila 1941 vključil v OF. Na železnici v Ljubljani je sodeloval pri ustanovitvi OF ter opravljal zelo odgovorno funkcijo sekretarja IV. terenskega odbora. V svojem matičnem odboru OF' je bil tudi blagajnik in intendant ter od leta 1943 celo blagajnik in intendant glavnega železniškega odbora OF do njegove aretacije 4. novembra 1944, ko ga je domobranska policija odgnala v zapore. Pretrpel je nečloveško mučenje, saj sc ga obešali in pretepali do nezavesti ter ga neke noči celo metali po stopnicah od II. nadstropja do Podmornice, toda izdal ni ničesar. Iz policije so ga odvedli v prisilno delavnico, od tu pa v Dachau. Tudi na svojem terenu v Trnovem je bil povezan v delo za naše skupne cilje. Zbiral je denar in razni material za potrebe NOV. V internaciji se je naš Janez borbeno zadržal in kljub izčrpanosti bodril pripornike. Po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča Dachau se je zopet vključil na svojem terenu v delo kot večletni predsednik ZB in RK. Trnovčani ga čislajo in imajo radi, saj je vsakemu rad pomagal, škodil pa nikomur. Zadnja leta je junaško prenašal svojo zavratno in neozdravljivo bolezen. Tiho je odšel od nas, vendar obsut z venci in cvetjem hvaležnosti za njegovo neumorno delo. Slava njegovemu spominu! V. M. Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik je na seji vseh zborov dne 25. junija 1974 sprejela sklep o imenovanju predsednika in članov iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne skupnosti socialnega skrbstva za območje naše občine. 62. člen nove slovenske ustave omogoča delovnim ljudem, da se tudi na področju socialnega skrbstva samoupravno organizirajo, kar pomeni, da to samoupravno interesno skupnost ustanovijo delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah socialnega skrbstva z namenom, da bi po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljali pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam ljudi in občanom ter vsem drugim, ki so iz različnih vzrokov potrebni posebne družbene pomoči. Prav v tem je tudi določena specifičnost te samoupravne interesne skupnosti v odnosu do drugih samoupravnih interesnih skupnosti. Zato mora priti tu — še bolj kot drugje - do polnega izraza načelo vzajemnosti in solidarnosti in vse tiste kvalitete, ki se bodo s tem, ko bo tudi področje socialnega skrbstva vključeno v sfero samoupravnega dogovarjanja in odločanja samih delovnih ljudi, še bolj utrdile, poglobile in razvile. Za razvoj socialnega skrbstva je naša samoupravna socialistična družbena skupnost posebej zainteresirana, saj tudi razvoj te dejavnosti pogojuje socialno varnost delovnih ljudi in njihovih družin. Delovni ljudje,, organizirani v samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva, bodo konkretno uveljavili ta načela na podlagi ustavnih določb in zakona o socialnem skrbstvu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Tako bosta tudi temu področju pomembne družbene dejavnosti zagotovljena ustrezen razvoj njegove dejavnosti in pravo mesto v celotnih družbenih odnosih. To skupnost moramo namreč konstituirati še letos in še letos se mora vključiti v družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o splošni in skupni porabi za prihodnje leto z ostalimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti (skupnost otroškega varstva, skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja) in začeti z njimi enakopravno delovati v skupščinah družbeno-političnih skupnosti, konkretno v našem primeru v skupščini naše občine. Glede na pravkar navedeno dejstvo se je iniciativni odbor sestal dne 10. julija na svoji prvi seji in konkretiziral svoje prioritetne naloge. Te so: — pripraviti je treba vse potrebno za sklenitev samoupravnega sporazuma in za začetek dela skupnosti socialnega skrbstva; — izdelati osnutek samoupravnega sporazuma o delovnem področju, organizaciji in načinu dela skupnosti socialnega skrbstva; — pripraviti osnutek statuta skupnosti socialnega skrbstva; — izdelati konkreten program dela socialnega skrbstva za prihodnje leto. Iniciativni odbor bo storil vse, da bodo zgoraj navedeni akti pripravljeni že v mesecu septembru in dani v javno razpravo. Samoupravni sporazum pa bo treba dati v podpis vsem članom skupnosti. To so delovni ljudje po temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih skupaj z delavci, ki delajo v samoupravnih organizacijah in skupnostih socialnega skrbstva. Samoupravni sporazum bo sprejet, ko ga podpiše najmanj 3/4 pooblaščenih podpisnikov, članov skupnosti socialnega skrbstva in potem, ko ga potrdi skupščina občine. Ko bo to delo opravljeno, bo iniciativni odbor sklical prvo sejo skupščine skupnosti socialnega skrbstva. Torej ni nikakršnih ovir, da samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva ne bi bila konstituirana po določbah nove ustave in zakona že v mesecu novembru oz. v prvih dneh decembra. Pri vsem tem svojem deki pa računa iniciativni odbor na pomoč družbenopolitičnih organizacij naše občine, predvsem kar zadeva izbor delegatov za oba zbora skupščine skupnosti (zbor uporabnikov in zbor izvajalcev). SLAVKO KOBE predsednik iniciativnega odbora Informacija o gradnji šol in vrtcev po programu iz samoprispevka Objavljamo krajšo informacijo o poteku gradnje šol in vrtcev po programu iz samoprispevka, ki jo povzemamo iz informacije o delu organov sklada. SOLA DOBROVA: Šola bo odprta 15. septembra. VRTEC MALČI BELIC: Opravljena so že groba montažna dela. Izvajajo se instalacijska dela. VRTEC VIČ S6: Položeno je vodovodno omrežje in centralna kurjava, Oddan je eleborat izvajalcu za oomično opremo. Dela tečejo po terminskem planu. ŠOLA VIČ: V izdelavi je investicijsko tehnična dokumentacija. Lokacijska odločba še ni izdana. ŠOLA HORJUL: Zaprošena lokacijska odločba. Investicijsko tehnična dokumentacija je v izdelavi. VRTEC VRHOVCI: Novo lokacijo je skupščina občine izvzela iz zazidalnega načrta, zato se bodo lahko pridobili predlokacijski pogoji za ta objekt in se bo začela pripravljati investicijsko tehnična dokumentacija. S 5 s s * S * s I * S s * s * s 5 * S N * ! S > 5 Mar naj otroke prikrajšamo pri hrani? Šest socialnih zavodov v Ljubljani, torej domala vsi, so sredi letošnjega poletja vložili pri zavodu za analize in cene zahtevke za zvišanje cen oskrbnih dni varovancev-Že lani je zavod za cene iskal,,salomonsko rešitev" za te zavode in jih taktično pripravljal na sklenitev posebnega družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o oblikovanju cen oskrbnih dni, toda do sklenitve sporazumov kljub pripravljenosti obeh strani vendarle ni prišlo. Že predzadnjo podražitvijo nekaterih osnovnih živil so zavodi, med katerimi so bile najbolj glasne tudi zahteve zavoda za slepo in slabovidno mladino, zahtevali povečanje cen oskrbnih dni od dosedanjih 17,5 na 60 dinarjev. Za take storitve se lahko letos giblje namreč dogovorjen porast cen okoli 20 odstotkov, vendar pa so zahtevki zavodov precej večji, zlasti še zato, ker uveljavljajo v novih cenah tudi višje osebne dohodke na osnovi sklenjenih družbenih in samoupravnih dogovorov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter temeljnih določil sprejete sindikalne liste. Res je sicer, da je zavod za cene že med poletnirni meseci preučil predlagane nove cenike in kalkulacije in prišel do zaključka, da so zahteve docela upravičene, pri tem pa je prizadete opozoril, da je odobritev predlaganih cen, vsaj zanj, ..drugotnega pomena"! Svoje opozorilo je „u temeljil" s tem, češ da financerji, med katerimi so skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ljubljanske občine, torej tudi naša, republiška izobraževalna skupnost in temeljna izobraževalna skupnost niso vselej pripravljeni, kaj šele finančno sposobni kriti del višjih stroškov v socialnih zavodih oziroma dvig oskrbnin- V zavodu za slepo in slabovidno mladino sodijo, da ne gre samo pri njih, pač pa tudi v vseh ostalih socialnih zavodih v Ljubljani, v največji meri za probleme njihovega financiranja Poglejmo, kako si financerji med seboj delijo stroške bivanja in šolanja oskrbovancev v socialnih zavodih, med njimi tudi v zavodu za slepo in slabovidno mladino. Stroške prehrane krije skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki iz svojih proračunskih sredstev prav tako daje denar za stanovanje in osebne izdatke strokovnih in tehničnih delavcev, medtem ho morajo stroške za obleko, obutev ter razumljivo za obvezno šolanje kriti občinske skupščine (naša občina izpolnjuje te obveznosti do zavoda za slepo in slabovidno mladino), republiška izobraževalna skupnost pa nosi vse stroške za izplačilo osebnih dohodkov vzgojnega osebja v domovih. Torej ni nobenega dvoma več, da so se znašli v zagati naši socialni zavodi, med katerimi so posebno zaskrbljeni spričo neurejenega financiranja oziroma nujnega zvišanja cen oskrbnin prav v zavodu za slepo in slabovidno mladino. Hudo je v stiski, ko človek, ki živi s fanti in dekleti ki so iz takih ali drugačnih vzrokov izgubili vid in so s tem že v marsičem prikrajšani v življenju, med prizadetimi sliši ugibanja, čemu naj bi se ob neurejenem sistemu financiranja morali hočeš nočeš odpovedati, da bi lahko obdržali svoje varovance? Mar naj črtajo iz svojih proračunov, zato da bi ostali „pri življenju" stroške za vodo, za ogrevanje, morda pa celo za hrano! Kako bi lahko sploh dopustili, da bi bili otroci v našem zavodu za slepo in slabovidno mladino zaradi dvomljive finančne nemoči financerjev prikrajšani celo pri hrani!? Pomislite, pri nujno potrebnih dnevnih obrokih...! In ob vsem tem j vprašanje: kako naj bo otrok po zadnjih podražitvah glavnih življenjskih potrebščin sit za 10 dinarjev, kot morda j mislijo financerji? Bržkone je odveč sleherna beseda, pač pa samo vno j vična potrditev zahtev zavodov, tudi našega, da ne mo- j rejo odgovorni pri zavodu za analize in cene več razmišljati o njihovih zahtevah za zvišanje cen oskrbnin vsaj j za 43 odstotkov, po zadnjih podražitvah pa celo do 5J j odstotkov, kot bodo tudi predlagali. Že sedaj velja opozoriti odgovorne, da bi vsako odla- j šanje z odločitvami o upravičenih zahtevkih socialnih / zavodov, skoraj vseh po vrsti, med njimi tudi zavoda za j slepo mladino, lahko pripeljejo do brezupnega položaja-Seveda tega ne smemo za nobeno ceno dopustiti. IVO virnik j .....................................................„//' ||||lllfl|l|fl II < R 1 fi f 0 !p ji « t g 1 f c I v ! 5 l v i s i < i 1 h r : i i < 11 ! i Iiiiiiiliilllifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRAJEVNA SKUPOST KRIM-RUDNIK OBVEŠČA Dne 6. septembra je bila otvoritev novih prostorov krajci’ skupnosti Kriin Rudnik in družbenopolitičnih organizacij KriF1 Rudnik. Novi prostori so Pot k ribniku 20 (novi blok). .. Občane seznanjamo, da bodo organizacije imele v teh prostor* uradne ure po sledečem razporedu: „ Krajevna skupnost Krim-Rudnik v ponedeljek in petek o<* do 12. ure in V sredo od 8. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. k - Člani delegacije pri krajevni skupnosti bodo dežurali vs8* ponedeljek od 17. do 19. ure. - Organizacija ZK vsak prvi ponedeljek od 17. do 19. ure. . - Krajevna konferenca SZDL vsak prvi četrtek od 18. do 7 ure. Krajevno združenje ZRVS vsako sredo od 15. do 17. ure'.g, - Krajevna organizacija ZB NOV ima vsak prvi torek ob ^ uri sejo odbora. Člani, ki želijo informacije oziroma pojasnil*' lahko zglase ta dan v pisarni. - Osnovna organizacija RK vsako sredo od 15. do 17. ure. -Športno društvo Krim: ponedeljek, sreda in petek od 9- F 11. ure in četrtek od 17. do 19. ure. - Strelska družina Krim: vsak petek od 17. do 19. ure- - KZ A vsako sredo od 18. do 20. ure. ,0 - Taborniški odred ..Podkovani krap“ vsak torek od 1'• 19. ure. , Obenem obveščamo TOZD, delovne in druge organizaciji' je v teh prostorih dvorana s sedeži in mizami, katero kraje , skupnost oddaja v najem. Interesenti se lahko javijo v P|S krajevne skupnosti ali pa na tel. št. 25-197. iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH GRADIVO ZA SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE Dnevni red septembrske seje občinske skupščine obsega: 1. Imenovanje komisij za verifikacijo pooblastil in poročilo komisije. 2. Odobritev skrajšanega zapisnika prejšnje seje 3. Obravnava finančnega načrta in programa dela Komunalnega sklada za leto 1974 4. Analiza poslovanja gospodarskih organizacij v prvem polletju 1974 5. Obravnava družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji ter informacije o predlogu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in dijakov 6. Obravnava družbenega dogovora o izhodiščih za politiko in financiranje vseh vrst in oblik družbeno denarnih pomoči 7. Obravnava družbenega dogovora 6 financiranju sanacij, povečanju zmogljivosti, vzdrževanju in graditvi visokogorskih planinskih postojank in nadelavi planinskih potokov 8. Obravnava sklepa o sprejemu listine o pobratenju z občino Lajkovac v SR Srbiji 9. Predlog sklepa o oblikovanju skupin delegatov za delegiranja delegatov v zbor občin mestne skupščine 10. Imenovanje ravnateljev osnovnih šol 11. Vprašanja delegatov. Bralce opozarjamo, da v prilogi našega glasila objavljamo v skrajšani obliki gradivo za 3., 4., 5. in 6. točko dnevnega reda. Iz finančnega načrta in delovnega programa Komunalnega sklada za leto 1974 R H^r,avn' °dbor Komunalnega sklada občine Ljubljana Vič-fin x • 6 Predložil skupščini občine v razpravo in potrditev odh n' načrt in delovni program sklada za leto 1974. Upravni ob' V’ Že °^a načrta sPre.jel aprila tega leta, vendar iz Ijala ^ih razlogov občinska skupščina o tem še ni razprav- orn^0 u.Pravn' odbor sprejemal finančni načrt in delovni iih ®ram: n* iroel bistvenih pripomb k predlogu obeh aktov, ki želi^6 ^,r'l)rav^a služba Komunalnega podjetja Vič. Izrazil je le RraH • b’ tako načrt kot program pospešila stanovanjsko Vse, nJ°' ugotovil, da je finančni načrt možno s prizadevnostjo 90- , a*teiiev in ugodnih pogojev na tržišču izpolniti vsaj gjjdstotno ter končno ugotovil, da načrt, predvsem pa pro-Dr Pravilno temeljita na izgradnji sosesk, ki so predvidene v Cj: ?rarnu etapne graditve v Ljubljani (Trnovo, Murgle, Bonifa-vkliuč na P^Prev' sosesk, ki naj bodo kot perspektivne Stradon)6 V programe etapne gradnje (Kozarje Jesihov f^ni načrt dohodkov in izdatkov sklada za leto 1974 je viden h0 na Pocl'a8i doseženih rezultatov v letu 1973, pred-^ ^.gpspod^skih gibanj ter osnovni politični nalogi, zgraditi ■ 'n čimveč stanovanj, da odpravimo preboleči stano- VanJski primanjkljaj. aCripredvideva: 52,180.000 dohodkov in s čjn. \^0 000 izdatkov, obve er J® usklajen. Osnova načrta so že sklenjene pogodbe in 1974 n°St’ *z Preteklih let ter predvideni novi aranžmaji v letu Fi sk,nančni načrt upošteva nadaljevanje del po pogodbah, ki h^6)0'^ v ^etu 1973 ali prej ter opravljanje del po pogodbah, zasleduje ^eniene v 'etu 1974. Osnovni cilji, ki jih načrt Posam°*C°u^na lzve^ba v prejšnjih letih pričete gradnje na Čimer ^^^ah, karejih oziroma zazidalnih otokih, s stanovanj^StV6n^ zmani^al' število gradbišč in s tem disperzijo r ja vl>tosPeSitev stanovanjske gradnje na soseskah, kjer je grad-etapnegrad Ve^a Pre(lvsern za soseske, ki so v programu gra^nie v soseskah, kjer je urbanistična in teh-_ _ . kumentacija že pripravljena in potrjena, gradnin novib sosesk za vključitev v nadaljnjo etapno " prid hd°bivanje dokumentacije), sko grari ■ lVanje novib investitorjev za poslovno in industrij-ter jffj nl° s težiščem na razširitvi obstoječih industrijskih con nic (■j’j?a^‘nov*b; na hitrejšem dograjevanju okolja obeh vpad-Potrehnim-r3 ’n Do^njska cesta) z urbanistično ustreznimi, - pri?1^16^**) in kvalitetnimi poslovnimi objekti, ^mljišč °, [ev ^^čnih posojil za pripravo in opremo stavbnih l>nančneB takem obsegu, da bodo resnično pomenila povečanje čimprejSp3 P°tenclala sklada in dopolnitev finančnega načrta za službe Dr^°,r 0Se.8° ^® navedenih ciljev. Pri tem se morajo R zadevati za dosego čim ugodnejših kreditnih pogojev, ker sedanji ne ustrezajo dejanski amortizacijski stopnji komunalnih naprav in napeljav, niti ne namenu teh vlaganj. Vlaganja sama pa ne stimulirajo pospešitve in pocenitve stanovanjske gradnje. Predvideni dohodek temelji na dokaj realnih osnovah, upoštevajoč, da so za del dohodka že sklenjene pogodbe med investitorji in skladom, da so za preostali predvideni dotok sredstev opravljeni preddogovori in da so v program zajeti le najresnejši investitorji, ki z dosedanjim delom zagotavljajo organizirano in pospešeno gradnjo, ki so po svojem poslovnem uspehu sposobni razširiti svojo dejavnost na mestnem delu občine, oziroma so po namembnosti za občino posebej interesantni. Celotni dohodek sklada za leto 1974, kije načrtovan v višini 52,180.000 din, je proti doseženim dohodkom v letu 1973 povečan za 63 %. To je sicer precejšnje povečanje, vendar je realizacija tako načrtovanega dohodka dokaj realna in jo je možno opraviti vsaj 90 %, če upoštevamo prenesena sredstva iz preteklega leta, že sklenjene pogodbe z investitorji in že zagotovljena bančna kreditna sredstva, kar predstavlja skupaj 24 milijonov oziroma 46 % vseh predvidenih dohodkov. Ob tem je naloga sklada in njegovih služb v letu 1974 predvsem v realizaciji nadaljnjih dohodkov v višini 28 milijonov dinarjev (54 Š). Načrt sredstev, s katerimi naj bi sklad razpolagal v letu 1974, je naslednji: DOHODKI: 1. Prenešena sredstva iz prejšnjega leta 2. Sredstva iz proračuna SOb Ljubljana Vič-Rudnik 3. Iz sklada za negospodarske investicije SOb Ljubljana Vič-Rudnik 4. Od organizacij združenega dela iz gospodarstva za stroške komunalnega urejanja 5. Od organizacij združenega dela iz negospodarstva za stroške komunalnega urejanja 6. Od občanov in civilno-pravnih oseb za stroške komunalnega urejanja 7. Sredstva od prejetih kreditov 8. Odplačila za dane kredite od sklada 9. Vrnjena sredstva izločena za energetiko 10. Sredstva od zaračunanih obresti 11. Drugi dohodki Skupno IZDATKI: 1. Odškodnine za zemljišča 2. Urbanistična in tehnična dokumentacija 3. Geodetska dokumentacija 4. Odškodnina za rušene objekte 5. Nadomestna stanovanja 6. Asanacijska dela 7. Fekalna in meteorna kanalizacija 3,234.099 2,300.000 2,451.783 25,297.455 2,350.000 6,666.058 9,547.065 183.000 540 100.000 50.000 52,180.000 6.906.000 3,090.306 1,120.786 10,447.000 6.609.000 1.001.000 6,019.000 8. Vodovodno omrežje 1,520.000 9. Elektro omrežje in trafo postaje 2,739.800 10. Stanovanjske ceste in peš poti 4,670.000 11. Semaforizacija 910.000 12. Plinsko omrežje 1,250.000 13. Javna razsvetljava 707.000 14. Hortikultura 890.000 15. Odplačila prejetih kreditov 1,519.217 16. Sredstva prenesena delovni skupnosti za stroške poslovanja sklada 2,300.000 17. Drugi izdatki 480.891 Skupno 52,180.000 Razčlemba izdatkov je razvidna iz tabel o stroških, posebej za pripravo in posebej opremo, po namembnosti in posameznih soseskah oziroma karejih. V finančnem načrtu dohodkov in seveda tudi izdatkov so vključeni predvideni bančni krediti za leto 1974 za pripravo zemljišč za gradnjo. Predvideni krediti za komunalno opremo zemljišč v finančni načrt niso vključeni, ker pri njih sklad nastopa samo kot posrednik, kredite same pa prevzemajo posamezne komunalne organizacije. Celoten program predvidenih bančnih kreditov je naslednji: I. Priprava zemljišč za gradnjo 1. VS4 Bonifacija 988.554 2. VS-1 Trnovo L faza 6,558.511 3. VS-103 Murgle 2,000.000 Skupno 9,547.065 II. Komunalna oprema zemljišč 1. VS4 Bonifacija - plinsko omrežje 450.000 2. VS-7 Brdo — kanalizacija 200.000 3. VS-103 Murgle — plinsko omrežje 1,350.000 Skupno: 2,000.000 Material, ki je posredovan delegacijam krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine občine, vsebuje razen finančnega načrta še opisni program del s področja komunalnega urejanja Komunalnega sklada za leto 1974 in nekaj pomanjšanih skic (zazidalnih načrtov) sosesk oziroma področij, kjer je organizirana in pričeta gradnja oziroma se predvideva. Delovni program upošteva kot osnovni cilj potrošnjo zbranih dohodkov z namenom, da se čim hitreje dosežejo cilji, ki jih zasleduje finančni načrt. Osnova delovnega programa so izkušnje prejšnjih let, njigov cilj pa čimboljša in čimhitrejša komunalna ureditev sosesk in karejev, ki so v gradnji, oziroma jih sklad namerava oddati v izgradnjo v prihodnjih letih. Kot celota odraža delovni program nekakšno splošno sliko komunalnega in stanovanjskega gospodarstva na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik. To velja v glavnem za mestno področje z izjemo Dobrove, ki jo sklad ureja po posebni pogodbi s krajevno skupnostjo. PROGRAM KOMUNALNE OPREME PO SOSESKAH ZA LETO 1974 fekalna in stan. ceste Zap. meteorna vodovodno elektroom. peš poti semafo- plinsko javna raz- hortikul- št. Soseska ali kare kanalizac. omrežje in TP parki rizacija omrežje svetljava tura SKUPAJ 1 V 201/5 Dobrova 1,649.000 444.800 2,093.800 2 VS 8 VS 9 VS 10 Kozarje 3 VS 7 Brdo—Vrhovci 300.000 300.000 4 VP 6 Opekarna Brdo 5 VS 6 Vič 400.000 100.000 400.000 120.000 1,020.000 6 VM 1 Tržaška cesta 200.000 300.000 250.000 200.000 250.000 1,200.000 7 VS 4 Bonifacija bločni del 250.000 250.000 550.000 500.000 250.000 115.000 200.000 2,115.000 8 VS 4 Bonifacija individual. del 500.000 100.000 320.000 800.000 500.000 2,220.000 9 VS 4 Crvena zastava 300.000 400.000 200.000 800.000 250.000 1,950.000 10 VP 3 industrijska cona Vič 11 VS 5 Rožna dolina 12 VS 3 Tržaška cesta 410.000 410.000 13 VS 104 Langusova 14 VS 2 Kolezija—Lj. festival 320.000 200.000 420.000 940.000 15 1 s VS 2 Kolezija-Riharjeva 250.000 300.000 60.000 60.000 670.000 16 VS 103 Murgle 1,700.000 270.000 205.000 850.000 500.000 220.000 150.000 3,895.000 17 VS 1 Trnovo bločni del 300.000 200.000 500.000 18 VS 102 Trnovo individ. del . 19 Kare Rakova Jelša 20 KS 1/1 Orlova 220.000 42.000 330.000 592.000 21 RS 105 Ižanska cesta 22 'n RS 3 Krim-Rakovnik 100.000 400.000 150.000 150.000 800.000 rvo z/ 1 jesinov straaon 24 RS 2/2 Jurčkova pot 25 RS 103 Vinterca 26 Rp 2 industrijska c. Rudnik 27 RM 1 obrt. ser. cona Rudnik 28 29 SKUPAJ 6,019.000 1,520.000 2,739.000 4,670.000 910.000 1,250.000 707.000 890.000 18,705.800 NAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAS Delovni program ne zajema vseh del s področja komunalnega urejanja, ki bi jih bilo potrebno opraviti, da se odpravi komunalni primanjkljaj, ki je nastajal že vrsto let in je posledica likvidacije gradbenega podjetja Tehnograd, delno pa tudi pomanjkanja finančnih sredstev, urbanistične neurejenosti, porasta cen in končno bohotnega razvoja črne gradnje, kateremu smo priča že vrsto let in kateremu se ne znamo upreti. V programu za leto 1974, predvsem v opisnem deluje zajeta po možnosti vsa problematika tudi tistih področij, za katera v finančnem načrtu niso predvidena trenutno nikakršna sredstva, niti ni možno prelivanje sredstev iz drugih sosesk, ki so trenutno akumulativnejša. Tak sistem je bil uporabljen predvsem zaradi tega, da dobimo celovitejšo sliko komunalne opremljenosti, potreb in pomanjkljivosti. Težko bi kdo trdil, da je prikaz popoln, pomeni pa le predstavitev komunalnega sklada skupščini in občanom. Predstavlja njegove naloge in napore v določenem obdobju, hkrati pa omogoča na podlagi pripomb v razpravi in lastnih izkustev sestavo popolnejših poročil ter programov za prihodnja obdobja. Po delovnem programu, ki je razdeljen na posamezne soseske, so posebej za pripravo in posebej za opremo vrednotena posamezna vlaganja, ki so usklajena s finančnim načrtom. Program vlaganj v pripravljalna dela in zemljišča znaša 29,174.092 din, v komunalno opremo zemljišč pa 18,705.800 din, kar skupno pomeni 61 % več kot v letu 1972. S sistematičnim delom, dobro organizacijo, s pomočjo vseh drugih akterjev s področja komunalnega opremljanja (LUZ, upravne službe, komunalne organizacije) in izpopolnitvijo sektorja podjetja, ki te posle opravlja, je možno program v celoti realizirati. Odstotek povečanja del proti letu 1973 je zaradi tega tolikšen, ker je primerjan program za leto 1974 z rebalansom programa za leto 1973, v katerem je nekaj del in sosesk iz takrat objektivnih razlogov izpadlo. V programu za leto 1974 so ta dela ponovno vnesena, ker so sicer potrebna in ker sklad upa, da bodo objektivne ovire odpadle. Program komunalne opreme za leto 1974 je usmerjen predvsem na opremljanje v soseskah, ki jih je mestna skupščina na predlog občinske skupščine vnesla v program etapne stanovanjske graditve. V teh soseskah obravnavamo stanovanjsko gradnjo kot usmerjeno. Velja omeniti, da je precej naporov Komunalnega sklada v letu 1974 namenjenih tudi za pripravo in opremo zemljišč, kjer je predvidena gradnja šol oziroma vrtcev, tako po programu iz samoprispevka, kot iz drugih sredstev. Med drugim so temu namenjena dela na pripravi zemljišča' za šolo na Viču (VS-6), dela na pripravi zemljišča in na konkretni opremi (kanalizacija, elektrika) za šolo na Dobrovi, sem štejemo pripravljalna dela za gradnjo vrtcev na Viču (VS-6), Malči Belič in podobno. Posebno pomembna in spričo zapletenosti stanovanjskih razmerij težavna naloga sklada jS priprava zemljišč za gradnjo Karlovškega mostu. V letu 1974 so predvideni dohodki in izdatki v skupnem znesku 3,000.000 din, ki sta jih skupščini občin Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana-Center ter Skupnost za ceste SRS namenile za pripravo že leta 1973, kot dohodek in izdatek se pa v finančnem načrtu sklada pojavljajo šele v letu V programu ni zajeta gradnja PTT omrežja, ki sicer že vrsto let na Viču predstavlja poseben problem, izvaja ga pa PTT podjetje samo v skladu s svojimi finančnimi in tehničnimi možnostmi. Verjetno bo ta vsota v letu 1974 proti koncu leta povečana. V sam delovni program nista vključena dva infrastrukturna objekta, ki sta sicer ključnega pomena za urbanizacijo in stanovanjsko gradnjo občine Ljubljana Vič-Rudnik, kakor tudi za razvoj mesta, ker zaenkrat še ni znana finančna strukturaj kateri bi se financirala oziroma kreditirala gradnja teh objekl To sta RTP Trnovo in plinovod Koseze-Murgle. Gradnja! Trnovo je po vseh izjavah pogoj za rekonstrukcijo TmO' (VS-1) po sprejetem zazidalnem načrtu. Komunalni skL ugotavlja, da bo zgrajena RTP Trnovo služila veliko večjjl območju, kot je Trnovo, in da bo posegala s svojim vplilj tako na druge viške soseske kot tudi v druge ljubljanske ob£p Zato meni, da bi bilo treba skleniti o financiranju RTP Tm1 12 VS 3 Tržaška cesta 390.000 390.000 al 13 VS 104 Langusova 0 14 VS 2 Kolezija—Lj. festival ai 15 VS 2 Kolezija-Rihaijeva 16 VS 103 Murgle 500.000 145.000 520.000 786.000 1,951.000 lir 17 VS 1 Trnovo bločni del 1,145.000 3,467.000 3,000.000 7,612.000 Eir 18 VS 102 Trnovo individualni del J 0 19 Kare Rakova Jelša * 350.000 350.000 :t 20 RS 1/1 Orlova 100.000 100.000 21 RS 105 Ižanska cesta ai 22 RS 3 Krim—Rakovnik 30.000 a 65.000 25.000 50.000 210.000 380.000 23 RS 2/1 Jesihov štradon 350.000 70.000 420.000 )2 24 RS 2/2 Jurčkova pot 600.000 - 600.000 25 RS 103 Vinterca 500.000 150.000 650.000 3 26 RP 2 industrijska c. Rudnik 90.000 131.000 221.000 0 27 RM 1 obrtno ser. cona Rudnik he 28 Karlovški most 2,500.000 1,500.000 4,000.000 29 Športni park Svoboda 600.000 600.000 at SKUPAJ: 6,906.000 3,090.306 1,120.786 10,447.000 6,609.000 1,001.000 29,174.092 0 0 hc Ocena realizacije v prvih osmih mesecih Komunalni sklad občine Ljubljana Vič-Rudnik trdno računa, da bo letošnji delovni program bistveno pripomogel k povečanju stanovanjske gradnje. Ko je na seji konec avgusta preverjal realizacijo finančnega načrta in delovnega programa, je ugotovil, da bo na mestnem območju občine leta 1974 dokončanih 356 stanovanj in da je v tem letu pričeta gradnja nadaljnjih 556 stanovanj, in sicer v naslednjih soseskah: RS-2/2 Kare Jurčkova pot 8 4 RS-105 Ižanska cesta 6 2 RS-3 VS-103 Krim-Rakovnik Murgle 120 — VS-2 Ljubljanski festival — 131 VS4 Bonifacija 5 103 VS4 Bonifacija 240 VS-6 Vič 183 54 VS-7 Vrhovci-Brdo 18 14 RS-1/1 Orlova ulica 16 8 Skupaj 356 556 Individualna gradnja v lastni režiji pri pregledu ni upoštevana, kolikor ne gre za organizirano oddajo zemljišč. Na isti seji je upravni odbor ugotovil, da je dosežena realizacija finančnega načrta in delovnega programa dokaj zadovoljiva. Do 15. 8. kažejo podatki naslednjo sliko doseganja finančnega načrta, ki se v glavnem ujema s fizično realizacijo delov- nega programa: Obdobje Obdobje 1. 1. 1973 1. 1. 1974 15. 8. 1973 15. 8. 1974 Index Načft dohodkov 74 52,180.000 100 Dohodki 12,997.813 19,748.387 152 Predvideni dohodki do konca 1. 1974 Skupaj predvideni dohodki 1. 1974 46,518.546 26,770.159 89 Izdatki 12,330.982 18,117.993 147 Presežek (stanje žiro-računa 15. 8. 1974) 666.831 1,630.394 244 Pregled kaže, da so bili v primerjavi z istim obdobjem v letu 1973 dohodki preseženi za 52 % in izdatki za 47 %, stanje po žiro računu pa je poraslo za 144 %. Kaže, da bo po vsej verjetnosti iz objektivnih razlogov izpadel dohodek v približni višini 8,360.000 din. Med glavne izpade šteje Komunalni sklad 5 milijonov v Trnovem, kjer GP Tehnika najbrž še ne bo pričela graditi in ne bo mogoče skleniti pogodbe ter v soseski VS-4, kjer zaradi zakasnelega urbanizma SGP Grosuplje ne bo moglo pričeti z gradnjo bloka U-5, zaradi česar izpade 1 milijon predvidenih dohodkov. Več kot 1 milijon bo najbrž izpadel tudi zaradi neoddanega zemljišča za gradnjo trgovin ob Orlovi, v Bonifaciji ter zemljišča za obrtno-poslovni objekt ob Dolenjski cesti, ker predvsem trgovska podjetja kljub razpisom in direktnim ponudbam ne kažejo interesa za gradnjo trgovskih lokalov na Viču. \ Kljub temu Komunalni sklad resno računa s cca 90% realizacije predvidenega dohodka po finančnem načrtu, kar je spričo doseganj v preteklih letih, spričo velikih ovir pri pridobivanju in oddaji zemljišč in še večjih ovir pri urbanizaciji povsem razumljivo. Upoštevati je namreč treba dejstvo, da dohodek Komunalnega sklada po svojem značaju ni proračunski dohodek, temveč dejansko rezultat dobrega poslovanja, odvisen od tržnih zakonitosti, gibanj v gospodarstvu, ustrezne kreditne politike ter cele vrste zakonskih predpisov, ki urejajo tako komunalno gospodarstvo samo, kot tudi odnose med gospodarskimi dejavnostmi. Mnenje in predlog izvršnega sveta Izvršni svet je obravnaval finančni načrt in program dela komunalnega sklada za leto 1974 ter sklenil, da predlaga K skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejem naslednje^ daj sklepa jj, 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik potrjuje fi^jo načrt in program dela komunalnega sklada občine Lju^d Vič-Rudnik za leto 1974, ki ju je sprejel upravni o komunalnega sklada na seji dne 12. 4. 1974. t< 2. Za nadaljnje delo komunalnega sklada sprejme skup* j občine Ljubljana Vič-Rudnik naslednja priporočila: d P ^ finančni načrt in program komunalnega sklada ------— ... ~ '-'£>* «»»» rvvsiiiutiuiiivga orviaviM predložen v obravnavo najkasneje do maja meseca za leto, tako da ga bo možno obravnavati z ostalimi obŽipjS programi in načrti ter bo možno v razpravi pri ob^ p organih vplivati na program in načrt, - upravni odbor sklada mora večkrat letno obveščati svet o realizaciji programa in finančnega načrta, -J - programi izgradnje posameznih območij morajo pletni, poleg izgradnje komunalnih objektov morajo tudi izgradnjo spremljajočih objektov (trgovine, šole* , fizkulturni objekti ipd.), I - komunalni sklad naj se povezuje z drugimi organizmi: za urejanje stavbnih zemljišč, v primerih ko izgradnja Njfp, a sosednje občine (npr. izgradnja Li nalnih naprav tangira sosednje Trnovem), - gradnja stanovanjskih objektov v lastni režiji ni rana, komunalni sklad naj pripravi prioritetni vrstni red lZ!S ] nje posameznih predelov, - soseske, ki so v gradnji, naj se čimprej dokonž®*0 sprejeti urbanistični dokumentaciji, - Komunalni sklad naj od investitorjev, ki so P*"'./', stroške za pripravo zemljišč, zbere tudi prispevek za koml,I, opremo zemljišč, J - komunalni sklad naj ugotovi, kolikšen je komun^11 j ficit na območju občine. ker so zastareli izračuni stroškov komunalnega ufW!' naj komunalni sklad izračune pregleda ter ugotovi, na predelih so stroški najnižji, na teli predelih pa omogod' njo gradnjo stanovanj s sredstvi solidarnostnega sklada, » — občane naj se večkrat obvešča o programih in skla ‘ komunalnega sklada prek Naše komune. k*AŠA KOMUNA - PRILOGA- NAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA - PRI LOGA - NAŠA KOMUNA-PRILOGA-NAŠA naliza o rezultatih poslovanja organizacij združenega lela v prvem polletju 1974 jro Ospova za pripravo analize so bili podatki iz poročila „Po-pjOvni uspeh“, ki ga pošiljajo vse organizacije združenega dela, : p1 imajo svoj sedež na območju občine. V analizi smo se po-!nl užili tudi podatkov, kijih mesečno ali občasno zbira občinska jli etična služba. Analiza temelji na podatkih, ki so zajeti po kt 3(jjetniškem načelu, torej vključujejo tudi rezultate vseh plovnih enot, ki delujejo izven območja naše občine, na drugi l0irani pa rezultati dislociranih enot, katerih matično podjetje ča/,a se^ež izven naše občine, niso vključeni v ta finančni re-pftat za občino kot celoto. uf ^Hufiza osebnih dohodkov in zaposlenih temelji na podatkih 1$, Stahstičnih podatkov RAD-1, ki so zbrani po teritorialnem jiii® u’ zajete so vse organizacije združenega dela in poslo\ne na ^i delujejo na območju občine. jtrrpj unalize je, da prikaže rezultate poslovanja v 1. polletju b« iendence o delitvi dohodka, probleme in njihove vzroke, pojavili in vplivali na uspeh in položaj OZD v gospo- raL s?ern*cah razvoja občine za leto 1974 je podana usmeritev IptvPociarskega razvoja, s težiščem na krepitvi samoupravljanja ^tvi gospodarske rasti na osnovi kvalitetnih elementov ^ ,oj0dat^cnja-. Vrednostni rezultati v I. polletju kažejo na ’ eu razvoj proizvodnje in prodaje, visoko go^nodarsko rast Jl ■ 0cneje kot v preteklem letu spremlja nenehno naraščanje ar ln stoPnja infiacije, ki je že presegla lansko stopnjo, [zultata °r zmanj^uje realno vrednost doseženega finančnega m v Zavoda SR Slovenije za statistiko je bilo gibanje iten- ■ 1^74 v primerjavi z enakim obdobjem lani zelo rod,'Vno: cene na drobno so porasle za 23,4 %, proizvajalčeve 0 p/116 Ce”e v Industriji za 22,4 %, cene v trgovini na debelo »'21 9 ^os^nslcih storitev 19,6% in cene življenjskih stroškov ^lotni dohodek in njegova delitev organizacije v občini so ustvarile v I. pollelju abljen'5'*1 cel°tni dohodek kot v enakem obdobju lani. Po-osežp3-Sjei^tva so v primerjalnem obdobju porasle za 32%, jtngn^1, , odek le za 23 %. Delež porabljenih sredstev v celjenih anfaa?!v?’ ^ar seveda močno zmanjšuje ekonomičnost poslo-v leh dveh področnih dejavnostih. °zdarst Sre(^stev Je prišlo predvsem v področju industrije in anja „ va- ^ar seveda močno zmanjšuje ekonomičnost poslo-q0s le!' dveh področnih dejavnostih. itjarjj5Carstvo je v obravnavanem obdobju ustvarilo na 100 ini 12, Porabljenih sredstev 120 dinarjev celotnega dohodka, °ljetju dmarjev, medtem ko je na področju industrije, ki jev 1. 6tos il dosegla 142 dinarjev, doseženo v enakem obdobju V LV7 dinarjev, to je za 6 % manj. afacji ' Vl cel°tnega dohodka je prišlo do velikega zmanjšanja Sultat?.remembe Podpisa, v postavki ,,popravek finančnega 'Zd re7 ^ si0er za ^2 %, tu gre za del dohodka, ki ga morajo ^Jstvarie™11^ Za P°ltr*vanje dela terjatev starejših od 90 din. % in ' n' d°h?dek se je v primerjalnem obdobju povečal za ohodka^j2,3 7 dtdeksnih točk zaostal za porastom celotnega ienjen dohodka v celotnem dohodku je ostal neizpre- A0,tifd2UaStriji P.orast dohodka (11 %), za več kot polovico °dka v Tp?Preč.nim porastom, vpliv na to ima zmanjšanje do-'°hodka i °i l'n! tovarni (za 24 %), ki ustvarja dobro petino ^dustrhp nn prispevkov iz osebnih dohodkov se je A°sti (za 131 o,\ na %> zelo so se dvignile zakonske obvez-trvi^like (3sq/<2\v Pa najmočneje obveznosti po predpisih in pa v |v katerih je zajet predvsem davek iz dohodka /°rasle za 6 Prispevek. Pogodbene obveznosti so relativno (j fakturno toTu nj'hw delež v dohodku pa je upadel za eno C°Večal za c , ; medtem, ko se je delež zakonskih obveznosti i° pbrestj za t *J.turn®1 točk. V okviru pogodbenih obveznosti dZi' a za trimT? ■ e Porasle (za 17 %) manj od celotnega do- -'te0™ a Sot sui: *'#«*«* '»**'■ ^nika pn aan'h zakonskih obveznosti je prišlo do vidnejšega trp^aaju delP-StV1^ za m^mo delitev v OZD, ki se kaže v i/Dri Stev Za hm* 3 sre,clstev za osebne dohodke in sklade. Masa jaUi^rjalnem ni,°i P^bne dohodke in druge osebne prejemke v ljh°dke za 22b v tem za neto osebne JDrB°’ ^ot kaže t’ m^S3 Prispevkov iz osebnega dohodka le za ' rwletllh na nrTf a r^jij socialnega skrbstva v vseh petih ljubljanskih občina*1^ p vršni svet strinjal s predlaganim družbenim dogovo®0^! diščih za politiko in financiranje vseh vrst in oblik denarnih pomoči ter predlaga občinski skupščini sP slednjega sklepa: j/. skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pristopa k 4 ^ PT dogovoru o izhodiščih za politiko in financiranje oblik družbenih denarnih pomoči. § artnerji naposled skupaj Mladi Dobrovčani v novi šoli ■JPotem ko sta v drugi polovici maja direktoija tovarne Zmaj dipl. oec. Milan Slemnik in direktor J(lJtituta Jožef Stefan, univ. prof. dr. inž. Milan Osredkar, podpisala pogodbo o dolgoročnem fiMsebojnem sodelovanju, torej dokument o trajnih delovnih stikih med znanostjo in proizvodnjo, je ^tut prevzel nase obveznost za obsežne znanstvene raziskave, ki naj bi temeljile izključno na [novejših dosežkih na znanstveno-raziskovalnem področju. ^»Strokovnjaki inštituta Jožef iffen. tako vsaj zatrjujejo, se Jq° v bodoče potrudili, da bi iJčmajevih baterijah, ki so s inR0 visoko kvaliteto zaslovele zunanjih tržiščih, nado-lnjpstili cink z veliko cenejšim #ntinijem. Prav tako menijo, !bfibl lahko že v najbUžji pri-it)|dnosti iz domačih odpadnih [jolterialov dobivali osnovni ol ^ganov oksid za serijsko pro-jji/odnjo baterij. Če bi to znan-sodelavcem inštituta Zensko uspelo, tovarni Zmaj jifletno ne bi bilo treba več Ih u surov'n’ sodelovanje 0°erna partnerjema pa naj oh Pnspevalo predvsem k iška-Kir n°yih virov energije za elek-^ne baterije. i primer sodelovanja M, s livarno Zmaj ni ostal MJ«n- Že sredi julija so , njegovi vodilni delavci kr V*i Pretlstavnikom tovarne oži j 'klektromehanika iz Kra-va nova, tako imenovana t0cesna računalnika tipa lTT-1600, namenjena za krmiljenje elektronskih telefonskih central. Računalnika, ki jih bo odslej kranjska Iskra serijsko izdelovala, so naredili skupno računalniški strokovnjaki inštituta Jožef Stefan in Iskre, kar lahko kot primer inštitutovega sodelovanja s tovarno Zmaj označimo za zgled plodnega uveljavljanja znanstvenikov inštituta v reševanju neposrednih tehnoloških problemov nove industrijske proizvodnje. Slednjič velja omeniti, da so na inštitutu Jožef Stefan začeli v sodelovanju z onkološkim inštitutom razvijati pred kratkim novo metodo za ugotavljanje raka na ščitnici. S fizikalno metodo magnetne resonance za ugotavljanje rakavih in neraka-vih obolenj ščitnice se zadnja leta bavijo docent dr. Marija Auersperg in dr. Rastko Golouh z onkološkega inštituta ter mgr. Marjeta Sentjurc in dr. Milan Schara, znanstvena sodelavca inštituta Jožef Stefan. Kot nam je povedal dr. Schara, je metoda trenutno še v raziskovalni fazi. Najprej so jo poskusno razvijali na živalih, sedaj pa jo preverjajo na odstranjenih tkivih. Po njegovi sodbi pri raku na ščitnici ne gre zgolj za eno samo, pač pa več obolenj. Ravno metoda magnetne resonance, s katero se ukvarjajo zadnja štiri leta, pa daje upanje, da bo mogoče v kratkem, seveda za veliko večino obolelih, ugotoviti, ali gre za raka ali ne. Nova, fizikalna metoda je po mnenju strokovnjakov onkološkega inštituta in inštituta Jožef Stefan sicer izredno ,Jritra‘“, toda ni absolutna, kar bi preprosto povedano pomenilo, da še ne predstavlja revolucionarnega koraka v siceršnjem zdravljenju rakastih obolenj, v našem primeru raka na ščitnici. Kljub temu pa je znanstve-no-raziskovalno sodelovanje strokovnjakov obeh inštitutov vredno vse pozornosti. (iv) V nove, sodobne in funkcionalno opremljene prostore se bodo letošnjo jesen, ali bolje rečeno, 16. septembra preselili mali šolarji z Dobrove. 15. septenibra bodo namreč na Dobrovi odprli novozgrajeno šolo z, osmimi učilnicami (opremljenimi tudi za kabinetni pouk), telovadnico, učilnico za podaljšano bivanje otrok v šoli, knjižnico, kuhinjo in upravnimi prostori. Po projektu inž. Iva Štruklja je šolo zgradilo gradbeno podjetje Megrad. Šola je zgrajena iz sredstev samoprispevka. Otvoritev nove šole bo prav v času, ko v tem kraju naše občine beležijo 130 let šolstva. Stara šola, v kateri se bo še vedno odvijal pouk za učence nižjih razredov, in v kateri bo tudi vrtec, je bila zgrajena leta 1844. Na otvorucv. Ki bo 15. sep- tembra, so vabljeni vsi občani krajevne skupnosti Dobrova, posebno pa še vsi tisti prosvetni delavci, ki so poučevali na šoli Dobrova. IŠČEMO opremljeno sobo za našega stalnega sodelavca. Soba je lahko tudi na Lavrici, Škofljici, Brezovici ali Dobrovi, torej tudi malce izven Ljubljane. Ponudbe prosimo pošljite na naše uredništvo. MLADINCI NA OBISKU • V 23-članski delegaciji ljubljanske mladine, ki je bila ppleti na tritedenskem obisku pri mladincih v VViesbadnu, so bili tudi štiije delegati OK ZMS Vič-Rudnik. Gostitelji so pripravili za svoje ljubljanske prijatelje vrsto zanimivih predavanj in pogovorov s predstavniki tovarn, svetov in predstavniki mladine. Srečali so se tudi z nadžu-panom glavnega mesta, ki jih je prisrčno sprejel. Ob dnevu vstaje — 22. juliju, so ljubljanski mladinci priredili krajšo slovesnost, katere so se udeležili tudi njihovi gostitelji. I. K. V šolo rada grem, vsako leto rajši šok^tem^er tu t*soče glavic si že brusi pamet s vrst ° u^enostj°- To je zahteven opravek, ki ga spremlja k a "Rednosti, predvsem ta, da primanjkuje učbeni-misli obhajajo prvošolčka in srednješolskega SIMONA KAVČIČ si je Pbborila pravico, da pojde etos v prvi razred osnovne *?le- Pravzaprav ji je to pra-poiskal njen očka. Pa ’■. 56 ne čudite, prav je »no, Simone so se kar a nekaj šolah otepali - ker Je toliko mlada, da bi glede .a Predpise lahko počakala 0 naslednjega šolskega leta. (vo, Simona je hotela že to jesen sesti v šolsko klop in anjo je očka našel prostor v osnovni šoli na Bičevju. SiiP™’ da bo. leP°>“ Pravi „Knjig pa še ni- za v šolo, bolj zrelo, kot pa tisti drugi otroci.14 mam, ker sem zvedela, da bom sprejeta, le nekaj dni preden se je pičel pouk. V mali šoli sem že bila in tudi obnašamo se mi, ki smo že MATJAŽ ROGELJ iz Trnovega se je odločil za lesno industrijsko srednjo šolo. Tako nam je povedal: „Veseli me delo z lesom. Že kot otrok sem rad rezljal razne modele iz lesa. No, najprej sem pomišljal, da bi šel v tako šolo, da bi postal telovadni učitelj. Taka šola je nekoč bila, zdaj je pa ni več, zato so mi svetovali, naj bi šel v gimnazijo. Pa mi taka odločitev ni bila pogodu, saj si na gimnaziji ne, pridobiš poklica. Pa tudi naprej grem lahko študirat z lesno srednjo šolo, sem se že pozanimal, samo sprejemne izpite moram opraviti. Le medicine ne bi mogel študirati, ker me ne bi sprejeli niti k opravljanju sprejemnih izpitov. No, kakšna je šola, za katero sem se odločil, ne vem. Nekateri namreč pravijo, da je lahka, drugi pa zatrjujejo, da je težka. Tako mi ne kaže drugo, kot da sam preverim, kateri imajo prav. Učiti se je pa tako treba povsod.44 Vladimir JERMAN HORUK NA KOZAR I Brigadirji mladinske delovne brigade Ljubo Šercer, ki je sodelovala na MDA KOZARA 74, so izpolnili zadano obljubo. Vrnili so se v Ljubljano kot štirikratna udarna brigada. Vendar pa niso njihovi uspehi omejeni samo na delovno področje. Priznanje za delo na področju družbenih aktivnosti in pokal za osvojeno prvo mesto na turnirju v malem nogometu je tudi njihov ponos. Pohvalijo se radi tudi z največ izdanimi stenskimi časopisi, „naj-hitrejšimi44 dekleti, ki so zmagale na atletskem tekmovanju, najšte-vilnimi udeleženci na politični šoli in šoli samoupravljanja, ki je delovala v okviru akcije KOZARA. Sicer trdijo, da so imeli tudi najlepša dekleta in pa najbolj tečnega komandanta, ver\dar za to ni jasnega priznanja v uradni obliki. O sami akciji pa naslednje: Prišli so v nedokončano naselje, kjer se je na vsakem koraku še gradilo. Tekoče vode niso imeli skoraj do zaključka akcije, zato je bilo življenje precej težko. Pohvalijo dobro hrano. Delo ni bilo težko, vendar pa sta neznosna vročina in pomanjkanje vode opravila svoje. Brigadirji so gradili nov mladinski center „Bratstvo in enotnost44, ki bo eden največjih in najlepših v državi. Smiselno razporejene dvorane za šport in kulturno-zabavno življenje, bazen, klubski prostori in obednica za 1700—2000 gostov bodo nameščeni v centralnem objektu. Po najnovejših izkušnjah arhitektov pa bodo v obliki satovja zgrajeni prenočitveni objekti z zmogljivostjo 650 ležišč. Če k temu prištejemo še 600 ležišč v objektih brigadirskega naselja, ki jeseni prične obratovati kot zametek bodočega centra, bo skupno na razpolago 1150 ležišč. Sam center leži v bližini memorialnega spomenika na najvišjem vrhu Kozare — Mrakovici. In še nekaj zanimivosti iz brigade: Brigada je štela 40 in pol brigadirja. Tista polovica je bil mucek, najden na poti na Kozaro. Drugače pa je bil sestav brigade pester: delavci, dijaki, doma skoraj iz vse Slovenije. Toliko na kratko o brigadi, brigadirskem življenju in uspehih. IZTOK TRČEK POGOVOR 0 DOPUSTIH KAKO SE JE PRAZNILA DENARNICA Čas dopustov je za nami in zdaj so občani spet pograbili za delo, da bi odleglo njihovim namicam, ki jih je počitek tako zdelal, da si še niso povsem opomogle. Kako so preživeli Pust, smo povprašali nekaj naših občanov, oziroma delavce kolektivov iz naše občine. Prosvi , /cta počitniških domov na način, ki bi ga veljalo posnemati. Priskrbeli so si prikolico za kampiranje, jo postavili v Istri in vanjo hodijo izmenoma letovat.44 Prijazen Punat pa sem si zapomnila obisk v hotelu Palače, ki sodi k hotelskemu kompleksu Halu-dovo. Natakar je bil prija zen, račun pa je nama z možem pognal kri po žilah: pivo in tonic z ginom nau je veljalo okroglih 70 dinarjev. V Punatu je bila vsak večer glasba, torej je bilo za zabavo poskrbljeno. Pa veliko Štajercev je bilo tam. Tri dni dopusta sem si prihranila za zimo, takrat bom šla smu- Z ladjo med nudiste pa šotor smo imeli in krenili smo proti morju, ustavili smo se v Vrsarju. V tednu dni smo se naužili sonca, vina, izsušili zadnje dinarje in se vrnili v Ljubljano. To so bile moje prve počitnice na morju po štirih letih. Pa še en hec smo si privoščili: z ladjo smo se zapeljali med nudiste na Koversadi. Zdaj sem se vrnil v delavnico in potihem upam, da bom za prihodnje poletje prihranil denarja za več kot teden dni bivanja na morju.44 Izlet v Avstrijo sten. Ni tako živahno, kot je v naših turističnih krajih. Prihodnje leto pa si bom privoščil daljši dopust, saj imamo pri Mercatorju to urejeno.44 Piranska hrana Piranu je bilo vreme krasno, hrana pa tudi v redu.44 Dopust na travniku žinostmTdA M0R,: Z dru- gadorh, v °PUStovala v Kari- dom t’n CŽitned Novi8ra' smo v nr,mT8.om: Stanovali tamkaišn-lrečen teP res Prosveta _Del?m v prosveti, ^ je^o relll ANICA KRUŠIČ: ..Preko agencije sva z možem izbrala hotel v Punatu na otoku Krku. To je majhen kraj, domačini so prijazm. Le cene so visoke. Vsaka pijača stane 8 dinarjev, od malinovca do piva. Penzionske porcije so pa verjetno sestavljali strokovnjaki za shujševalno kuro, tako majhne so. Navzlic temu sem bila z dopustom zadovoljna. Najbolj JANEZ KELBELJ: „Šest prijateljev se nas je zbralo, ANDREJ ROGEU: »Pravkar sem prišel od vojakov. S kolegom sva šla za dva dni v Avstrijo. Vendar je avstrijski turizem bolj žalo- VERA CENTA: „Deset dni sva bila z možem v Piranu v »sposojenem44 počitniškem domu. Delam na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, univerza pa ima počitniški dom v Portorožu, vendar se zanj nisem niti prijavila. Morda niti ne bi prišla na vrsto, pa tudi ko bi — zakaj bi na dopustu človek gledal iste obraze kot v službi. Saj ne, da se ne bi razumeli, ampak tak občutek Imaš, kot da si doma. V FRANC GRUM: »Pri, Hoji imamo svoj počitniški dom, vendar zame ne pride v poštev. To je za tiste, ki imajo čas, da si lahko odpočijejo. Jaz ga 'nimam. Doma sem z Rakitne in imam ravno toliko kmetije, da mi na njej ne zmanjka dela. Ko sem vzel dopust, je bila ravno košnja, tako da sem svoje .počitnice4 preživel na travniku. Doslej si še nisem privoščil pravega dopusta.44 VLADIMIR JERMAN STRAN 8 TEČAJ PLAVALNE ŠOLE PK LJUBLJANA NAUČIMO SE PLAVATI! Letos smo začeli s plavalno šolo malo kasneje in sicer 1. > julija. V prvi tečaj naše plavalne šole se je letos vpisalo kar 205 otrok in 54 odraslih. Vpisalo bi se jih še več, vendar je zmoglji- vost otroškega bazena premajhna, zlasti še, ker je mali bazen istočasno na razpolago mladim kopalcem in otrokom vzgojno-varstvenih ustanov, ki jih vodijo vzgojiteljice v Kole- MALI MOŽ POD VODO GLEDA Malčki iz vzgojno varstvenega zavoda na Koleziji so letošnje poletje pridno hodili na tamkajšnje kopališče, se namakali v vodo in pod vodstvom plavalnih učiteljev brcali in mahali z nogicami in rokicami. Ker so pri tem opravilu bili kar vztrajni, je bil rezultat ta, da ob koncu plavalnega tečaja cicibani niso več samo čofotali po vodi, ampak že lepo plavali. Ko smo mlade plavalce obiskali v vzgojno varstvenem zavodu Kolezija, so predlagali za pogovor Sandija Majerja. „On je prvak", so malčki pojasnili svojo odločitev. „2e lani sem hodil v plavalni tečaj, pa sem se bolj malo naučil. Tako sem se letos spet udeležil tečaja in imeli smo dobro učiteljico, tako da sem se še z večjim veseljem učil plavanja. Pa pod vodo sem se navadil gledati. Tako sem se lahko naučil tudi .tauhati' in prav pri tem sem bil tudi najboljši." VLADIMIR JERMAN zijo. V naš tečaj je bilo vključenih 30 otrok iz Brezovice in Notranjih goric in 20 otrok iz varstvene ustanove Kolezija. Vzrok za tako veliko zanimanje za plavalno šolo je bila poleg dolgoletne tradicije tudi izredno nizka cena, saj je veljal tečaj za otroke (z malico) 2o din, za odrasle pa 50 din. Tako nizko ceno je omogočila dotacija temeljne telesnokultume' skupnosti občine Vič-Rudnik. Vsi otroci, ki so vadili vsak dan od 9 do 12, so bili razdeljeni v 11 vrst. Od tega sta bili dve vrsti nadaljevalcev, tp je otrok, ki so že znali plavati, učili pa so se cravvla in startnih skokov. Vrste so vodili naslednji vaditelji: Lovro Verčko, Monika Fink, Marjanca Dolničar, Zdenka Prebil, Franci Ambrožič, Alenka Plaper, Aljoša Red-jepovič, Mojca Trpin, Katarina Cerkovnik, Darina Prijatelj in Majda Ankele (Samaluk). Odrasle neplavalce pa so v večernih urah trikrat tedensko vadili Aljoša Redjepovič, Marko Potočnik in Miha Potočnik. V vaditeljskem teamu so bili letos le štirje začetniki, ki pa so se ob mentorski pomoči vodje tečaja hitro vključili v delo z otroki. Med vaditelji velja posebej pohvaliti Majdo Ankele, ki je bila ves čas tečaja izredno delavna in požrtvovalna in (včasih kar predolgo vztrajala v vodi pri posamični vadbi svojih varovancev. ■’ Vreme nam je bilo v prvih dveh tednih izredno naklonjeno in tako je imela voda v bazenu stalno temperaturo od 22 do 25 Stopinj. Tretji teden pa se je vreme poslabšalo, tako da smo imeli zadnja dva dni dež, ki je onemogočil planirane zaključne tekme. Tečaj je navzlic temu uspel, saj je od 165 neplavalcev splavalo 134 otrok, 29 otrok ni splavalo bodisi, da so predčasno zapustili tečaj in odšli s starši na dopust, deloma pa so bili premladi (pod 6 leti) in niso bili sposobni sistematične vadbe. Obiskali so nas tudi novinarji Dela in Dnevnika, ki so napravili nekaj posnetkov in intervjujev. Vse priznanje velja občinski TTKS, ki je v sklopu akcije „Naučite se plavati14 gmotno podprla naše pionirsko delo. MIHA POTOČNIK VESELJE IN ŽIVŽAV V PACUGU VIČANA NA HIMALAJI S peto jugoslovansko alpinistično himalajsko odpravo, ki se bo poskušala v jesenskih mesecih povzpeti na 7902 metrov visoki Kangbačen v pogorju Kangžendzonge, ali kot ga elita svetovnega alpinizma bolj pozna kot „pet zakladnic velikega snega11, sta v začetku avgusta odšla na pot tudi dva naša občana — zdravnik dr. Peter Soklič in dipl. inž. Peter Ščetinin. Med 17 izbranimi jugoslo- sjen v ljubljanskem kliničnem centru, je že od svojih dijaških let član slovenske planinske organizacije. Vrsto let je bil v PZS načelnik mladinske komi- Objavljamo posnetek iz Pacuga, kjer je počitnice preživelo okrog 900 otrok iz naše občine. V vsaki izmeni je letovalo približno 160 do 180 otrok. V prijetnem zalivu nedaleč od Fiese oziroma Strunjana je že več let tako imenovana počitniška baza najmlajših Vičanov. Naselje počitniških hišic je obkroženo s športnimi igrišči, igralnimi napravami in seveda lepo plažo. Se posebej živahno je prav tu, ob morju. Tovarišice in tovariši vzgojitelji, ki skrbno pazijo na najmlajše, požrtvovalno vodijo tudi tečaje plavanja, za tiste, ki pravih plavalnih zamahov še ne poznajo in pa seveda tudi za vse tiste, ki bi se radi naučili tudi kaj več, kot samo plavati žabo. In otroci, to so neumorni učenci in marsikdaj jih morajo kar nagnati iz slane vode. In kaj delajo takrat, ko ne plavajo, se ne sončijo in po kosilu počivajo? Hodijo na sprehode, se igrajo, berejo, najbolj navdušeni pa so nad številnimi novimi družabnimi igrami, manjšimi športnimi tekmovanji in podobno. Najlepše pa je seveda takrat, ko zakurijo taborni ogenj in ob njem zapojejo in zaplešejo kolo. Sektorska vaja v Vnanjih Goricah Prostovoljno gasilsko društvo Vnanje Gorice je dne 30-6. 1974, s sodelovanjem civilne zaščite iz Vnanjih Gorič priredilo veliko sektorsko vajo, na kateri so sodelovala & gasilska društva iz Brezovice, Notranjih Goric, DragOj metja, Kozarij, Brda, Trnovega in Viča. Namen vaje je b[j prikazati splošno pripravljenost vaščanov in gasilska1 društev ter njihovo medsebojno sodelovanje v primer11 elementarne nesreče. Na vaji so praktično prikazali reše; vanje gorečega gospodarskega poslopja, v katerem šobil' I poleg poljedelskega orodja in živine tudi ponesrečenci- a'-sirene so takoj prihitele na mesto nesreč® |l Ob zvokih _____ __ ____f________ .._ _____ ekipe civilne zaščite in pričele z reševanjem živin®’ P poljedelskih strojev ter ponesrečencev in jih pravočasn0 re spravile na varno mesto. Posebno pa so se izkazal® gasilska društva, saj so njihove ekipe prispele na mestov zelo kratkem času in iz precej oddaljenih krajev. Ze}° razveseljivo pa je veliko zanimanje vaščanov za tako vajo-saj so se zbrale in sodelovale vse ekipe civilne zaščit®; gasilske ekipe pa so pokazale veliko znanja ob upora®1 sodobne gasilne opreme. Ob koncu vaje sta na zbornei11 mestu pozdravila vse ekipe in se jim zahvalila za udeležil0 namestnik poveljnika občinske gasilske zveze Ljubljaa® Vič-Rudnik Dušan Čertanc in Franc Šifrer. Gasilskem0 društvu Vnanje Gorice je predstavnik krajevne skupnost1 Anton Stanovnik izročil spominski trak, ki je bil nanj®' njen lanskemu prevzemu novega gasilskega avtomobil®’ Program smo nadaljevali z veliko vrtno veselico v p rij®1' nem nedeljskem popoldnevu. Sektorska vaja je tako popolnoma uspela, vsi p® 51 želimo, da bi bilo tako tudi takrat, ko bo šlo zares. ^ MATIJA ZDEŠAB , vanskimi alpinisti, med katerimi so s svojimi vzponi mnogi zaslovel, ne samo v domačih, temveč tudi v številnih tujih gorstvih, posebno s sodelovanjem v prejšnjih himalajskih odpravah, sta dr. Soklič in inž. Ščetinin stara znanca naših vrhunskih alpinistov. Komaj tridesetletni dr. Soklič iz Rožne doline, ki jezapo- sije, sedaj pa je predsednik sklada za založništvo in inštru NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, inž. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenar-šič, Sandi Sitar in Janja Domi-trovič, odgovorna urednica. Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/L, tel. 20-728, te- koči račun 50103-678-51173. SDK Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. inštruktor planinske vzgoje. Letošnjo pomlad je kot zdravnik sodeloval v jugoslovanski alpinistični odpravi,kije prvič osvojila najvišji vrh Severne Amerike Mount Kinley na Aljaski, pred štirimi leti pa je bil tudi v naši odpravi na Atlas. Predavatelj na tehniški šoli za KMRLP v Ljubljani, devetintridesetletni dipl. inž. metalurgije Peter Ščetinin, ki ga stanovalci ob Gradaščici poznajo kot človeka, ki mu zlea ne zmanjka dobre volje, sodi zadnjih deset let v sam vrh vrhunskega jugoslovanskega alpinizma. To je potrdil v minulih 15 letih z rekordnim številom 250 plezalnih vzponov, od tega z 10 prvenstvenimi in samostojnimi vzponi v domačih in tujih gorah, sodeloval pa je že tudi v štirih odpravah v tuja gorstva — leta 1963 v odpravi na Centralni Kavkaz, dve leti pozneje je bil na Bengaziju, leta 1967 v Pamirju, pred tremi leti pa v jugoslovanski alpinistični himalajski odpravi na Hindu-kuš. Kaj naj zaželimo obema našima občanoma, ki sta v drugi polovici avgusta z ostalimi člani odprave že dopotovala v Nepal, septembra pa se bodo odpravili proti Kangbačenu, da bi naposled osvojili še en „biser“ za zakladnico slovenskega in jugoslovanskega alpinizma? Zmagoslavno vrnitev, ki je predvidena novembra, saj je ostal Kangbačen, na čigar vrhu še ni naše zastavice, dolgoletna neizpolnjena želja naših alpinistov, (iv) COLOR CREME KOLESTON +1 BARVA + NEGUJE COLOR CREME KOLESTON +1 BARVA + NEGUJE illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllll Pojasnilo Popravilo avtomobila Krajevna skupnost „MILAN CESNIK" je sprejela anonimno pismo. „V Idrijski ulici dne 2. in 3. 7. ter celo za praznik 4. 7. 1974 je neki občan brezčutno opravljal po- pravilo avtomobila. Uporabljal je tako količino bencina, da je bila oko- lica prenasičena in zadrževanje zunaj nevzdržno ter je nujno sledilo zapiranje oken. Pri sobni temperaturi 27 stopinj si bil primoran sedeti od ranih jutranjih ur do pozne večerne ure. Na praznik pa od rane ure do opoldneva. Torej skupno dva dni si bil kot ujetnik v zaprtih prostorih zaradi brezbrižnosti sočloveka." Zaprosili smo Postajo milice Ljubljana, Vič, da preveri ta primer in dobili naslednje poročilo: Ugotoviti so, da je dne 2. 7. in 3. 7. 1974 v popoldanskem času do-tični popravljal osebni avtomobil svojemu bratrancu, vendar s tem ni povzročal hrupa. Dne 4. 7. 1974 od 7. do 10. ure pa je popravljal svoj osebni avtomobil, ker se mu je pokvaril vplinjač. • Tudi s tem ni povzročal velikega hrupa, saj je motor ugasnil, brž ko je pritisnil na plin, pri tem pa je le dvakrat ali trikrat poskušal, če vplinjač dela. Prizadetim občanom - stanovalcem v Idrijski ulici pojasnjujemo navedeni odgovor, s tem da se v primeru netočnega odgovora osebno oglasijo na Krajevni skupnosti „M1-LAN CESNIK", Trg MDB št. 14. KRAJEVNA SKUPNOST „MILAN CESNIK" TRG MDB 14 LJUBLJANA 6/Z črni vinotoči ILIRIJA Ljublj*11* članku ..Urejeno gostišče" v prejšnji številki objavili tudi smo kritiko na račun nekaterih vinotočev, ki na območju KS Trnovo (in tudi v njegovem širšem območju) obratujejo na najnižjem nivoju in ki bi jih bilo treba zapreti. V članku nismo mislili na legalne vinotoče, ki obratujejo v normalnih predpisanih pogojih, ki jih citira zakon, ampak na črne vinotoče, ki občasno delujejo v raznih lopah in bodo zaživeli kmalu za tem, ko bo novo vino. COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE +1 4 lllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll|||||||||||||||||||||||f|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||