Poštnina plačana v gotovini. v. Let© XVI., št. 193 Upravmštvo; i-judijana, Knafijeva ulica — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 312& Inseratni oddeleK: Ljubljana, Selen« burgova ul S. — Tel 3492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St, 2. — Telefon št. 190. Raiuni pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 1L Telefon št- 2440 Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1 Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi tarifi. Pohorska deklaracija Narodni ljudje so morali, odkar se je pojavil med Slovenci prvi organizirani in zavestni nacionalni pokret, pa vse do zadnjih dni, prenesti marsikatero bridko razočaranje in težko preizkušnjo. Včasih izgleda, kakor da bi res mogla priti v nevarnost vera v velike nacionalne ideale, ki nam vsem razsvetljujejo pot v srečnejše čase. Živimo v dobi navideznega razstroj-stva največjih vrednot našega nacionalnega življenja. Zle posledice borno občutili sleherni dan bolj tako v našem gospodarstvu in nacionalni politiki, kakor tudi v kulturi in morali; danes se še niti oceniti ne dajo. Zato pa je dolžnost vseh onih, ki Jim je sreča države in bodočnost našega naroda smisel političnega udejstvova-nja, da zapuste pozicije opazovalcev. Kot izraz takega spoznanja je razumeti tudi pohorsko deklaracijo pobornikov jugoslovenske misli med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki je v svojem bistvu ponovna svečana potrditev tiste vere v zmago in dokončno izvedbo prave in resnične jugoslovenske misli, kateri ne služijo od včeraj ali od danes na od-poved in po potrebi ter politični konste-laciji, nego od početka svojega političnega deia med narodom. Potrebno je bilo, da so v času, ko tolmači že toliko pismoukov smisel m vsebino jugoslovenske misli, jasno in precizno obeležiti njeno notranjo vsebino oni, ki so jo sprejeli in razumeli tako, Kakor so jo namišljali najboljši duhovi naše nacije in tudi vsi tisti brezimeni tisoči sinov jugoslovenskega naroda, ki niso sprejemali principa narodnega in državnega edinstva samo v minljive programe svo-;ih trenutnih političnih kombinacij, nego so znali zanj tudi umirati. Ponovno in stvarno je raztoknačena vsebina prave jugoslovenske politike, ki vodi pod vidiki koristi in interesov narodne celote ter njene države vso skrb tudi za individualne potrebe in težnje vsakega izmed poedinih delov naroda in države. Komunike jugoslovenskih nacionalnih pobornikov, med katerimi beležimo mnoga svetla imena, naznanja novo akcijo in kliče na politično delo vse zdrave sile, ki so, potisnjene v stran, čakale i.a poziv, da zopet aktivno posežejo v politično življenje. Klic Pohorja bo združil in zlil njihove vrste v eno samo falango, ki ve jasno in odločno, kaj hoče in mora storiti. Za vojščake jugoslovenske misli ni več počitka. Narodu bo treba dokazati, da je mogoče izgladiti spore, ki stalno razjedajo naše notranje politično življenje, samo z izvedbo čiste jugoslovenske politike, temelječe na pravilno rarumljeni in pošteno izvajani ideologiji narodnega in državnega edinstva. Mnogi bodo ob tem pozivu pomislili tis. huda razočaranja, ki so jih že in jih 6e preživljajo v svoji zvesti služba jugoslovanski misli. Toda časi so taki, da ni mesta za rek rim in aci je in obotavljanja. Izkušnje, nabrane v dosedanjih borbah, so jamstvo, da bo uspešna obnovi jana borba za zmago čistega jugo-slovenstva. Iz komunikeja veje zavest, da je fronta jugos-lovenskih nacionali-f tov edina skupina, četudi trenutno "manjšinska, ki dobro ve, kaj hoče in • a j mora storiti. V nejasnosti pojmov n splošni politični razrvanosti je treba tem krepke je dvigniti glas: Nikdar več nazaj v mračno preteklost brezna-černh in bednih partizanskih borb! Kljub vsemu, kar danes propovedujejo vsi mogoči odrešeniki od skrajne levice do skrajne desnice,' je samo eno, kar m<>re očuvaiti neodvisnost in svobodo naroda ter omogočiti njegov gospodarski, kulturni in socialni napredek: čista jiEgoslovemska ideja. Pohorski komunike je jasen in pogumen. Ne ustavlja se niti pred najtežjim problemom jugoslovenske sedanjosti ter točno obeležuje možnost njegove rešitve. Posvetovanja na Pohorju so bila prvi korak. Že se iz vseh delov države in naroda oglašajo odlični možje in pokajo se bo nav kmalu, koliko dragocene sile, koliko resnična avtiritete. koliko trezne sposobnosti more V pozitivnemu delu zbrati jugoslevenska stvar. Ze se v strah-i dvigajo z vseh strani klevetniki in intHgar-ti, toda nji-tova moc m.- poPe-^ zdravi sili jugoslovenske nacionalne fronte, zbirajoče se okr .g zastave, ki jo je visoko dvignil veliki fJcdmitelj. Iz ©pozicijskega tabora Split, 21. avgusta, č. V Split je prispel eden izmed voditeljev izvenparlamentarne opozicije g. Večeslav Vilder. Bil je v raznih mestih Dalmacije in imel več sestankov s svojimi pristaši. Novinarjem ie izjavil na vprašanje, kakšni so odnošaji med posameznimi frakcijami združene opozicije, da so šefi združene opozicije svoj čas sklenili, da bo vsaka opozicijska grupa poslala po enega delegata v poseben odbor, ki bo razpravljal o aktualnih političnih problemih. Ta odbor bi se moral sestati že meseca junija, a je bilo njegovo zasedanje odgodeno zaradi poletnih počitnic. Prav tako je bilo sklenjeno, da bodo šefi združene opozicije sestavili skupen pro-eram, Tadl to etomajskih volitvah. V teku razgovora se je eno-dušno ugotovilo, da so politične in gospodarske prilike v narodu, zlasti pa one na kmetih, težke in da zahtevajo, da se brez odlaganja prične z njihovo ureditvijo. V skladu * zgodovinskim razvojem jugoslovenske misli in dosledni svojemu dosedanjemu predvojnemu, vojnemu in povojnemu delovanju, so bili vsi prisotni enodušnega mišljenja, da tvori edini izhod !z te politične in gospodarske krize izvajanje čiste in iskrene jugoslovenske politike, kakršno je kot osnovo vsega našega narodnega in državnega življenja proglasil kralj Uedi-nitelj. Srbi, Hrvati in Slovenci so v etičnem oziru en narod in v skladu s tem more edino prava jngoslovnska misel biti soliden temelj za napredek nacije in razvoj države. Narodno edinstvo je čuv-stvo notranje, po usodi povzročene povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in prepričanje, da tvorimo vsi eno edi-nico, katere niti eden del ne bi mogel živeti svobodno in neodvisno življenje ter Izven te celine razvijati svojih kulturnih in gospodarskih sposobnosti. Samo v edinstvu naci je ima io poedini delil naroda možnost, da razvijajo svoje po-» sobne kulturne tekovine in očuvajo svoje tradicije, povezajoč jih s tradicijami narodne celote. Jugosloveni kot narod se morejo razvijati samo v unitaristični državi. Nosilec državnosti je ves naš narod, t. j. Srbi, Hrvati in Slovenci kot ena politična edinica, zbrana okrog svojega kralja. Praktično to zahteva, da se na eni strani državna politika ne sme in ne more voditi pod pretežnim vplivom samo enega dela naroda, a na drugi strani, da se ne more noben del naroda otresti obveznosti, Id jih ima napram celoti. Vprašanja, ki nimajo izrazito splošno-difcav. značaj?, se morajo reševati po pokrajinah (regionalno), uveljavljajoč pri tem do skrajnih meja načelo dekon-oentracije oblasti in decentralizacije uprave v banovinah z izgrajeno in finančno zasigurano samoupravo. Razmere v gotovih delih našega naroda in v nekih pokrajinah naše države zahtevajo posebno pozornost tako države, kakor tudi narodne celote. Tako zahteva interes države in naroda, da se skupina vprašan j, ki so znana p«d nazivom »hrvatsko vprašanje«, čim prej reši. Vsak poskus, da se ta problem reši v skladu s splošno narodnimi in drža* rimi inten-esi in oh? prihaja od katerekoli strani, bodo jugoslovenski nacionalisti vestno in nesebično podpirali. Pri tem pa trdno verujejo, da se problem more pravilno rešiti samo v okviru jugoslovenske politike in v sklada t načelom narodnega in državnega edinstva. Samo v resničnem jugosloveo- stvu in v unitaristično urejeni državi je mogoča polna in prava ravnoprav-nost vseh delov naroda in vseh pokrajin države. Metode dela, s katerim naj se dosežejo urejene razmere ▼ državi, niso načelno vprašanje, nego vprašanje praktične dnevne politike. Jugoslovenski nacionalisti smatrajo, da je v to svrho v vsakem primeru potrebno sodelovanje vsega naroda kot celote. ^Dosledno temu odklanjajo na eni strani politično delo na temelju odkrite ali prikrite obnove staro-strankarskega sistema, kakor se na drugi strani zavarujejo proti terorističnim metodam, naj prihaja.jo s katerekoli strani. Da ta načela in politika, ki jo mi zastopamo, pridejo do izraza, je potrebno, da se vsi oni, ki žele sodelovati v okviru te politike, brez razlike plemena, vere in stanu zbero v enotno jugeslo- vensko nacionalno fronto. ★ Akcija nacionalistov v drinski banovini Sarajevo, ZL avgusta, r. Senator Ata-nadje gola, narodni poslanec Ivan Božič, predsednik Neodvisnega klnba jugoslovenskih nacionalnih poslancev, tn sarajevski poslanec Jovan Zagorac so pokrenili akcijo za organizacijo jugoslovenske nacionalne fronte v drinski banovini. Sestavljen je odbor, v katerem so mnogi ugledni Srbi in Hrvati Iz banovine. Nevtralnost Španije v primeru vojne Ojačenje posadk ob gibraltarski ožini zaradi zagotovitve nevtralnosti Madrid. 21 avgusta. AA Vlada je sklenila ohraniti v primeru vojne v Afriki strogo nevtralnost. Zato je poslala na V9e važne strateške točke v Maroku gorsko topništvo V več andaluzijskih garnizijah Je odrejena stroga pripravljenost V kratkem je pričakovati znatnega ojačenja garnizij v Sanroccu. Algesiracu in Tarifi, glavnih točkah ob gibraltarski ožini. Razen ojačenja garnizij ob gibraltarski morski ožini so oblasti izdale izredne ukrepe tudi na Balearih. Poveljnika balearske divizije so nujno pokfieaH v Madrid, da re-ferfra vojnemu ministru. Ukrepe, ki jih je sklenila Izdati vlada, da zagotovi svojo nevtralnost v morebitni italijansko - abesinski vojni je pospešil polet dveh italijanskih vodnih letal nad Tarifo ob gibraltarski ožini Poveljnika obeh letal sta izjavila, da križarita nad gibraltarsko ožino zaradi zaščite italijanskih prevozov razstreliva. Ta utemeljitev je zbudila precejšnje nezadovoljstvo v španskih vojaških in pomorskih krogih, pa tudi med prebivalstvom. Važna seja angleške vlade Stališče, Id ga bo zavzela angleška vlada na svoji današnji seji, bo odločilnega pomena za razvoj abesin- skoitalijanskega spora Brezuspešno odkopa-vanje v tunelu zasutih Berlin, 21. avgusta. A Dela za cdkop porušenega predora so danes nadaljevali, vendar pa postajajo čim dalje težja. Položaj postaja kritičen, ker je voda začela udirati v zasuti predor. Kakor znano, teče pod Berlinom mnogo podzemne vode. Davi so postavili velike črpalke, ki morejo na minuto črpati do 400 1 vode, kljub temu pa voda v predoru neprestano narašča Temu zhi niso mogle odpomoči niti tri posebne motorne črpalke, ki so jih v teku dneva postavili. Razvaline odkopu je okoli 400 pionirjev, vendar pa še niso mogli rešiti zasutih os. Znaki, ki so jih čuli pozno v noč, so utihnili. Minister Gobels je odredil, da se rodbinam ponesrečenih izplača po tisoč mark, kot pomoč v prvi sili. Generalni direktor državnih železnic je dal na razpolago 50.000 mark, da zaščiti rodbine ponesrečenih pred bedo. Kaže, da je treba računati z najmanj 20 žrtvami. Žrtve požara na berlinski radijski razstavi Berlin, 21. avgusta. AA. Požar na radijski razstavi je zahteval dve človeški žrtvi, 26 ljudi pa je bilo ranjenih. Državni kance-lar Hitler je odredil, naj zgrade novo začasno dvorano na kraiu, kjer je dosedanja pogorela Nova razstavna dvorana bo že jutri gotova. Preiskava o vzrokih požara ni mogla doslej dognati nobenega dejstva, iz katerega bi se dalo sklepati, da je bil požar podtaknjen, oziroma da gre za sabotažo. Reforme v veterinarski službi Beograd, 21. avgusta. AA. V živinorejskem oddelku kmetijskega ministrstva zaseda konferenca, ki razpravlja o zakonskem načrtu o ureditvi veterinarske stroke, o vprašanju, ali naj izdelovanje cepiva ostane tudi v bodoče v zasebnih rokah ali pa naj ga prevzame država, o veterinarski službi in o raznih pravilnikih. Konference se udeležujejo razen strokovnjakov kmetijskega ministrstva in veterinarskih odsekov pri banskih upravah tudi zastopniki veterinarske fakultete, ravnatelji veterinarskih, bakterioloških in seroloških zavodov ftesr veterinarji iz raznih samouprav- šahovska olimpijada v Varšavi Varšava, 21. avgusta, g. Včeraj popoldne in zvečer se je končala večina visečih partij iz petega in šestega kola. Rezultati sedmega kola so bili: Finska : Argentina pol : 1 in poL (2k Litvanska : Avstrija 1 : 2 (1), Estonska : Danska pol : pol (3), Palestina : Poljska pol : pol (3), Rumunija : Jugoslavija 1 : 2 (1), Anglija : Švica 0 : 0 (4), Češkoslovaška : Letonska 0 : 0 (4), Amerika : Fran-eija 2 : 0 (2), Madžarska : Irska 2 : 0 (2)-Švedska : Italija 4 : 0 (0). Stanje po sedmem kolu: Švedska 20 in pol, Jugoslavija 17 (1). Poljska 16 in poi (3), Amerika 16 in pol (2), Avstrija 16 in pol (1. Madžarska 16 (3), Češkoslovaška 15 (4), Anglija 14 (4), Estonska 13 in pol (2), Palestina 13 (3), Francija in Argentina 13 (2), Litvanska 13 (1), Letonska 12 in pol (4), Finska 12 in pol (2), Rumunija 11 in pol (1), Danska 9 in pol (2), Italija 6 in pol (1), Švica 4 in pol (4), Irska 3 in poi (2). 12 žrtev neurja v Neaplju Neapel, 21. avgusta. AA. Nad mestom je divjala strahovita nevihta. Utrgal se je oblak. Več mestnih ulic je popolnoma pod vodo. Promet je zelo otežkočen, škoda je velika. Po uradnih podatkih je neurje zahtevalo 12 človeških žrtev, 5 v Ca-steLamaru in 7 v Granganu. Huje poškodovanih je bilo 10 ljudi. Hrvatski Šolski nadzornik na Gradiščanskem železna Kapla, 21. avgusta, č. »Hrvatske Novine« eo 17. t. m. objavile razpis natečaja za mesto Šolskega nadzornika za hrvatske šole na Gradiščanskem. Natečaj zahteva, da kandidat oopolnoma obvlada dialekt in govorico gradiščanskih Hrvatov. S tem je bila izpolnjena ena izmed želj sedanje hrvatske manjšine v Avstriji. Tudi Slovenci eo započOli akcijo, da bi vlada razpisala mesto šolskega nadzornika tudi za slovenske šole na Koroškem. Iz upravne službe Beograd, 21. avgusta. AA. Imenovan je za pristava pri načelniku litijskega sreza v 8. skupini dr. Vladimir Orel, dosedanji uradniški pripravnik istega sreskega aa-načebuka, y Pariz, 21. avgusta. AA. Usti posvečajo posebno pozornost bližajoča se seji britanske vlade. »Journai« pravi med drugim, da bo najvažnejša zadeva, o kateri bodo na njej razpravljali, vprašanje razveJjav-Ijenja prepovedi izvoza orožja v Italijo bi Abesinijo. V londonskih političnih krogih so mnenja, da ta prepoved orožja ni dokaz nevtralnosti, temveč krivica nasproti Abesiniji, ker nima lastne orožne industrije, dočim Italiji, ki ima sama zelo razvito vojno industrijo, ta prepoved nič ne škoduje. Ta neenakost se mora torej popraviti prav zaradi načela nevtralnosti. »Bcho de Pariš* naglaša, da mora britanska viada brezpogojno ostati dosledna načelu spoštovanja ugleda Društva narodov, ki je globoko zasidrano v britanski javnosti. Opustitev tega načela bi pomenila toliko kakor dati prostovoljno deiav-ski opoziciji najmočnejši adut za zmago pri bodočih volitvah, že zaradi skorajšnjih volitev, ki bodo najkasneje v nekaj mesecih, se bo marala britanska viada tudi v bodoče kazati zelo odločno pri obrambi svojega stališča v italijansko-abesinskem sporu, mogoče še odločnejšo, kakor bi sama želela. »Excelsior« pravi med drugim: Ali bo VeEka Britanija po dosedanjih taktičnih tn psiholoških napakah, slasti pri minulih pariških. razgovorih, storila sedaj še najnovejšo tn najusodnejšo napako ter zahtevala odkrite sankcije proti Italiji? Po naši sodbi takšne sankcije ne bi Imele prav ni-kake praktične vrednosti, na drugi strani bi imele za posledico skrajno razdražen je Italijanske javnosti proti Londonu. Zato Velika Britanija s takšnimi ukrepi ne bd dejansko prav nič podprla svoje teze, pač bi si vsaj za nekaj let zapravila prijateljstvo Italije, katere tržišče je odličen kupec britanskega blaga. Clankar zaključuje: Glede Abesinije moramo odkrito reči, da je za njen narod boljše, če pride do hitrega in kratkega italijanskega okupacijskega pohoda, kakor pa da bi nastalo klanje brez konca in kraja z dosti močnejšim na- sprotnikom, ki bi r tem primeru stremel po iztrebljenju Abestnoev. Povratek Baldwina in Macdonalda v London London, 21. avgusta, d. Davi se je vrnil v London podpredsednik ministrskega sveta Macdonald, da prisostvuje jutrišnji seji ministrskega sveta. Macdonald smatra sedanji položaj za najresnejši, kar jih je preživela Velika Britanija po 1. 1914. Nocoj 8e je vrnil v London tudi ministrski predsednik Baldvrin. Poleg poslanca Lansbarryja je dopoldne obiskal zunanjega ministra tudi Lloyd George, da se informira o položaju. Po odhodu Lloyda Georgea se je vršila v zunanjem uradu konferenca, ki so ji razen zunanjega ministra Hoara prisostvovali še visoki komisar za Avstralijo, visoki komisar za Novo Zelandijo, namestnik visokega komisarja za Kanado in egiptski poslanik v Londonu. Fašistični voditelji kot vojni prostovoljci Rim, 21. avgusta, d Tajnik fašistične stranke Starace in vsi pokrajinski tajniki so poslali Mussoliniju prošnjo, naj jih pošljejo kot prostovoljce v Abesinijo. Pokrajinski tajniki so izrazili še posebno željo, da bi jih uvrstili v novo osnovano mi-lično divizijo »Tevere«. Zgled« obeh Mussolini je vih sinov in njegovega zeta, propagandnega ministra grofa Ciana, ki so se zglasili kot prostovoljci za vojaško shsž-bo v vzhodni Afriki, je sledil sedaj celotni strankin direktorij in vsi pokrajinski voditelji fašistične stranke. Za vršilca dolžnosti ministra za propagando ia tisk je imenovan Dino Aifieri, predsednik književmiškega združenja. — Grof Ga no bo odpotoval v vzhodno Afriko po vsej priliki v soboto s pamikom »Saturnia«. Revolucija v Ekvadorju Ponesrečen poizkus proglasitve vojaške diktature — Predsednik republike aretiran Guayaquil, 21. avgusta, k. Včeraj je vojni minister v glavnem mesta Qnttu proglasil s soglasjem predsednika republike vojaško diktaturo ter takoj Izdal odredbo o razpustu kongresa in aretaciji vseh opozicijskih poslancev hi senatorjev. Notra-njl-politifcni spori so v poslednjem času dosegla vrhunec in opoaicija Je ie resno ogrožala položaj vlade. Nedvomno bo režimski preobrat povzročil nemire po vwej državi. V Guayaquilu se Je vse vojaštvo pridružilo pristašem opozicije ln odreklo poslušnost vojnemu ministru, o katerem smatra, da je ravnal protiustavno. Baje se Je tudS vojaštvo v glavnem mesto po-aa etično staBBfe. X ■» 1 jaški krogi plasti nezadovoljni s predsednikom republike Kasno snoči se je razširila vest, da je nastal v Ouitu proti razglašeni vojaški diktaturi splošen upor in da Bo se revolucionarji že polastili oblasti. Baje so aretirali predsednika republike in vojnega ministra in ju sjvravKi v vojaške zapore. VVashington, 21. avgosta. AA Iz Quita poročajo, da je vlada včeraj proglasila predsednika Ekvadorja Velisqua Barka za diktatorja, v teku noči pa Je njegova diktatura storila nageg konec? ker so voditelji republikam vojske aretirali predsednika in njegove ministre. Dogodki v prestolnici so povzročili po vsej državi Nemirna Nemčija Dr. Schacht opozarja na gospodartfke težkoče Nemčije In svari pred radikalizmom v javnem življenju Skrajni politični pritisk in energični nastop proti vsakemu pojavu nezadovoljnosti v Nemčiji sta več kot zgovorna dokaza, da v tretjem Reichu le ne more vladati ona enotnost in zadovolj-nost, kakor jo skušajo tam ob vsaki priliki naslikati. Nacionalao-sociali-6tični režim napravlja dojem, kakor da vidi nevarnost, če ne celo zaroto, na vseh straneh. Razpuščen je bil Stahl-helm, sobojevnik iz burnih dni revolucije, razgnane so organizacije katoliške cerkve; vsemogočni pokret se je spra vil celo na protestantsko cerkev, ker njega totalni značaj ne.dopušča nobene neodvisne ali napol neodvisne organizacije, kajti taka vedno nudi možnost, da se v njej zbira opozicija. Dočim pa so katoliki in protestanti večinoma izpostavljeni le šikanam, je naenkrat obnovljeno z nepričakovano silovitostjo preganjanje Židov. Pretekli teden je imel znani sovražnik židovstva, Julius Streicher, pred mnogoštevilnim občinstvom v Berlinu predavanje, kjer je z neobičajnimi izrazi, ki so povzročili vihar ogorčenja po vsem inozemstvu, dokazoval škodljivost židovstva za svet in zahteval najstrožjo kazen, naravnost smrt za vsakega Nemca tretjega Reicha, ki bi gojil tesnejše stike z osovraženo raso. Dočim trpi danes mnogo Nemcev za svoje politično prepričanje, se jih pi še neprimerno več bori z gospodarskimi skrbmi. Pri vsem tem se je pa upal samo en človek v vesoljnem tretjem cesarstvu povzdigniti svoj svareči glas proti radikalizmu, ki se zopet pojavlja v stranki. Bil je to dr. Schacht, gospodarski diktator Nemčije, ki je v svojem govoru v pruskem Kraljevcu skušal podati pravo sliko današnjega gospodarskega stanja v Reichu. Radikalni nacionalno-socialistični krogi, na katere se predvsem opira Hitler, že dolgo rasa gledajo z neprikritimi antipatijami na gospodarskega diktatorja Reicha in že često je bilo čuti iz njih vrst, da je Schacht >lepotna napaka< na totali-teti Nemčije. Omenjeni Schachtov govor se glasi vse drugače, kakor smo jih sicer navajeni čuti iz Reicha. Po njegovem mnenju je gospodarski položaj Nemčije preresen, da. bi bilo mogoče iti preko njega s cenenimi izjavami in besedami. Zato tudi on ne odobrava današnjih izpadov radikalizma proti cerkvam in židovstvu, ker taki izpadi povzročajo le težke potrese v narod-npm gospodarstvu. Sicer pa voditelj gospodarstva v današnji Nemčiji v svojem govoru ni znal navesti sredstev za odpravo tega sta-nia. Nasprotno, tudi po njegovem rane-niu mora biti danes glavni smoter nemške gospodarske politike, da napravi Nemčijo kolikor mogoče vojaško močno. Zato ji je treba silne vojske na su- hem, na morju in v zraku. Vsak nemški državljan se mora danes tega zavedati in brez ugovora nositi težka bremena, ki jih ta politika nalaga. Podoba pa je, da ima prazen želodec močnejši glas kot pa lepe besede in Schachtova tolažba, zato je tudi ta govor ostal brez pravega odmeva. Vlada sicer zatrjuje, da se ji je posrečilo znova znižati brezposelnost, toda statistika detajlne trgovine ne kaže, da bi se pri tem potrošnja dnevnih potrebščin kaj povečala, kar bi pri zmanjšanju brezposelnosti moralo nujno slediti. Nasprotno, nemška vojna in ekspanzionistična politika z velikimi izdatki za neproduktivno oboroževanje ter z njim zvezanimi omejitvami v zunanji trgovini, je se zvišala cene življenskim potrebščinam, dočim so istočasno padle delavske mezde. V rudarski industriji je kriza postala tako ostra, da je moral poseči vmes sam Fiihrer in so bili v tej industrijski panogi na njegovo povelje pod-vzeti posebni nujni ukrepi. V težkem stanju nemškega gospodarstva so verjetno tudi vzroki čestim nemirom, ki se zadnje čase pojavljajo v Nemčiji. Obljube novega režima, da bo naredil Nemčijo za raj malega človeka, se niso izpolnile. Pri vsem velikem notranjem političnem in duhovnem preobratu, ki je zajel Nemčijo, so namreč ostali viri oblasti in dela v rokah istih konservativcev, kakor poprej. Zato je bila tudi možna tesna zveza med Hitlerjem in temi krogi velefinan-ce ter nemškega generalnega štaba. Goreči revolucionarji so odškodovani na kulturnem, rasnem in verskem polju, ostalo, zlasti pa zunanja politika in gospodarstvo, ostaja v rokah generalov, ki so ostali še naprej odločujoč či-nitelj v državi. Ni dolgo od tega, da so se raznesle vesti o novi diktaturi, diktaturi Reichswehra. Seveda ©o take vesti o koncu nacionalno-socialistične-ga režima gola izmišljotina, kažejo pa, da je uspelo nemški armadi v novem režimu zadržati svojo neodvisnost. Ta je ostala slej ko prej glavna hrbtenica Nemčije. Socialistični režimi vreimar-ske Nemčije so ji položili temelje, pod režimi, katerih nosilec je bil ravno katoliški centrum, se je Reichsvehr izpopolnjevala in izgradila. Reichs-wehr je pristala nato na nacionalno-socialistični režim, ni pa postala njegovo orodje. Danes so v vojski najtreznejše nemške politične glave. Nemški generalni štab ostaja nesebični regulator nemške politike in zato" nikdar ne bo dopustil, da izbruhne tam borba do ekstrema. In*s tem danes računajo tudi ekstremteti. ki skušajo v teh dneh, ko se pojavljajo V Nemem vse mogoče težave, zanesti v množice zanos revolucionarnih dni, da bi odvrnili njih pozornost od pravih problemov. Združitev celjske in okoliške Važen odlok kr. banske uprave Celje, 21. avgusta. Mestno poglavarstvo v Celju je prejelo danes odlok kr. banske uprave dravske banovine II .No. 16 972.21 z dne 17. avgu. 6Kaj vam je pravil Jožef Markuci, ko je prišel iz lenarškega zapora?« >Nič mi ni pravil. Skupaj sva sedela in ob neki priliki sem videl, da je imel pri sebi mnogo denarja.« »Nekoč pa ste imeli pomisleke, odkod naj bi ubogi opekar Jože Markuci dobil toliko denarja.« »Morebiti sem si tako mislil. Ob neki priliki sem videl, da je imel pri sebi več tisoč kron.« »Kaj pa vam je pravila nekoč vaša žena?« »Spominjam se, da 60 izpočetka sumili umora KUrnikove. Govorilo se je tudi o neki krvavi ponjavi.« »Kaj mislite o Markucijevih? Ali so zmožni takega zločina?« »Ne morem reči kaj slabega o Mar-kucijevih, pa tudi o Zemljiču ne.« Nato so bile zaslišane nekatere priče, ki so izpodbijale verodostojnost pričevanja Lize Kovačičeve. Ko je predsednik velel poklicati pričo 40-letnega posestnika Andreja Antiča, je opozoril Lizo, naj dobro posluša. Predsednik: »Kako je bilo leta 1926. pred porotno razpravo? Ali ni prišla takrat k vaši tašči Liza Kovačičeva po neki koledar?« »Dobro se spominjam, da je prišla pred razpravo k moji tašči. Z Lizo Smo bili sosedje in zelo dobro sem poznal to družino.« Liza Kovačičeva je močno napenjala obe ušesi in opozorila pričo, naj govori glasneje. Priča Antič je nadaljeval: »Kovačičeva družina je še danes na precej slabem glasu. Ko se je odselila z Loškega vrha, smo vsi hva-ili Boga, da je odšla. Z vsemi po vrsti se je to-žarila. Občinski odbor nobenemu članu njene družine, pa tudi ne njej sami, ni hotel izstaviti nravstvenega spričevala Z županom na čelu so občinsKi odborniki sklenili, da je Liza Kovačičeva »še za hudiča preslaba«. Lizo pozna vsa okolica. Nobenega človeka ne more pustiti v miru.« . »Ali vam je bilo znano, da je bila J Liza dolžna Ivanu Markuoiju neki denar?« »Vem, da mu ni plačala stroškov za selitev in da jo je celo tožil po dr. Go-rišku. Prepričan sem, da se ji je takrat Markuci zameril do smrti.« »No, kako je bilo s tistim koledarjem?« »Spominjam se Se, da je nekaj brskala po njem in da ga je celo vzela s seboj.« »Liza, ste slišali?« »Nič ne slišim. Naj mi dol preberejo!« Liza je vstala in se približala, senatu. Pravila je, da je potrebovala koledar za ugotovitev, kdaj je prišel njen mož iz sibirskega ujetništva. Sledilo je nato zasliševanje priče Janeza Vrečarja, ki pa ga je zapisnikar samo prečital. Vrečarju je namreč Liza pripovedovala nekaj o Zemljiču. Na predsednikovo vprašanje je Liza potrdila, da je prišel leta 1925. k njej Zemlič in da se je vlegel v njeno posteljo. Dejala je, da ga je moral sin s silo ven vreči. Obtoženi Zemljič jo opozoril: »Liza, zakaj lažeš!« Zagovornik dr. Komavli prosi predsednika, da bi ponovno zaslišal priči Babica in Krmeka, ker hočeta še nekaj povedati. Babič je točno tako, kakor je komisija ugotovila, opisal situacijo, ki je bila pred 15 leti na Marku-cijevem dvorišču. Med hišo in drvarnico je bila visoka vrsta drv in mimo tega še velik kup lesa za sode. Pred hišo ob poti pa je bila približno 2 metra visoka gosta živa meja. Nemogoče je bilo po njegovem, da bi mogel kdo preko drv opazovati, kaj se je na Marku-cijevem dvorišču godilo. Nori momenti, novi indici ' Nato je predsednik zaslišal že priletnega posestnika Valentina Šumana iz Bačkove. Šuman ima svojo hišo blizu Kurnikove domačije. Ko je stopil pred sodnike, je takoj sam izjavil, da bo govoril vse po pravici 'fl pri tem dvigal desnico. Liza Kovačev ičeva, pa je v klopi močno nape mli ušos.v »No, Šuman, kaj nam veste povedati o umoru.« »Kar vem in kar sem ved*s\.to sem že vse takrat orjžnikopi povedal. Zemljičeva mi je pršila, da je opazila diugi dan pj nu i-n na Kurnikovem dvorišču, ko ni bilo nikogar doma. krvavo ponjavo. Pa tudi to mi je povedala, da je nekaj dni pred u^merojn videla pri Kurnikovih nekega tujega gospoda. To je vse, kar vem. In ker sem to povedal orožnikom, me je Kur-nik tožil in sem bil obsojen na 800 goldinarjev.« »Ali vam je znano, da bi bila kdaj služila pri Kurnikovih Ivanka Marku-cijeva?« »Z vso gotovostjo lahko potrdim, da ni pri Kurniku nikdar služila Ivanka Markucijeva, pa tudi mi ni ona nikdar ničesar pravila, čeprav imate vi to zapisano v svojih papirjih.« »Kako mislite vi o Markuci jevih?« »Vem in prepričan sem, da so Markucijevi pravični ljudje. Moj sin je dolga leta dela pri njih opeko, pa so mu vse pošteno plačali.« Sledilo je zasliševanje priče posestnika Ivana Donka. Ta je bil nekaj časa v zaporu s pokojnim Vincencem Kur-nikom. »Z Vincencem Kurnikom sta bila zaprta v eni celici. Kaj vam je pravil?« »Pravil je, da bo obešen zaradi nekega umora. Tudi je takrat izjavil, kar lahko potrdi neka priča, da ga ni sam, ampak da mu je pri tem pomagal njegov brat.« »Kaj vam je še rekel?« »Pravil je, da so mrliča zanesli v neki gozd.« »Ali vam ni pripovedoval tudi o nekem ruskem oficirju?« »Tudi o ruskem oficirju mi je pravil. Dejal je, da je imel pri sebi veliko denarja.« Zasliševanje važne priče Marije Zemljičeve Marija Zemljičeva ni nič v sorodu z Miho Zemljičem. Stara je 75 let in je vdova. Ko je stopila pred sodnike, je sama priznala, da je bila v mladosti zaradi neke sitnosti kaznovana pred sodiščem. Na ves glas je izjavila: »Gospod sodnik, vse bom po resnici guča-la, ker se zavedam, da bom morala umreti.« Oblečena je v črno baržuna-sto obleko, na glavi ima svileno ruto. Tako napravi vtis dobre, bogaboječe ženice. Predsednik jo je ogovoril: , »Vi stanujete blizu Kurnikovih. Kaj ste videli nekaj dni. pred tlstijn umorom in drugi dan po umoru na Kurnikovem dvorišču?« »Videla sem trikrat nekega tujega gospoda. Bil je star okrog 30 let in je stal, ko sem šla skozi dvorišče, pred veznimi vrati, drugič pa sem ga videla ležati v sadovnjaku. Starega Arnuša takrat nisem videla. Po umoru pa tudi tistega neznanega gospoda ni bilo več pri Kurnikovih. Kam je izginil, ne vem. Ko sem pa šla drugi 'lan po tem, ko so našli v gozdu mrtvega, skozi Kurnikovo dvorišče, sem opazila pred vratmi krvavo plahto. Postala sem in gledala. Hram je bil zaprt. Najbrž nikogar ni bilo doma. Ko sem pa šla nazaj, krvave plahte ni bilo več-.« »Kaj ste si mislili, zakaj je bila plahta. krvava?« »Mislila sem pač, da so imeli koline.« »Ali vam ni Kurnikova žena nekaj pripovedovala ?« »Vprašala sem jo, kaj imajo za enega gospoda, pa mi ni hotela nič po/edaii« »Kako pa sodite o Markuci jevih?« Zemljičeva se je obrnila in si ogledala vse tri obtožence. Spoznala je oba Markucijeva, nato je dejala: »0 njih pa tudi o Zemljini nisem nikdar nič fiabega slišala.« »Ali ste poznali Vi l-^euvi Kurnika?< »Dobro sem ga poznala. Ljudje so o njem mnogo govorili. Bil je na zelo slabem glasu. Dr. Komavli: »Ali vas ni nekoč Kurnik nahrulil in vam prepovedal hoditi čez njegovo dvorišče.« >Da. Rekel mi je: Prekleta baba, tod ne boš hodila!» Državni tožilec: »Zdi se, da hočete valiti krivdo na. mrtvega človeka. Ne-kai podobnega ie pravil tudi Šuman.« Takoj je stopil pred sodnike Šuman in ponovno naglasih »Govoril sem resnico, ker pač nimam od nobenega ničesar. Hčerka brani očeta Predsednik je zaslišal 26 letno Rozino Kranerjevo, ki gospodari zdaj z možem Antonom Kranerjem na Markuci-jevem posestvu. Pričanju se ni odrekla. Povedala je vse, kar je vedela o dogodku, ki je sipravil v ječo njenega očeta Ivana Markucija, Takrat je bila stara 11 let. Dobro se še spominja, da so domači peljali v Maribor svinje in sicer v noči od petka na soboto. Opisala je takratni položaj dvorišča. Nikdar ni videla v kleti kakšnega mrtveca. Prav gotovo bi se ga bila prestrašila in bi ga imela še danes pred očmi. Njem oče je boječ človek in se zelo boji krvi Če so imeli koline ali kaj podobnega, so morali vedno poklicati soseda, da jim je klal. Sledilo je zaslišanje priče 52 letnega posestnika Petra Zemljiča. Ničesar več se ne snominja in je zanikal tudi vse, kar je bil izpovedal pri glavni razpravi pred 10 leti. O Lizi pa se je bal kaj povedati, ker bi šla tožit. Priča Ježovnik Matija je potrdil, da* Gečka ni poznal, o Markuci jevih pa pravi, da so bili dobri »handlarji« in da1 bi bili kupili še psa. Vse so pa pošteno plačali. Na predsednikovo vprašanje, če bi bili Markucijevi zmožni zločina, je odvrnil: Nikdar in nikoli! O Toma-žiču Petru pravi, da je pijanec, ki se mu ne sme nič verjeti Zanimivo soočenje Ko je predsednik pričel zasliševati pričo upokojenega, orožnika Franca Peka, ki je takrat služboval pri Sv. Trojici in je bil pri komisiji, ko so našli mrliča v Benediškem gozdu, je stopil v ospredje tudi Štefan Geček. Zasliševanje Franca Peka je bilo silno zanimivo. Točno je opisal, kako je bilo pri komisijskem ogledu in kaj vse so ljudje takrat po umoru govorili Mrtvec je ležal v gozdu najmanj dva dni. Točno pa se je spominjal, kar je tudi v zapiskih ugotovljeno, da Geček takrat po umoru ni ničesar vedel in da mu tudi ni bilo ničesar znanega. Ko se je Pek nekega dne oglasil pri Geoku, mu je ta pravil, da je slišal govoriti Petra Tomažiča, kdo naj bi bil umoril neznanca in ga zavlekel v Benediški gozd. Pek je takoj zaslišal Petra Tomažiča, ki pa je izjavil, da mu je vse to pravil Geček. Ko se je čez tri leta ponovno oglasil Pek pri GečSm, ga ta sploh ni hotel poznati. Odločno je zanikal, da bi bil z njim sploh kdaj govoril o umoru in da orožnik Pek sploh, ni bil nikdar na njegovem domu. Geček je mirno poslušal Pekovo pri- -povedovanje. Le včasih je napravil gesto z roko, kakor bi ga hotel prekiniti Predsednik: »No, Geček, kaj praivite k temu?« , Geček: »Se ne spominjam.« Pek: »Prav gotovo se morate spominjati, saj sva bila orožnika večkrat pri vas in sva vas nagovarjala, da bi nama povedali, kar veste. Vi pa niste hoteli ničesar vedeti in ste vedno trdili, da vam je zgodbo o umoru prarvil Peter Tomažič!« Franc Kurnik vse taji Zaslišan je bil tudi posestnik Franci Kurnik iz Bačkove pri Sv. Benediktu. Kakor že orožnikom, je tudi danes izpovedal, da je bil tisti človek, ki ga omenja Zemljičeva, neki Preac, ki je prišel na obisk k bratu Vincencu. Glede krvave ponjave, ki jo je Zemljičeva opazila pred vratmi na dvorišču, pa je izpovedal, da je bilo večkrat ugotovljeno, da je imel prejšnji dan koline in da je s ponjavo pokril zaklane prašiče, ki jih je odpeljal v Maribor. Franc Kumik je dosledno vsakogar tožil, ki je o njem razširjal kakšne vesti in ga spravljali v zvezo z umorom neznanca, katereea truplo so našli v Benecjiškem gozdu. Odločitev jsstri Po opoldanskem premoru se je razprava ob 15 nadaljevala. Zaslišana sta bila zakonca Marija in Anton Ogriu, oba sta zelo obtoževala Lizo Kovači-čevo. Nato je bila zaslišana žena obsojenega Ivana Markucija, Ana. Izpovedala je, kako je bilo tisto noč, ko so nakladali prašiče na voz. Posestnica Helena Zadravčeva, ki ima svoje posestvo tik ob poti, ki vodi skozi Bede-niški gozd, je danes ponovno potrdila, da je slišala neke noči v kritičnem času, kako je naglo planil mimo njene hiše Kurnik. Zelo obremenjevalno za Gečka je pričal 29 letni posestnikov sin Anton Ježovnik. Žena obsojenega Jožeta Markucija, Ivanka, ki je pri porotni razpravi hudo pričaila zoper svojega moža, pozneje pa vse preklicala, se je danes zagovarjala, da je pri porotni razpravi pričala tako, ker je bila čisto zmedena. Zasliševanje prič je bilo zaključeno. Prečitana je bila izjava Ane Šrolove, nato pa je izročil zagovornik dr. Komavli predsedniku pismo župnika Oblaka, v katerem ta odločno zanika, da bi bil kdajkoli govoril o taki zadevi s Petrom Tomažičem, zlasti pa, da bi bil z njim govoril o kaki spovedi Prečita-ne so bile izjave Ane Iskre, Andreja Erjavca, Karla Feuertaga, Tomaža Zemljiča, Josipa Turka, Antona Irgo-liča. Ivana Baumana in Josipa Kustra. Ker je dr. Komavli predlagal, naj se zaslišijo še nekatere priče, zlasti gledališki igralec Maks Furijan. se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo 15 minut, nakar je razglasil, da je nadaljnje dokazilno postopanje zavrnjeno in da bo pričetek obtežilnih in obrambnih govorov jutri v četrtek ob 9 dopoldne. Pričakuje se, da bo sodba izrečena okrog poldneva. Današnja razprava je bila okrog 17.30 zaključena. Znižana voznina za kongres planinskih društev Beograd, 21. avgusta, p. Z odlokom prometnega ministra je dovoljen 75 odstotni popust pri železniški voznim vsem članom Zveze planinskih društev, ki se bodo udeležili njenega kongresa v Dubrovniku, če bodo potovali v skupinah najmanj po 10 ljudi, 50 odstotni popust pa, če bodo potovali ločeno ali sami. Popust je vezan z legitimacijo Zveze planinskih društev in velja za potovanje v Dubrovnik od 28. do 31. avgusta ter za povratek od 2. do 12. septembra, in sicer za vse razrede brzih in potniških vlakov. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za četrtek: Tudi v krajih, kjer je bilo doslej jasno, oblačenje, sicer malo izpremembe, v splošnem nekoliko topleje, prognoza negotova. Glavne priče so Izpovedale•• • Zanimive podrobnosti iz zasliševanja v obnovitvenem procesu v Maribora Jožef Markuci Maribor, 2 L avgusta. Z natpebo pceaornostjo bo eodmilkl kakor | postašailci slediti iapovedbam prič v mari-; barakam procesu. Ker eo njihove fcapo-.'vedi bistvene važnosti sa odločitev v ob-. novitveni razpravi, ker gre za usodo treh ljudi, naj izčrpno podamo izpcrvedibe prič, . ti smo jih včeraj mogli kratko navesti. Prvi je t>iJ zaslišan 51 letni želar (mali posestnik) Franc Mures od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Izpovedali je: Tisti čas, ko ao našli v Benedlfikam 'gozdu neznanega mrliča, sem ee mudil v Gradcu. Nekega dne sem tam srečal go-"efpoda, ki je govoril slovenski. Na njegovi roki sem opazil prav tak prstan, kakršnega so naši,! pri umorjencu. (Predsednik mu pokaže prstan). Da, prav ta je bil. Nezinanec me je takrat vprašal po Markuci jevlih, e katerimi je ibil znan. — Zakaj pa niste tega povedali 2e L 1921. vpraša odvetniik dr. Komavli. — Pozabil sem takrat to omeniti. Priča Martin Babič Je stalno pomagal MarkiDcijeviim prti delu to Je njegova eodba 'o njith dosti ugodni a: — Ivan Markuci je bil pošten posestnik, Jd pa je silno rad kuipčevaJ in je tiste čase po vojni tudii mnogo zasluižiiL Ivam in Jožef se nista najbolje razumela. V noči na soboto pred Malo Gospojnlco smo na Mar-kucijevim dvorišču nalagali svinje, ki so potem šle v Maribor. Močno Je deževalo to bila je trda tema — Kako torej sodite o Mamkucljevfh? vpraša predsednik. — Da niso krivi. Ko so našli mrliča eo ljudje itak misdili najprej na Vimcenea Kurnitka. ., — Kako sodite o Lizi Kovačičevi in o 1'efcru Tomaž iču? _ Lizo pozna vsa okolica, nI na najbolj- tam glasu. Peter rpon*a£i)č pa Je silno brb-. Ijav človek in redko kdaj ve, kaj govori. Ob splošni pozornosti se je pričelo zasliševanje glavne obremenilne priče šte-fama Gečka. Star je 67 let, bil je oženjen, Ja oče petilh otrok, zdaj živi kot prevžlrtikar 'pri sinu Petru v Spodnjih žerjavcih. Govori precej tiho, deloma v prekmurskem 'rarefiju. Zasiliševanje je bilo seveda na-jtančno, izčrpno, zato je trajalo poldrugo ic.ro. Predsednik je vprašal: ; — Kolikokrat ste biiLi kaznovani? — Menim: štirikrat, ker sem lovil zaj-Jce. Zaradi krivega pričevanja še nisem bil Obsojen. _ Danes povejte vse po resnici. Kaj , veste o umoru neznanca, ki 6o ga našli 'pred 15 loti v Benediškem gozdu? i Geček nekaj časa skomiguje z rameni, j v zauregi je, ne ve kaiko početi, šele too i mu predsednik pomaga na pot, začne izpovedovati: — Bilo je v ponedeljek, dan pred usodnim torkom, šel 6em ob 3. zjutraj z doma ; ka sem se najprej zglasdil pri Ježovniku, i nato pa pri Fišarju. Ko sem se vračal domov, som se zopet zgilasil pri Ježovniiku . • in tam tu/ti večerjal. Po 10. nri zvečer sem krenil proti domu in sem se okrog pel 11. ure približal Markucijevi hiši. — Povejte, kaj ste tam videli! Geček ponovno ekomigava z rameni, nato nadaljuje: — Z orožniki eem bil tako domenjen, da sem moral paziti na M-arkucije, ki so bili znani kot nevarni tihotapci ... Ze b poti 6em videl luč v kleti. Ko pa sem se približal hiši, sem obstal pred živo mejo tal pričel kukati na dvorišče. Zaslišal sem šepetanje. Opazil sem, kako so trije moški prinesli e spodnjega konca dvorišča trmplo in eo ga nailožili na voz, ki je stal aned gospodarskim poslopjem in MBo. Prt nakladanju jim je neka žena svetila i ilahterno. Da, videl sem točno, kako je neki moški diržal pri glavi, dru©i pod pa*. diuho, tretji pa gori pri nogah. Prenesli so ga i iz kleti, kjer sem bil poprej opazil ■luč . . . — Povejte nam Geček — navaja predsednik — zakaj niste pri prvih zaslišanjih poverili tako jasno in točno? Zakaj ste si šele pri poznejših zaslišanjih ustvarili o vsem tako jasno sliko? — Izprva se nisem upal govoriti, zdaj ra lahko prisežom na vse, kar 6em tepo-vedail. — Čudno je vendarle, da govorite vedno drugače. — Gospod predsednik, star sem že, pa se ne spominjam vsega tako natančno. — Nekoč ste tudi trdili, da je bila s ve. tiljlka, s katero je ženska svetila, štiri-oglaSli. — Pa ste nekoč tod i trdriH, da »te slišali, kako je stari Markuoi priganjal ljudi na dvorišču z besedami: »Subito, šoto lto, kariola!«, ko so nakladali truplo na voz. Pozneje ste sipet trdili, da vam je to pravila Majcenička. — Ko eo nakladali trurplo — pojasnjuje Gečefk — sem slišal samo neko šepetanje. Besede »snubite, subito« je izgovorila Majcen ička in jaz sem si po svoji pameti misiil, da je pač moralo biti tako. — Pri zaslišanju pred porotniki — ugovarja predsednik — ste pa dosledno trdili, da je te besede izrekel 6tari Markuci. Takrat site tudi trdili, da ste bili v ponedeljek pred kritičnim torkom na sodišču pri Sv. Lenartu, ne pa prt Ježov-nilkovih in pri Fišerju, kakor danes trdite. Imamo dokaze za to! Miučna zadrega. Geček skomigava z rameni in ne ve odgovora ... S tem Je biLo njegovo zasliševanje končano ta zapisnikar je prečkal zapisnik o rekonstmk ciji dogodka na Markucijevem drvorišču. Poaornost je vzbudila iizjava ljubljanskega zvetzdosilovca prof. čadeža, kako Je bilo * luno tisto noč, ko je postal neznanec žrtev zločina Iz zapisnika je točno razvidno, da Geček ni mogel videti luči v kleti. A zaradi takratne situacije tudii ni mogel točno videti, kaj se Je godilo na dvorišču, ki je bilo zavito v popolno temo. Ker je bila nekolilko vetrovna noč, podili ©o se po nebu oblaki, kakor Geček sam pravi, tudi ni mogel slišati točno, kaj ao govorili Markucijevi, ko so nekaj nalagali n« voa. Zato je bila sodna komlsdja mnenja, da je Gečkovo pričevanje notno. Zapisnikar čita Gečkove izjave, ki jih je dal pri rekonstrukciji Zločina preiskovalnemu sodniku. Ne ujemajo se ne e prejšnjimi, ne z današnjimi njegovimi tepovedfoa-md. Geček se je stalno zapletal v protislovja m tako sam najlbolj izpodbijal verodostojnost lastnega pričevanja še bolj pa so Gečlkove iizpovedlbe oslabile nadalj-ne priče. Tako je 6il'letn,i posestnik Ignac Roškar pri konfrontaciji z Gečkom zatrdil : — Saj ni res, da bi bil jaz tisto usodno noč, ko je nekdo peljal truplo v Bene-diški gozd, vozil dr. Kramibergerja ta da bi bil ob tisti priliki videl nekaj tako strašnega, da bi skoraj umrl! Priča Anton Mlinarlč, ki stanuje zdaj v Mariboru, odločno zanika, da bi b'Ji Markucijevi in Zemljič rarasipavali denar po umoru neznanca Potrdil pa je ponovno svojo izjavo: — Takrat sem 6e stanoval pri Sv. Be. nediSktu in sem slišal kako se Je France Komik kritično noč na torek naglo peljal na svojem vozu skoei Benediški gozd Ko sem pozneje, po najdlbi neznanega uimorjenca, povedal to orožnikom, me je Kuraik tožil zaradi razžaljenja časti, kakor je tožil vsakogar, ki se Je drznil spravljati Kuirnika kakorkcfli v zvezo s sKirivnjoetmim umorom. Tudi priča Anton Majcenlč ni mogel potrditi, da bi bili Markucijevi ln Zemljič razsipavali denar. Glede Gečka pa je povedal, da mu je ta pravil, kako so pri MamkracijeviiU naklad alti neko noč prod Mailo Gospojnlco truplo in ga odpeljali. Druga glavna obremenilna priča Franc Rola je na predsednikov poziv, naj povš vse, kar mu je znanega o Jožefu Markud-}u, izpovedal: — Jože Markuci je stalno prihajal v Krni ekovo gostilno, ki jo je imela v najemu moja hčerka Nekaj meseoev po umoru je imel mnogo denarja. Veliko je pil in jedel pa tudi drugim je posojal denar. -— Nam je pa znano, da ste mu vi priganjali tudi vesele ženske, s katerimi sta nato skupno veseljačila. — To ni res, jaz nimam rad žensk, pač pa je Jože zanje navdušen. — Kaj vam je nekoč pripovedoval Joža Markuci ? — Sedela sva pri vinu hi Joža je bil že precej nadelan. Ne da bi ga bil jaz kaj vprašal, je dejal, da so nekega človeka ubili ti prokleti Bačkovci. Zvabili so tistega človeka v svojo klet in ko se je nagnil k sodu, da bi si natočil vino, so ga z ostro sekiro od zadaj udarili po tilniku. Potem so ga obrlli in preoblekli v staro vojaško obleko ta so mu odvzeli 80.000 goldinarjev, ki jih je imel pri sebi. — Kdo so to: Bačkovci? — Mišljeni so Markucijevi, ker ljudem tam okrog Markucijevih pravijo Bačkovci. — To m res! -- ugovarja dr. Komavli. — Markucijevi stanujejo v Drvauji, Bač-korva je pa kraj poleg Drvanje. V Bačkovi stanujejo Kurniki! Franc Rola nato nI vedel kaj več pove- ; dati o umoru neznanca. Dosledno je trdil da mu je skrivnost zaupal Joža Markuci. Ali sodna spisi govore drugače. Pri prvih zasliševanjih Rola ni hotel o vsem tem nič vedeti in se je pojavil kot obremenilna priča šele pri glavni porotni razpravi leta 1926. J Ivan Markuci Ko Je stopila pred sodnike tretja glavna obremenilna priča Ldza Kovačičeva, jo je predsednik opozoril na svetost prisege. Grobna tišina je bila v dvorani, ko je predsednik uvedel zasliševanje: — Kaj vam je znanega o umoru neznanca, ki so ga našli leta 1920. v Benediškem gozdu? Laza se je nekaj časa obotavljala, nato je odgovorila: — Ko so ga našli, je bilo nekaj časa vse tiho. Potem so pričeli ljudje marsikaj govoriti. Nikdo pa ni notel ničesar vedeti. Le jaz sem bila bolj glasna, zato pa imam danes same sitnosti. — Vaša dolžnost je, da pričujete vse, kar veste, saj vendar gre za usodo treh ljudi, ki sedijo že toliko iet v ječi. Kaj vam je piipovedal vaš sosed Miha Zemljič? Saj ste ga dobro poznali in tudi nam je znanega marsikaj! — Pri Zemljičevih sem bila vsak dan. Pomagala sem jim pri delu. Res me je ML ha zalezoval, toda jaz sem ga odhijala. Povedala sem to tudi njegovi ženi, ki se je nad njim potem hudo znesla Nekoč mi je Miha pravil, da mu zelo slaba prede in da bo moral nekaj napraviti. Kaj, tega mi ni povedal. Le to je dejal, da potrebuje denar. __Kaj vam je pa nekoč pripovedovala Zemljičeva žena Ana? Že leta in leta prisegam na to pralno metodo! SCHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO ..in za namakanje Ženska hvala — Pravila mi je, da sta šla njen mož MIha in Ivan Markuci po nekega trgovca na Madžarsko. Pripeljala sta ga in so vso noč popivali v Markucijevi kleti. Drugi dan je Miha zvečer spet Sel k Markudje-vtm. Se isto noč se je potem ekrog polnoči zglasfl pri meni in me je povabil s seboj v Maribor. Vstopil je v sobo in je bil ves moker, da se je še drugo jutro poznala1 mlaka na tleh. Opazila sem tudi, da je bdi nekam zbegam... — Povejte nam natančno, katero noč je to bilo! Nekoč ste celo trdili, da je bil Miha krvav. — Dobro se spominjam, da je bilo to tisto noč, ko je drugo jutro Ježovnikova deklina našla v Banediškem gozdu mrliča. To pa vem zato tako dobro, ker je v torek, ko so mrtveca našli, prišel moj mož proti večeru domov ta mi je pripovedoval, da Je v črnem lesu srečal Markucije, ki so se peljali v Maribor, še to mi je povedal, da je pomagal nesti najdenega mrliča na pokopališče. Tega, da bi bil prišel Miha krvav k meni, pa nisem nikoli trdila. — Povejte nam, zakaj ste hodili večkrat na obisk h Gečku? Zakaj ste po vsej fari iskali pratiko? — H Gečku nisem hodila. Tudi ml nI Geček ničesar pravil in jaz ga nisem vprašala Zaradi pratike pa stvar ni tako huda. Leta 1921. sem kupila kravo, pa mi nekaj ni štimalo. — Mi pa vemo, — je zaključil predsednik zasliševanje prvega dne — da vaju Je nekdo slišal, kako sta barantaSa za datum. Nista se mogla zediniti, ali je bil takrat ponedeljek ali torek. (Poročilo o včerajšnji razpravi objavljamo na drugi strani). PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čaSo priročne Franz Josefove Registrirano od ministrstva za soe. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 28. V. X99S. Pol vasi je pogorelo V Spodnjih Jablanah je zgorelo Sest domačij in znaSa škoda okrog 300.000 Din Ni še pozabljena nesreča, ki je zadela pred dobrim mesecem prijazno vasico Hajdino in Zupečjo vas, kjer sta izdihnili v plamenih tudi dve človeški žrtvi, ki sta v potu svojega obraza služila kruh kot mlatiča. Že je spet bolestno odjeknil klic po pomoči, ko je nastal požar v Spodnjih Jablanah pri Cirkovcih. V torek zvečer, ko so bili že vsi va-ščani pri nočnem počitku, je nenadoma nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Ivana Pečnika, ogenj se je bliskovito razširil po vsem poslopju. Zaradi vetra pa je zajel tudi sosednja poslopja, katerih lastniki so: Pišek Agata, Doberšek Štefan, Draškovifi Franc, Brandšteter Ivan in Frangež Janez. Ko eo prihiteli gasilci iz Cirkovcev na pomoč, so našli že vsa poslopja v plamenih, zato so takoj pričeli reševati živino in druge premičnine. Na pomoč so prihiteli nato še gasilci iz Mi-hovcev, Sikol, Studencev, Slovenske Bi- strice, Ptuja in Hajdine. Z nadčloveškim naporom se jim je posrečilo, da so ogenj omejili in s tem preprečili ie nadaljnjo katastrofo, ki je grozila celi vasi. Posrečilo ee jim je rešiti vso živino, dočim so poljski pridelki in gospodarsko orodje zgoreli. Zgorelo je v celem 1120 stotov sena in 480 stotov slame. Poslopja so bila deloma nova in deloma krita z opeko in slamo. Najhujše je prizadet posestnik Brandšteter, ki je pogorel že julija, a zdaj mu je ogenj uničil še zadnje premičnine: pohištvo in drugo, kar je imel spravljeno v ko-larnici. Zgorelo je r celem dvajset objektov. Gasilci so zapustil ognjišče okoli 2. ure zjutraj, na straži pa so 06tali gasilci iz Cirkovcev. Skupna škoda znaša nad 300.000 Din in je krita e zavarovalnino komaj do 170.000 Din. Kako je ogenj nastal, bo dognala preiskava Ni izključeno, da je bil ogenj podtaknjen. Kako se je primerila nesreča na Zelenici Ljubljana, 21. avgusta Rožena ZirkeJbachova, ki se je bila v nedeljo popoldne ponesrečila v gorah, leži, kakor so nam popoldne javili iz bolnišnice, fe zmerom v nezavesti. Vkljub najskrbnej-31 negi zdravnikov je njeno stanje tako kritično, da ni mogoče izreči nobene pro- gnoze. _ Poročilo o nesreči, ki smo ga Objavil v torek, izpolnjujejo turisti iz koče na Zelenici takole: Družba, s katero je bila Zirke-Ibaehova r gorah, se je v nedeljo popoldne okrog 4. vračala iz Roblekovega doma na Begunjščici proti Zelenici. Da bi čimprej prihitela na cilj, se je Z.rkelbachova ločila od spremljevalcev, a namesto da bi krenila po pravem žlebu, je zašla preveč na levo, pri čemer ji je moralo izpodrsniti tn je strmoglavila kakih 40 m v prepad. Njena družba jo je pozno v noč iskala zaman, nato pa je odšla prenočevat v kočo na Zelenici. V ponedeljek na vse zgodaj se jim je pridružil še pomočnik oskrbnika koče g. Golma. Zapomni si Mi*an, če hočeš pri ženskah imeti uspeh, misli vedno na tri stvari: potrpeil lvost, , dobro obnašanje in. . . M bombon jer ta okrog pol 7. so jo v resnici našli ▼ kaminu na severni strani Begunjščlce. Takrat je bila še pri zavesti, čeprav je vso mrzlo noč prebila ▼ skalovju. Od tam so jo prenesli r kočo na Zelenici, jo za silo Obvezali in jo nato ^pravili do Sv. Ane, kap mor je prihitel reševalni avto iz Ljubljane. Tragičen konec bivšega imovitega gospodarja Borovnica, 20. avgusta Preteklo noč je na svojem domu v Dolu 8 pri Borovnici obupal posestnik Ivan Borštnik, ki je bil svoječasno zelo imovit gospodar. Imel je veliko posestvo, a se je poslednja leta pričel vedno bolj udajati alkoholu. Pričel je zanemarjati dom ln odprodajati zlasti les s posestva, dasi to ostalim domačim ni bilo ljubo, izkupiček pa je lahkomiselno potrošil. Ker je prihajal Borštnik v vedno večje dolgove, si njegova soproga ni mogla pomagati drugače, kakor da je pri vrhniškem sodišču pred lagala preklic moža zaradi zapravljivosti. Ni dolgo tega, ko je okrožno sodi&če v Ljubljani po daljši razpravi na Vrhniki res preklicalo Borštnika. To dejstvo je očividno še bolj omotilo že itak razburjenega moža, ki se je pogosto izražal nasproti domačim, da si bo vzd življenje, a je tudi ponovno pretil, da bo domače pofoH. V zadnjem času so se kopičila nisma raznih upnikov, ki so zahtevali od Borštnika plačilo dolgov. Tudi včeraj opoldne je našel po vrnitvi z Vrhnike Bor?tnik doma več takih pozivov, ki so najbrž spravili moža docela iz ravnotežja. Takoj po prihodu domov se je nesrečna žrtev alkohola zaprl v svojo sobo, iz katere se ni več prikazal. Odhod konzula inžsševčika Po petletnem vzornem delovanju zapušča Ljubljano odlični predstavitelj češkoslovaške republike, konzul inž. Josef Sevčik. Ko je 1. 1930. prispel po službeni dolžnosti v naše mesto, je imel tukajšnji češkoslovaški konzulat že neko tradicijo, s kakršno se ni moglo ponašati nobeno konzularno zastopstvo v Ljubljani. Njegova predhodnika dr. Otokar Beneš in dr. Framtišek Resi sti pravilno doumela položaj in naloge predstaviteljev bratske republike v deželi, ki ima že sto let ožje stike s češkim narodom in v kateri je češtvo uživalo že izza preporodne dobe izreden ugled. Tako češkoslovaški konzulat po zaslugi prvih konzulov ni veljal samo za službeno institucijo, marveč je enako častno in uspešno zastopal tudi češkoslovaški narod in utrjeval stare simpatije do njega. G. konzul inž. Sevčik se je pred petimi leti neverjetno hitro vživel v novo okolje in s prikupno sasnoumevnostjo ■ nadaljeval lepo tradicijo ljubljanskega konzulata Kot predstavitelj korenito demokratične države je bil v 6voji službeni in neslužbeni funkciji demokrat v najboljšem smislu tega pojma. Svoje uradne agende je izvrševal vzorno nepristransko, s finim razumeva-; njem za sleherno osebno ali javno za-i devo, s taktom, kakor bi si ga želeli nia vseh takih in podobnih službenih mestih. V sorazmerno kratkem času si je prisvojil naš jezik, postal domač v, vseh družabnih krogih našega mesta ' in si povsod pridobil nedeljen.h siin-j patij. Ni dvoma, da je tak predstavitelj' zavezniške držaje njen idealni s. ižab-; nik, saj se dobršen del shnpatij, ki sij jih osebno pridobiva, prenaša Da drža-; vo samo. Zato nič ne pretiravamo, če, zapišemo, da so se v dobi koDzularnega ] delovanja g. inž. Sevčika v Ljubljani^ in v oemali meri po njegoosebni za-' slugi samo razširile in poglobile tiste; vidoe iD oevidoe vezi, ki spajajo Daš] Darod kakor »koridor src« z bratsko j republiko in Djeoim oarodom. G. konzul inž. Ševčik si ni pridobil; samo širokega kroga znancev, marveč; tudi uič manj široko znanje o naših razmerah. Bistro se je zanimal za vsei količkaj pomembne pojave v sloveD-j skem javnem življeoju, pa oaj je šlo za. kakšno slovstveoo ali umetniško ma-1 nifestacijo, ali za trd narodnogospo-; darski problem. Kot predstavitelj brat-: ske republike se je udeleževal vseh naših važnejših prireditev, kot iskreno čuteč češki človek pa je bil oajčešče -. navzoč ne samo službeno, marveč tudi-s srcem. Prav posebuo pozornost je po-i svečal sokolstvu. Odhajajočega g. konzula bo zlasti; pogrešala Jugoslov.-češkoslovaška liga, ; čije prizadeven odboroik je bil že od; 1. 1930. Ni je menda bilo seje, pri kateri. bi oe bil oavzoč. Podpiral je oje delo zdaj z raznimi koristoimi pobudami,, zdaj z Dasveti, ki jih je odbor vedno upošteval, ker so bili dobro preudarje-oi in zlasti v kočljivih zadevah kar le mogoče objektivDi. V tem krogu, prav kakor v krogu svojih ožjih rojakov, ki jih zbira ljubljanska >Češka Obec<, je. priredil več predavaoj. Med drugim je v slovenščini predaval o anabazi češkoslovaških legioDarjev, tem danes že legendarnem dogodku izza svetovne vojne, ki se ga je sam udeležil kot le-gioDarski častnik. Poseboo skrb je posvečal zadevam, ki lahko globlje zare-žejo naše stike: izmeoi filmov, skiop-tičnih slik, ilustriraoih revij iD kojig. Po vsem tem je treba samo obžalovati, -da je g. koDZulu iož. Ševčiku že potekla doba, ki je odmerjene za službovanje pri istem konzulati io nas zapušča. Prepričaui sai \ da ho r a Do vem mestu v znnaujem ministrstvu v Pragi ostal tako zvest prijatelj nagega oa-roda, kakor je bil v teh pptih !etih svojega delovaDjo v LjubljaDi. Tn češkoslovaška republika De bo mogla aspeš-Deje zastopati svojih idealnih io praktičnih interesov v Jugosi iviji, ko da pošilja na koDZiilMrDa mesta predstavi-telje takih kvalitet, kakor jih je imel njen odhajajoči ljubljanski konzul. Domače vesti • Kongres pravnikov. Pripravljalna dela za kongres pravnikov v Beogradu, ki se bo vršil od 22. do 24. septembra, so v polnem teku. Državnim uradnikom, ki se nameravajo udeležiti kongresa, je odobren dopust za čas od 20. septembra do 4. oktobra. Zagotovljena je tudi četrtinska vožnja po že-lezniei. Po kongresu se bo delegacija udele- •žnikov poklonila na Oplencu. Predvidena sta za enkrat tudi dva izleta in sicer krajši z ladjo v Smederevo s povratkom v Beograd istega dne in daljši izlet do Vrnjačke ali Maturaške Banje. Podrobnosti v tem oziru se bodo pravočasno objavile. Prijave za kongres se sprejemajo samo do 1. septembra. Odbor društva »Pravnik«. if Slovenska mladina! Ali poznaš zgodovino svojega naroda? Pridi 1. septembra k spominskemu knežjemu kamnu na Poljani pri Prevaljah, kjer bo 300 ljudi iz Mežiške doline igralo slavnostno zgodovinsko igro Franceta Brenka »Poslednje usto-ličenje«. Videla boš vso silo in tragiko naših preteklih dni, začutila boš svojo veliko nalogo ob svetem spominu, posvečenem bratom Korošcem onstran naše meje. Zavedla se boš resnobe poslednjih besed Viteškega kralja: »Cuvajmo Jugoslavijo!« ♦ Veliko zanimanje mfadine za strelski •port Strelske diružine v raznih srbski Ji krajih prirejajo z velikim uspehom tudi tekme najmlajših strelcev-šolarjev. Tako mladinsko tekmo je priredila te dni todi strelska družina v Kruševcu in se je tekme udeležilo tadS več deklic. Zamiimi-vo je, da so pri tej tekmi deklice odnesle amago. Prvo nagrado je diobila Mileva Nakačeva, ki je dovršila letos prvi razred gimnazije. Drugo nagrado je dosegla njena tovariišica iz tretjega razreda to šele na tretjem mestu ee je plasiral deček, ki je dovršil prvi gimnazijski razred. * Jugoslovensko ftiziološko društvo bo priredilo svoj redni letni občni zbor 1. oktobra v Beogradu za časa kongr. Jugoslovenskega zdravniškega društva. Podroben dnevni red bo naknadno objavljen. Eventuelne zelje ali predloge za občni zbor naj dostavijo društveni člani — po čl. 16 društvenih pravil — 'upravnemu odboru (predsedniku prof. dr. VI Cepuliču, Zagreb, Kačičeva 15-a ali tajniku dr. A. Nemaniču, Zagreb, Šenoina X) najkasneje do 30 dni pred občnim zborom, t j. do 1. septembra 1935. Samo 25 par za kilogram so Pekatete v novih paketih dražje od blaga, ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higijenično je, če kupujete makarone, špagete in jušne zakuhe v paketih. Pazite pa na napis »Pekatete«. • Drago šijanec pri filmu. Pred kratkim je angleška filmska družba »Britueh Gau-rnont« v krasnti obmorski palači poleg Momte Carla snimala glavne scene svojega filnna »The tirat Signal*. Sredi dela pa je obolel pmgleški czvokovni režiser nnuzdkalmega dela filma tn ravnatelj je bil v velriki zadregi iz katere ga je e rečno rešil naš v Parizu živeči komponist im dirigent pariškega »Jadrana« Drago šijanec. ki je baš takrat preživljal počitnice v Roquebruneu ob Monte Carlu. Dva sodelujoča filmska operaterja i« Berlina »ta po naključju poznala našega mladega glasbenika in opozorila nanj ravnatelja, .ki je takoj pozval šijanca na mesto obolelega zvokovnega režiserija. Novi »sound retgisseur«, ki je svojčas študiral v Berlinu pri dir. Ballimgerju, svetovni kapaciteti »a mikrofon, je rešil svojo nalogo v popolno zadovoljstvo filmarjev. Ob tej priliki se je naš rojak Drago šijanec v Monte Carhi sestal s francoskim filmsknim igralcem Jeanom Muiratom ta z ameriškim filmskim impresarijem Leom Mantonom iz Hiolir^ooda, s katerim teta razpravljala o njegovem sodelovanju pri filmu, ki se bo sniimal v Evropi v prihodnji sezoni. Za našega mladega gflasbenika je to vse-, kakor laskavo priznanje. Te d.ni je g. Drago šijanec v odlični družbi predsednika našega senata g. dr. Tarnaš iča odpotoval iz Monte Carla v Chiavari poleg Genove, da tam goji s prijatelji komorno glasbo, v začetku septembra pa pride v domovino kjer bo pripravljal novo koncertno sezono. ♦ Smrt vzorne gospodinje In matere. V siredo je nehalo biti dobro srce gospe Antonije Kuharje ve, rojene Glančmikove, so-. proge gostilničarja in posestnika g. Av-gvsta Kuiharja v Vevčah. Rajnka je bila vzor matere in gospodinje. Dosegla je sta" rost 63 let, bolehala je že dallje časa, se zdravita tuidi v toplicah, a ni nihče mislil, da so ji dnevi že šteti, ker je vse muke potrpežljivo prenašala ter do zadnjega posvečala vso skrb soprogu iin otrokom ter svoji domačiji. V prisrčni ljubezni so ji bili vdani vsi doma, veliko spoštovanje pa je uživala tudi v vsem okolišu. K večnemu počitku jo bodo položili dane« ob pol 6. na župnem pokopališču pri Devic! Mariji v Polju. Blagi pokojmici blag spornim. rodbini pa iskreno sožalje. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: t. Cas opazovanja. 2. stanje barometra, 8. temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm. 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 21. avgusta Ljubljana 7, 763.4, 15.4, 89, SI, 10, dež, 1.0; Ljubljana 14, 762.5, 18.4, 73. NE1, 10, —, —; Maribor 7, 763.5, 15.0. 80, O. It), dež, 12.0; Zagreb 7, 762.5, 17.0, 80, NE4, 10, dež, 3.0; Beograd 7. 760.6, 18.0, 80. O, 10, dež, 3.0; Sarajevo 7, 759.9. 16.0, 90, O, 10, dež, 20.0; Skoplje 7, 760.9, 21.0, 60, O, 6, —, —; Kumbor, Split, Rab — ni depeš; Rog. Slatina 7, —, 16.0.,95. NE4. 10, dež. 8.0. Temperatura: Ljubljana 30.0, 14.4; Maribor 21.0, 14.0; Zagreb 24.0, 17.0; Beograd 30.0, 18.0; Sarajevo 24.0, 15.0; Skoplje 300. 18.0; Split 26.0, —i Rog. Slatina 21.0, 16.0. • Hrepenenje našega pilota po svetovnem rekordu. Na zemunskem letališču je letos izvajal drzne poizkuse s padobranom mladi pilot Kostič. Dosegel je rekord, ker se je spustil z višine 4.000 m na ta način, da pa-dobrana ni razprl takoj pri skoku iz letala, temveč šele med padanjem skozi zrak, kar se je dalo potem ugotoviti s posebno registrirno napravo. Sedaj hoče pilot Kostid skakati iz višine 7.500 m in tako pobiti svetovni rekord, ki znaša 7.400 m višine. Za torišče nevarnega poizkusa si je izbral zagrebško letališče. » Zahvala. Najiskranejfee »e zahvaljujem vsem, ki so se me spominjali ob moji 7CQetmici.. L. Perko. • Na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) ee prično popravni iizpilti 24. t m. popoldne po razporedu, ki je nabit v veži šolskega poslopja. Popravni višji im nižji tečajni izpiti bodo 27. t. m. ob 8. dopoldne. — Vpisovanje lanskih uičencev v H. do VTII. razred bo 3. septembra dopoldne v lanskih učilnicah. Vpisovanje učencev v I. razred bo v rav-nateljevi pisarni 2. septemhra za začetne črke A — N. 3. septembra za črke 0 — Z. Učenci z drugih zavodov se bodo vpisovali v ravnateljev! pisarni 4. septembra od 9. do 12. »Na I", državni realni gimnaziji v Ljubljani se prično popravni nižji in višji tečajni izpiti v ponedeljek 26. t. m. razredni popravni izpiti pa v torek 27. t. m. Podroben razpored bo dne 23. t. m. objavljen na oglasni deski. Vpisovanje lanskih učencev v II. do VIII. razred bo 2. septembra od 9. — 12. v lanskih učilnicah. Vpisovanje pr-vošolcev bo v ravnateljevi pisarni 2. sept. od 9. _ 12. za začetne črke A — G, od 15. _ 18. za začetne črke H — L, 3. sept. od 9. — 12. za črke M — R, od 15. — 18. za črke S — Z. Tuji učenci se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni 4. sept. od 9. — 12. • Na gimnaziji v Kranju se vršijo popravni izpiti od 26. do 28. t m. Vpisovanje je za I. razred 2. sept., za r. 3. sept., za 3. in 4. razred 4. sept., za ostale razrede 5. sept. Vsa podrobna navodila so nabita na razglasni deski. • Razstava prekmurske živine. Zvezno razstavo rodovniške živine priredi Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij za sve-tlolisasto (simentalsko) govedo dne 8. septembra v Murski Soboti. Razstavljenih bo nad 200 glav najboljše rodovniške živine. Ob razstavi bo tudi tekma vprežnih krav in bikov, da se bo lahko ocenila živina tudi po delovni sposobnosti. » Službeni list dravske banovine od 21. t. m. objavlja med drugim uredbo o predpisu in vplačilu prispevkov v gasilski sklad, o nadizoru nad plačilom im o upravljanju gasilskega sklada ter uredbo o postavitvi Komisarjev za pregled izvoz, nega sadja. • O odpustu učiteljev, ki niso napravili praktičnega izpita. Po zakonu o narodnih šolah so odlpuščeni iz službe oni učitelji, ki v 5 letih niso potožili praktičnega izpita ali pa, ki so pri takem izpitu že trikrat padli. Takih učiteljev je prek0 600 in te dni bi morali biti odpuščeni iz službe. Jugoslovensko učiteljsko udruženje pa je interveniralo na merodajmih mestih ter prosilo, naj bd ostali taki učitelji v službi še do 1. junija 1936 im da bi se jim do tedaj nudila prilika za polaganje praktičnih izpitov. V sipomenici JUU je tudi navedeno, da mnogi učitelji ni»o mogli v 5 letih svojega službovanja napravita praktičnega izpita zaradi tega, ker so bili na razne nač ime zadiržand. V vardarski baiov&ni n. pr. kjer je le malo učiteljskih šol, na katerih se vršijo praktični izpiti, se vsako leto prijavlja toliko kandidatov, da vsi ne morejo priti na vrsto. Učiteljev, ki bi morali biti odpuščeni iz silužbe, ker nimajo praktičnih izpitov, je največ baš iiz var-darske banovine. Spomenica todii naglaša* da so praktični učiteljski izpiti zelo težki iti da se po 6trogosti ne dajo niti primerjati z usposobljen o® trdimi izpiti v drugih strokah. * Izplačilo mezd mornarjem zaplenjenega parnika. Delavski zbornici v Splitu je londonsko poslaništvo nakazalo 1.800 holand-skih goldinarjev ali 39.000 Din, da se izplačajo mezde posadki parnika »Gjure Miloše-viča<, ki je bil na dražbi prodan na Nizozemskem. Lastniki tega parnika so svoji posadki ostali dolžni plačo za več mesecev. Z nakazilom bodo lahko poravnali samo del dolžnih mezd, ki jih revni mornarji težko pričakujejo. * Graditev velike mednarodne avtomobilske ceste. Mednarodna avtomobilska cesta, ki bo vezala Calais s Carigradom ter vodila dalje v Indijo, bo na svojem delu po našem ozemlju dovršena že letos. O smeri nove mednarodne ceste skozi Vojvodino so bile lani in tudi letos hude debate in naposled je bila sprejeta smer Subotica _ Bačka Topola — Feketič — Srbobran — Novi Sad — Beograd. Cesta bo široka 8 m. * Čiščenje struge Neretve. V Metkoviču je gotovo poslopje nove carinarnice, sedaj pa morajo rešiti vprašanja, na kak način bi lahko tranzitni parniki iztovarjali blago v pristanišču, ker je reka Neretva tako zasuta, da se v zadnjem času tudi mali parniki ne morejo več približati obali. Potrebno bo temeljito čiščenje velikega dela rečine struge, zlasti pa ob izlivu. Od čiščenja struge Neretve je odvisen obstoj pristanišča v Met-koviču. * Orjaško drevo v Savi. Ne daleč od Siska med občinama Cerkveni Bok in Lo-nja je 6ava neprestano menjavala svojo smer ter so njeni valovi z veliko močjo udarjali ob desno obalo, ki se je začela rušiti. Neka komisija strokovnjakov, ki se bavi z regulacijo struge, je prišla do zaključka, da mora biti v strugi neka velika zapreka. Ko so |se lotili čiščenja struge, so našli na dmu reke hrast ogromnih dimenzij. Ta hrast je oviral tok vode. Dolg je 36 m, njegova kuibatura pa znaša okrog 80 m. Po mnenju strokovnjakov je bilo ogromno drevo že več stoletij v vodi. Hrast bodo posilali gozdarski fakulteti v Beograd. ^ 'ELITNI KINO MATICA rei. 21-24 Te1. 21-24 Danes ob 4, 7% in 9% zvečer PREMIERA „V srcu te nosim" Ljubavma tragedija, v glavni vlogi Barbara Stamvyck Paramountov zvočni tednik! Kljub premieri — znižane cene! * Dva požara ▼ Kamniških planinah. V Zavrhu št. 2 je posestniku Janezu Urhu pogorel velik hlev. Ogenj je izbruhnil o polnoči. Poslopje je bilo pokrito s slamo, poleg tega pa je bilo nad hlevom naloženega okrog 2000 kg sena. Ogenj so opazili daleč naokrog, saj leži Urhovo posestvo precej visoko ob poti, ki vodi iz Kališ na Malo planino. Ogenj so najbrž zanetili neznanci, ki so na senu prenočevali. Škoda je delno krita z zavarovalnino. — Mnogo pozornosti je vzbudil tudi požar, ki so ga opazili na Mali planini. Po ognju so sodili, da je požar zavzel večji obseg, vendar pa se je izkazalo, da je pogorela samo ena izmed večjih pastirskih koč. * Sarajevčani o žrtvi albanskih nemirov. Generalni inšpektor albanske vojske in kraljev adjutant general Albert Ghilardi, ki je bil žrtev nemirov 15. t. m., je bil v nekih listih označen kot avstrijski dezerter, češ, da je leta 1912. pobegnil iz Avstrije kot aktivni častnik ter potem zavzel v Albaniji najvišje vojaško mesto. Gjuro Tenody. organi3t sarajevske evangeliške cerkve, pa pripoveduje, da je s pokojnim Ghilardijem služboval pri 53. pešpolku v Zagrebu. Leta 1912. je bil Ghilardi poročnik in zelo priljubljen pri vojaštvu. Ko so leta 1913. izbruhnili v Albaniji nemiri in so po mednarodnem statutu velesile določile za posredovanje svoje vojaške oddelke, je z avstrijskim bataljonom -n-ei v Air>a»no hidi nadmrocnik Ghilardi. Ko se je mednarodno vojaštvo umaknilo, je albanska vlada v sporazumu z avstrijsko pridržala Ghilardija kot vojaškega inštruktorja. Umorjeni general ima v Sarajevu tudi brata Franja Ghilardija, ki je upokojeni kapetan orožni štva. Vsak Je svoj neprljatel] ki v svoji hiši Se nima »HERKU-LES« obročkov za štedilnik, ki so patentirani! Kolosalen uspeh pri kurjavi ! Ogromen prihranek na kurivu, t j 50%! Dobiva se pri tvrdki D. RAKU S C H, Celje ! * Vampirja so ujeli. Mnoge vaed aa našem jugu pretrpijo dosti strahu in razburjenja zaradtt vampirjev, ki po mnenju praznovernega ljudstva prihajajo iz grobov, ogražajo ljudi in živino ter todi s budim ropotom in strašnim vikam ponoči vznemirjajo cede vasi. Praznoverje o vampirjih je že mnoge naselbine nagnalo T panično razburjenje in so bila zaman vsa pomirje vanja in ^zagotovila, da bo vampirji le plod bujne fantazije. Mala vas Mrmaš' nedaleč od Kruševca pa je le užu-gala svojega vampirja. Dolge noči Je vampir tulili in razgrajal po vasi in nekateri So tudi videli njegovo strašno belo postavo. Vsakokrat, kadar ee je vampir pojavil, pa. Je bilo v vasi tudi kaj ukradeno in naposled so vaščani izžrebali močno stražo ki ee naj na vsak način spust! v boj z vampirjem. Izžrebani jumaJd &o se pripravili na najhujše in podali na prežo. Ko ee je vampir pojavil, eo začeli streljati, toeOa postava ee je spustite ▼ beg, možem je zrastel pogum in planili eo po vampirju, ko se je bil na begu spodtakmiL Iz rjuhe eo odmetali nekega svojega soseda. Najprej so ga dobro premlatili, potem pa izročili orožnikom. Iz Ljubljane u— Akademski pevski zbor na kongresu Jadranske straže. Na kongresu Jadranske straže, ki se bo vršil od 5. do 9. septembra, bo nastopil tudi Akademski pevski zbor, ki si je v kratki dobi svojega razvoja pridobil lep sloves in priznanje najširših krogov. 0 programu, posebej izbranem za to priliko, lx>mo še poročali. u_ Zdravniška zbornica sklicuje za v petek 23. t. m. ob 19. uri v hotelu štrukelj, sestanek davčno obvezanih članov, na katerem se bodo izvolili zastopniki in namestniki za davčni odbor. Udeležba važna. Odbor. u— Vpisovanje ▼ I. razred obrtno - nadaljevalnih šol v Ljubljani. ?olski odbor obrtno - nadaljevalnih šol v Ljubljani obvešča mojstre, vajence in starše, da je vpisovanje v I razred obrtno - nadaljevalnih šol ljubljanskih v nedeljo, 25. t. m. Pouk v prvem razredu se prične prve dni septembra. Dan in uro izvedo vajenci pri vpisovanju. Vpisovanje v ostale razrede obrtno - nadaljevalnih šol se bo vršilo koncem septembra in pouk teh razredov se prične s pričetkom oktobra. u— Na H. deški meščanski šoli bo vpisovanje 1. sept od 9 do 12., 2. in 3. sept. pa od 8. do 12. in 15. do 18. ure. Za vpis je potrebno zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in potrdilo o davčni obveznosti. Popravni izpiti bodo 30. in 31. t. m. po načrtu, ki je nabit na tabli v šolski veži. Vpisovanje in popravni izpiti se vrše v Beethovnovi ulici 7. u— Stanovanja ia velesejem in kongres Jadranske straže se bodo rabila do 5. od 15. septembra. Naprošajo se vsi oni, ki bi moali odstopiti sobe za prenočišča, da to javijo stanovanjskemu odseku velesejma, oziroma Jadranske straže, ki uraduje do 4. septembra od 8. — 14. ure na mestnem poglavarstvu (Mestni trg 27/111 (od 4. septembra naprej pa na glavnem kolodvoru) zraven pomožne blagajne pri normalnem glavnem izhodu (uradne ure od Vi8. zjutraj do 22. ure). Telefonska št 2720. u— G rad ha moderne mrtvaške veže pri Sv. Križu postaja vedno nujnejša. Po proračunu bodo znašali stroški nekaj nad 1,400.000 Din. V kratkem bodo oddana gradbena dela. Morda bodo že jeseni pričeli graditi, vsekakor pa drugo pomlad. Gre samo še za primerno rešitev finančnega kritja^ ' * N. Dovoz sadja na. v6eraJSn.fi trg Je bil obilen. Iz Smedereva m Novega Sada je bilo pripeljano do 5000 kg grozdja, 5 do 6 Din kg na debelo. Pripeljano je bilo dalje do 1500 kg lepih štajerskih jabolk, po 2_50 do 3 Din kg. Zaenkrat je dovaz manjši ko lani, jabolka prav živahno izvažajo v sosedne države, zlasti v Avstrijo in Nemčijo. Računajo, da bo letošnja sadna« letina v dravski banovini vrgla do 130 milijonov dinarjev. Dovoz lepih štajerskih hrušk je včeraj izostal, ker je trg a hruškami od drugod preskrbljen. Bosanske hruške so po 3 Din na debelo. Italijanske breskve so po 12 do 14 Din kg, bosanske slive, ki jih je bilo pol vagona, pa po 4 Din na debelo. u— Kulinarično razstavo priredi Zveza ugostiteljskih nameščencev Jugoslavije, sekcija Ljubljana v dmeh 5., 6., 7. in 8. septembra med ljubljanskim velesejmom v drvorani Kazine. Ker so take razstave v Ljuibljani le redke, bo brez dvoma za prireditev veliko zanimanje. Poleg najrazličnejših jedil bodlo razstavljeni tudi predmeti, ki spadajo na mizo in bo slika »pogrnjene mize« najpopolnejša. Na razstavi bo vsakovrstna posoda iz porcelana in stekla, moderno jedilno orodje, najmodernejše namizno perilo, cvetje, itd. Razstavljena bo tudi pestra izbira konzerv, sadja, peciva, slaščic, sladoleda, mlečnih izdelkov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, mineralnih vod in 6adnih sokov. Omizje bo tvorilo moderno in praktično pohištvo. Poleg razstavne dvorane bo bogato založen bufet, kjer bodo vsak dan menjavale specdalitete naših kuharskih mojstrov. Ugostiteljeki nameščenci bodo pokazali, da niso samo tihi delavci, temveč tudi napredni im iniciativni predstavniki svoje stroke. Razstava bo odprta dmevno od 8. do 18., vstopnina pa je sa osebo le 5 Dim, dočim imajo šole in večja društva še popust. Ogled zanimive razstave priporočamo vsem, zlasti pa podjetnikom gostilniške stroke In ljubiteljem dobrih jedi. Natakarjem kot prirediteljem velja vse priznanje, ker so se lotiili tako važne razstave svoje stroke. u— Stojala za kolesa na hodnikih. Po hodnikih so pred raznimi trgovinami postavljena stojala za kolesa. Mestni magistrat izdaja za posebna dovoljenja in mora lastnik stojal plačati 100 Din letno za vporabo prostora na hodniku. Mnogi trgovci pa so postavili taka stojala brez dovoljenja. Zato jih bo mestni magistrat pozval, da netmudno odstranijo stojala. Še posebno, če ovirajo pasažo. Ali pa morajo zaprositi za dovcAjenje in plačati najemnino. Izključena bodo vsa dovoljenja za stojala na živahnih prometnih točkah in v ozkih ulicah. u— V sodne zapore pripeljani. Orožniš-ka eskorta je z Vrhnike pripeljala v torek zvečer 4 krepke moške, nekega mlinarja, nekega bosanskega delavca in dva kmečka fanta, ki so osumljeni večjih tatvin v oko. Hči Horjula in Vrhnike. Orožniki so s seboj.prinesli tudi večjo zbirko >corpara de-licti«. V sodne zapore je bila včeraj pripeljana tudi Marija K., rodom Dunajčanka, stara 56-let, ki je po mestu znana kot »vedeževalka na karte«, a obenem kot prav prebrisana tatica. Pride pred senat trojice zaradi malenkostne tatvine, ker je poklicna tatica. u— Štiri mesece strogega zapora za poneverbo. Trgovec in mdustrijec Ivan Raz-boršek iz Smartna pri Litiji je pred leti razširil svojo čevljarsko industrijo. V Tržiču si je zgradil tovarno, ki izdeluje znane čevlje »Jara«. Ker sam ni zmogel poleg vodstva nove tovarne še vodstva im trgovine v Šmarfcnem, je leta 1931. nastavil za poslovodjo Mirka N. Pri kasnejših kont rolah stanja trgovine pa je Razboršek dognal, da trgovina nikakor ne uspeva tako, kakor prej pod njegovim vodstvom. Se več, dognal je, da izginja zaloga in so primanjkljaji nanesli na preko 60.000 Din. Zaradi vedno večjih primanjkljajev je Razboršek poslovodjo trdo prijemal, poslovodja pa je našel vsikdar nove izgovore. Slednjič je bil Razboršek primoran izročiti zadevo državnemu pravdništvu, ki je poslovodjo tožilo po paragrafu 318 k. Na sobotni glavni razpravi je bil M. N. spoznan krivega poneverbe. Sodišče je smatralo dokazano, da je gospodarja oškodoval za okroglih 66.000 Din, od katerih je kazensko odgovoren za 9.300 Din. Bil je obsojen na 4 mesece zapora, na povrnitev tega zneska in vseh pravdnih, izvedeniških in odvetniških stroškov. Za ostali znesek je bil tožnik zavrnjen na civilno pravno pot. Proti razsodbi se je obtoženec pritožil zaradi previsoke, državni pravdnik pa zaradi prenizke kazni. Kazenska pravda se je vlekla tri leta In so se zaradi tega po Smartnem raznašle vesti da je državno pravdništvo spoznalo nedolžnost poslovodje in tožbo zavrnilo. Seveda je zaradi teh govoric ljudstvo obsojalo Razborška, češ, da je poslovodjo po nedolžnem oklevetal in ga preganjal. Razsodba je popravila tudi to krivico. n_ »Tabor«. Redni članski sestanek danes ob pol 21. Točnost.'- n_ Za izlet planincev ▼ Dubrovnik na kongres Zveze planinskih društev 1. in 2. septembra je odobren 75°/» popust za skupine deset oseb in 50% popust za posameznika, člana planinskega društva, pri voznih cenah na železnicah. Odhod izletnikov bo v soboto 31. t. m. z brzovlakom ob 20. uri. Informacije daje ter sprejema prijave najdalje do 24. t. m. pisarna SPD, Aleksandrova cesta 4. u— Avtobusni izlet v Logarsko dolino bo v nedeljo, 25. t. m. za 95 Din. — Prijave pri »Putniku«. n— Posebni vlak na dunajski velesejem od 5 do 10 septembra. Vožnja Ljubljana-Dunaj in obratno stane 280 Din. — v UL r., 380 Din. — v II. r. Od Ljubljane do Zi-; danega mosta je polovična vožnja. Za na-( bavo potnega lista ni potrebno potrdilo o plačanih davkih. Prijave in informacij* pri »Putniku«, Ljubljana. — Iz Celja e— Lepa počastitev spomina gasilskega organizatorja Jerneja Vengusta. Občina Škofja vas je v nedeljo dopoldne s sodelovanjem celjske gasilske župe in školjevaška čete počastila spomin lani 30. septembra pri avtomobilski katastrofi v Levcu pri Celju tragično ponesrečenega odličnega gasilskega organizatorja, višjega poštnega kontrolorja g. Jerneja Vengusta iz Celja, ki je' bil doma v občini Škofji vasi. Ob 10. je bil sprejem gostov pred gasilskim domom v škofji vasi. Svečanosti so se udeležili g. narodni poslanec Ivan Prekoršek. prvi pod-starosta gasilske zajednice- g.Cerar, I. in II. tajnik zajednice gg. Starec in Pristovšek iz Ljubljane, član uprave zajednice g. Fajdiga iz Kamnika, zastopniki vojske in celjske mestne uprave, predstavniki občine škofje-vasi z županom Kožuhom, člani uprave gasilske župe, zastopniki veSiie Čet s področja župe, sinovi pokojnega in mnogo prebi- \ valstva. Vojniški župnik g. Lasbacher je po kratkem nagovoru opravil službo pred gasilskim domom, nato je starejšina župe Konrad Gologranc orisal gasilsko organizatorno delo in velike zasluge pokojnega. Podstarej-šina zajednice g. Cerar je v lepem govora počastil pokojnika in pozval gasilce k na-; daljnjemu človekoljubnemu delu, nakar j« odkril spominsko ploščo. e— 0 umetnosti in 6odobni dražbi bo! predaval danes ob 20. na sestanku akade, mikov v Celjskem domu akademik Vladimir 1 Pavšič. To bo zadnji sestanek pred izrednim ! občnim zborom. e— Gad ga je usekal. V torek je gad pi-' čil 42-letnega mesarskega pomočnika Štefana Tajnikarja iz Celja. V bolnišnici zdaj ! Tajnikarju lečijo močno oteklo desnico. > e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30' velefilm >Na otoku< in zvočni tednik. I Iz Maribora a— Srebrno poroko obhaja te Ad vrOi javni in sokolski delavec na Teranecn Ivan Toniažič s svojo ljubeznivo ■soprog«*. Prisrčno čestitamo! a— Zdravnik dr. Rudolf Lovrec čope*« ordinira. Iz Kamnika ka— Dva koncerta. O oteviru »Kaazmi, škega tedna« sta imeli »Lina« in »Soli* darnost« koncerta umetnih in narodnih pesmi. Koncert »Lire« je bil slabše obL. skam, medtem ko je delavski pevski zbor t nastop:; pri ;-olni dvorai.1 m dosegel lej> uspeh. Pokazalo se je, da je preveč zapru redmfh pi.ieditev r škodo tistemu aruiiva, ki si Izbere manj ugoden datum, na kar bo treba v bodoče polagati več pažnje. Zabeležiti moramo, da je že pri koncerta ' »Solidarnosti« nastopil tadtf mladinski pevski zbor pod vodstvom odfc. M. Nova- ' kove s petimi pesmicami. Po leta 1320, ko se je zaradi obolelosti dirigenta Franceta SteJeta razšel mladinski pevski zbor »Lire«, je to prvi nastop mladih pevcev* 1 V odmoru je izredno pogumno in lepo de- ; klamirala mala Milica Poenikova Zutpan- ' člčevo »Kovaško pesem«. ka— Kje so srečni nagrajenci? izmed t 3100 na obrtmi razstavi prodanih vstopnic je bilo izžrebanih šest za nagrade. Lastniku vstopnice št 238 je bELa prisojema za nagrado hrastova mtea a stolom, št. 1832 doto i mizo in 2 stola, &t. 1345 ■ lišču pri Baboseku ostro nagradno strelja, f nje. Prisostvovali so komandant mesta! j major Manojlovič, sraaid načelnik g. dr. : Bratina in za mestno občino g. Ivo Burger. Streljanje je vodil podpredsednik strelske « družine g. dr. Šalamun. Streljalo se je v 1 tarče na daljavo 300 m. Prvo nagrado (športno zapestno uro) Je dobil g. Kafol ' Ciril, drugo (srebrni pepelnik) g. Hercog 1 in tretjo (srebrno dozo za cigarete) g. Maalu Alfonz. Razdeljeno je bilo še več ' drugih nagrad. j_ Na drž. realni gimnaziji v Ptuja bodo popravni izpiti od vključno 28. do ' vključno 31. t. m. Višji tečajni izpdi bo ' 30. in 31. t m., niži tečajni izpit pa 31. t. m. Vpisovanje bo 1. septembra. Dijaki, ki bodo prišli z drugih srednješolskih zavodov, se vpišejo 2. septembra, prvošold pa od 3. do 5. septemhra. 2 Zvočni kino Ideal Danes ob 4. 7. in 9 yk zvečer PREMIERA Sen lepši od ljubezni Opereta polna lepote, godbe, smeha in veselja. — Paramountov zvočni tednik. Vstopnima: Dim 4.50, 6.50 in 10.— ,■ ii jui—roseng S ponarejenim denarjem je sel pit na Grad Horjul, 21. avgusta Preteklo nedeljo je bilo na prijaznem gradu Lesno brdo nad Drenovim gričem veselo razpoloženje. Lastnica gradu, ki je letos uredila v grajskih prostorih prav lep penzijon, je otvorila sedaj tudi gostilno m je prišlo k tej proslavi več sto izletnikov in sprehajalcev iz raznih krajev od Ljubljane do Vrhnike. Živahno vrvenje v grajskih sobanah in rožnato razpoloženje na častitljivem grajskem dvorišču pa je izrabil neznani nepridiprav, ki je pri slabi luči okoli desete ure ponoči vrinil plačilni na takarici prav nerodno izdelan svinčen falzifi kat 50 dinarskega kovanca, ki so ga Sele kasneje opazili v blagajni. Orožniki, ki so bili prisotni na veselici, so takoj pričeli poizvedovati in so izvršili že nekaj a?eta-• cij, vendar o uspehu jarei^kave še ni ni--l.jcasat.snanejggu. i Gospodarstvo Komisarji za pregled sadja pri izvozu Kralji aha banska uprava je na osnovi čl. 25 pravilnika o kontroi presnega sadja na nienjenega za izvoz in po izkazani potrebi po predlogu zainteresiranih trgovskih in zadružnih organizacij odredila, da se postavajo za pregled izvoznega sadja nastopni komisarji: a) za nakladalne postaje ob železniški progi Polzela - Šoštanj: Košan Ivan, posestnik v Družmirju, p. Soštani, b) za nakl. post. Pesje - Velenje - Paka: Stopar Vinko, nad-učitelj v Velenju, c) za nakladalne postaje ob železniški progi St. Jurij - Grobelno in Ponikva: Vardjan Fran, strok, učitelj na kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici, č) za nakladalne postaje Slovenska Bistrica-Pragersko: Gornjak Vinko, narodni poslanec in ekonom v Slovenski Bistrici, d) za nakladalno postajo Pesnica: Fras Fran jo, posestnik in ekonom v Dobronju, e) za nakladalno postajo Pesnica - Št. Ilj: Mermo-lja Stanko, ekonom v Št. Ilju v Slovenskih goricah, f) za nakladalne postaje od Moš-kanjcev do Ormoža: Kosi Ivan, sreski kmet. referent v pok. v Podgorcih pri Vel. Nedelji, g) za nakladalne postaje ob železniški progi Limbuš - Fala: Šumenjak Janko, upravnik banovinske trsnice v Pekrah, pošta Limbuš, h) za nakladalne postaje od Sv. Lovrenca do Trbonj: Mravljak Ivan, ekonom in sadjar v Vuhredu, i) za nakladalno postajo Središče: Kolarič Anton, predsednik občine Središče, j) za nakladalne postaje ob žel. progi Bučečovci do Gor. Radgone Gla-Ver Joško, upravnik banovinske trsnice v -Kapeli, pošta Slatina Radenci, k) za nakladalno postajo Gor Cmurek: šumandelj Jo-te:ip, ekonom v Velki, V vseh ostalih krajih, ki niso navedeni kakor tudi v primeru osebnih izprememb zgoraj imenovanih, vrše posle komisarja za pregled in razredbo izvoznega sadja pristoj-jii sreski kmetijski referenti. Ta odredba ve-Jia do nadaljneea in se z njo izpremeni dosedanja odredba v tej stvari. Za svoje delo Sprejemajo člani komisije, komisarji in sreski kmetijski referenti nagrade v znesku 60 Din na dan iz sredstev državnega proračuna. V krajih, za katere ni postavljen komisar, izvrši pregled in razredbo pristoj-bi organ ob izvoznikovih stroških za pot. Dobava trošarine prostega sladkorja za vinski mošt Pod tem naslovom je izšel v včerajšnji Številki »Jutra« članek g. Ivana UTeka, ki t»a je treba na nekatere netočnosti v in-Jeresu vinogradnikov popraviti oz. dopolniti: Po uradnih poročilnih sreskih načelstev in pa 10°/» kvoto. Vrhu tega bo plačala vsem starim vlagateljem in starim upnikom polletne obresti. Kakor znano je trgovinski minister v soglasju z ministrskim svetom že ,15. februarja odobril banki sanacijo, ki je bila izvedena na ta način, da se je izvr-'šil odpis glavnice od 185 na 18.5 milijona ■I)in in da je bilo 40°/o starih vlog spremenjenih v prvenstvene delnice (41.5 milijona Din) in v specialni rezervni fond (53.5 milijona Din). Tako je bila delniška glavnica zopet povišana na 60 milijonov Din. V smislu uredbe mora zavod pod zaščito vsakih šest mesecev izplačati starim vlagateljem in upnikom ves denar, ki ga izterja od starih dolžnikov po odbitku eventualnih odplačil Narodni banki, in sicer po izplačilnem načrtu, ki ga odobri trgovinski minister. Ker je sedaj že poteklo pol leta, odkar je bil izdan odlok o zaščiti, je banka predložila odplačilni načrt, ki ga je odobril trgovinski minister. Višina kvote izplačila (10 odnosno 12°/*) ni majhna in kaže, da se posli pri tem velikem zavodu zopet normalizirajo. — Istočasno sklicuje Jugosloven-ska udružena banka redni občni zbor za 9. september ter objavlja bilanco za preteklo leto, iz katere je razvidno, da je imel zavod ob koncu lanskega leta znatna sredstva. Blagajniška sredstva so v bilanci izkazana v višini 34.1 milijona Din- in sicer 12.2 milijona Din v starem poslovanju in 21.9 milijona Din v novem poslovanju. Po odbitku kvote, ki je bila spremenjena v prioritetno glavnico odnosno v specialni rezervni fond, znašajo stare vloge 224 milijonov Din. nove vloge pa 71.9 milijona Din. (Jugoslovanska udružena banka je nastala is fuzije med Hrvatsko • slavonsko deželno hi potekamo banko in Hrvatsko eskomptno banko ter je pozneje prevzela še sarajevsko Bosansko banko, sarajevsko agrarno in komercijalno banko in končno beograjsko agrarno in industrijsko banko). — Dovoljen uvoz ricinovega semenja. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet na podlagi čl. 15. zakonskega predloga o splošni carinski tarifi sprejel sklep, s katerim dovoljuje izjemni uvoz ricinovega semenja do konca leta 1935. Ta sklep stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah. — Rudarska cajedniea v Preval jah. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je bila nedavno vpisana nova zadruga: Rudarska zajedni-ca v Prevaljah r. z. z. o. z. Namen nove zadruge je, da zaenkrat v sporazumu s sedanjim lastnikom, po morebitnem nakupu pa samostojno po svojih članih* odkopavajo ostanke premoga premogovnika Leše in jih skupno vnovčuje ter s tem omogoči članom rudarjem delo in pomaga njihovemu gospodarstvu. = Ljubljanska tovarna čevljev. Pri ljubljanskem okrožnem sodišču je bila prijavljena nova zadruga: Ljubljanska tovarna čevljev in vseh izdelkov iz usnja r. z. z o. z. Zadruga bo ustanovila in vzdrževala za svoje člane skupno delavnico, nabavljala za to delavnico potrebne sirovine, orodje in potrebščine za čevljarsko obrt, vnovčevala v skupnem obratu izgotovljene industrijske izdelke svojih članov in skrbela za strokovni pouk. Načelstvo tvorijo gg. Bogataj Anton delovodja. Kopitar Gregor, čevljar, Bre-zar Valentin, modelir, vsi v Ljubljani. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Korošca Franca, pekovskega mojstra v Celju, Kralja Petra eesta 33 (poravnalni upravnik dr. Voršič Alojzij, odv. ▼ Celju, poravnalni narok 26. septembra, prijavni rok do 20. septembra). — Dobava. Pri Intendanturi dravske di-vizij^ke oblasti v Ljubljani se bo vršila 22. t. m. licitacija za nabavo 4448 m drv za mariborsko garnizijo in 208 m drv za ptujsko garnizijo. Borze •21 avgusta Na Ijt&Ijanski borzi sta oslabeli devizi na Amsterdam in Berlin, a okrepili so se Bruselj, London, Newyork, Pariz, Praga in Trst. V privatnem kliringu »o avstrijski šilingi spet popustili na 8.40—8.50. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 837 (dan poprej po 8.4750) in angleški funti po 234.19, medtem ko se je zagrebške bone ponujalo 3325 brez blaga, a španske pezete so se ponujale po 5.5250. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda dalje čvrsta. Zaključevala se je za kaso po 373 in za september po 370. Zaključki so bili tudi v 7% investacijskam po 81 in v 7% Blairu po 72.50 in 7«3.75 (čvrst). Devize Ljubljana. Amsterdam 2949.38—2964.16, Berlin 1752.05—1765.93, Bruselj 734.54 in 739.60, Curih 1424.22-1431.29, London 216.26—218.32, Newyork 4313.60—4349.91, Pariz 288.64—290.08, Praga 180.83—181.94, Trst 356.81—359.90. Curih. Beograd 7, Pariz 20.27, London 15.2250, Newyork 30o50, Bruselj 51.6250, Milan 25.10, Madrid 42, Amsterdam 207.10. Berlin 127.25, Dunaj 57.75, Stockholm 78.50, Oslo 76.45. Kobenhavn 67.96. Praga 12.7050, Varšava 57.90, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 372 — 374, za avg. _ okt. 370 _ 372, za nov. _ dec. 370 —372. 7% invest. 81 — 83. 4% agrarne 46 — 47, 6°/» begluške 63.50 — 65, 7% Blair 72 — 72.50, 8% Blair 80.75 — 81.50; delnice: PAB232 _ 234, Trboveljska 90 — 100, Šečerana Osijek 130 bi. Beograd Vojna škoda 372 — 373, za nov. 372.50 — 373, 7% stabiliz. 80 — 81.50. 7Vo invest 82.25 _ 82.75 (82), 7% Blair TI — 73.50, 8°/» Blair 80.25 — 81.50. 7% Drž. hip. banka 75.25 den., 6% begluške 66.75 — 67.25 (66.25 — 67.50), 4°/. agrarne 46.75 — 47.50 (47.50) Narodna banka 5880 — 5950. PAB 233 - 234 (233.50). Blagovna tržišča 2ITO. + Chicago, 21. avg. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 87.75, za dec. 69.875, za maj 91.625; koruza: za sept. 74.375, za dec. 65.75, »Riviera« zobna pasta daje ustam prijeten In osvežujoč vonj, temeljita »»rtficlra, odstrani hitro zobni kamen in ohrani zdrave ia bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih dzžavab za maj 67.25. + Winnipeg, 21. avg. Začetni tečaji: Pšenica: za avg. 86,50. za dec. 85.50. -t- Novosadska blagovna borza (2) t m.) Tendenca je stalna. Pšenica: sremska in slavonska, 78 kg 115; banatska 78/79 kg 122; baška, 78/79 kg 123; gornjebaška m gornjebanatska, 79 kg 125; ladja Tisa, 79 kg 131; ladja BegeJ, 79 kg 12S; baška, banatska in baranjska, ladja Dunav 78 kg 128; sremska, 77-78 kg 121.50. Bi: baška 108 — HO Ječmen: baški in sremski, 64 kg 115 — 120. Oves: sremski in slavonski 104 — 106. Kornza: baška ki sremska 91 — 93 banatska 88—90. M o-ka: baška ln banatska »Og« in »Ogg« 190 _ 210, »2« 170—190, »5« 150—170, »6« 130 — 150, >7< 110 — 120, >8« 97.50 — 102.50 Otrobi: baški, sremski in banatski 87.50 — 90. + Bndimpeštanska terminska borza (21. t, m) Tendenca prijazna. Pšenica: za okt. 15.22 — 15.24; koruza: za avg. 13.68 — 13.70, za maj 14.10 — 14.15. B0MBA2. + Liverpool (20. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept 6.09 (prejšnji dan 6.12), za okt. 5.99 (6.03), za dec. 5.85 (5.88). ■+■ Newyork (20. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept 11.42), za okt. 11 JI (11.42). Napredovanja v prosvetni službi Beograd, 21. avgusta p. Napredovali so v 4. položajno skupino 2. stopnje profesor, ji Rudioif Kranjec v Novem mestu, Vence. sLav Gopič in Mirko Mesojedec v Ljubljani; v 5. skupino na učiteljišču v Ljub. ljani Mirko Jeglič, na gimnaziji v Ptuju Josip Zegun, v 6. skupino na učiteljišču v Mariboru Pavel živortnik, na gimnaziji v Kočevju Bajko Kanduč; v 7- skupino Leon Detela na gimnaziji v Mariboru, Boris Sokolov na gimnaziji v Mariboru, Rudolf Drobne na gimnaziji v Celju, Da. nijed Modrijan na gimnaziji v Celju. V 6 skupino so napredovali naslednji učitelji in učiteljice: Andrija Viktorij v Središču, Anigela Vomer v Mariboru, Aloj" zij ivanetič v Novem mestu, Antonija Geržinek pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Ana Lazar v čemšeniku, Marija Cimper-man na Polzeli; v 7. skupino Bogumila Genglanc v Celju, Fran Gornp pri Sv. Flo. rljanu, Colestina Gorjup v Krčevini, Ima. lija Golobič v Cezanjevcih, Milan Gruim ▼ Bab jem dolu, Marija Kavec v Kranju, Jc&ko Kramberger v Murski Soboti, Danica Krašovec v Toplicah, Fran Klemen v Sevnici, Avgust Klemen v Zgornji dolini, Silvester Košutnik pri Sv. Pavlu ob Preboldu, Ana Kogej v Grižah, Cecilija Kukovec pri Sv. Tomažu, Helena Kuliš v ■Rudniku, Štefanija Sojer v Kočevju, Ivan Sttopar v Tržiču, Štefanija Stopar v Tomi. šlju, VMa štuklj v Frakoiovem, Jo6ip Fatur na Dobravi, Edmund Ferenčak v (Dolu pri Hrastniku, Fran Horvat ▼ Kan. čevcih, Fran Humar v škocijanu, Andrej Bratok v Raidečah, Zora Bregant v Fran-kolovem, Franc Bizjak v Tržiču, Boris PoS v Omeku, Leopold Bonč na Zeleeni gori, AdaJbart Božič v Trtjovljah, fivan Baškovič, Davrmiiče, KaroKma Budrijan v Šmarju pri Jelšah, Mira Demšar v Dol. Logatcu, Ana Roječ na Rakeku, Zora Ru-gelj v Brezjah, "Marija Tanaskoviič v šmartnem v Rožni dolini, Vida Tan*er T Stični, Fran čuk *v Radečah, Karolnna čonč v Jarenini, Marija Šetinc pri Sv. Pavlu ofo Preboldu, Marija Setlna v žmart nem ob Paki, Miroslav štuibelj t Murski Soboti. lf v • i »i • v« p • Važen jubilej v življenju ameriških Slovencev develand, avgusta. Mnoge slovenske prosvetne in podporne organizacije v Ameriki praznujejo svoje že visoke in pomembne jubileje. Med njimi je važen tudi jubilej državljanske šole v develandu. Ta šola je bila ustanovljena leta 1910, ker so rame slovenske organizacije pozvale v Clevelandu in okolici naseljene rojake, naj posvetijo večjo pozornost javnemu življenju v novi domovini in naj skrbijo, da bodo postali čimprej ameriški državljani. Taki pozivi so bili zelo umestni, zakaj slovensko ljudstvo je pregloboko živelo v spominih na preteklost in tako zamudilo marsikaj v sedanjosti in tudi marsikaj za svojo bodočnost. Gojenje slovenskega kulturnega življenja nI zadostovalo in v interesu vsakega posameznika je bilo, da se znajde tudi v ameriškem javnem življenju. Leta 1910 ni bilo v Clevelandu, ki je največja slovenska naselbina v USA, niti 500 ameriških državljanov slovenskega rodu. Državljanska šola je prevzela nalogo, da pouči naše ljudi o poslovanju mestnih, državnih in zveznih uradov in o najvažnejših postavah. Ta naloga je bila izvedena s polnim uspehom in kmalu so si cleve-landski Slovenci pridobili ne samo državne pravice temveč tudi ugled in spoštovanje. V državljanski šoli niso dobili slovenski rojaki samo najboljše opore za javno udejstvovanje s pomočjo spoznavanja javnih ustanov in postav, temveč tudi prave pojme o življenju v svoji novi domovi. V državljanski šoli je bilo od leta 1910 do 1920 do 7.000 Slovencev, rekord pa je dosegla šola v letu 2920, ko ie imela 612 učencev. Tedaj je vodstvo šole izbralo 100 svojih najboljših učencev ter priredilo tekmovanje a slušatelji clevslandske visoke šole. Na vprašanje iz ameriškega državoznanstva so odgovarjali najprej učenci slovenske državljanske šole, potem pa vseučiliščniiki in so biH pravilni odgovori pri vseučiliščnikih 65, pri učencih državljanske šole pa 100-odstotni. Državljanska šola je v največji meri pomagala našim ljudem pri pridobitvi ameriškega državljanstva in je v 10 ietih število slovenskih ameriških državljanov v Clevelandu in okolici naraslo od 500 na 12.000. Državljanska šola, ki praznuje sedaj svoj srebrni Jubilej, ima velike zasluge, da imajo Slovenci v Clevelandu J-JMfeto Ju veljavo v javnem življenju I En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni prašek, Id Je Izdelan na podlagi olivnega olja najboljši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. Kongres vzgojiteljev — zdravstvenih pedagogov Ob 2. kongresu združenja učiteljev defektne dece Ljubljana, 21. avgusta. V dneh 22., 23. in 24. t. m. se bo vršil v Ljubljani kongres učiteljstva šol in zavodov za d efektno deco, h kateri spadajo gluhonemi, slepi, duševno zaostali in slabo nadarjeni ter moralno pokvarjeni ali ogroženi otroci. Pri nas v Sloveniji je nekaj takih specialnih šol in zavodov že po nekaj desetletij, zadnja leta se je pa razmahnilo zlasti pomožno šolstvo, kjer se vzgajajo za življenje duševno zaostali in manj nadarjeni otroci. Naši javnosti je posebno znano človekoljubno delo naše gluhonemnice, ki je pripomogla že mnogim generacijam gluhoneme mladine do lepše bodočnosti, nego bi je bila deležna kot nema in za deta nesposobna. Prav tako ima za seboj že več let plodonosnega dela zavod za slepe v Kočevju ter zavod za .moralno Ogroženo moško mladino v Ponovičah. Tudi v drugih krajih naše gržave obstojajo nekateri vzorni zavodi aa de-fekfcno deco, od katerih je znan zlasti zavod za gluhoneme v Zemunu, toda lahko se trdi, da niti v naši pokrajini, niti v ostalih delih naše države še od daileč ni zadoščeno potrebi po specialnih šolah in zavodih, da bi mogli^ biti deležni vsi otroci, ki prihajajo v poštev, primerne izobrazbe in vzgoje, zlasti pa, da bi se jim mogla muditi potrebna socialna zaščita. V težnji, dvigniti v vsakem pogledu to prevažno vzgojno panogo na ono višino, ki je potrebna, da more koristiti vsak:emu posameznemu teh najbednej-ših kakor tudi skupnosti, je učiteljstvo specialnih šol in zavodov iz vse države lani osnovalo lastno organizacijo. Zavedalo se je, da samo organizirano delo privede do zaželenega uspeha- Mlada organizacija si je nadela med drugim tudi nalogo, sistematično organizirati skrb za defektno deco ne samo med šolsko dobo, temveč tudi v času, preden otrok začne hoditi v šolo, zlasti pa po dovršeni šoli, torej v času, ko je mlad človek najbolj potreben pomoči. Seveda učiteljstvo tega ne bo moglo samo izvesti, temveč bo potrebovalo pomoči vse javnosti zlasti pa mladinskega sodišča ter raznih strokovnih in obrtniških organizacij, posebno pa razumevanje oblasti V ta namen bo uči-, teljstvo v poljudnih člankih seznanjalo najširšo javnost z delom in težnjami šolstva za defektno deco ter dokazalo, da so izdatki za to šolstvo dobro naložen kapital, ker obvarujejo družbo hujšega zla, iki ga zato često povzročajo te vrste individuji, če niso bili deležni posebne vzgoje in skrbstva. Da bo strokovno učiteljstvo čimibolj doraslo nalogam, ki si jih 'je nadelo, na-, merava organizacija skrbeti tudi za{ kvalitativno višino svojega članstva s t poglabljanjem in širjenjem njegove; strokovne izobrazbe. Ta namen že odlič-; no vrši njeno strokovno glasilo »Glas\ nedolžnih« pod uredništvom strokovnega učiteljja Masliča. Vsi članki v do-j sedanjih številkah pričajo, da se so-trudniki zavedajo misije, ki jo mora vr- i šiti ta naša edina pedopatološfoa revija.' Osnovo razpravam tvori znanstveno, raziskovanje vseh kategorij defektne dece, M jih obsega specialno šolstvo, in' to prizadevanje bo ustvarilo sigurno osnovo za izgradnjo pedagogike našega specialnega šolsitva. Za to pa je treba,, da sodelujejo vsi poklicani činitelji: pedagogi, psihologi, zdravniki, biologi,] antropologi, sociologi, itd. V prvi vrsti pa je seveda potrebno sodelovanje j zdravnikov in učiteljev specialnega šolstva. < Tudi program letošnjega kongresa vzgojiteljev - zdravstvenih pedagogov priča o tej težnji Teme, ki so na dnevnem redu in imena predavateljev, jamčijo, da organizacija koraka svojemu cilju zavestno in s polno odgovornostjo nasproti. O uspehu kongresa bomo še poročali Protest šaleške doline Velenje, 21. avgusta Načelstvo lokalnega odbora H. skupine rudarske zadruge pri državnem premogovniku Velenje poziva vse občine, vse obrtnike, trgovce in gostilničarje, da se brezpogojno in polnoštevilno udeležijo protestnega zborovanja velenjskih rudarjev in najširše javnosti šaleške doline, ki bo v nedeljo 25. t m. v dvorani Rudarskega doma v Velenju ob 10. dopoldne. Dnevni red: »Protest proti ustavitvi državnega rudnika Velenje«. Vse občine, vsa obrtna združenja in zadruge, pošljite na to protestno zborovanje svoje predstavnike in udeležite se zborovanja polnoštevilno, da soglasno in mogočno dvignemo protest proti ustavitvi velenjskega rudnika, ki obratuje že polnih 46 let, proti omalovaževanju socijalnega vprašanja naših občin, in proti zapostavljanju rudarske industrije Slovenije, proti emigraciji slovenskih rudarjev itd. Z ustavitvijo rudnika so ogroženi interesi vsega prebivalstva šaleške doline .'n zato vsi na zborovanje. Arheološko bogastvo Notranjske Ljubljana, 21. avgusta. Notranjska ima poleg prirodnih krasot in zanimivosti tudi veliko arheološko bogastvo. V starotrški in loški oko- | lici so se mudili že mnogi arheologi in tudi po golem naključju so bile odkrite že mnoge znamenitosti iz najstarejših dob. Na hribu Mlaki pri Starem trgu so bili pred daljšim časom odkriti ostanki stare japodske trdnjave. Te dni pa je ljubljanski vseučiliaki profesor dr. Balduin Saria, ki je vršil priprave za obisk domačih in tujih arheologov, preiskali tudi Nadleški hrib in našel tam ostanke starodavnega rimskega taborišča. Na Nadleškem hribu je ta,borila rimska kohorta, ki je vodila borbo proti jajpodskim postojankam. Ta kohorta je morajla biti del prvih rimskih čet, ki so osvajale naše kraje. Najdišče na i Nadleškem hribu izhaja iz zgodnje rimske dobe in je doslej edino te vrste, M je bilo odkrito na naših tleh. Letošnje studijsko potovanje doma-' gib in tujih arheologov od 3. do 13.' septembra je namenjeno v prvi vrsti arheološkim zanimivostim islovienskijh krajev.' Ker je obisk notranjskih krajev važen del sporeda arheološke ekskurzije, bo novo odkritje zbudilo za- ■ služano pozornost uglednih znanstve-, nikov. -- V šahovski turnir Ljuibdjama, 8. avgusta,'. Danes dopoldme ee je pričelo SV. kolo, finala. Največje zanimanje je vladalo, za partijo M. Vidmar — Preinfalk. Bell je igral ortodo&sni darnski gambit, Preinfalk pa je kot črni odgovarjal zelo dobro in je osivojdl kmeta. Vse je že pričakovalo,; da bo Milan doživel prvi poraz. Preinfalk^ je pa igral končnico tako slabo, da je Mi-^ lan pozicijo izenačil. V razburjenju, da je. dal dobljeno partijo iz rok, je črni napravil še nadaljno napako in e tem izgubil, celo izglede za remis, Milana je to pot, spremljala velika sreča, da je partijo do-j bil. Indijska partija Sikošek — Matvejev, ee je v izenačeni poziciji končala z remi-( jam. Inž. Prek je prekinil s šiško. Imaf pritisk na damskem krilu, vendar je izid' nejasen. C. Vidmar je nasproti jSavičft^ osvojil kmeta, ga je pa zaradi slabega nadaljevanja moral vrniti. Vidmar ima 6icer močan napad na nasprotno kraljevsko krilo, partija pa bo najlbrž remis. Popoldne sta se odigrali dve prekinjeni, partiji. Matvejev in C. Vidmar sta se brez: nadaljevanja zedinila na remis. Prav tako; se je partija Sikošek — M. Vidmar že po? dveh potezah končala z remijem. Stanje po IV. kolu: M. Vidmar 12 <1), Matvejev 11 in pol, inž. Prek 11 (1). Prem! falk 11, Sikošek 9 in pol (1), C. Vidmar; 8 in pol (1) Savič 8(2), Šiška 6(2). Jutri je prost dan in bodo odigrali prekinjene partije. Državna razredna loterija Din 6,000.-Din 5.000. 8.000.-2.000. Din Din Din 1.000.— št. št. št. št. št. 33.096. 24.888. 62.048. 10.870. 33.070. Žrebanje 19. avgusta 1035. 5 876 5 882. 10.866. 17.413, 24.817, 24.825, 24.858, 33.012, 33.022, 62.070. 95.734. z hvzrJlniča* r. z.z o,z„ Lli|bl|anaLSv. Petra c, 19 Dvajset let med kačami Strašno maščevanje samca ubite črne mambe nad nedolžno farmar jevo ženo — Tri strupenjače v razbeljeni masti Dvajset let je potreboval znani žo-olog in vodja zoološke poskusne postaje v Portu Elizabeth v Južni Afriki, prof. Fitzsimons, da je odkril pravi serum proti piku strašne strupenjače mambe, ki jo domačini imenujejo z zgovornimi nazivi »živa smrt«, »leteči hudič«, »črna« ali »zelena smrt«. Še pred kratkim je veljal pik te kače za absolutno smrten, nobenega leka niso poznali proti njemu. Vsako leto mu je podleglo na stotine ljudi. Preden je Fitzsimons napravil svoje veliko odkritje, je dobri dve desetletji zasledoval te strupenjače, jih lovil in proučeval njihove življenske navade. Da je bil pri tem neprestano v življenski nevarnosti, si lahko mislimo, kakor je razumljivo, da ve povedati mnogo razburljivih zgodb iz tega časa. Ivot mlad asistent je prišel v Južno Afriko in je bila takoj njegova največja želja, da bi se udeležil kakšnega lova na nevarno plazilko. To je bilo v času, ko so se celo strastni belokožni lovci zelo neradi podajali v takšne nevarnosti in še to le tedaj, če je kakšna mamba napravila le preveč škode med živino v kakšni vasi. Mamb poznajo dve vrsti, črno in zeleno. Črna mamba, zrase do dolžine 3 in pol metra, je silno okretna in jo je mogoče loviti le z velikim številom gonjačev. Ob neki priliki, ko sta dva farmarja priredila takšen lov na kačo, ki je bila hudo gospodarila med njiju živino, se ie Fitzsimons prvič seznanil % mambo. Dve sto Kafrov je gnalo plazečo se zverino proti majhnemu griču, na katerem so čakali trije belci s pripravljenimi puškami. Hipoma je planila pred njihovimi dolgimi prekljami, s katerimi so jo zasledovali, v zrak proti trojici lovcev. Vsi trije so ustrelili istočasno — zadeli so le nekega gonjača, žival pa. je izginila v drug sektor kroga, kjer so jo preganjali. Kmalu so jo črnci spet pognali proti lovcem. Tedaj je Fitzsimois strelial bolje in naboj šiber je pošasti zdrobil glavo. Mrtvo žival so privezali na vrv in jo zmagoslavno vlekli proti hiši enega izmed obeh farmarjev. Ta se je hotel s svojo mlado ženo malo pošaliti in je kačo neopaženo zavlekel v spalnico ter jo položil na posteljo. Nato je stopil na verando, kjer je mlada gospo- dinja stregla gostoma in dejal: >Mary, prosim te, prinesi mi mehur s tobakom iz spalnice«. Žena je odšla, trojica pa se je smeje spogledala. Pričakovali so, da bodo vsak trenutek zaslišali prestrašeni krik žene. Toda minile so minute, nič takšnega se ni zgodilo. Končno so začeli možje slutiti, da se je zgodila kakšna nesreča. Farmar je skočil proti spalnici. Vrata so se dala le težko odpreti. Za njimi se je možu pokazal strašen prizor. Žena je ležala za vrati na tleh, nad mrtvo kačo v postelji pa se je zibala druga kača. Farmar je imel samo še toliko časa, da je pograbil neko blazino in zavpil na pomoč, ko se je druga kača pognala proti njemu. Trenutek nato sta pritekla že oba ostala moža in s streli iz samokresov so ubili reptila. Ženi ni bilo več pomoči. Na obrazu in na roki je imela dve strašni rani — od ugrizov kače. Bila je mrtva. Ni bilo težko rekonstruirati, kako se je zgodila nesreča. Baš v tem času so se kače parile in ko so vlekli mrtvo kačo samico domov, jim je bil neopazno sledil samec ter se strašno maščeval nad nesrečno farmarjevo ženo... Še nevarnejša od črne mambe je zelena. Živi na drevesih in takoj napade vsakega človeka. Kafri si zoper njo vedo pomagati samo na ta način, da za-žgejo tisti del gozda, v katerem se pojavi kakšna zelenica. Fitzsimons je nekoč z nekim prijateljem stopal na obisk k nekemu farmarju. Baš je nekoliko zaostal, ko je zagledal, da je šinil z nekega drevesa na prijatelja zelen blisk. Bila je mamba, ki je pa moža za las zgrešila. Prijatelj je začel teči na vse pretege proti učenjaku, kača ga je zasledovala. Fitzsimons ni imel več časa, da bi strgal puško z rame, a je z veliko prisotnostjo zaklical svojemu psu »Zagrabi, Teddv!« Ne da bi okleval, se je zvesti pes vrgel na plazilko. Oba sta se zakotalila po tleh in Fitzsimons je utegnil pomeriti ter ustreliti. Kače je bilo konec — a tndi zvestega psa, ki ga je bila ugriznila. Bil se je dobesedno žrtvoval za svojega gospodarja Na nekem izletu v okolico Porta Elizabeth se je bil Fitzsimons s svojo dru- Resnični mojster v ravnotežju je ta kolesar, ki so ga fotografirali v Sonthendu pri Essexu. Prevozil je na svojem biciklju pet milj z ogromnim tovorom jajc, ki so prišla cela na cilj Med operacijo je pela Slovita, italijanska pevka Ameiita Golil—CaTci se je morala nedavno podvreči Operaciji v grltu, Da bi mogli zdravniki zasledovati vpliv operacije na pevkln gias je pevka mod operacijo pela.. Omamili eo jo samo z lokalno anastezijo. Pole* operaterja je 6tal zraven operacijske mize tudi risar, ki je sproti zpotar -jai skice. Te bo zdaj umetnica temeljito preštudirate Na koncu operacije so zdravniki ugoto. vili, da ni utrpel pevfciin glas niti najmanjše šikode, nasprotno, prepričani so, da ee bo celo izboljšal in paplemenitšl. Gallije. va 6e je seznanila s kirurgom dir. Armol-dom Keglom , ki je izvršili to operacijo, lani v Indiji. Zdravnik je odpotoval z njo v Ameriko in ie v Chica.gu iizvr&il svoje delo. 9 m dolga pesa in 6m široka torta V Kodanju bodo v kratkem ot varil i razstavo pridelkov iin cvetja. Med pridelki bodo razstavili 9 m dolgo peso, sestavljeno iz 15.000 majhnih plodov. Druga privlačnost razstave pa bo velikanska torta, ki bo merila v premeru 6 m. Vsakemu obiskovalcu jo bodo odrezali primeren kos in upajo, da jo bodo do zaključka razstave popolnoma raapečali. / Tauber tožen zaradi alimentov Dunajski pevec Richard Tauber gtoji v središču zanimivega procesa. Njegova prya žena, Šarlota Tauber-Vanconti ga toži za odškodnino, katero ji je bil bivši soprog obljubil ob razvedbi zakona, a se zdaj brani, da bi jo izplačal. Tauber se je ločil od svoje prve len« zaradi predstoječe sklenitve zakona i Angležinjo Dino Napirjevo. Ločeni ženi bi bil moral plačati alimente že za mesec julij-a tega ni storil. Moral bi odšteti 1500 nemških mark. Za to vsoto sta se razvedenea pogodila pred notarjem in Tauber je obljubil, da se bo držal pogodbe do 1. 1940. Ker je bil prvi Tauberjev zakon razveljavljen ▼ Nemčiji, se pevec izgovarja, da razvedba zanj ne velja in da jo mora ponoviti Se avstrijsko sodišče. Zahteval je od svoje bivfie žene, naj napravi tozadevno vlogo, ona pa je izjavila, da se noče več pogajati o teh stvareh. Dokler se ne razčisti načelno vprašanje, ki mu brani stopiti v novi zakon s Angležinjo, se Tauber otresa plačila alimentov. Mesto Iz stekla V bližini Bostona gradijo ta čas mesto vil, ki so iz samega cementa in stekla. Graditelj tega mesta je obenem zdravnik, ki se zavzema za to, da morajo vsaj polovico zunanjih strani hiš zavzemati okna. žbo proti večeru utaboril na travniku pod visokim drevesom. Iz previdnosti so bili pokosili travo okrog taborišča, črni kuhar pa je bil pod drevesom zakuril velik ogenj in postavil kotel nanj, da scvre pečenko. Hipoma je nekaj štrbunknilo v kotel, da je vrela mast brizgnila po okoli stoječih, nato še enkrat in še enkrat. »Veliki bog! Duhovi prihajajo!« je zavpil kuhar in stekel v noč, belim možem pa je stopil znoj na čelo — kajti v kotel so bile padle tri zelene mambe! Hladna noč jim je bila očitno neprijetna in v svojem gonu po toploti so bile pravilno izmerile svoje skoke — namreč pravilno za ljudi. Samo malo bi se uračunale in treščile na tla nfimestu v kotel, pa bi imeli v družbi gotovo več nego enega mrtvega človeka... Hladnokrven do zadnjega diha Dnevnik junaškega novinarja, ki se je ubil pri letalski nesreči Enega izmed najbolj čudnih dnevnikov v zgodovini letalstva so priobčili te dni amsterdamski listi. Pisal ga je holandski časnikar Vanlanglen med poletom velikega letala družbe Douglas Royal Dutch, ki je startalo 20. julija v Milanu za Amsterdam. Kakor smo takrat pisali, je letalo nad švicarskimi Alpami doletela katastrom f a, ki ga je uničila z vsemi potniki vred. Med njegovimi razbitinami so našli Van-langlenove zapiske, ki jih aedaj objavljajo in imajo sledečo vsebino: . »Pravkar smo startali v Milanu in bomo kmalu preleteli Alpe. — Nad Alpami. Dežuje. Navzdol je le malo videti. Smo približno v višini 12.000 pedi (približno 4000 m). Dvigamo se strmo in skušamo priti nad viharne oblake. — Sedaj smo v višini 13.500 pedi. — Dvignil smo se v viSmo 13.800 pedi in smo po vsej priliki nad oblaki. Vidim sinje nebo. — Dvigamo se še vedno. 14.000 pedi, sedaj 15.000. Sedaj spet dežuje. Sinjine ne vidim več. Moja ura kaže 12.30. Eksplozija. Dež, dež. Naglo padamo. Višinomer kaže 12.000 pe^i< Med tem ko pišem, še vedno padamo. Sedaj smo v višini 11.400 pedi. Sneži. Ničesar ne vidim. 9600 pedi — sneži močneje. . . 9000 pedi, 8400 pedi, 7500 pedi. Kako padamo! Blisk! Vidim vrhove gora. Smo tik nad njimi. Spet blišk. Sedaj 6.300 pedi (približno 2100 m)« Tu se zapiski končujejo. Pisava, ki ie bila spočetka razločna, je postajala Čedalje bolj nečitljiva, na koncu je pisec napravil preko lista slabotno črto _ trenutek pred svojo smrtjo. . . Koliko ljudi bi ohranilo v takšnem primera toliko hladnokrvnosti ? S šahovske olimpijade v Varšavi V VarSavi se vrši zdaj sahovska olimpijada, katere se ndeležuje 20 svetovnih držav z 99 igralci. Jugoslavijo zastopalo na, nji ftahisti: dr. Vidmar, Pire, Kostič, Konig in Trifunovič kot rezerva. Na olimpijadi bodo odigrali v celem 723 partij. Slika prikazuje igralce: dr. Aljehina (Francija), IKSatchasa (Litva) in Muffanga (Francija) KAKŠNO VODO PIJETE Povsod, kjer je voda slaba pretrda ali pre-mehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, prirodne da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov ▼ telesu! DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA ! Mnogo bolezni izvira od slabe vode ! Pisalni stroj in ljubezen Neki pariški list je zastavil svojim čita-teljem vprašanje, da-li je bolje ljubezenska pisma napisati lastnoročno ali s pisalnim strojem. Odgovori so bili v toliko presenetljivi, da so se ženske večinoma izrekle za pisma na pisalni stroj, moški pa za napisana pisma. Mnogo žensk pa je izjavilo, da so ljubezenska pisma danes sploh zastarela reč in da je ljubezenski pogovor po telefonu danes edino pravilen. Nenavadni poklici V nekem curiškem listu je izšel te dni mali oglas, v katerem išče neka družina »sobarico, obenem šoferko«. Oglas je zanimiv zavoljo tega, ker predstavlja gotov nenavadno združitev dveh poklicev. Ce bi se stvari oprijeli tudi drugi, tedaj bi bila sobarica prihodnosti tista, ki ne zna ravnati samo z avtofrigorjero, temveč tudi z avtomobilom in njeno delo bi ne bilo samo v tem, da bi skrbela za spalnice v hiši, temveč tudi za spalnice avtomobilov, L j. garaže. Pred abesinsfdm plesom Italijani upajo, da bodo čez tri mesece že v Addis Abebi, kjer kansjo odstaviti sedanjega cesarja, na prestol pa posaditi Menelikovega vnuka Pariiški »Oeuvre« objavlja poročila iz Rima in pravi, da vlada v italdji splošno naziranje, da se bo začela italijansko-aibet&Lntska vojna v drugi pcllovici septembra, ko bo končana deževna doba v Abesiniji. Italijani verujejo, da bodo v treh mesecih zasedli Addis Abebo. S tem bo glavna naloga italijanske vojske končana. Če se bo vse to giaxllko izteklo, bodo zavojevalci dežele odstavili sedanjega abesinskega cesarja 'in ustoličili petnajst, letnega Ras Makonena, vnuka pokojnega cesarja Menoli.ka ter ga iizklicali za Vladarja.. V njegovem imenu bodo paci-fieirali deželo. Londonska agencija Reuter pa javlja, da je »Italija v polni vojni pripravljenosti. Doslej je Mussolini mobiliziral sedem divizij redne vojske in šest divizij miličnikov. Toda miličniki in regularnimi četami je velika ra.zlika. Miličniki 60 večinoma družinski očetje v srednjih letih in vsaj teoretično prostovoljci. Regularna — Hladna jesen že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB LJUBLJANA Nova palača Društva narodov vojska pa sestoji in. mladih l^mdl v starosti od 21. do 24. leta Rimski zavod za fcroipeke bofle®ni neprestano raziskuje, kateri tropski klofbuk je najprikladnejši za vroče afriško eoLn-oe. Pred zavodom lakko vidiš mladeniče, ki stoje s tropskim klobukom in topio-merom pod pazduho po 20 m krat na soncu, da pomagajo ugotoviti kakšen ktolMk je najprimernejši za afriško podnebje. Vojska se opremlja za pethod v Afriko z raznimi novostmi, ki pa jiih drže v največji tajnosti. Med dTugkn imajo na polago poseben top za streljanje na ražnika iz jarkov ie norv tiip tanka. Tudi strojnice skušajo v konstrukciji prilagoditi razmeram kolonialne vojne. Podobne poskuse delajo s plini za sofeenje ln s strupenimi plini za omami jam je sovražnika. _ Italija se zanaša v svojem sporu z Afce-snmijo tudi na svojo zračno silo. Postali bodo nad Abesince skoro tisoč letat. Letalske oddelke bo vodil državni pctftajnik za zračno obrambo, generafl Vatle, nI pa iizkltjiučeno, da bo ta misija v zadnjem trenutku poverjena znanem strokovnjaku maršalu Balbn, ki ga bodo v ta namen odpoklica M te Lfibije. V dobi ene najbolj kritičnih preizkušenj ženevske ustanove so dogradili novo palačo Društva narodov v Ženevi. Ce le ne pojde po turškem pregovoru, da ko je \ hiša dograjena, gospodar umre ANEKDOTA Skoraj petdeset let bo tega, kar je bdi mglešlti kralj Jurij V., tedaj še vojvoda Yorški, v službi in na učenju na neki križanki. Nekega dne ga je viš J. častnik aa visokem morju pozval, naj izračuna položaj ladje. Princ se je spravil na delo in je povedal rezultat: ta in ta zemljepisna dolžina, ta in ta zemljepisna širina, »Odkrijte se, visokost!« je velel častnik 5n se sam odkril, x5e smemo verjeti računom vade visokosti, priplujemo namreč ta trenutek v Westminstersko opatijo«. VSAK DAN ENA »Nikar ne misli, da sem pijan, ker ©e Jeojpljam že na vse zgodaj ! A/" £>V*nt Hem«% >Jnfro« It 198. 7 Celrtek', 22. avgusta 1955- SokolitTo Jubilej sokolske župe Revija „K radosti in bratstvu" se vprizori na prostem Vsebina revije izmed nas. Zavračamo nazadnjaštvo to re-akcionarnost, odločno odklanjamo izkoriščanje kogarkoli ki zoperno nam je parag-rafsko črk are t vo, ker spoštujemo gla« vesti, ker hočemo delati za domovino in narod prostovoljno in brezplačno, ker stremimo za napredkom posameznika in celote. Poudarjamo to, kar nas druži, in odklanjamo vse, kar nas razdvaja. V polnem telesnem zdravju in duševni čilosti, v medsebojnem odkritem zaupanju in veselju -lo življenja naj gre naša pot boljšo in lepšo bodočnost Bolj kakor kadarkoli nam je potrebna taka vzgoja zdaj. Sokolstvo je in ostane našemu narodu tista zvezda vodnica, ki bo povedla naš sedaj po krivdi temnih sil razdvojeni jugoslovenski narod lepšim časom nasproti. Polni optimizma in zdrave življenjske sile stopamo naprej in vabimo v svoj krog vse one, ki jim je sreča, veličina in sijaj naše lepe domovine svetel ideal, ki ga hočemo z vztrajnim in pospešen" i delom čim prej doseči. Vstani sivi Sokol, dvigni se in ne kloni pred nikomur. Sokoli, 25. t. m. vsi na proslavo 25-letnice sokolske župe Kranj na Jesenice! Jesenic«, 20. avgusta Sokolska župa Kranj, ki praznjuje letos 25-letnico svojega obstoja, je v prosvetnem pogledu ena najagilnejših v savezu. Več let prireja župne dneve, na katerih sodeluje lepo število društev z godbami, orkestri in pevski zbori. Letos v jubilej-n«m letu pa priredi župa prvo kulturno revijo »K radosti in bratstvu«, simbolično sliko, ki jo je za župni srebrni jubilej spisal župni starešina, znani sokolski pisatelj in nacionalni delavec br. Jaka Špircar iz Radovljice. Prireditev se bo vršila v senčnatem parku Hrenovca na Jesenicah, sodelovali pa bodo s svojimi oddelki in zbori bratska društva Bled. Jesenice, Koroška Bela, Javornik, Kranj, Radovljica, Stražišče in škof j a Loka s telovadnimi, pevskimi in gledališkimi točkami ter godba sokolskega društva Jesenice. V slučaju slabega vremena bo prireditev v Sokolskem domu. Revija »K radosti in bratstvu« naj bo klic sokolske misli, vsebujoče ideje bratstva, enakosti, ljubezni in duhovne svobode. Zmisel za našo zemljo in njene krasote ter zgodovinske posebnosti naj diči vsakega O T V nekaj vrstah V ponedeljek zvečer se je pričel v Trstu ob električni razsvetljavi plavalni dvo-knateh med splitskim Jadranom in Tržaškim plavalnim klubom. Prireditvi je prisostvoval med drugim tudi naš generalni k,:xnzud v Splitu. Po prvem dnevu vodijo domačini pred našimi plavači s 55 : 37. Rezultati v posameznih disciplinah so bili: 400 m dame: 1. Roje (J) 6 :16.1, 2. Fos-cati (T) 6 : 25.8, 3. Tosso (T) 6 : 50.4, 4. Jvančič (J) 7 : 01.5, — 200 m prsno go-snodje: 1. Bartetti (T) 2 : 54.5, 2. Matošič (J) 2 :57.1, 3. Girha (T) 3 : 04, 4. Pazino-■vič (J) 3 : 06. — Štafeta 3 X 100 m dame: 1. Trat 4 : 30.8 (nov italijanski rekord), 2. Jadran 4 :45.2. — 100 m hrbtno gospodje: 1. Gazzak (J) 1 :15.6 (boljše od jugoslovanskega rekorda), 2. De Zucco (T) 1 :16, 3. Omero (T) 1 :19, 4. Senjanovič (J) 1 : 23.2. — Štafeta 5 X50 m dame: 1. Trst 2 : 53.2 (novi italijanski rekord), 2. Jadran. 2:56 (nov jugoslovenski rekord). — Štafeta 5 X 50 m gospodje: 1. Trst 2 : 22.8, 2. Jadran 2 : 23.1. — 100 m hrbtno dame: 1. Ruzzier (T) 1 : 34.6, 2. Skerl (T) 1 : 36.6, 3. Beara (J) 1 :41.8, 4. Ivan-čič (J) 1 : 48.3. Po tem sporedu se je vršila waterpolo tekma, v kateri je zmagal Jadran s 4:2 (3:1). Tržaški plavači so ojačeni z nekaterimi dobrimi plavači iz drugih italijanskih klubov. _ Drug dan tekmovanja so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m dame prosti stil: 1. Lokar (T) 1 :15.3, 2. Beara (J) 1 : 17.2, 3 Radiea (J) 1 : 25.5, 4. Tosso (T) 1 : 24.5. — Štafeta 3 X 100 m mešano gospodje: 1. Jadran 3:40.1 (nov jugoslovenski rekord), 2. Triestina 3 : 41. — 200 m prsno dame: 1. Strukal (T) 3 : 37, 2. Prekop (T) 3:47.6, 3. Mrkušič (J) 3 : 57.2, Ivančič (J) 3:59.5. — 100 prosti stil gospodje: 1. Gambetta (T) 1 :02.2, 2. Senjanovič (J) 1 :03, 3. Petrone (J) 1 : 04.3, 4. Bachi (T) 1 : 06.2. __Štafeta 4 X 100 m dame prosti stil: 1. •triestina 5:33.8, 2. Jadran. Obe štafeti sta bili diskvalificirani zaradi nepravilne predaje. — Stafata 4 X 200 m gospodje prosto: 1, Triestina 9:46.9, 2. Jadran 10:02.8. .— V waterpolo tekmi je Jadran sigurno premagal Tržačane s 3 :1. Dvoboj se je končal s sigurno zmago Triestine z rezuL tatom 99 : 65. — Zabeležiti je treba pomemben svetovni plavalni rekord, dosežen na dvoboju med Ameriko in Japonsko v Toki ju v štafeti 4 X 200 m, v kateri so Japonci zmagali v času novega svetovnega rakorda 8 : 42, kar je za polnih 16 sekund boljše, kakor svetovni rekord, ki so ga postavili na olimpijadi leta 1932. Povprečen čas na 200 m je bil 2 :10.5. 25. t. m. odpotuje naša hazenska reprezentanca na turnejo po Poljski. Reprezentanca je sestavljena takole: Dimitrijevič (BSK), Miras (Radnički, Požega), Oman (Ilirija), Justin (Hašk), Bernik (Ilirija), Tonil jenovič (Hašk), Janežič (Ilirija), Rezerve: Cimperman (Hašk), Antič (BSK), Andričevič (Viktorija, Brod). Naše izbor-ne igračice Tonkovič, Kunštek in Babin-ska niso v reprezentanci, ker so se konfc-novelj"avno umaknile iz športnega življenja. Prvo tekmo bo naša reprezentanca odigrala 8. septembra v Varšavi, nato pa se bo vršilo še pet ali šest tekem v raznih poljskih mestih. Reprezentanco bo spremljal hazenski »Boško« g. Baltezar iz Ljubljane. Slovenjgraški šport športni in kolesarski kfub »Mislinja« v Slovenjgradcu ie priredil na praznik 15. avgusta kcilesanskjo dirko za prvenstvo kluba v letu 1935 na progi Sloveti jlgradec. Gornji Dolič in nazaj (31 km). Startalo je vsega 8 voznikov, od teh 5 članov kluba. Boj je bil zelo oster, saj so se vsi borili za časten naslov prvaka. Grabeč, ki je veljal za favorita, je moral kapitulirati pred našima Oanjkom in Justinom. Voa-iiik* K' b'Ji rs v. it. >ni po skut^nia ter je Grabeč ujed dvojico Canjka in J istina šele 4 km pred ciljema, r.ai;o, da so vsi trije voziui v hudiem --impu im priivozili na cilj v sledečem rediu: Oajnko Justin, Grabeč, med katerimi je bila diferenca po 1 m. Rezultat dirke je sledeči: 1. Canjko Vinko v času 0:56:16 povpr. brz. 33 km na uro; 2. Justin Pavel v času 0:57:17 povpr brz. 32 km na uro 3. KraiHj Ervin v času 0:57:49; 4. Sešel Iva v času 0:59:50. Vsekako ee je zelo dobro izkazal jumior Po-kron (Hermes), ki je privozil na cilj v času 0:55:57 in to izven konkurence. Ob 15.15 je bila vojaška kolesarska dirka, na kateri jle startalo 18 diiirkalcev. Proga je bila Slovenjgr&dec — Dovže in nazaj (18 km). Prvi je privozil na cilj v času 36 min. z povpr. brz. 30 km na uro. Dirka se je izvršila v najlepšem rediu, za kar gre zasluga v prvi vrsti poveljniku 1. vetasipedsikega bataljona g. podpolkovniku Josipu Jakliču, ki je dal na razpolago vojake, ki so vzorno izvrševali kontrolno službo na progi Po dirki je bila razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Ob 17. uri se je vršila nogometna tekma med kombinirano moštvo SK Mislinja-vojaški Hajdiuk : SK Šoštanj. Zmagalo je moštvo SK Mislinja-Hajduk s 6:0. Službeno iz LNP. Drevi ob 20. seja kazenskega odbora. Na sejo se vabijo novoimeno-vani odborniki gg. Šalamon, Galof, Strah. Sancin S- Košir, Bucik, Slanovec V., Poko-vec. Službene objave ljubljanskega hazenskega podsaveza. Drevi ob 18.30 je na Jadranovern igrišču praktični sodniški tečaj. Ilirija in Jadran se pozivata, da pošljeta svoje igralke na igrišče točno ob 18.80. K tečaju se vabijo vsi kandidati, ker bodo prihodnji teden sodniški izpiti. Za eventuelno prijateljsko tekmo Gorenje: Jadran 25. VIII. na Jesenicah se delegira ss. Baltesar (rez Volčini). A 8 K Primorje (nogometna sekcija). Danes od 16.30 naprej strogo obvezen trening za ligino in prvo moštvo. Zavrl, Pupo. Viki, Rudi sigurno. S. K. Ilirija. Sestanek sekcijskih načelstev, ki je bil določen za dan« zvečer, je preložen. Načelniki sekcij bodo pravočasno obveščeni o novem sestanku. S. K. Sloga (nog. sekcija). Drevi ob 19. strogo obvezen sestanek vseh verificiranih igralcev v klubskem lokalu na Masarykovi cesti. SK Reka. Drevi ob 20. sestanek nogometne sekcije v gostilni konzum. Po sestanku seja poslovnega odbora. Beda v brežiškem srezu Kakšno je dejansko stanje po hudi su$i Brežioe, 21. avgusta V poročilih kmetijskega ministrstva čitam podatke o škodi, ki jo je napravila letošnja suša na kmetskih pridelkih. Tu se navaja tudi brežiški srez med onimi, ki sploh niso bili prizadeti po suši! Ni mi znano, od kod je dobilo kmetijsko ministrstvo tako grobe napačne podatke, ki temelje na popolni neinformiranosti in nepoznan ju položaja. Brežiški srez sestoji v več kakor % iz brdovitih krajev, ki ob daljši suši silno trpe. Zadnji izdatnejši dež, Ki je uamočil zemljo pod brazdo, smo imeli v marcu. Od aprila dalje je parkrat deževalo tako malenkostno, da je padlo komaj par milimetrov vode in zemlja globlje od 2 cm n! bila nobenkrat namočena. Ves ta čas pa je solnce žgalo neusmiljeno. Zemlja je še danes kakor prepečena! Tudi zadnji dež je namočil travniško rušo komaj pod 1 cm, rahlejšo njivsko pa pod 2 cm globoko. In posledice? Ozimina (pšenica, rž. ječmen) je zelo lepo prezimila. Slana dne 1. maja je ponekod napravila mnogo škode na ozimini. Pripeka in suša v času zoritve pa je onemogočila razvoj zrn tako, da je pridelek znašal daleč pod polovico normalne letine. Krompir od početka svoje rasti v aprilu pa vse do sedaj, niti enkrat ni bil deležen mokrote ali najmanjšega osveženja na svoji koži. Zemlja pod njim je trda in suha ko kamen. Temu se je pridružila še druga nadloga, redna spremljevalka suše: poljske miši in voluharji. Zemlja pod krompirjem je vsa prerita in izdolbena. Korenin je krompirja, kolikor ga je pač ostalo, se nahaja nad temi votlinami tako, da je naravnost čudno, da je sploh mogoče še tudi malenkostno životarenje teh rastlin. Razumljivo je, da o kakšnem kritju življenjskih potrebščin teh krajev s krompirjem ne more biti govora. Pri kompirju jc suSa uničila najmanj % pridelka! Koruza je do srede julija še precej dobro rasla. Potem pa je začela hirati, sušiti se ln ni mogla nastaviti klasov. Vendar pa je tu ie najmanj škode in bo pridelek znašal približno polovico normalne letine. Sena je bilo nekaj nad polovico običajnega pridelka. Otave pa po vseh hribovitih krajih ni popolnoma nič. Ožgani travniki ne nudijo niti naše živini! Druga živinska in svinjska klaja (pesa, korenje, strniščna repa) je popolnoma odrekla in večji del niti ni vzklila. Trta je znana kot ljubiteljica suše, ki s svojimi globokimi koreninami nabira vlago v globočinah. Pa je zadnje tedne odrekla tudi ta. Grozdje je ostalo drobno in bo pridelek mnogo manjši, kakor se je to pred par meseci pričakovalo. Enako je s sadjem, kolikor ga je ostalo po pozebi. Ostala četrtina sreza, ki obstoji iz ravnice, ne nudi dosti boljše slike. Le za potoki je nekaj otave, drugje nič. Krompir je zadela ista usoda, kakor na hribu Tudi tu je zemlja globoko prepečena in razro-vana od miši. Oni deli ravnice, ki leže na prodnatem tlu, so pa popolnoma uničeni, vse rastlinje sežgano in mrtvo. Tako je dejansko stanje tega sreza! Suša je uničila v tem srezu najmanj 60 do 70 odstotkov vseh pridelkov! Ce še povem, da obupani narod v pomanjkanju klaje in vsega, kar rabi sam za življenje, prodaja najboljše vole in teleta do največ 2.50 Din za kg, 8 tednov stare prasce za 30 do 40 Din itd. potem je menda slika bede našega kmetovalca popolna! Odkod sredstev za preživljanje, kritje obvez, davkov? One činitelje, ki dajejo take informacije vrhovni državni upravi o stanju sreza, opozarjam, da prevzemajo s tem tako veliko odgovornost, da bi bilo že treba prej ogledati si stanje v prirodi! Ivan Urok. Slepar s hranilno knjižico Na račun desetih dinarjev je prisleparil tisočake Ljubljana, 2L avgusta Gospodarska kriza s svojim zamotanim sistemom odrešilnih odredb, ki so med drugim prinesle tudi zaporo hranilnim vlogam po denarnih zavodih, je uveljavila tudi nekatere čisto nove metode kraje ia sleparij. Hranilne knjižice, ki so pričele na pravem življenjskem trgu notirati znatno niže, kakor se glasi njihova nominalna vrednost, so postale nenavadno priljubljen corpus delieti, s katerim imata policija in sodišče opravka v zmerom novih variantah dan za dnem. Trgovina s hranilnimi knjižicami, ki se je zlasti v prvi dobi zapore izredno bohotno razvila, se je gibala v neposredni bližini kriminala, o čemer smo ob raznih za lastnike, za prodajalca in za kupce precej kočljivih aferah ponovno pisali. A kakor kažejo vsa znamenja, vkljub neštetim kriminalnim primerom, ki so kupčije s knjižicami dodobra kompromitirali, ta posel še zmerom ni nehal cveteti. Poleg lahkovernosti, ki jo lopovi zmerom v obilni meri najdejo pri dobrih, poštenih ljudeh, bo temu pač v dobršni meri krivo tudi dejstvo, da so zaradi pomanjkanja gotovine trgovski posli občutno zastali in so se razmere do danes zasukale tako, da mora trgovec, ki bi rad spravil blago v denar, tako rekoč sam poiskati za kupca tudi priliko in način, kako mu bo poravnal račun. Mlademu, v tatinskih in sleparskih poslih prevejanemu delavcu Francetu Ocvirku je uspelo, da je s hranilno knjižico nekega uglednega denarnega zavoda v Ljubljani, ki je bila v resnici vredna komaj dobrega kovača, napravil celo verigo nesramnih sleparij, katerih žrtev je postal razen nekaterih ljudi iz Ocvirkovega ožjega kroga tudi znan ljubljanski trgovec. Ocvirk ki ga je bila policija s tremi pajdaši aretirala sredi aprila, ker je zagrešil celo kopo tatvin in sleparij, zdaj že dobre tri mesece čaka za zapahi okrožnega sodišča svoje sodbe. Prav te dni pa je policija prišla na sled še eni lopovščini, ki jo je bil zaigral malo pred svojo aretacijo. Pred kakšnimi tremi leti je Ocvirk dal v neki hranilnici vlogo 600 Din vpisati na svoje ime. Pozneje je po malem prihajal po denar, tako da je na koncu ostalo od vloge samo še 5 Din, da so mu komaj še vrnili knjižico. A prav s to knjižico je imel Ocvirk dragocene namene. Sam — ali pa morda kdo njegovih pajdašev, ki je moral biti pošteno spreten v teh rečeh — je številke v knjižici popravil tako, da mu Je končna vsota narasla na 8035 Din. S tem falzifikatom se je odpravil na trgovske posle. Začel je na bolj skromen način. Pri neki znanki si je izposodil s to tak in ji knjižico pustil za jamstvo. Nato se Je obrnil na dobrega znanca postrežčka, kateremu je potožil, kakšni izkoriščevalci so dandanes ljudje. Da je dobil stotak na posodo, je moral zastaviti knjižico, ki Je vredna nad 8000 Din. Preprosil ga je, da mu z založitvijo svojega stotak a knjižico reši in mu je za intervencijo obljubil razmeroma čedno nagrado. Postrežček mu Je ustregel, a ker se mu Je zdel Ocvirk malo sumljiv, je knjižico pridržal, Po tistem se je Ocvirk oglasil v neki veliki manufaktumi trgovini — bilo je ravno pred prazniki — in je zaprosil, naj mu dajo obleko in nekaj perila na kredit. Za jamstvo je vnovič ponudil svojo knjižico in Je tako našel četrto žrtev. Kako prebrisano je znal Ocvirk v takšnih rečeh ravnati, najbolj zgovorno dokazuje dejstvo, da Je na primer postrežčka, ki ga je bil že prej osleparii, pripeljal s hranilno knjižico pred trgovca tn ga tam še uporabil kot najboljšo pričo svoje zanesljivosti. Trgovec mu Je v resnici dal nekaj obleke in perila, po vrhu pa je znal Ocvirk izmamiti še nekaj gotovine, širok obesedno Je zago- tavljal, da bo v najkrajšem Času vse še dvakrat poravnal. Obenem je zaprosil za potrdilo, da je knjižico za 8635 Din deponiral pri njem. S tem potrdilom se je odpravil ie do neke gospe, ki je zaupala trgovčevemu podpisu in dala sleparju spet nekaj denarja. Ko Ocvirka le malo predolgo ni bilo v trgovino, da bi uredil svoj račun, Je šef poslal pomočnika v hranilnico da poizkusi dvigniti nekaj dolžne vsote.' Lahko si predstavljate njegovo razočaranje, ko so mu V hranilnici pomočnika skoraj aretirali. Spoznali so pač na prvi pogled, da so vse številke v knjižici tal. zificirane in da znaša njena resnična vrednost komaj 11-45 Din. K Ocvirko-vernu kapitalu 5 Din se je bilo namreč polagoma nabralo 6.45 Din obresti. Včeraj Je zastopnik policije zaslišal Sleparja v sodnih zaporih. Ocvirk Je mirne duše priznal, da je s knjižico vede goljufal. Pravi pa, da je številke popravil neki njegov tovariš _ Borba proti draginji v Trstu Kakor po vsej Italiji so pred letom dni organizirali tudi v goriški, tržaški, re^ pulski in zadrski pokrajini intersindikalne odbore, ki naj bi nadzorovali m urejevali cene najbolj neobhodno potrebnim živilom in drugemu blagu, da bi se ohranilo doloce; no razmerje med današnjimi in predvojnimi cenami Določeno je bilo, da smejo biti cene kvečjemu štirikrat višje kakor pred vojno Pokrajinski odbori so bili pooblaščeni izvajati tudi kazenske sankcije proti' vsem, ki bi prodajali blago po višji <*m. kakor jo določa uradni cenik, ki ga izdaja vsak posamezni odbor za dotično pokrajino. Ze lani smo mestoma poročali, kako so raznim trgovcem na drobno za nekaj dni zaprli trgovine, ker so prodajali blago po višji ceni, kakor je bila uradno določena, ali pa kot kakovostno boljše blago. Tržaški odbor je tudi na svoji poslednji seji v ponedeljek obsodil več trgovcev m prodajalcev na različne kazni. Mesar Izidor, Loj je moral zapreti svoj lokal za teden dni, mesar Macarol pri Sv. Mariji Magdaleni za pet dni. Katarina Savličeva pa svojo mesnico v Kjadinu prav tako za pet dni, Z denarno kaznijo lo0 lir je bila kaznovana Marija Milokova, prodajalka kruha, s kaznijo 50 lir pa Franja Millijanijeva, ki je prodajala kruh slabše kakovosti po višji ceni. Dalje so bili grajani trgovci s sadjem Josip Mahor, Marija Gruden in Lavra Latanz-zio. Drobne novice K tržaškemu kasaeijskemu sodišču jo Ml premeščen iz Caltanissette svetnik Chieflo, ki bo opravljal funkcijo predsednika tega sodišča Dosedanji poslovodeči predsednik Garino je bil premeščen k apelacijskemu sodišču v Turinu. Obvezno cepljenje proti kozam. Tržaška občinska uprava je na osnovi novega zakona odredila obvezno cepljenje vseh otrok, rojenih v letih 1929. do 1934 in v prvem tro-mesečju tega leta. Cepljenje se bo vršilo; brezplačno na higijenskem zavodu v času od 1. septembra do 31. oktobra t. L Kdor, bi se' ne ravnal po tej odredbi, bo kaznovan. V Trstu so preteklo nedeljo in v ponedeljek med drugimi umrli 15-letnl Viktor-Rutar, 70-letna Marija Gaberšičeva, 77-letna Draga Dovganova, 68-letna Franja Pertoto-va in 99-letni Just Mikluš. Radio v službi podeželske šole. V ponedeljek se je v Gorici sestavil pokrajinski odbor ustanove za razširjanje radiofonije po deželi. Pokrajinski tajnik stranke, ki mu; predseduje je poročal, da bodo organi usta-, nove še letos dali iniciativo krajevnim faktorjem, da preskrbijo vsem ljudskim šolam radijske aparate, preko katerih se bo šolska mladina še bolj navezala na italijansko kulturo. Ob šole prostem času se bodo pritegnili k sodelovanju tudi ostali prebivalci šolskega okoliša. Ljudsko gibanje v Gorici. Pretekli teden je umrlo v Gorici 11 oseb, med njimi 49-letna Franja Vidričeva in 50-letna Eliza Mlekuževa. Poročili so se štirje pari, med njimi uradnik Kamilo Jerončič s Hvaličevo Marijo. Goriška pokrajina bo dobila te dni vojaškega inšpektorja pred- in povojaške službe.' Za inšpektorja je designiran polkovnik Car- ; lo Lingua. Novi inšpektor je že prispel v Gorico in je prevzel svoje posle. V Gorici je nastal v ponedeljek v trgovini Vide Erženove požar, ki ji je uničil mnogo blaga in opreme Skoda znaša preko 10001 lir. Avtomobilska nesreča. V soboto zvečer je neki tovorni avto v bližini novega sodišča v Trstu povozil 51-letnega delavca Rudolfa Drašča. Nesrečni delavec je dobil hude poškodbe po prsih in obrazu. Kolo težkega avtomobila mu je strlo desno lopatico in več . reber. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se., bori s smrtjo. Kulturni pregled Trije ljubljanski umetniki v Mariboru Med razstavami letošnjega Mariiborske-tedna je vzbudila veliko pozornost skupina sMlk, grafike in plastike ljubljanske trojice, akad. slikarja prof. A. G. Kosa, tukad. 6li.karja M.ihe Maieša in akad. kiparja Franceta Goršeta. Razstava je bila nameščena v treh eobaih drugega nadstropja osnovne šole v Razlagovi uliici, ki so jih raz&tavljalci zelo praktično uredili in uporabili, da skoraj nič ne zaostajajo za prostori v razstavnih paviljonih. Trojica razstavljal cev je kot taka v Mariboru nova, posamezniki so pa znani že e precejšnjih večjih in manjših razstav, najbolj pa Miha Maleš, ki bo v Mariboru kmalu že prav tako doma, kakor je v Ljubljani. Neke izrazite idejne ali smer-ske skupnosti v skupini sicer ni, ee pa kljub temu zlivajo njena različna dela v neko harmonijo izpopolnjevanja, četudi v raznolikosti. Bdi na skupna podlaga vseh tireh je morda stremljenje po stilski usmerjenosti, ki se je porodila ob zatonu ek sp resi on Izm a. Anton Gojmir Kos je razstavil svoja pestra platna: krajine, cvetice, tihožitja, portrete in skupine, ki pričajo, da je njih avtor 6likar svojstvenega gledanja na pror kleni uporablamja izbranih anotivav. Na pofflagi sodobnih stremljenj si je izoblikoval svojo notranjo in zunanjo tehniko in ji je dosledno zvest. Vsaka njegova slika kaže, kaj je slikarja na predmetu najbolj zanimalo in kaj je hotel prav za prav poudariti* odnosno povedati. Nekatera njegova olja so v tem oziiru po zasnutku in tehniki nedvomne umetnine, ki bi zaslužile več pozornosti, kakor so jo morda deležne. V živih, pa vendar tako prijetno uskladenih barvah, katerih pri pokrivanju platna ne štedi, izraža A. G. Kos neko stalno, pri tem resno in prav nič kričavo dinanitoo. Slabša stran, ki pa umetniku in njegovim delom niikakor ne jemlje vrednosti, se izraža bodisi v posameznih ali celotnih zasnutkih ter izvedfbah tam, kjer čutimo močnejše kumovanje intelek-tualizfma, kakor intuitivnosti. Pa tudi to izravnava prefinjena tehnika in elikarjeva samozavestna vera. v Mariboru razstavlja sedaj prvič večjo skupimo svojih slik, je pa vzbudil že takoj veliko pozornost občinstva, ki ga Je vsaik dan veliko. Med obiskovalci so seveda tudii taki, ki hodi. jo mimo umetnin prav tako miselno ln čuvstveno leno, kakor mimo razstavljenih industrijskih proizvodov četrtega Mariborskega tedna. Tako je pa povsod- kjer ®o take razstave priključene drugim. Miha MaleS, ki je med vsemi tremi v Mariboru najbolj aoan. eaA is šslo lani zadnjič prd nas razstavil,nam kaže zelo lep napredek, stopnjujoč se celo nad tistega ,ki smo ga opazili na. letošnji njegovi pomladanski razstavi v šelenburgovi u-iici v .Ljubljani. Maleš napreduje po doživljanju prav tako kakor po svoji »vojski tehniki, širi se pa tudi njegov motivni svet. Sedanja mariborska razstava nam dokazuje to že na prvi pogled. Razstavil je največ in najrazličnejše vršte, od olj do grafike, motivno je pa tako pester, da bi morali našteti skoraj polovico raatavljenih slik, ako bi hoteli izčrpati galerijo njegovih motivov. Iz njegovih tipanj v svoji lastni slikarski maniri ki se loči vidno od vseh eodobniih slovenskih slikarskih usmerjen j, je napravil Miha Maleš v zadnjih dveh letih veliko pot do diozoretij, ki nam jih tako vidno izpričujejo prav nekatera sedanja dela. In vendar je pri tem ostal te«no povezan z notranjo bitnostjo umetniških čutenj slovenske duše, ki se nam je razodevala stoletja v tisti resnični ljudski umetnosti, kd je ni pokvarila trenutna tuja mo-da. Zato Je Maleš zares čisto slovenski slikar, kljufb idejnemu Izhodišču, ki bilo inspirirano po uplivih smeri, zajemajoče po vojni velike predele Evrope. Tako kakor Miha Maleš svoj ekspresionizem, Je znala približati naši bitnosti samo še »moderna« svoj impresionizem. V tem je morda vsa skrivnost toplote in domačnosti Maleševe umetnosti France Gorše Je bil med trojico tisti, ki 6e je zadnja leta prav tako kaikor Maleš, ali pa še bolj z muko otresal močnih uplivov šolske dobe. Ta boj se mu pozna deloma celo po dedih te razstave, ki Je najbogatejša revija plastike v povojnem Mariboru. Dokazuje pa tudd, da je zmaigal in stoji danes na svojih lastnih temeljih, obogatenih po pridobljenih stilnih in tehničnih izkušnjah. Pred vsem nam ga pa kaže ta razstava kot izvrstnega portret ista, ki bi se mogel odlično uveljaviti kot postavljalec spomenikov. V tem je najmočnejši, dasi izraža tudd ostala njegova plastika v glini, mavca, lesu in kamnu oblikovalca krepkih hotenj. Naj omenimo ta njegov veliki relief v lesu, ves pciin močne dinamike Jo čuivstvene izrazitosti, ki učinkujejo zare« neposredno. Miimo tega naj omenimo še dve večji plastiki, »Mater« (les) im »Akt« (mramor). Razen večjih ded je razstavil še nekaj manjših osnutkov, ki učinku, jejo bodisi po svoji toploti, ali pe po zamisli. škoda le, da eo materijelne možnosti slovenskega kiparja navadno še slabše kakor slikarja in ubijajo zato tisti ,razmah, brez katerega, ni močnih umetniških izživljanj. Celotna razstava zapušča tako dotjar utis in je za Maribor, ki se umetniško razveseljivo razvija v naše drugo slovensko središče, nov doprinos k napredku. ^ Bdmr, Položaj v zagrebškem gledališča. Kakor, je »Jutro« že zabeležilo, se je kritični polo-; žaj zagrebškega gledališča izboljšal toliko, i da je njegovo vodstvo prevzel dr. Branko i Šenoa. Novi intendant nima lahke naloge, j saj je nova sezona na pragu, vsa ostala 1 vprašanja, ki so v zadnjih mesecih dvignila : toliko prahu, pa so ostala nerešena. Kakor je te dni izjavil dr. Senoa bo skušal ustreči zahtevam osobja, ki še vedno ni podpisalo pogodbe za novo sezono. Vodstvo opere ostane še nadalje v rokah Krešimdra Baranoviča in torej ni pričakovati, da bi bil prišel na to mesto Stevan Hristič, kar je že v naprej vzbujalo odpor javnosti. Potrjuje pa se vest, da zapusti Zagreb eden najsposobnejših dirigentov Lovro Matačič. Glede repertoarja izjavlja novi intendant, da bo moral v glavnem sprejeti že objavljeni osnutek prejšnje uprave. Zdi se, da bo zopet angažirana Erika Druzovičeva. ki je zaradi spora s prejšnjo upravo zapustila Zagreb, kjer je bila izredno priljubljena. Gdč. Druzovičeva ni nastopila novega angažmana v Gdansku, ker so zaradi krize med tem zaprli gledališče.) Intendant dr. Senoa je razpoložen optimistično in upa, da bo mogoče odpraviti vse ovire, ki so doslej motile razmah vodilnega hrvaškega gledališča in ogražale novo sezono. Verjetno je, da bo sedaj prenehal bojkot, ki ga je občinstvo pokazalo pri vpisovanju abonentov za novo sezono. Vsekako se bo moral novi upravnik energično in vendar zelo obzirno oprijeti dela in izčistiti razmere v gledališ., ki so dobile nenormalne oblike. Dr. Branko Šenoa je, kakor znano, sin riovečega jirvajkega pisatelja Avgusta Beno\ / ~ >Jutro< It. 193. 8 :Četrie£, 22. avgusta 1D35. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo slnžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Fin 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TftS*« n *fj «a kit« pa t Utn. (20) H A D I Tovarna kisa kompletna Je poceni na prodaj radi smrti. Ponudbe na: poslovodja Karel Breenli — Celje, PrankopaLLska 1. 18512-20 Transmisijo (vela 88—ffi mm) 4-70 m dolgo, kupim. Josip CShlar, Tjrrševa 60. 18949-7 Avto;nipfo Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslova ali aa iifro pa 5 Din. (10) Harley Davidson z prikolico 12 HP v zelo dobrem srtanju poceni proda. Ed. PiSler, Vrhnika. 18532-10 Motorno kolo rrm, rabljeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »■Beograd«. 18G78-10 Dijaške m obe Beseda t Din. davek 2 Din. Din, is Šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 12 Din. DijaMnji sprejmem t dobro oskrbo in lepo sobo ob tromostov-ju. Naslov y ogl. odd. Jutra. 184)36-22 1 ali 2 dijakinji učiteljišča sprejmemo v oskrbo blizu realne gimnazije. Novo opremljena soba v vili z vrtom. Zanesljivo nadzorstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro • poceni«. 1850E-22 Entel-ažur-plise Izvrši ekspresn« Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg b )te>'» Štrukelj. 30-30 G. ?h« Hotsssasa s Ali — ai, a j! G romska strela! Kaj je bilo pa tole? Ubogi stric je bil sedel prav na risalne žebljičke — in že v naslednjem trenutku poskočil, kakor da bi ga bila osa pičila — že veste, kam! Vsaj pol tucata risalnih žebljičkov mu je tičalo v hlačah. »Kakšna grdobija!« je ogorčen vzkliknil. Dijaka sprejmem v bližin! Sol v sončno, zračno sobo. Klavir in pomoč pri učenju. Naslov v ogl. odd. Jutra 186155-32 Dve dijakinji sprejme učiteljica v dobro oskrbo po zmerni ceni v sredini mesta. Poizve se v trgovini Jos. jPodkrajšek, Jurčičev trg. 18647-32 1 ali 2 dijakinji sprejmemo r oskrbo v bližini realne gimnazije in učiteljišča. Novo opremljena soba v vili z vrtom. Zanesljivo nadzorstvo. Ponudbe pod »Dobro - poceni« na ogl. odd. Jutra 18502-26 Dijaka (in jo) nižje srednje Sol« sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje ter vestno nadzorstvo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18636-22 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Separirano sobo lepo opremljeno, v centru, oddam Pod trančo .2/11 desno. 186&7S3 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NalmaniSi znesek 17 Din. Otroške vozičke moderne, po tovarniških cenah prodaja »Novel«, Frankopanska 31, Šiška. Ne zamudite ugodne prilike! 18646-6 Beseda 1 Din, davek 2 D' ia Šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Turno kolo rabljeno, dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Nora trgovina koles, Tyrševa 36 (Dunajska). 1S662-1I1 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vložnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseh vrat posojila kulant-no in zanesljivo »Finan-cier«, Zagreb, Preo-bra ženska 2, telef. interurb. 117168-16 Vložne knjižice Kmetske posojilnice In Mestne hranilnice v Ljubljani kupim in plačam dogovorjeno kupnino tako,j. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obadva zavoda«. 1S577-16 Večjo vlogo Kmetske posojilnice ljubljanske prodam proti takojšnjemu plačilu po 52%. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez zadržkov«. 18578-16 Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke 20—50.000 Din kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačam«. 18680-16 Din 8.000 ~ posojila nujno rabi samoupravni nameščenec za dobo dveh let. Sodna zaznamba na plačo in mesečno odplačevanje. Dobre obresti Ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 18663-16 Hranilne knjižice kupujemo po najvišjih cenah. Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 8/II. zastopnik tt. »štedovne i privredne zadruge«. Za odgovor 3 Din. 18858-16 Knjižico Mestne hranilnice ljubljanske do Din 60.000 kupim proti takojšnjemu plačilu _ Pismene ponudbe na ogli odd. Jutra pod »Knjižica 65«. 08601-16 Seseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajnnje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal v Sv. Florijana nUd 9, oddam takoj za ceno Din 600. Zdravič. 18685-49 Dotrpel je in nas zapustil naš edini in dobri učenec IV. razreda vadnice Tja, kjer ni trpljenja, ga spremimo iz mrtvaške veže splošne bolnice v petek, dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. ANTE IN FRANCKA GNIDOVEC, starši. LJUBLJANA, 21. avgusta 1935. Hiša na Mirju z velikim vrtom, ugodno naprodaj. Naslov v ogl odd. Jutra. 19684-20 Posestva — hiše od 35.000 Din dalje; gostilne _ graščine prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. 18045-30 Parcelo ali roanjSo dvos+anovanjsko komfortno stavbo v bližini tramvajske proge od mitnice v Šiški do št. Vida, kupim na knjižice Kmetske posojilnice. Ponudbe pod »Resno - takoj« na ogl. odd Jutra. HSG81-30 Stavbišče okoli 900 m* za vilo poleg Strojnih tovarn proda Žirovnik, Tavčarjeva 6. 18JSI1i-20 Seseda 1 Din, davek 2 Din. t a šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši cne«ek 17 Oin. Hlev za 5—3 konje, ekvipažne s pritiklinami, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18680-17 Četrtek 22. avgusta Ljubljana 12: Koračnice na ploščah, — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. _ 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, spored, borza. — iS: Plošče. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.10: Večer operetne glasbe, pojeta gdč. Sokova in g. Franzl s sprem-ljevanjem Radio orkestra, vmes plošče. Beograd 16.30: Orkester. — 20: Koncert godbe kraljeve garde. — 22.20: Plošče. — 23: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12.10: Salonski trio. — 17.15: Godalni kvartet. — 20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.30: Prenos Dvorakove opere »Ru-salika« iz gledališča v Brnu. _ 22.35: Salonski orkester. — Varšava 20.10: Orkestralen koncert. — 21: Violinske skladbe. — 21.30: Zvočna igra. — 22.10: Lahka godba. — Dunaj 11.10: Koncert dunajskih filharmanikov. — 13.10: Lahka glasba. — 16.10: Plošče. — 17.30: Koncertna ura. — 19.35: Mešan glasbeni program. — 22.10: Pesmi ma ploščah. — 22.30: Orkestralen koncert. — 23.45: Plesna muzika. — Berlin 19.20: Schumannove balade. — 20.10: Iz Stuttgarta. _ 21: »Poletna noč«. — 22.30: Lahka godba. » Vsakovrstno zlato kupuje p« najvišjih eensfe Cerne — juvelir Ljubljana, VVolfova ulici 3 Informacije Izjava Podpisana Lapuh Teren ja, posestni ca v Radizelu št. 40 pri Slivnici, s tem obžalujem žaljive besede, ki sem jih 3M. julija 19*95 brez vsakega povoda rabila napram g. Leopoldu Lešniku, posestniku v liadizelu št. ki sem ga po krivici obdolžila nečastnega dejanja. To svojo obdolžitev, ki utegne škodovati dobremu knenu g Lešnika, prekli-cujem kot popolnoma ne-osnovano. Obenem se g. Lešniku zahvaljujem, da je odstopil od sodnega pregona, ker se zavedam, da hi bila sicer radi te popolnoma iz trte izvite obdoiži-tve od kazenskega sodišča! strogo kaznovana. — La^ pnh, Terezija, Maribor, dnei 20. avgusta 1&30. 18U75-j!.. Tovarna cikorije „Favorita Zenran potrebuje še enega mlinarja - pražllca zaradi povečanja naročil. Moški H trpite na seksualni ne- vraeteniji, ozir. im potenci, uezid-sf:i lm kciji spolnih žlez, duševni depresiji. Ittkusite OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cena 110.— Din. Razpošiljamo diskretno Lekarna Delini Beograd, Knez Mihajlova 1. Oglas registriran S. br. 38/ 1934. 206-40 Telefon 2 9 Si PREMOG DRVA in KARBO-PAK ETI rv. schumi Dolenjska cesta Odpošilianje katalogač našim odjemalcem iz-» ven Zagreba se je pri-t čelo. čez nekaj dni ga bodo imeli vsi naši odjemal-» ci. Ni jim ga treba zahtevati* ker ga dobe avtomatično. Č& bi pa kdo od odjemalcev ka* taloga ne dobil do 23. avgusta naj nam izvoli to javiti po dopisnici, pa mu bomo katalog takoj poslali. Vsi oni, ki še ne vedo, kako poceni in priporočljivo je kupovati razno blago po. našem katalogu, naj še danes z dopisnico zahtevajo-' brezplačni katalog za |esenf od trg. in odpr. tvrdke Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Seno sladko ln pol sladko samo va-gonske množice kupuje Rudolf Dergan, Laško. 18324-33 ;-y.-. •>:.; -ft-l-^"p. v-.':-: h - '•-- '• -' •> • '".L' V-~ •' JCL'■-•"»* ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dobrega soproga, očeta, deda, brata, svaka in strica, gospoda posestnika in gostilničarja, častnega načelnika gasilnih društev Hotinja vas in Hoče, se najiskrenejše zahvaljujemo za izražene izjave sočustvovanja in tolažilne besede. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini iz Slivnice, g. dr. Marinu iz Maribora za zdravniško pomoč, domačemu in ostalim gasilnim društvom za korporativno udeležbo in častno spremstvo, zastopnikom občine ter neštevilnim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč in nepozabnega pokojnika v tako veličastnem številu spremljali na njegovi zadnji poti, kar nam je bilo v naši veliki boli v največjo uteho. Prav posebna hvala darovalcem krasnih vencev in šopkov. HOTENJA VAS PKI MARIBORU, 21. avgusta 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda AVGUSTA SULICA mestnega pisarniškega oficijala, kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, predstavnikom mestne občine ljubljanske, uradništvu gradbenega urada in ostalega uradništva za spremstvo, članstvu Sokola III., ki ga je spremilo tja do groba, g. govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, izražene v imenu uprave Sokola III., ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji potL Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 23. avgusta t. 1. ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda. V LJUBLJANI, dne 21. avgusta 1935. Globoko žalujoči: OLGA, soproga, OLGICA in MIRČEK, otroci, in vse ostalo sorodstvo. vrni ZAHVALA Za premnoge dokaze globokega sočutja in iskrenega sožalja ob smrt! našega srčno ljubljenega soproga, skrbnega očeta, brata, svaka in strica, gospoda FRANCA KAMBIČA se vsem prav iskreno zahvaljujeva. Srčna hvala vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh požrtvovalno stali ob strani, ob-suli blagopokojnika z venci in cvetjem ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva najemnikom palače Viktorija in Poljanske hiše za prekrasne vence. Posebno toplo zahvalo dolgujeva tudi prečastitemu patru g. dr. Gvidu Rantu, provincijalu, za tolažilne obiske, primariju g. dr. Kramariču in drugim zdravnikom, vodstvu Šlajmerjevega doma in sestri Avguštini za njihov požrtvovalni trud. V Ljubljani, 21. avgusta 1935. Žalujoča soproga LJUDMILA KAMBIČ roj. KUBELKA in sinček MARJAN. urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. —» Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskam&rja Franc Jezeršek, — Za tnaeratnl del Je odgovo^^ioJi^Novatj^Val v Ljubljani.