368
Novičar iz domačih in ptujib dežel.
Iz Dunaja 7. nov. — Najnovejša, komaj 12 ur stara, silno važna novica je ta, da je Beust sel rakom žvižgati To novico ste ravnokar prinesle nova in stara „Presse^', in ker ste jo oni dve prinesle, misliti je, da je tudi gotova. Po takem bili bi rešeni tistega tujca, ki je bil največa nesreča Avstriji, — čegar glasoviti izrek je bil: „Slovane na zid pritisniti", — ki nam je skoval nesrečni dvalizem, po kterem se je naši avstrijski strani navalilo 70 odstotkov, ogerski pa le 30 odstotkov plačila skupnih državnih stroškov, in po kterem 80 Magjari prišli do tega, da tlačijo Hrvate in Erdeljce, Srbe in Rumune pod znamenjem ogerske krone, pa se po Andrassy-u vtikujejo cel6 v avstrijske zadeve tako, da se je razjdrla po Hohenwartu tako veselo začeta poravnava. Sel je tedaj ta grobokop Avstrije s pretvezo, da je ,,bolehen", ali prav za prav, ker je moral
iti, ker se mu Je neki od visoke strani želja razodela^ da naj gre, — kaj ga je pokopalo, se danes še ne v6. Na mesto njegovo za državnega kancelara pride neki — tako piše „Pres8e" — Andrassj in na Andrassj-ovo mesto za predsednika ogerskega ministerstva Lonyay. Al tudi če pride Andrassj, ne bo star postal kot državni kancelar avstrijski, kajti človek, ki se je drznil cesarju unidan priporočati, da v Avstriji more le absolutizem vladati, si je pisal že sam sebi najostrejša razsodbo. Al če tudi pride, bodo kakor Beusta pretrpeli tudi njega avstrijski narodi; škoda le, če tudi za mesece, bilo bi za tako novo skušnjo. Velika večina avstrijskih narodov je menda že dosti glasno govorila, da mož, ki je vreden zdaj na čelo vlade postavljen biti, da pomiri in vredi Avstrije, je grof Hohenwart» Cem preje se povrne on, tem bolje je za Avstrijo.
Vrnimo se zdaj k drugim novicam nazaj. Po odstopu Hohenwartovem je cesar pohlical barona Kel-lersperga (bivšega voditelja c. k. namestnije v Pragi in ces. namestnika v Trstu), naj sestavi novo mini-sterstvo, kteremu bi on predsednik bil. Do zdaj se ni za gotovo znano, ktere može bode nasvetoval za ministre Njegovemu Veličanstvu, ker pravijo, da še le izdeluje načrt, kako da misli vladati Avstrijo. To pa se že ve, da tista imena, o kterih so dozdaj časniki pisali, da utegnejo ministri biti, niso nikomur všeč, kakor tudi sam Kellersperg (rojen Štajerec) nikomur ne; ustavovercem je prehud birokrat, federalistom prehud ustavoverec. Delajo se sicer ustavoverci, kakor da bi bili ž njim zadovoljni; al „Politik" je menda zado-voljnost decembristov dobro izrazUa s pregovorom, da „v sili hudič tudi muhe zoblje*'. Čakajo tedaj, kaj bode. V programu Kellerspergovem so neki njegovi prijatelji že to brali, da namerava razpustiti deželni zbor češki, moravski, gornj e-avstrijski in kranjski, po mnenji druzih tudi zbor gališki in buko-vinski. Tedaj tudi kranjski deželni zbor je med tistimi, ki se more ponašati, da je strah ustavover-skim ministrom. Slava mu za to! Z odločno in stanovitno svojo opozicijo jo je kranjski zbor prinesel do velike časti. Ce pride do razpusta in novih volitev, bodo jiaši vrli volilci že vedeli,  kako  bodo spet volili.
Cesko, Iz Prage. Danes bode— in menda v zadnji seji — deželni zbor tukajšni, sklenil odgovor na cesarjevo pismo (reskript) od 30. oktobra, podpisano od ministra Holzgethan-a. Ker je ta po Beustu in Andra8sy-u nasvetovani reskript popolnoma v nasprotji z onim od 12. septembra, ki je deželnemu zboru došel pod ministerstvom Hohenwartom, ni po spomenici Clam-Martiničevi in Riegerjevi nikakoršnega upanja, da bi deželni zbor češki danes volil poslance v državni zbor Dunajski, kajti ta — drugi — reskript stoji na stališču decemberske ustave, ktere zbor češki ni nikdar sprejel, in ne priznava državnega prava češkega kraljestva in enacega prava druzih dežel avsrijskih. Brez tega priznanja, ki gaje izrekoma priznal reskript Njegovega Veličanstva 12. septembra t. L, pa se deželni zbor češki ne bode spustil v nobeno razpravo. Ali bode češki zbor danes odgovoril po poti resolucije ali po poti adrese, se še ne ve.
— Ko je dr. Rieger pogumni borilec za deželno pravo, prvikrat po raztrgani poravnavi iz Dunaja prišel v Prago, je bil od velike množice vseh stanov sijajno sprejet; dijaki so vozu cel6 konje izpregli in ga sami peljali. Dr. Rieger je pri tej priliki govoril, kako je bilo naDunaji, in rekel, „da nismo premagani, temuč za zdaj le na stran potisnjeni*S in da presvitli cesar nikakor ni kriv nesrečnega izida, ampak krivi so le merodajni ustavni svetovalci.