Poštnina plačana v gotovini POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 1. — ji Leto II. OM LADINSKI KULTURNO-POLITIČNI LIST Izhaja štirinajstdnevno Štev. 3 (18). ^ Ljubljani, 1. novembra 1936 Celoletna naročnina znaša 18 Din Ljubljana, 1. novembra 1936. Na vsedržavnem mladinskem kongresu, ki se je vršit lani v Ljubljani, je bil ustanovljen »Savez jugoslovehških nacionalnih akademskih organizacij«. Potreba po tej ustanovi je prišla do najmočnejšega izraza ob veličastnem romanju tisočev jugoslovanskih omladin-cev k večnemu počivališču njihovega nesmrtnega Voditelja. Eden najtežjih trenutkov naše nacionalne zgodot)ine je. v mladini poglobil zavest njenih dolžnosti in odgovornosti. V tistem razpoloženju spontano osnovani »Savez« si je nadel prvenstveno nalogo zbrati in povezati, mimo vseh razlik podrejene važnosti, na najširših in nad vsako diskusijo vzvišenih idejnih osnovah dotlej raztreseno jugoslo-vensko nacionalno visokošolsko mladino, da bo z živim in neposrednim vzajemnim spoznavanjem ter z organiziranim skupnim delom v lastnih vrstah in v narodu krepila duhovno skupnost, širila in utrjevala jug<)slovensko nacionalno misel in soustvarjala duhovno in materialno kulturo jugoslovenskega naroda. Kot edini in vrhovni reprezentančni ustanovi nacionalne mladine pu so bili zaupani »Savezu« poleg kulturnih m obrambnih nacionalnih interesov tudi splošni in posebej stanovski socialno ekonomski. Osnovna misel, ki je pokre-nila in vodila osnovatelje »Saveza« in ki edina upravičuje njegovo eksistenco, leži torej v namenu, da služi on enotni rasti in s tem jačanju jugoslovenskih mladih generacij, da bodo sedaj in v bodoče dorasle duhovno in moralno najtežjim obveznostim. 8. in 9. nor. se bo vršila i> Zagrebu prva redna skupščina te predstavnice nacionalne visokošolske mladine. Na njej bo uprava, kateri je bila poverjena težka in odgovorna naloga, da da novemu udružeju življenje in da ga povede k praktičnemu udejsti>ovanju, polagala račune o izvršenem delu, kakor bo imel tudi vsak član »Saveza« priložnost dokazati, da je izpolnil svoje dolžnosti do osrednje ustanove in na terenu. Politične prilike v naši državi, kakor so se razvijale po ustanovitvi »Saveza«, niso bile najugodnejše za sproščeno in uspešno njegovo uveljavljenje. Mladinska organizacija, ki bi morala po svoji vzgojni nacionalni pomembnosti biti deležna splošne pozornosti, je bila prepuščena sama sebi in požrtvovalnim funkcionarjem, ki so vztrajali in se prizadevali često brez najnujnejših materialnih' sredstev in brez moralne opore. Kot edini dostojni predstavnik jugoslovanske mladine je bil »Savez« podpiran samo v svojih nastopih na mednarodnih mladinskih forumih. V teh okoliščinah doseženi uspehi »Saveza« dobivajo svo-jo posebno vrednost in s tega vidika ocenjevano opravljeno delo bo gotxyvo zadovoljilo tudi one delegate posameznih organizacij, ki ga imajo morda za nepopolno. Prepričani smo, da bo zagrebška skupščina nov važen datum v življenju jugoslovenske nacionalne mladine. Pred njo bodo postavljena vprašanja, kako MASA I POLITIKA Pesimistička rasmatranja povodom pripovetke o najve-čem lopovu. Politički odgoj jugoslovenskog naroda postavljen je na pogrešnu osnovu. Masama se u dušu ucepljuje inisao da sve dobro ili sve zlo dolazi od politič-kih stranaka. Na zborovima se toči modrost da Jugoslavijom može poteči med i mleko odmah sntra; jedini uslov je da sutra dode na vlast ta i ta stranka. Zašto je ove godine žetva podbacila? Zato što nije na vladi stranka XX. Ili, zašto ove godine žetva nije podbacila? Zato što je na vladi stranka YY. Mi čemo uzalud proklinjati »balkan-sku praksu« •, "tiniu-':.. i; t.j- ' v'| uš*.'< i- '\.i prilikom svake pramene vlade doklegod narodu ne prestanemo soliti pamet da je samo neka izvesna stranka poštena a sve druge lopovske. Jer, čim ta »poštena« stranka dode do vlasti, prirodno je da mora izmenjati dotarlanje »lopovsko« či-novništvo, narod bi bio opravdano razočaran a'ko se to ne bi desilo. Ne da se mora postupati pošteno: govoriti danas o poštenju sasvim je uza-ludno jer se cela generacija odgaja u nazoru da je pošten čovek sasvim izu-zetan i neprirodan slučaj a da je, na-protiv, nepoštenje znak svakog normal-nog gradanina zemlje. Ne treba to mnogo dokazivati; uzmite ma koje novine, videcete ogromne i senzionalne članke o tramvajskom kočničaru koji je — zamislite!— nadeni no\?anik predao policiji a nije ga zadržao sebi. O pošte- . nju se govori kao o nekoj sasvim osobi-toj i nečuvenoj karaktemoj črti, o po-štenom čoveku pišu novine i donose mu sliku. Jasna posledica takvog odgoja je da su svi nepošteni. — Nego se narod mora depolitizovati. Drukčije rečeno, predlog glasi da masi treba objasniti urediti in poživiti notranjo povezanost in delovanje »Saveza« ter kako izpolniti vrzeli, ki jih povzročajo odsotnost, nerazumevanje ali brezbrižnost nekaterih mladinskih organizacij. Predpriprave so gotovo ustvarile razpoloženje in zaključke, ki garantirajo, da bo prvi redni občni zbor vseli nacionalnih visokošolskih društev stvarna, homogena in likvidna manifestacija. Po pravilih »Saveza« preide letos sedež njegove eksekutive iz Zagreba v Ljubljano. Gotovo se bo nacionalna nila/lina Aleksandrave univerze pokazala dorasla tej častni in odgovorni nalogi. Samo pravilno razumevanje značaja in smisla »Saveza«, širokogrudnost in tolerantnost, ki je edina sposobna, da izloči vse, kar je sekundarnega pomena, pogojuje uspevanje širše za-jednice, zgrajene samo na vsem skupnih osnovah. »Naša misel« izreka ob tej priliki vročo željo, da bi bili d Zagrebu doseženi uspehi, ki bi bili v korist našemu mlademu kralju ter edinstvenemu jngo-slovenskemu narodu in državi: pitanja koja joj više koriste nego znanje da je gospodin X velik lopov. Treba joj, naprimer, objasniti da se naše 51 ji ve prodaju u Beču u bescenje ne zato sto ne bi bile dobre nego zato što nisu ukusno pakovane. Govori se da je naša zemlja bogata; treba narodu objasniti šta je to latentno bogastvo, treba mu reči reč, dve o Organizaciji i racionalizaciji posla, treba ga naučiti da misli trgovački razumno a ne politički. Kao što se moglo i pretpostaviti, tu taktiku su vec davno preuzeli komunisti. To jeste stranka ali se uvek prikazuje kao pokret koji ide za tim da do-nese svetu socialno blagostanje i to, bar naoko, na prost način što če razdeliti sve blago medu one koji nemaju nista ili imaju malo. Dakako, to bas nije tač-no doktrina marksizma ali je masa tako razume. T, dok se mi prepiremo o tome ko je više novaca ukrao narodu, dotle komunisti dolaze kompletnim programom koji pokazuje kako če se taj ukradeni novac bratski podeliti medu »radni narod« tako da če svi biti siti, zadovoljni, debeli i bogati. Komunisti operišu veličinama koje su opipljive a mi govorimo o »Stranci«, sta je stranka ? Stranka je, po našem tumačenju, svemoguči bog koji če samo diči mali prst pa čemo svi biti siti, zadovoljni, debeli i bogati. Mali uslttv: ispuniti, perom i črnilom, pristupnicu. Pod šestojanuarskim režimima nije bilo političkih zborova. Politici su, da-kle, mislili da če narod povrviti na zborove kad opet budu dozvoljeni da če to biti milina. Nije bilo nikakve miline, miline je možda bilo samo za nas koji nismo »stranački opredeljeni« ka-da smo videli da se nismo prevarili u očekivanju. A očekivali smo, naime, da °e, doduše, biti malo navale neposredno posle posta ali da je narod sit do gfla da sluša pripovetku . • v- | t _Zar zaista sem te pripovetke nema nista o čemu bi bilo vredno raspravlja-tl Sl> narodom? »Naša misel« je suviše malen list a da bi našim velikim, velikim mudracima mogla šta predlagati, -^aši veliki mudraci, uostalom, i bolje z,la ju nego mi šta omladina misli. Ona misli o največem lopovu, naravno. Ali, j*ko smo i mali, mi čemo jednog dana biti veliki. Veliki zato što nečemo narodu pričati o lopovlucima nego o tome da valja ostati kod kuče J .< h j* k J\j'’ Pa kopat* kukuruz. Naš narod su-Vls.® mal° kopa kukuruz, njemu previse pričaju pripovetku o lopovu. Davno, i nepovratno, su prošla vremena kada je bilo potrebno govoriti ideološki, danas treba govoriti konkretno. Graditi državn! Nemojte naro-‘Ju govoriti da če stranka izgraditi dr-žavu; t.. . i Mrij.i-.j.,,ja-.jI. Ako imam kuču u Beogradu, mogu je prodati i za te pare kupiti drugu u Cirihu ili Parizu; ali, ako imam kuču negde na Vlašiču ili u Slovenskim Goricama, neču je prodati nego ču je i ztibima braniti od svega i svakoga. Stranka ne gradi državu, gradi je narod. Treba mu samo pokazati kako če je graditi što bolje. Masu treba depolitizovati. Treba pre-kinuti sa političkim paradama i sveča-nostima. Odgoj mase treba staviti na zdrave temelje, ne na političke temelje. Možemo imati najbolje namere ali je činjenica da političarenjem širimo samo mržnju. Prestanite več jednom sa strankama, »sporazumima« i »procedurama«. Postoji opasnost da masa ode ulevo? Postoji opasnost da masa ode u hambare pa da odavde izvadi I . * • ' - » .*•••• * - M Depolitizacija mase, to je nasušna potreba dana. ('ena krompiru na trgu je važnija nego pripovetka o največem lopovu, budite uvereni, molim. Mr. POLITIZIRANJE V AKADEMSKIH DRUŠTVIH Vsako pravo akademsko kulturno društvo se ponaša s svojo samostojnostjo od skupin starejših ljudi, ki se povečini bavijo z dnevno politiko. Namen akademskega društva ni podpirati pokret ene same ali druge politične skupine. Njegov namen je biti vzgojitelj mladim generacijam, dati mladim, neizgrajenim ljudem priliko, da se svobodno in po lastni vesti svetovnonazorsko izobražujejo in iščejo sebi najprimernejšo opredelitev. Vsak klub ima seveda osnovno linijo, ki daje temu iskanju resnice svoj pečat. Vsak akademik, ko stopi na univerzo, vsaj čustveno že pripada eni ali drugi miselnosti, pa bila to nacionalna ali versko ali marksistično internacionalna. Zato se more že takoj ob prvem koraku v glavnem opredeliti in v okviru te svoje opredelitve iskati svoje lastne poglede na posamezne probleme gospodarstva in družbe. Vsakdo ima pravico in dolžnost, da se, kot svoboden akademik, svobodno in na lastno odgovornost odloči, kateri svetovnonazorski krog je njegovemu mišljenju in čustvovanju najbližji. Med mnogimi poedinci se pa često najdejo bolestno ambicijozni ljudje, ki si vtepejo v glavo, da mora vsakdo tako misliti, kakor oni in stranka, katere eksponenti so. Ti ljudje gredo brezobzirno preko enega najvažnejših načel, ki bi ga moralo imeti vsako akademsko društvo — preko »svobodne tribune«. V imenu svoje stranke ali pokreta (=? stranka, odeta v nedolžno ime) širijo »novo miselnost« in prenašajo idejno izobraževanje v akademskem društvu v dnevno politiko ter dajejo temu iskanju značaj politične borbe med pristaši poedinib strank. Aiko ti poedinci najdejo za svoje težnje primerna tla, osobito, če pristaši drugih političnih skupin na ta prizadevanja odgovore z enakimi težnjami, potem je nujno, da mora tako akademsko društvo propasti, ali vsaj v razvoju občutno zaostati. Zato moramo občudovati pristaše drugih političnih skupin, ki na tako delovanje odgovarjajo s samozavestjo irt- dostojanstvom ter v škodo svojemu političnemu prepričanju skušajo ohraniti borbo v okviru, dostojnemu akademskega kluba, neodvisnega od katerekoli skupine. Ti uvidevajo, da je potreba nujno obvarovati vsakršnih političnih vplivov mnoge tiaše kulturne nacionalne ustanove, ki na 'širših osnovah družijo pristaše različnih političnih nacionalnih struj, zato sp najodločriejši' protivniki vseh, ki skušajo vnašati vanje politično ozkosrčnost in nestrpnost in proti vsem, ki obravnavajo vrednost in upravičenost naših, kulturnih organizacij v. vidika političnih koristi. Vsak dan opažamo okrog sebe različne faze takega razvoja prilik v naših vrstah. Pojavljajo se »Fiihrerji«, ki hi hoteli z diktatorskimi gestami frapirati mase »volilnih plev«, ne pomislijo pa ti gospodje, da njihove klobasanje o mladostni senilnosti, ki ne navdušijo niti njihovih somišljenikov, niti na brucov-skem večeru ne bi bile. sprejete kot dober govor »klebasarja«. Mnogo besed za prazen nič je se mnogo manj kot »fra- zarjenje in navdušenje za prazen nič,« posebno, če je pod tem zadn jim »praznim ničem« mišljena, ideja jugosloven-stva. Ti »voditelji« so seveda zelo razočarali, ko vidijo, da le ni Vse tako, kot so v svoji naivnosti mislili, da je vendar še nekaj ljudi, ki vedo, kje je meja med dovoljenimi in. nedovoljenimi metodami v krogu akademsko izobraženih ljudi, da je še nekaj ljudi, ki znajo ločiti prostore svoje stranke od klubskih lokalov akademskega kluba. Tudi v zadnjem času smo priče takega procesa. Slišali in čitali smo načelne izjave z obeh strani. Kdor pa je pozorno prisluškoval zvoku teh izjav* je jasno čutil, kdo misli iskreno in kdo je slab taktik. Zvok obeh kovin je tako različen, da ne moremo govoriti o kakem pokretu, o kakem delu za novo’ miselnost, za novo Jugoslavijo, temveč samo o čiščenju — in čiščenje pravični stvari samo' koristi. m. r, ' DELOVNI TABOR NA KOČEVSKEM Letošnje leto so prvič delovale ■»ženske stud.entske radne čete«. Zasluga za to pionirsko delo pri-paile ženski sekciji -JN A D >>Ja-drana«. Pod energičnim vodstvom nacelnice gdč. Mire Kostanjevec je sekcija iniciativno, organiza-zatorsko in. faktično izvršila vse delo. ' Sličnost med zagrebško radno četo in tega ženskega delovnega tabora je v tem, da se je tu kot tam delalo brez vsake reklame. Treba bi bilo vzporedni s tem stvarnim in 'pozitivnim delom histerično kričanje patološkega (komunističnega) dela naše.omla-dine. Prinašamo prikaz dela ženskega tabora, ki nam ga je dala ha razpolago udeleženka. ' 'Uredništvo. ' Urejevanje tabora. Prejšnje leto si je stavil J-NAD »Jadran« v program socialno delo za narod. To najlažje opravi delovni tabor med ljudstvom. Ni dovolj, da se v raznih društvih govori o nekem socialnem čutu, iznaša se razne fraze in ne vem še kaj, temveč je potreba resno prijeti za delo in z dejanjem pokazati ta svoj socialni čut. Kaj nam pomagajo vsi načrti in vse pobožne želje, ki večinoma ostanejo samo na papirju, če pa ni nikogar, ki bi to izvedel. Malokdaj se. je pisalo o zapostavljenosti našega človeka na lastni zemlji, o zapostavljenosti slovenskega ljudstva, na Kočevskem. To so •' vedeli povedati le oni, ki jih je usoda zanesla v te kraje. Marisikdo še danes ne ve, da so- Slovenci na Kočevskem gospodarsko odvisni od Nemcev, že tako daleč je prišla ta stvar, da se niti ne smatrajo več za Slovence. Saj povečini nimajo ne slovenskih učiteljev, obiskujejo nemške razrede. Z zakonom je celo dovoljeno, da otroci iz mešanih zakonov lahko obiskujejo nemško šolo. In ti otroci jo tudi obiskujejo. .»Saj slovensko se še vedno lahko nauče,« to je odgovor starševl Niti v cerkvi ne slišijo slovenske besede; žup-■nki so sami Nemci-.Kočevarji. Pravico nastavljati, oziroma predlagati jih ima še vedno grof Auersperg, in on bo- gotovo protežiral svoje ljudi. ■ Začetek je povsod težak. Vkljub te- -mu, smo se hitro znašle V svojem novem delu. Slovenska inteligenca v teh krajih nam je rade volje pomagala. Tudi med ljudstvom smo si v kratkem pridobile simpatij. Nemci so ostrmeli; gle--dali so in poslušali, kaj se godi. Šlo jim seveda ni v račun, da se je zgodila ta nezaslišana predrznost in »Gottscheer Zeitung« je prinesla celo dopis, v katerem pravi med drugim, da je miroljubnost nemškega prebivalstva, ki nikogar ne ovira v njegovi svobodi, dopustila. V večernih urah smo jim predvajale razne gospodarske, higijenslke, kulturne ter otroške zabavne filme. G. direktor higijenskega zavoda je bil tako ljubezniv, da nam je dal na razpolago razne filme ter kino-aparat. Imele smo predavanja, seznanjale smo jih z vsem mogočim. Ves materijal smo prepeljale same iz kraja v kraj in marsikateri večer smo se pozno ponoči vračale po uro ali dve uri hoda daleč domov. Ljudje so nam bili hvaležni ja vse to. Vsako našo prireditev je obiskalo od 80—120 ljudi. Tukaj se torej Slovenci ne zavedajo svoje domovinske pravice. To je bil eden izmed vzrokov, da je ženska sekcija »Jadran» priredila svoj delovni tabor na Kočevskem. Drugi vzrok je bil pa ravno tako važen. Vsako leto prihaja na Kočevsko veliko število rajhovskih študentov. Njihov cilj je hitlerjanska propaganda.. Organizirani so zelo dobro in propaganda jim gre sijajno v klasje. Ravno letos je bivalo večje število nemških študentov v Nemški Loki. Stanovali so v župnišču, za nje je skrbela vas pod pretvezo tujskega prometa in da je 'ironija še večja,-je bilo rečeno, da imajo neke srbolirvatske tečaje. V takih razmerah ni čudno, da polagoma zastrupljajo s hitlerjansko propagando, sosednji črno-meljski srez ter dol proti Čabru ter Pre-zidtt. * . >*■<» : ■fr- Ob prevozu da se je v bližini mesta utaborila grupa slovenskih študentk. Pravilno pa pravi ha koncu dopisa, da bo samo nam. v korist, če se na licu mesta infomiramo p zadevah. Da, informirale smo se dobro, saj so nam za informacijo služili razni napisi, kjer se č piše kot tsch in slično. Kamor smo pogledale, povsod nemški napisi poleg manjših slovenskih, povsod nerazumljiva - kflčevska nemščina. Toda vse to nas ni 'ustrašilo. V par dneh je naše delo že tako dobro napredovalo, da je staršem bilo nerodno, ker njihovi otroci niso anali slovensko, in so se opravičevali na vse mogoče načine. V . naši navzočnosti niso več drugače govorili kot slovensko in kar čez noč so bili otroci, prekrščeni iz Emilov, GottlieJjoy itd v Milane, Bogoljiibe ... ' Stalno smo pa opazile med njimi par nemšlkih študentov. Vsak večer smo imele v drugem kraju svojo prireditev. Ljudje so vedno prosili, naj še pridemo. Podnevi smo pa hodile od hiše do hiše, se seznanjale z l judmi, jim sveto-valp ter jim pomagale. Zavedale smo se tudi važnosti propagande potom knjig in smo razdelile med otroke in odrasle čez 800 knjig. Ravno tako-smo najrevnejše obdarovale z blagom ter živežem. Res, da so nas priprave za tabor, ter delo samo, stalo ogromno truda, toda ostala nam je tudi zavest, da smo svoje poslanstvo dobro opravile, in da je potreba v tem smislu tudi hadaljeyati. ALI JE »SLOVENEC« ŠALJIVEC? Nobena vlada še ni ničesar ukrenila proti Kočevarjem, še celo protežirale so jih. Saj če je potreba so dobri državljani in raznim gospodom so potrebni njihovi glasovi pri volitvah. Za te. glasove so jim prodali in jim -prodajajo Slovence. Rajliovci se dobro zavedajo važnosti tega nemškega otoka. To lahko postane njihov most na Jadran. Zato ni nerazumljiva ta skrb za Kočevarje. Ko smo spoznale, da so najbolj potrebni socialno-kultume pomoči ravno ti kraji, smo se odpravile na Kočevsko. Zavedale.smo se važnosti izgainjati propagando s propagando. . Za naš tabor, smo se pripravljale že par mesecev poprej. Obrnile smo se na vsa mogoča društva ter na razne tvrdke. Povsod smo našle razumevanje. Naše nabiralne akcije po manufakturnih trgovinah ter po lekarnah so lepo uspele. Tržiška predilnica nam je poslala platno, tvrdka Bat’a pa nam je dala denarno pomoč. Enako nam je bila naklonjena hanovinal Lepo število knjig smo zbrale jried članstvom »Jadrana«. CM družha in banovina sta nam tudi dale večinoma mladinske knjige. V mesecu juliju smo se utaborile za dobo 14 dni v Slovenski vasi, ki je pa nemška. Res da je kratka ta doba, toda pokazale smo dobro voljo. Nacionalno časopisje je že ponovno • opozorilo jugoslovensko javnost ha nevarna gesla, ki jih ]. listi siste- matično in brezvestno sejejo med naš narod, kakor da bi jim ne bila poznana ona: ne kličite vraga...! Uporaba teh gesel nikakor ne odgovarja dejanskemu stanju v naši državi in resničnemu razpoloženju našega ljudstva, pač pa je iz- . ‘raz pokvarjenega in zasleipljenega. partizanstva, ki- se brez ozira na posledice in brez čuta odgovornosti ne sramuje posluževati se laži in potvarjanj. Metoda in svrlia takega političnega boja je prozorna : hoteč-v resnici rušiti s »podcenjevanjem« močnega prOtivnika, krepiš namenoma položaj in vlogo, šibke j-šega. Kakor splošen političen položaj, slika katoliško časopisje s »Slovencem« ha čelu tudi življenje naše mladine in s tem naš bodoči razvoj z vidika, ki ga ono smatra za opravičilo svojemu ravnanju. Pred meseci smo bili postavljam pred alternativo: Rim ali Moskva! Ter-tium nou datur? Ob nedavnih občinskih volitvah so nas razdelili med pravoverni in zveličavni tabor na eni in »ljudsko fronto« ali ; >r • r -■ na drugi strani. Kar se neposredno jugo-slovenske nacionalne mladine tiče, se spominjamo pijanega veselja katoliškega časopisja ob nekem le navideznem in osamljenem ih prav zato strastno za-željeneni Uspehu njegove visokošolske mladine. Takrat je videl »Slovenec« v tem dogodku kažipot v bodočnost našega naroda: Na to »zmago« katoliške in »pora*« nacionalne mladine je oprl trditev, da z neizprosno nujnostjo odhaja z zgodovinske pozornice »dosedanji glavni protivnik klerikalizma, katerega dedščino prevzema marksizem, ki je samo dosledno izpeljani vrh liberalizma«. V tej trditvi je dosleden tudi uvodnik »Nova mladina prihaja«, ki ga je priobčil »Slovenec« tik pred občin-skuni volitvami, dne 23. oktobra t. 1. V njem ponovno ugotavlja, da se je »na- cionalistična mladina.«,' ki ni zanj nič drugega kot suha veja na odmirajočem deblu liberalizma, ohranila »v nekaj redkih izvodih le še po mestih«. Svoja modrovanja zaključuje »Slovenec« v prepričanju, da bo usodo našega naroda koval boj med mladim marksističnim in katoliškim, r.odom, iz katerega bo izšel zmagovit katoliški. Na tak enostaven in najlažji način polaga v grob jugošlovensko nacionalno mladino. V zgodovini filozofije imamo modrece, ki so se povzpeli do zanikanja eksistence sveta, ki jih je obdajal in celo do zanikanja eksistence, svoje lastne osebnosti, vendar dvomimo, da. je »Slovenec« tak šaljivec, da bi liotel potrditi, ta nauk na račun jugoslovenskih nacionalistov,- niti ne moremo verjeti, da r>elja vsa zaskrbljenost in vse sovraštvo katoliškega tabora, ki ju srečavamo na vsakem koraku »1 'k KULTURNA VPRAŠANJA KNJIŽEVNOST V ZVEZKIH? Da, književnost v zvezkih, to je naš predlog. Pri današnjih cenah je nemogoče, da bi človek posedoval vse knjige, ki so mu potrebne. Odplačeyalni sistem ni nikak izhod iz te situacije, ker so knjige na odplačevanje še dražje kot za gotov denar prvič, drugič pa, pri nas se izdajajo dobre knjige običajno v tako luksuznih izdajah, da široka publika sploh nima hrabrosti, da bi jih kupila. Tega ni treba dovolj obrazložiti: knjiga mora biti ■stvar za dnevno uporabo* »Gebrauchs-gegeristarid«, imeti mora obliko, ki človeku dovoljuje, da jo ima vedno pri roki, biti ne. sme, razen v gotovih, slučajih toliko elegantna,, da se je bojimo močneje prijeti. Nikogar izmed nas ni. ki se ne bi spominjal mnogih Pin-kertoriov, Nik Karterov itd., ki smo jih pojedli v prvi jnladosti. Te knjižice so bile dostopne, v tem je stvar! Za dinar jih lahko kupite, ni potrebno, da po-sežete globoko v žep, a' niti da podpišete brezkončne formularje, da boste »naj-, dalje do vsakega 5. v mesecu« plačali 50 ali 100 Din kot obrok. Predlagamo, da se naše založbe po-, zabavajo tudi s tem vprašanjem, predlagamo, da začnejo izdajati knjige, posebno kapitalna dela, tako naša kot tuja, v zvezkih po dinar, dva. Prepričani smp, da bi se.na ta način masa vse bolj zanimala za dobro knjigo, ki ne bi ostala omejena na ozek krog ljudi, ki lahko čitajo zato, ker imajo denar. Ne bi bili prvi v takem izdajanju knjig. Čehi so n. pr. izdali vsa velika dela Masarvka* Beneša, Peroutke, ča-peka in mnogih drugih v zvezkih, kot mi sedaj predlagamo. Neriici so tako izdali delo svojih pisateljev že mnogo po-preje. Izkustva so odlična. Dobra knjiga je našla pot v široko maso, kar je najvažnejše, a -poleg tega bi si mogli nabaviti knjigo vsi, ki jo potrebujejo. Danes je mlademu intelektualcu nemogoče, nabaviti si eno samo. knjigo letno. Knjige so mu nepristopne .in jih pozna samo iz izložb knjigarn in iz prikazov v, časopisih. To pa so-slabe kompenzacije. • ■ , ; . ’ SREDNJEŠOLCI IN POLITIKA Op. ur. Iz srednješolskih vrst smo ]>rejeli. Pred kratkim so na neki ljubljanski gimnaziji dijaki, organizirani v znani katoliški mladinski organizaciji, razširjali in podpisovali sledečo okrožnico: Zelo spoštovani ^ ; ' : ; "v1 Prosimo, . .. . ■>% da s svo- jim vplivpm dosežete, da pristojno ministrstvo gg. profesorjem in drugim popravi krivice, katere so jim prizadejali prejšnji režimi. Požrtvovalnosti naših < • V voditeljev še imamo zahvaliti za svojo načelnost in izobrazbo; oni so nas usposobili za delo med slovenskim ljudstvom, oni so nas vzgajali, da so naše vrste kljub pritisku in preganjanju ostale sklenjene. V najtežjih časih smo občudovali njihovo zadržanje in s ponosom gledali, da so ostali neupogljivi značaji. Takrat so nam bili vzor bolj kot kdaj preje. Razumeli smo, da so prejšnji. režimi preganjali katoliške i»obražence, zlasti profesorje-, ki so se udejstvovali v orlov* skih vrstah; pričakovali pa smo, da bor do te krivice takoj popravljene, kp bo nastopila vlada reda in-pravice. Z. obžalovanjem vidimo, da se našim 'c* voditeljem še vedno niso'popravile od sovražnih režimov prizadete krivice. Velika je bila ih je njjb gmotna škoda; še hujše pa je njihovo duševno trpljenje zdaj, ko morajo čutiti, kakor bi radi -svoje značajnpsti ne uživali zaupanja lastnih ljudi. Prepričani smo, Vaše blagorodje, da se to ne vodi po Vaši krivdi. Čutimo pa, da je v nevarnosti odločno zadržanje naših vrst, če se čim preje ne popravi krivica, ki jo še vedno trpijo nekateri, ker so bili odločni m Značajni Voditelji slovenske mladine. Zato ponavljamo. *. i.-i , svojo prošnjo, da ukrenete vse potrebno, da se zabrišejo ti spomini krivičnih režimov. (Tiskarna ni podpisana!) Mi smo vedno bili za politično neodvisnost in stalnost uradništva in s te strani ni od naše strani prigovora k okrožnici. Tudi nimamo vzroka zagovarjati kakršenkoli režim. So pa v okrožnici nekatere stvari, ki dajo misliti in je vredno prinesti vanje malo svetlobe. Predvsem smo radovedni, kdaj mislijo voditelji katoliških Slovencev nehati izrabljati izraz »katoliški« za sinonim raznim političnim nazivom kot so i. Vu* a i* in sl. Saj smo Slo- venci skoro stoodstotno katoličani, kar se o gori omenjenih političnih nazivih po najnovejših statistikah ne more trditi! Ali so gospodje udarjeni s slepoto in ne vidijo, kam to vodi? Ali nimajo v svoji najbližji okolici kot tudi naj-oddaljenejsih koncih katoliške Evrope dovolj opominov? Dalje smo mnenja, da pri mišljenih gospodih ne leži krivda njih preganjanja samo v njihovem orlovstvu in zna-čajnosti. Saj poznamo mnoge druge izredno odlične orlovske delavce, ki jim ni niti las padel z glave .. . Ne vemo tudi, zaka j ta okrožnica ponovno uvaja dvojno mero in se zavzema za tri preganjance, ko jih je vendar mnogo več in se ti jih k- u * « 'T\VtO > ?*.’i < \ ~’h ~ v . ,i ] n i« Bilo bi ven- dar v skladu s Kristovim naukom, da U popratnom pismu, pisac članka veli: ». . . zabavno je samo /w> sebi, i ja sam nastojuo da stvar urinim još zabainiju premda je, u suštini, veoma, veoma tužno i i>lačljivo . ..« Uredništvo. Kada je izašao prvi broj Hanžekovičeve »Hrvatske istine«, onda je stari branitelj imaginarne jedinstvenosti tzv. hrvatsikoga pokreta nazvao slučaj »Hrvatske istine« i njenog urednika »nenormalnom pojavom«, da ne rekne iskreno i otvoreno »neugodna pojava«. Kada je izašao prvi broj »Hrvatskog dnevnika« sa onim člankom g. Mačeka o buretu i čovjcku koji ne zna na koju bi stranu legao, jer ga tišti tu i taino, onda je, j>rema pisanja samoga »Hrvatskog dnevnika«, cijeli narod bio -ilno oduševljen i redakcija je, kao nekada (,aj u svojim novinania horva/tsko-slavonsko-dalmatinskom, štampala pjesmice pune suza ra-dosnica kojinna se pozdravljaju prave, jedine prave, iskrene hrvatske novine, što ih je usko-ro posvetio i sam nadbiskup-beduin, pjesnik i evandelihtar, vjerni učenik naroda nevjernoga gospodina u (Gospodu usnula ernožutog sarajev-tfkog nadhiskupa Štadlera. On je rekao po pri-liei ovalko: do je dušom i tijelom uz hrvatski pokret i da su »Hrvat»ki dnevnik« jedine prave novine svih Hrvata. Zatim su tako isto izjavile i organizacije HSS, pa križari, pa Frankovci, pa redom svi »koji su dišali i dišu za na-rodnu stvar«. Daklc: svenarodne novine. Nastalo je sveopče i ludo odtuševljenje. »Hrvatski dnevnik« je pun naivno patriotskih pjesmica, hrvatskozma jevjkih tirada, izjava lju-bavi i vjernosti bezbrojnih N. N. »sa pravim hrvatdkirn pozdravom« j uakladoin od 150.000 priinjeraka, pa dalje »... nema nijednog Hrvata, koji ne bi čitai^ te prave novine Hrvatske, od najudaljenije seljačke kolibke do hiskup-ske palače« — jer razumije se, »Hrvatski dnevnik« »štiti« »sto tako interese hrvatskih uadbi-skupa kao i hrvatskih radnika i hrvatskih se-ljaka i hrvatskih industrijalaca, hrvatskih velekapitalista i hrvatske individualnosti izražene u hrvatskoj tisučgodišnjoj hrvatskoj kulturi sa hrvatskom trobojnieoni. To je sve tako u jedmi ruku a, u drugu, taj je list, kako je naglasio gospodin Voda Maček, »veliko informativno »lasilu«. Dakle, nešto večeg formata, sankeio-nisano sa Najvišeg Mjesta —- »probamus, aeee-|>tamus et confirmamm«. Ali, liuduči mi nismo »u sklopu« opčenurod-nog tzv. pokreta hrvatnkoga, to nain je slohod- se vsem deli enaka pravica. In bi tudi duševni očetje okrožnice morali dobro vedeti, da je Krist učil: ?. \ u k i.' ’• r U-.. ji«-r t*. i-.- • ?- w . e i ,» i . y - 1 , . . •< - * , fl* . e. " ft ' • ' I 1 1 J \ i ' ,. . t • 1 i . . . Končno je pa sploh izrabljanje srednješolske mladine * ..<• c': — večina sedanjih srednješol- cev niti ne pozna onih, za katere se poteguje — nekaj povsem novega in poučnega. 1' (!i. *.••» > i>i ■j. « »U 1K • t < j < ■ "■ a v '“rtrno }'rvrV ,5 1. ( '»M-. ' t. ' * Na isti gimnaziji je isti krog dijakov ob priliki nekih volitev še bolj jasno pokazal tolerantnost svojega (če je res njihov?) svetovnega nazora. V nekem razredu se je nekaj dijakov drznilo glasovati proti edino pravoverni listi. 'f 1 J atu!' so |'l. 4ki,i ‘■'•j.jh.-iji-*' ’1 u-ed-1 Vsekakor je problematično, kdo je pri tem na zgubi in kdo na dobičku. * Na isti gimnaziji se je končno zgodilo, da se je čutil veroučitelj (!) poklicanega pozvati na odgovornost dijaka, ki je razširjal znan srednješolski list »Nasa volja«, češ, da to oblastveno ni dovoljeno. Na srečo je bil tisti dijak toliko odrezav, da je odličnemu vzgojitelju odgovoril, da tudi razširjanje »Straže v viharju« ni oblastveno dovoljeno, s čimer je bilo zasliševanje takoj končano. no da vidimo u čemu se sastoji to »veliko informativno glasilo« alias »Hrvatski dnevnik«. Pratili smo ga tačno do 150 broja, dakle oko pet mjeseci s namjerom da u ciframa konsta-tujemo oduševljenje, Konstatovali smo: 364 (tristošezdesetčetiri) proslava, slava, slavice, ob-Ijelnica, spomenica, davorija, sjednica, manifestacija, slavlja, preslavlja, pobjeda — »sim pak tam« 364 u 150 dana, ali to sigurno još nije sve, no glavno je da sav hrvatski narod od juga do severa, od istoka do zapada, čita »Hrvatski dnevnik« i roni siuze radosnice, »radosnice sme narodnice« — dragi moj »Hrvatski dnevnice«, dnevnieiču, dnevničicieu, jedini, dragi, premili, glasna jasna, nek se slože grla bratska, grb i zastava, živila Hrvatska — i tako redom do 364 i natrag. Mase su ustalasane oduševiljenjem a odušev-1 je nje je najači adut u tzv. pokretu, i kad je čovjek oduševljen, onda ne može i ne smije ništa vidjeti, vatrogasna glazba treba da svira bez prestunka, i sve zastave treba da se dižu do neba i da vijore, vijore, vijore, i da se drže zdravice i govori jer narodu treba snage — da bar živi u nadi. I tako je, uz blagoslov s desna i lijeva, odo-zgo i odozdo, uz svirku i pjevanju i vijore-nje trobojnili, upamtite trobojnili, ali nemojte da vam se preokrene, dakle trobojnih naših, hrvatskih zastava, izašao i »Hrvatski dnevnik« učinivši čak i jedno »junačko d jelo« time što je nekako, doduše u okviru geografske karte ovog državnog sklopa tzv. Jugoslavije, prokriumča-rio kartu buduče slobodne Hrvatske, a sve to u jednom članku o — radiofonji. No, i to ti je cenzor koji se dade za nos vuči. »Vrag ga zel, baš je bedast! Je, ne’ kak da je, a ko bi rekel da su ovi naši tak pametni. Em se ipak vidi da su naši!« To je bila velika senzacija bar za prvih deset dana a oni koji su joj bili sudio-niei sigurno če je se još dugo, dugo sječati a nakon deset, dvadeset godina, pa možda i prije ili kasnijc, opet če neki tzv. istoričar, kao što je to onaj Žohar u »Jutarnjein listu«, napisati u Hrvatskom spomendanima da je dana toga i toga učinjeno to i to za uzor potomstvu. I, na kraju krajeva, »Hrvatski« je »dnevnik« oduševljen sam sobom. U redakciji liju suze radosnice i pišu njima članke umjesto masti-lom. /bilja je to veliko i silno oduševljenje, a ko je oduševljen ne treba biti pismen, uslov za pobjedu je oduševljenje. Dakle, »Hrvatski dnevnik« je apsolutno oduševljen, pa isto tako i onaj redaeteur en chef, po orientaciji »hes-kompromisnr Ijevičar« sa TrešnjeVke, koji se več toliko uvježbao u svojoj oduševljenoj beskom-promisnosti da jednakom »toplinom i Ijubav-ljn« piše o Staljinu i nadbiskupu Stepincu i o hemoroidima ... Sve ide svojini tokom. 150.000 primjeraka! »Je, bogibogme, kad su Vlahi imali takve caj-tunge . . . Sused, još samo danes i zutra i prek-zutra, kad se stanemo — Hrvatska bu slobodna i tu ne bu nijednog Vlaha!« Danas, zutra i prekzutra, danas zutra i prekzutra. Črna kobila, beli konj, bela kobila, črni konj, danes, zutra i prekzutra ... »Ne bu nas niko više varal. Sa su gospoda jednaka. Furt pripovedaju i pripovedaju, a bogi muži samo ceh plačaju!« »Hrvatski dnevniče«, dnevnieičiču, šta je ?ad to liajedauput, do vraga — gdje su sada himne sa »pravim hrvatskim pozdravom« od istoka do zapada i obratno? Šta to muži tjeraju go-spodina upravnika uniatske biskupije sa bi-skupskog dobra, pa kako to da g. Maček brani interese biskupa, vidi vraga, pa eto muži rastu-ruju svoj vlastiti zbor i gospodin »narodni za-stupnik« traži pomoč vlaških žandara i- bože dragi, sada najedanput treba gospodu žandare i kaže da »u i oni za hrvatsku stvar! I, onda »Hrvatska istina«! Istina na vidjelo, a, tako, dalje! Od 150.000 na 15.000. To je, prijatelju, kao kad neko s oblaka skoči na-glavce u podrum. Pa, prijatelju, da bi je ostalo štogod od tod jadnika? Pa jest, sada ga hrvatsko društvo za spasavanje nastoji nekako pokupiti in sastaviti e hi mu bar pogFeb bio veličanstven. I opet su svi pokucali na vrata g. V. Mačeka jer on je, na kraju krajeva, u prvom broju svog lista, tj. »Hrvatskog dnevnika«, izložio svoju misao o buretu pa i sada, u ovom teškom času, treba da rekne svoju. »Oa, ,Hrvatski dnevnik1 nije službeno glasilo, on je ,informativno veliko glasilo1 — razumije se, pod mojom kontrolom. Šta sam ono zaboravio reči? Da, neka se zna: hrvatsko informativno veliko glasilo.« Je, ne’ kak, hrvatsko ... I onda: izjava Vode V. Mačeka za »Hrvatski dnevnik« masno štampano preko cijele prve stranice. A onaj M. Hanžekovič od »Hrvatske istine« niko i niš, bandit, potepuh, konfident, plačenik, iz-dajnik — izd a o je hrvatsko oduševljenje i to baš sada u jesen, vrag ga dao, kada muž malo razmišljava o svojoj ekonomiji koja je slabog izgleda — izdao je, zamislite, hrvatsko odušev-ljenje, o vi crne vrane, ali još nas ima Hrvata — zato je i ta individua »fruula« iz »Hrvatskog dnevnika«, i sad su ostali samo oduševljeni, na čelu sa chef en redaeteurom ubjedenim marksistom sa Trešnjevke. Ali, ali, u pozadini, tj. u narodu, više nije onako kao što je bilo. Zakaj muži tučeju naše gospone kad su im tak lepo popevali ;— vele oduševljeni elementi. A kaj nam bute vi po-kvarena gospoda, liavek samo popevali kak štigleci. Je, kaj mislite da bu muž navek bedasti ostal. — Vužgi ga, Matek, s gospodom itak ni dobro posla imati. Leliko je njima čer kati kad imaju debele trbuhe. Lehko je njima popevati . . . i oduševljenje leti piit neba, lehko, lehko kao oblačič i — rasprši se. . A šta sada, sada je izašla »Hrvatska istina« kao reakcija na to prazno oduševljenje i sad se mnogo zna što gospodi zagrebačkoj nije drago da se zna i hrvatska oduševljena omladina poručuje uredniku M. Hanžekoviču da si kopa raku, jer je izdajica, izdao oduševljenje, dakle hrvatsku stvar. Prošteno je svima, svima, samo nije izdajici. Je, ne’ kak, ali ova »Hrvatska istina« ipak ima prav ... Ne nasjedajte, ne nasjedajte, brunda bumbar >Hrvatski dnevnik«, čitajte: proslava, proslava, hrvatski narod još uvijek slavi — viru »ludi derviši« i mašu rukama, sviraju i duvaju u puhaljke, organizuju obljetnice, posvečuju zastave, mole Boga i nadbiskupa Stepinca da vrati narod hrvatski u krilo oduševljenja, onog starog, naivnog, patriotskog i za »lude derviše« rentabilnog oduševljenja, ali ne pomaže više ni derviško vrtenje na peti oko samog selbe, jer lehko je, lehko popevati, ali je teško biti narod, muž, seljak, grbovi i zastave ne mogu se sijati i lehko je, lehko popevati kada je tnbuh pun ali onaj koji radi za deset dinara na dan toj istoj popevajučoj gospodi ne može da hude dugo oduševljen. — Jeste culi, sused? — Kaj? — Došli su gosponi iz grada, pa su tak tu bedastoče popevali. — Je, ne’ kak! — Malo smo poslušali, a onda smo mi popevali i sharili smo ih! — Je, ne’ kak! * Šta da se radi, šta da se radi vrte se derviši oko sebe i lamataju rukama i vape, ali ih Bog Hrvata ne sluša. A stari, lukavi »Obzor«, koji se takoder bogzna za čiji račun vrti sam oko sebe, zloban, cinički i jezuitski drzak, nemoralan, duhovni začetnik mnogih nekulturnih ispada, tvorac fclevetničkih fraza i pojmova •— sada to pope-vanje neoduševljenih zove »nenormalnim po-javama« i brani čjelokupnost, ne priznaje da postoje frakcije i klike i tvrdokorno tvrdi i od-lučno buči — i sve mu je to, ipak, veoma neugodno. Je, ne’ kak, gospod sused .. . Zagreb. A-c-r. BORBA RUSKEGA PREBIVALSTVA S SOVJETSKO VLADO PREDAVANJE DR. B. SOLONJEVIČA Dr. B. Solonjevič, katerega članek smo priobčili v zadnjih dveh številkah, je predaval v petek 23. oktobra v hotelu Tivoli pred polno dvorano o razmerah v Rusiji. Med poslušalci smo opazili tudi tovariše z levice, kar nedvomno priča o njih »objektivnosti«. Naj povedo svojim sodrugom, kako se godi »srečnim« ljudem pod ponesrečeno proletarsko diktaturo. Zvedeti so mogli, da sovjetski aparat zapira — ali mori — tudi komuniste, ki prihajajo tja, ker bi bili lahko škodljivi. Osupnjeni na bedo, ki v njej živijo ruski kmet, delavec in intelektualce, bi morali pripovedovati o neizmerno boljšem, rekli bi kraljevskem življenju v »gnilih kapitalističnih deželah«. In bi rusko ljudstvo, ki ne dobiva nobenih vesti z onstran meja in živi v prepričanju, da je tam življenje Se hujše, napravilo zaključke, ki bi vedli k neizogibni revoluciji, kljub vsestranski izčrpanosti prebivalstva. Dr. Solonjevič je prebil 9 let v zaporih. Prost je bil v 1. 1933. do junija 1934. Ker so pa njega premetavali po ječali, je imel priliko, spoznati malodane vso Sovjevsko unijo. Devetnajst let sovjetske oblasti so dokazali, da socializem ni mogoč brez nasilja. Tako kmet dela kot Kitajec na prtičku zemlje, ki mu je sedaj milostno naklonjena, dočim ga priganjajo s silo na polja kolhoza. Videz socializma (za liberalce in socialistične zastrupljence zahodne Evrope) vzdržujejo strojnice in revolverji GPU. Ničvrednost vse industrijske spreme Sovjetske unije, — vseh teh Dnjeprostrojev, Magtii-togorslka, BBK (Belomorsko-baltišlki kanal) se izkazuje v obliki eirculi vitiosi, ki se mu pravi sovjetsko gospodarstvo. Mislimo si, da je neki kolhoz pripeljal na postajico N repo, krompir, žito, — kar je moral oddati državi', kot davek in natura. Navadno na taki postaji ni ne skladišč, ne zadostnega števila delavcev. Čez nekaj časa, ko že vse začne gniti, pride na to postajico »železni komisar za promet«, Lazar Moisejevič Kaganovič. — Zakaj, prokleto, niste natovorili na vlake? — Vagonov ni bilo! — Zakaj ni bilo vagonov? —- Ker tvornica A ni dobavila zadostne količine osi! — Zakaj ni bilo osi? —• Ker iz B nismo dobili jekla! — Zakaj ni jekla? — Ker nismo imeli dosti premoga! — Zakaj ni premoga? — Ker ni bilo provijanta za delavce? — Kje je provijant? — Gnije na postaji N ... Niso krivi posamezniki, kriv je sistem, ki jemlje v kali iniciativo, stavi posameznika pod kontrolo in smrtno odgovornost, pravi da bo zanj vse preskrbljeno in pusti ga v težkih časih na cedilu. Tak krik je bil razglašen in proslavljen po naših komunistih kot »prehod k svobodni trgovini«. Preje je delavec dobival karte za kruh, sladkor, živila sploh, obleko in je mogel nekako živeti. Sedaj pri srednji plači 130 rubljev (po sovjetski statistiki), mora plačati 90 kopejk za 1 kg črnega kruha, kar pomeni, da si lahko privošči okrog 4 kg kruha na dan. če vpoštevamo, da ima kdo družino, nima pa ne obleke, ne čevljev, ne perila, in se mora preživljati s tem kruhom brez vsega ostalega, — položaj delavca v državi, ki se imenuje delav-sko-kmetska, bo precej podoben onemu beraču v kapitalističnih deželah. O kmetih pa pravi Solonjevič, da je sam videl, kako so zbirali suhi kruh in eelo drobtine v koncentracijskih taboriščih in ga pošiljali še hujše stradajočim sorodnikom v Ukrajino, v žitipeo Rusije. - (Konec prihodnjič) ODUŠEVLJENJE I RAZOČARANJE FRAGMENT IZ ISTORUE TAKOZV. HRVATSKOGA POKRETA Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Nate misli*. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Groharjeva cesta 211.; ček. račun štev. 17.120. — Za konzorcij in uredništvo odgovarja: Orožen Milim, cand. iur. Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z., Kamnik (Vodnik in Knez).