sa koristi delev-Ijudsiva. Dela v -opravičeni do kar produ* ira|o. M p*p«r 1» devoted the inieraate of the orkinf class. Work-m are entitled to ell what they produce. Ketrrsda« »•>ooo4-<*1um iu»it«r, !»•>*. 6. IW7, at Mi« pout offio« at CblMiio III- uuUej ib« act of Congr«M of M»rob trJ. IM79 Office: 587 80. Centre Ave. '•Delavci vseh dežela« združite se1 PAZITE! ne številko v oklepaju ki ee nahaja polet vašega naslove. prileplfU nega epoda| ali na ovitku. Ako ( / K , te številka . v M tedaj vam e prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosi, m o ponovite jo takoj. Stev. (No.) 77. Chicago, II!.. 2. marca (March), 1909. Leto (Vol.) IV. m naročnikom in so lanfiljbnikom današnjo številko smo i« v mesecu četrtega letnika, torej se dva meseca po no-teto, ali tistem času, ko bi v,i naročniki, ki jim je po-ntročnina, poslati potreben u bodoči rok. teh je sicer storila svo-> a še jih je dobro šte-Tki se niso zglasili in povedali mislijo. Res je, da so časi še i iiabi in da delajo marsikomu riavico za eksistenco. Ampak i pn nas niso časi nič boljši; Ubejši so; kajti treba je red-plačati v tiskarni tiskovine, to in drugo. Naročnikova dol-* in skrb je le majhna, ker je »jena le na en dan v letu, eno t tistem dnevu, ko pošilja deta novo naročnino, 'se druge skrbi in dolžnosti ejo na nas. reba je za 52 številk zbrane-gradiva Vsak teden je treba ikrbeti novce, ker list nesme tiliti, — in če ni novcev? — \ naj zalaga? Mati, skrbeti in zalagati? Ne, I nemore in nesme nihče za nta! Proletarec" ima dovolj naroč ©v, toliko, da se njegovi izdat-v tiskarni lahko pokrivajo, če bili vsi točni plačilci. Žal, da b ni tako Us je, da smo po novem letu fli s dolga in da "Proletarec tj lepo napreduje; ampak to me biti tolažba onim, ki do dale niso utegnili poravnati zao Bft ali naročiti se na novo. idati bo treba na povečanje li če že ne na dvakratno izdaja-▼ tednu. Zato bo pa treba fon Fond pa je mogoče ustvariti ta ta način, če se list vzdržuje IAMO NAROČNINO, dohodke oglasov pa se spravlja v fond ta način bi imeli v teku pol le-okrog $600 fonda. To bi bilo mj. 8 to svoto bi lahko pove-i list na osem strani v tej obli kakršna je. Ne bilo bi nam ba povečati naročnine, ker bi dodalo k splačal z drugimi ogla-Tako bi imeli "Proletarca' osmih straneh z različnim čti n. fo bi bila velika pridobitev zla za one, ki pogrešajo sedaj no L * * fse to se torej prav lahko zgo v teku pol leta, če se vsi naroč d, ki še niso poravnali svojih rari, odzovejo takoj. Mi bomo rili vse, kar je v naših močeh, izdamo "Proletarca" čimprej osmih straneh. Bodo torej tudi cenjeni čitatelji somišljeniki storili enkrat v le-svojo lolžnost? — Mi pričaku- > UPRAVNldTVO »♦♦♦♦»♦♦»»» »»»»»» Od blizo in daleč — vedno imamo Slovence, se navdušujejo za črnorumeno rstrijo — za dom in cesarja. Ali Hahaburžani in Avstrija res ►venski ideal t Cmorumena habsburška mo-rbija ne more biti slovenski Ml. Kot narodne svetinje nam zamrejo biti le slovenski jezik, slo-naka literatura slovenska slo-doljubnost in ljubezen do vseh »gih narodov. v interesu vseh ameriških Slo-acev je. da se slovenski rezer-ti v republiki ne odzovejo po-% če pride do vojne med Srbi« in Avstrijo. e e * — Socialni revolucionarji v Ru i so razpustili „bojni oddelek", P pomeni toliko kot konec naših činov. Marsikdo jo trdil, da ■ačelno lahko prizna take čine Rusijo. Seve z etičnega stali-k se ne more ugovarjati takim >ora, ker maka autokracija ni a zbircna v »redatvih, a kterimi črtala ljudstvo k tlom Vlada dala muditi ženske in otroke, najela je agente provokaterje, da so organizirali in zvrševali zločine. Z etičnega stališča torej ni ugovora ! Ali še vselej in povsod se je pokazalo, da iiasilua taktika škoduje delavskemu gibanju. Nasilna taktika daje vladi priliko, da najame vohune, ki prvotno le na irohno poroča j (V. o revolucionarnem gibanju, kasneje, ko so vohuni pridobili si zaupanje v revo-ucionarnih krogih, pa izrabijo revolucionarje kot golo orodje za vladne klike. Sploh je pa nasilna taktika o nasprotju z ljudsko (demokratično) organizacijo. Takšna taktika vodi do obožavanja posameznih oseb in do preziranja ljudske mase,.. Na podlagi teh faktov so socialni revolucionarji res storili pameten sklep, da so opustili in zavrgli teroristično taktiko. S tem sklepom so se približali tudi mednarodnemu socialističnemu gibanju. In dosegli bodo več proti ruski autokraciji, kot so dosegli do-zdaj ! e e * — Brzojavno se poroča, da so v Bosni zaprli vse ljudske šole. v kterih bolo nastanili vojake,ktere pošilja zdaj avstrijska vlada v Bo sno. Ta odredba btwanske vlade je značilna z« položaj na Balkanu. Avstro ogrska vladna klika zatrjuje oficijelno, da ni nevarnosti za'vojno. Ali kdo naj verjame ti kliki, ki s pošiljanjem vojnih čet na ji!g pomnožuje nevarnost za vojno, ki s svojimi dejanji direktno izziva vojno. Če prkie do krvolitja Yia Balka nu, ho klika sedela na varnem v Pesti in na Dunaju ; na bojnih poljanah bodo pa krvaveli sinovi delavcev in kmetov. In zakaj T Da se bo avstrijskim in ogrskim kapitalistom odprl trt? za njih izdelke na Balkanu. e e e .— Perzijski šah ni polovičarski delavec ; puntarje v Perziji da razsekati na dvoje pri živem telesu istim načinom, kot v čikaških klavnicah sekajo mrtve prešiče. Vzlic temu nečuvenema barbarizmu pa ne protestira ameriško in evropejsko meščansko časopisje. Meščanski časnikarji so večinoma padli že tako nizdol, ponižali so «e v klečeplaztvu že tako globoko, da ne črhnfjo besedice,če kak kronan mesar še krutejše postopa s svojimi podložniki, kot navadni mesar z nemo živino v klavnici, • e * Med vsemi naivneži na svetu so najbolj naivni tisti ljudje, ktere posebne vrste duhovniki vodijo za nos. x Francoska republika, ki je prerezala prt med cerkvijo in državo je dala popisati inventar raznih cerkva. V inventarju so zapisane tudi svete relikvije. Francoski listi, ki so priobčili statistično ».relikvije". so obelodanili tole : Štiri trupla in pet glav sv. Ba-zilija. Pet trupel in dve glavi sv. Barbare. Pet trupel, šest glav in 17 rok sv. Andreja. Dvajset trupel sv. Jnrija. Dvajset trupel in 26 glav sv. Julijana. Trideset tru pel sv. Pankracija. Ti svetniki so res pravcati čudodelniki, ker so se pomnožili tako izdatno, da so imponirali naivnim ljudem. —Na zadnjem banketu dečkov raznašalcev časnikov v Newsboy's Brace Memorial Home" (Bracev spominski dom za dečke raznašalce časnikov) v New Yor-Irti je bilo šteti 39 narodov. Zdaj bodo naši sodrugi v stari domovini razumeli, kako težko *je v ameriški republiki organizirati delavce strokovno in socialistično. Razumeli bodo, zakaj ne napredujemo tako vrlo, kot onkraj oceana.. 39 različitrh narodov, pomeni toliko različnih jezikov, toliko različnih naziranj o strokovni rn politični organizaciji delavcev, toliko različnih življenskih šeg, navad in razvojnih stopinj, kte-rim je nasproti jednotna agitaci- ja, organizacija, in propaganda. Ameriško ljudstvo še ni postalo en narod, temveč sc še le razvija v narodno jednoto. In to je glavni vzrok, zakaj socializem še ni do segel takih vspehov kot v Evropi. e e e „Na farmi blizo Chicage se vs- prejme v delo neoženjenega delavca, ki je monter, kovač za vozove in konje; razumeti mora strojništvo in popravljati parne kotle. Reference in ponudbe z naj nižjo plačo naj se pošljejo. Naslov S 17, Daily News". Ta oglas je prenesel Daily News. Ali ne bi bilo originalnejše, če bi se ta lt oglas glasil tako le: Ženialni brezposlcci dela dosti na farmi poleg Chicage. Potrebu jemo „osla za vse" in nizko plačo. Kdor razume poleg vseh rokodelstev zdraviti živino, zastopati stranke pred sodiščem, predavati sociologijo, igrati na glasovir in gosli, pisati članke, črte, povesti in romane, vravnati zlomljeno no go in učiti vrabce govoriti, ima prednost. e e e ..— ,,Nemci se ne boje druzega kot boga na svetu!" Tako trdi nemška buržoazija. Mi pa trdimo, da nemška buržoazija ne spoštuje nikogar drugega na svetu kot cesarje in kralje. Nemški častniki iz Berlina z dne 9. feb. poročajo tole : ,.Danes ob prihodu angleške kraljevske dvojice sta se konja, ki sta bila vprežeua pred voz cesarice in kraljice Avguste, vstraši la huraklicev in sta obstala. Nad-konjar je prijazno pozval okrog stoječe gospode, naj pomagajo potisnuti kočijo naprej. Pol stotine rok je zagrabilo za kolesa, cesarica in kraljica ste pa gledali dobrohotno ta prizor. Druga nezgoda se je pripetila v Luartgar-tenu: Konja ki sta bila vprežeua v kočijo, v kteri ste sedeli cesarica iit kraljica, sta se splašila zopet. Obe kneginji sta na to vstopili v prihodnji galavoz. Zdivjana konja sta zdirjala v oddelek gardne čete. Konja sta podrla na tla gardiste, ki so prt hoteli olslr-žali,"Konjema so bili huraklici jiesimpatični. Enkrat sta se zoper stavila, potem še enkrat. Ali če ko nji zaštrajkajo, potem primejo patriot je za tlelo, če le vjamejo kot plačilo dobrohoten posmeh.1 Take podložnike je vladati lahko, —s6 si domišljale kronane glave. Treba je le, da namigne nadko-njar in že priskoči cela četa rojenih lakajev na pomoč. * e e „Napijem ameriški mornarici" Ta toast je izrekel predsednik Roosevelt v kajiti na „Mayflowe-ru" v družbi kapitanov in admiralov. Res fin toast, ki se prav nič ne loči od toastov in govoranc nemškega cesarja, napol Caligule in napol Nerona. Mi ne verjamemo, da taki toa-sti utrjejo mir na znotraj in na zunaj, ker se dandanes v Ameriki nobenega druzega ne smatra za sovražnike kot Japonce, bodo besede Roosevelta dobrodošle kri-čačem v Califomiji, ki vedno oznanil jejo vojno med Japonsko in ameriško republiko. Navsezadnje se zna pretrgati tudi Japoncem nit potrpežljivosti in doživeli bomo furijo vojne v Pacifiku. Ako se bo tudi potem vrnilo ameriško brodovje zmagoslavno iz pomorske bitke, pa ostane odprto vprašanje. s e e — V Rusiji je do tsdaj umrlo 10 tisoč oseb za kolVro. Ruska vlada trosi ogromne avo-te denarja za preganjanje revolucionarjev. Torej ni Čudo, ako ne more ome jiti — morilke — kolere. e e e r V naši rspnbliki imamo denarja kot toče ! Ta denar pa nimamo za brezposelne delavce In druge siromake, ampak za moloh militarizem. Starosegni patriot je so pozdrs- vili tako iskreno brodovje, ki se je vrnilo s potovanja okoli sveta, tla je kapitalistom, radi kterih vzdržuje, republika močno brodovje in stalno armado na suhem, kar vest^ja poskakovalo srce. To |M>tovanje okoli sveta je stalo to liko denarja, da bi lahko letošnjo zimo vsi brezposelni delavci preživeli sebe in svoje in bi morda ostalo še nekaj denarja. V naši republiki se ne trosi denar le za mornarico, ampak tudi za militarizem na suhem. Vojaške penzije požro na leto 160 milijonov dolarjev, stalna armada pa $102,6261)50. Kaj ne, lepa svota t S taka svoto bi se dal ustanovi ti penziiki sklad za pohabljene in obnejJogle delavce, da ne bi bilo treba starim in ^obnemoglim delavcem prosjačiti kruha od hiše do hiše, ali pa lakote umirati za plotom! j Ali ne, delavci ? Vam bi* bilo všeč, če bi se denar tako porabil! Delavci, vi ne morete pričakovati kaj itakšega od sedanje vlade Zakaj If Saj sttj sami v jeseni, ko ste volili privržence kapitalizma v po-stavoikijne zastope izrekli, da hočete moono brodovje in stalno armado, da nočete penzijskega skla tla za obnemogle in pohabljene delavce, j Zatorag ne pritožujte se, če vas kapitalisti spode na cesto, ko niste več za rabo, če vas policaji zapirajo^ ako prosjačite za košček kruha. Delavci ako niste s tem zadovoljni za kar ste glasovali, tedaj popravite pri prihodnjih volitvah in glasujte za socialiste, e e e — V New Yorku N. Y. je beda tako grdzna da dobrodelna društva niso več kos naraščajoči bedi. Znamenite „krušnc vrste" so se p«»množile od dveh na sedem. Na dobrodelni postaji na Bowery se vsaki dan razdeli 2 tisoč ose bani majhen košček kruha in skodelico kave. Nek uradnik te postaje trdi, da je med temi siromaki tri četrtine rokodelcev. Med reveži* ki obis-kujejo to postajo je en nekdanji urednik njujorskega časnika in en duhovnik. Nevedni ljudje trdijo, da so take osebe med siroma ki izjeme, ali pa da so sami zakrivili, da so zašli v tako bedo. Kdor pozna razmere v današnji človeški družbi, ve4tudi, da dandanes živi veliko število izobražencev v največji bedi. Prijeli bi radi za delo, a dela ne dobe, kot ga ne dobe njih neizobraženi tovariši. Takšne razmere kot so v New Yorku so v vseh večjih mestih re-nublike. Te razmere se pa imenu jejo novi boljši časi. e e e — Doli z izročilno pogodbo med Rusijo in Zdr. drž. Tako je odmevalo na protestnem shodu v mednarodnem gledališču v Chi-cagu v nedeljo dne 21. febr. 1909 Shoda se je vdeležilo 1800 oseb. Jako ostro je govoril katoliški župnik P. S. O'Callaghan, ki je znanega Bileka rešil vešal. Med drugim je dejal : V Chicagi imamo ljudi, ki delijo pravico, kterim bi jaz ne zaupal življenje psa. če bi ljubil i#ta. Nevarnost za našo družbo prihaja od tistega razreda državljanov ki so dobro rejeni in zadovoljni." Za njim je govoril škof Falloivs v istem smislu. John E. Chase pred sedn i k obrambne lige za politične begunce je predstavil John Mur-raga iz Los Angclos, zastopnika mehikanskih revolucionarjev, ki je v živem govoru nastopil za mehi kanske politične begunce. Nadalje sta govorila sodrug A. M. Tjewis in 'mati' Jones, znana sivolasa agitatorica in prvoboritelji ca za pravice tlačenih in zatiranih. Oba sta žela buren aplavz. ŽEGNANI IZSESOVALCI. V New Yorku se je ustanovila nekaka „družba sv. Rafaela za slovenske izseljence v Ameriki." Že samo ime „sv-eti" Rafael pove, odkod in zakaj se je vzela ta nepotrebna „družba". V svojih pravilih pravi, da „dru žba sv. Rafaela za slovenske izseljence je delo krščanske ljubezni in usmiljenja (!) in ima namen : vsestransko skrbeti za slovenske izseljence v Ameriki, jih varovati vsake verske in gmotne škode in sploh jim pomagati do verskega, moralnega in gmotnega blagostanja." Poznamo to „krščansko ljubezen in usmiljenje." Vemo, kako "krščansko" znajo molsti in odirati ljudje, kteri se imenujejo duhovniki, kterim bi se pa logično reklo le duševni policaji ;kajti, kakor je policaj v malem pes-ču-vaj kapitalizma, tako je duhov-uik pes-čuvaj neumnosti in duševne teme, ki brani proletarske-liui ljudstvu tio svobodnega raz-miljanja in ga vsposobi za vsako izkoriščanje. Dalje obeta Rafaelova „družba' vsepolno ugodnosti za slovenske izseljence : ,^skrbela" bo zanje takoj pri njih vstopu v to deželo varovala jih sleparjev (lisica bo skrbela, da ne pridejo kokoši v lisjakov brlog !), preskrbela jim bo ceno stanovanje, pomagala do dela, dobrega zaslužka itd. Vse lepo in mikavno ! Predvsem bodo Rafaelovci pa skrbeli za njih „duše". Zato bo ^Iruzba'4 preskrbela vsako ieto enkrat če ne večkrat slov. misijonarja (!) onim naselbinam po Ameriki, ki nimajo svojega duhovnika. Stvar je menda sledeča: V New Torku je par farjev, kterim božji business ne nese ravno dosti. Razpresti hočejo torej svoje mre že tudi izven New Yorka in organizirati „jago" na dolar med vsemi naselbinami. Odtod se je vzela družba sv. Rafaela. Žegna-nini parazitom je za blagostanje delavcev toliko mar kot za lanski sneg. To lahko sprevidi vsak. kdor misli s svojimi možgani. Ko liko so pa slovenski duhovniki že storili v gmotnem oziru za slovenske delavce v Ameriki ? Cisto nič! Živijo pa le od delavskih žuljev. Storili so toliko, da nadaljujejo barbarsko delo svojih kolegov onstran oceana, da namreč prit is kajo slovenski narod v Ameriki v praznih vražah, v duševni temi. in ga od vraču jejo od na [»redka, ki temelji na samostojnem razmišljanju. O, za poneumnevanje so dobri! In ravno ta cilj ima tudi novopečena družba sv. Rafaela, ktera že obljubi j«, da bo na stroške delavcev — s\^»jih članov — pošiljala misionarje po slov. naselbinah. Tako se organizuje četa črnih izsesavalcev. Na vsak način hočejo obdržati maso za sabo, in varali bi se, ee bi rekli, da Rafaelovci ostanejo brez uspehov. Kakor v starem kraju, tako ima tudi tukaj farski duh še premoč. In kako ne — saj je za prsim Slovencem. ki je prišel v Ameriko, že pričapljal far in mu za hrbtom na njegove stroške sezidal cerkev na ktero ga je priklenil. Ampak, to nc sme plašiti naših somišljenikov. V boj proti črnim nedcla-ničem! V boj proti Rafaelovi družbi, kjerkoli bi se hotela vgn-jezditi in skotiti svoje škodljive podružnice! Vsak sodrug naj bo na straži. Najbolje orožje zoper to zalego je "Proletarec"; širite ga po vseh naselbinah, ("im več naročnikov bo imel naš list. tem manj bo nevarna farška pošast med slovenskim delavstvom v A-meriki, ►< Pripomoček, ki se ga poslužuje ves civilizirani svet, mora biti dober. V vsakem jesiku ljudje hvalijo Anchor Pain Expeller zoper trganje in vsake mišične ter ner vozne bolečine. 2T»e in 50c. VLADA PO RAZSODBAH. Vsak narod, ki se bori proti de spotizmu. saj nikar ne misli, da smo svobodni v Ameriki, da tukaj nimamo despotizma. NasiUtvo v republiki se danda- nes še ne jprikazeva tako surovo, golo in tulprto, kot v državah, kte re vladajo carji, kralji ali knezi. Ali nasilstvo že imamo tudi v A-ineriki, ktere ga vidimo najjasneje v na^i politični instituciji, v vladi po razsodbah. Mi se le čudimo, da se evropejski vladarji že niso poslužili tega sredstva, ki je rav-notako silno in močno za držati narode k tlom kot topovi in puške repetirke. Tu ni treba streljati na puntar je, nezadovoljneže ali stavkujoče delavce: Kaj še ! Take ljudi lahko naši kralji olja, premoga, železnic, žita, mesa itd. napravijo ne nevarnim, s tem, tla vsak zakon, ki bi imel škoditi njihovim koristim, izroče v razsodbo sodnikom Kapitalistom ni treba najemati uniformiranih morilcev, da bi va rovali njih interese, to varovanje njih interesov se vrši mirno in brez krvolitja, vrši se potom sodišč. Kako slabe so naše politične institucije, kako despotizem denar nih mogotcev gospodari neomejeno, nam dokazuje slučaj iz države Connecticut. Reformatorji so v deželnem zboru omenjene države predložili zakonski načrt, ki pri volitvah izključuje kupovanje glasov, vsako sleparatvo sploh. Zakon je bil sprejet in reformatorji v meščanskih strankah so se ponosno potrkali na praa in rekli :, Glejte, to je nase tlelo. Iztrebili smt) korupcijo pri volitvah ! Siromaki ! Kačuniii niso z zvitimi advokati železniških in drugih podjetniških družb. Volilna borba v jeseni je končala. Oba meščanska kandidata za mesto gubernatorja sta potrošila v volilni borbi približno 56 tisoč dolarjev. Po volilni borbi je nastal krik, da se je pri volitvah sleparilo na vse načine in zahteva lo se je, naj sodišče poleže vmes in kaznuje krivce na podlagi novega volilnega zakona. Sodišče je res poseglo vmes in izreklo je, da je novi volilni zakon protiustaven Tableau ! Do zdaj smo doživeli, da je volilno sleparstvo ustavno. Vlada po zeležniških in drugih podjetničkih družbah je ustavna. Vlada po nanvdu je proti-ustav na. Črne listine so ustavne, bojkot je prot-ustaven. Iz tega, kar smo doživeli do sedaj. sklepamo. Ako hoče narod prikrajšati na dobičku podjetniške družbe, da je takt) delo protiustavno. Nao-bratno je pa ustavno, če stroji ki so lastnina podjetniških družb, odtrgajo delavcu nogo, roko ali glavo. Določen delavski čas je protiustaven, nedoločen pa ustaven. Shermanov proti t rust janski zakon ni za tniste. ampak za uničenje delaskih unij. Kdor krade glasove pri volitvah postopa ustavno, če pa narod zahteva, da se glasovi štejejo pošteno. je pa taka zahteva protiustavna. Resnica je, da so te razsodbe pravcati umotvor ameriške meščanske politične mašinerije, to je fina iznajdba za obdržati vlado v svojih rokah. To je ženijalno delo. Le čuditi se je, kako so mogle civilizirane evrope.iske države vladati tako dolgo brez tega čudodelnega sred stva za mogotce. To sredstvo tako sistematično in preuzetno vbija in uničuje ljud sko vlado, da moramo priznati odprto, da je to najhujše orožje despotizma, kar ga do danes pozna zgodovina. Ako hočemo temu orožju kapitalistov vzeti ojstrino, potem moramo voliti take može v kongres in senat Zdr. drž., ki so za .evizi-jo ustave. Za revizijo ustave so pa le socialisti. kar stoji jasno in določno zapisano v socialističnem programu. Za to je dolžnost delavcev, da vedno in vsepovsod glasujejo z« socijaliate, ako hočejo, da bo ljudstvo samo odločevalo s~ojo USOt*A. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lutaik in ladajat«)-' Jugoslovanska delatski tiskovna drutba v Chicago. III. NtroCnm«; Za Am«rico$l 5Š s« celo lato. 7Sc *» pol Kta. Za Evropo 13 t. NASLOV četi j« le sdsvila, 647 in 649 bSTi Ave., Chicago. Za dn« uro: Q* » po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izve« (% živeli bolniki naj pišejo Vac. Tourc izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na ikatlje. Nar se izvršujejo to^no. 1210 So. Albany A v., Chicif Aka hoče i dobro naravno vino oglaai ae pri JOS. BERNARD 620 Blue Island Avenie Telefon Canal S42 CH|( Pri njemn dobil najbolja kalif« ska in importirana vina. I. STRAUQ URAR 338 W. lttta 8t., Ima red jo zalogo or, veriftii, nov in drogi h drago tis. Izvrtaj* vsakovrstna popravila v tej ni zelo nizki osni. Obiščite ga t Kva -— Frani rasni Trgovina s železnino, .. in pohiltvosn. Topravlja peli. 643-645 W. 18th St Chicago. III. Najbolje in i neje obuvalo pri John Kli 631 Bloe CHICAGO. Sprejema ta< pravila. NOVA r* g v j • a i^va splosna prodaja! slovemski aosTi Ta me*ec si prihranite 25% na Čevljih in robarjih pri KAPPERS. velika trgovina za obučo West 18th St, cor. Wood St. CHICAGO, ILL. Zdravljenje v 5 dneh Hrvatskem obtožili 53 nedolžnih osel) zavoljo veleizdaje. S tem infamnini činom hoče referiral tovariš Kiiovec. (Konec.) Avstrija obrniti pocornoat~ od govo srce, razum in hrepenenje po umazanega dela na Balkanu in | rcsnici, človekoljubje in delo za začno drugim narodom izven blagor vesoljstva, to je njegovo Avstrije pokazati kakšne velike božanstvo, ki ga ne navdaja s pc-zločince ima na svojih tleh 'klenskim strahom, ampak za Avstrijska vladna trojica "sv."j V7podhnjo na radostno humanitet-birokratizem "sv." kapitalizem 1 no de]0 J in "sv." aristokratizem, se nej y naf samih ne izyen nns je naS zmeni, če se doli na Hrvatskem gpaf naša USO(Ia ,iag bop zato obesi nekaj oseb za nič. ostale pa brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele pošle v večletno ječo. če le vladna trojica doseže svoj namen. Ako bi se v Avstro-Ogrski rčs uravnajmo najprej jasno nase obzorje, se otresimo dvomov, od- vržimo nesmiselne nauke, ter si , . . (Ustvarimo razumski svetovni na- hot jo postu vit i wle.zdaj.lce ki bo odgovarjal vedi, reaniei -g"« j^Pjj XlnVkrorih lin zdrawi P«"1"11 in «otovo bomo z ^mcc i a i \ v a< m _ . nRvj. za(j0^enje za na§e hrepene- med mbgocnezi, ki kradejo dan za * dnem avstrijskim narodom r»o, v . . . pri rodnem pravu priznan, pravi-l Za «l»5nje ramerejeed.no ki ee. Tam 7.0 veleizdajiee, tam «0 t..rno.f.lozof.«x.o atal.Me Svobod-ilofinei, ki «0 izdali avstrijske,'"' Ml«''. kl popolnoma odgovarja narode; konficirali so avstrijskim'zahtevam modernega človeka, ki narodom pravo do samodoločbe. biti duievno samostojen in si Tn t-i zločinci so svojim bričem ™ »kruniti svojega napredne-zaukazali, da» naj posade^na svobodomiselnega prepričanja. Hrvatskem 53 oseb radi veleizda-| Svobodna Misel je edina moder-jo na zatoJEno klop, ker so te ose- na socijalna nazorska smer. kjer be z vršil c 41 grozno hudodelstvo", človek ni siljen prodajati svojega — čujte in strmite — imenujejo prepričanja in zatajevati svojega stopajo peridično, ker je preveč se Serbe. To je danas hudodel- miJljenjs, niti ne siljen verovati nje po sreči. (RAZBIRANJE ŽIL) Ozdravim veacega, kdor trpi na Varicoceli, 8trieturi. Dalje ozdravim nalezljive zaatruplenje, živčne nezmožnosti, vo.lt nieo in bolezni tiiočih se možkih. Ta prilika je dana tistim, ki bo izdali že velike avote zdravnikom re da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati veem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspelno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vspešno. Za nevspetao zdravljenje nI treba plačati—le za vipeino. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne moike bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, tivčene onemoglosti, slaboet, zguba kreposti, napor, zaatruplenje in zguba vode. Pijača, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... Ženske bolezni v oz&dju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljanje in vse druge kožne bolezni kakor prilče, ture, garje, otekline.—Močni tok in druge bolezni. Preišče in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST, CHICAGO. (Med. Randolph in Lake 8t.) Uradu je: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure z jut. do 4 ure pop. Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od t od h ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudiin napadom reumatizma, ncu-ral^ife, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima MMctni rekord svojega vspeha. k Mrcx varnostne znamke "sidro" ni pravo. •25 in 50 centov. ralgije, R AD. RICHTER A Co. 115 Pearl St. New Yerk. POZOR!_SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kerljl&en Sveže pivo v sodčkih in bvteijk&h in druge raxnovratne pijač« ter unijake smodke. Potniki dobe čedno premo čižče za nizko ceno. Postrežba točna in taborna. . Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN P0T0KAR, 664 SO. CENTBB AVE., OtDOAOO Pozor Slovenci! FRANK STASNY. gostilničar, na vogalu ranline ln 21t« caste, N. W. Corner, toči izvratno pivo, dobro witkj in pro dftia najbolje smodke. Kdor se oglaai enkrat, ta pride zopet pri FRANC CECI Rojakom v Chieagi n sem zopet odprl avoj novi kterem točim vedno sveže piva, vino itd. Dobre amotke na Imam tudi prostorno dvoc seliee, svatbe, zabavne večera poročam se v obili obisk. S spoštovanjem FRANC ČECH, 568 So. Centre Ave. Halo, John; Kje ai pa bil včeraj! Saj veli kjer je največ zabave. Ali da je največ zabave v GOSTI John Koši 590 So. Centre Ave.. CM Jože Sabatl advokat ln pravni taatopaft iklb in d vinih zadeval Pilite slovenski! 1628 1638 Unity 79 Dear barn 8t., Res. 5156 Prairie Att| Phone Drexel TITJ. Leopold Sal ODVUTMJLK v kazenskih in eivilnik Auto Phone 6065. Office Phone Main 3065 Residence Phone URAD: 27 METROPOLITAN] Severozap. ogel in La Salle nlies Stanovanje: 1217 Shsildsa Pristno domači CATAWBA . •...... BELO VINO.............. RDEČE VINO............. RDEČE STARO VINO..... RMENO VINO............ Posoda prosta. Te ceee jemalcem od 50 galonov kot 50 galonov se ne pol tiljam proti nredplačllu ali po vsi Ameriki. Priporočam ss rojakom moje lepo urejeme gostilne pijačami in z vedno priprat^ s ti m prigrizk om Za dobro in točno tudi za pristnost vina JOSIP ZALO! 199 Ellin Roil N. E„ lilijo za enakopravnost ženstva. v Im»ju za enakopravnost ženeta v |»olitMiifin o/iru vrši nedaj ■Uplitttiriut si ntiiUa v Ameriki -ej,|.,( -Mul l«'in k.» I M .S" ei«list <•('« stranka zlasti v Av-glpji opraviti s eistenjem poj ^y 0 i, , i .ulncht i a\ tonoimji, se pt v Ameriki za žensko avtono-pji0 v političnem in gospodars; 'krm ozirit. ta namen je stranka po Ameriki določila '28-ti februar za generalno izražanje v besedi in pisavi o ženskem uprašauju. Večina strankinih klubov se je- za ta obvezalo ha vit i se izključno i uprašanjem : „Žena in nje stalne«* v današnji družbi44: Žena v tako razviti industriji, kot je amerikanskn, je občutni konkib-rnit v mezdnem oziru. na škodo wbi in možu. Pripomočkov pa nima, da bi protestirala. Unije so prvotno delale direkno proti nji in tako ji na industrijalnem polju ni bilo mogoče voditi boja proti kapitalizmu ; volitev se pa ni sme la vdeležiti: Tako je bilo čisto bre ipravna, izročena usodi in na milost kapitalistov. Možki je ni razumel j videl je v nji le škodljive ga tekmeca, ne da bi ji pomagal do strokovne in politične organizacije. Ženstvu torej ni preostaja lo druzega nego poprijeti se last nega dela Pri tem delu ji gre na roko edi no socijalistična stranka, ktera ne dela izjem v spolu in .pasmi „The Progressive Woman44, edini socijalistični list za ženske v A meriki je izšel na ta dan v posebni izdaji. (Ta list, bi naj ne manjkal v nobeni slovenski hiši, kjer ga razume gospodinja). „Chieago Daily Soeijalist44 je bil isto tako izključno pod žen skim uredništvom Oibanj« za žensko enako-prav-nost pomni že 60 let. Na čelu temu so bile zlasti Antonija Suran in Julija Ward Howe, obe zelo po pulame v pol. svetovni areni. Dol go časa je bil njiju boj in agitacija brez vspeha, konečno pa je pognalo seme dela v razvijajoče se nade in upe plodonosnoga sadu Splošna, enaka volilna pravica za žene ! jo sedaj glas v Angliji, kjer je prav sedaj boj naj živahnejši. Ne mine skoraj dan, da bi an gleška vlada ne zaprla po več su-fregetk,44 kakor se nazivljajo. To P ne pomaga vladi, ampak agitaciji, i»*.o, da štejejo sedaj že močno falango. — V Avstriji so ienske organizirane politično in gospodarsko: Njih časnik 44Arbei terinen Zeitung" ima 13,400 na-ločnic, njih politična organizaei ja pa šteje 4,175 članic. To so ste vilke, ktere bi morale marsikteri Slovenki odpreti oči in misel, da je že enkrat tudi za nas čas, da vstopimo v bojne vrste. V Zed. državah je veliko ste vilo žena, ki se bore za volilno pravico . Le-te ce poslužujejo vsa kovrsthih sredstev v dosego pravične enakopravnosti ženstva. Ta ko so pred meseci, ko je zborova la republikanska konvencija, da postavi kandidata — oposlale tozadevno resolucijo, ki jo je pa konvencija zavrgla. Istotako se je zgodilo na. demokratski konvenciji v Denverju, Colo. Tudi Pfohibistična stranka ni storila drugače. Edina stranka, ki je vze la Resolucijo v program je socija ližtična stranka. Ker je temu tako, je pred vsem dolžnost nas ženi. da se pridružimo tej stranki in izvojujemo pod njenim praporom ta boj. Naše geslo naj bo 4iena naj bo svoja gospodinja v vseh ozirih." Da se to doseže pa j® treba pred vsem, da se vse zavedne žene organizirajo in tako zahtevajo •plošno enako volilno pravico ke na ta način zamorejo pomaga ti sebi in možu, ktere tlači le ena mora — kapitalizem. Sedanji kapitalistični sistem ne tare le moža, ampak tudi — in to se posebno, če ima mož slabo delo in slabo plačo — ženo. V sled tega torej tudi nas dolžnost veže, da st* borimo proti sistemu — z volilnim listkom v roki Debs je dejal, da je žena delavca v današ nji družbi na slabejem kot živina Marv pa je dejal : „delavci se mo rajo sami osvoboditi iz suženjstva" — zato pa tudi Ti, žena, če nočeš, da boš samostojna izvojuj •i zmago ; brez boja ni zmage I Ce bi danes govoril Marx zo-Pft o /druženju. Hi gotovo rekel : delavci in delavke ,vsch dežela združite so ! ! Jednakost in bratstvo nesme izključevati žena, marveč ojačsti K mora vez, ktera ju veže v vsak daujem boju za obstanak. V Ame riki so še tri države, kjer dovoljuje zakon, da mož lahko produ ali podari še neporojeno dete komur hoče, ne da bi smela žena temu ugovarjati. Postave se tort»j skleoajo ne oziraje se na žensko. Družba je ženi navezala mnogo dolžnosti , tam imajo biti tudi pravice ! Upati je, da jo bo sistem, ki jo je ločil od doma in otrok, pripeljal med boritelje svobode, da dosežemo skupni cilj -t— soeijalistič-no družbo. Zavedna 81ovenka. RAZNOTEROSTI. Lurdski čudež. Iz Charleroi (izgovori Šarlro-a) velikega železniškega križiftča, preko katerega morajo vsi lurški romarski vlaki, ki vozijo skozi Belgijo, se poroča naslednji dogodek: Začetkom minulega meseca je prisopihal v postajo vlak z ne-broj lurškimi romarji. Predno še se je ustavil, hoče neka stara gospa izstopit i,a storila je to tako nerodno, d& se jej zaplete obleka, na kar spodrsne in pade na tir pod vlak. Za trenutek je vse osupnilo, kajti bil je nepopisno mučen prizor. Neki v bližini stoječi železniški delavec se inštinktivno zavč položaja, priskoči in z nevarnostjo lastnega življenja potegne gospo ižmed kolesja. Ves prizor je trajal le par sekund. Takoj na to pristopi duhovnik, ki je vodil romarski vlak, privzdigne roki k blagoslovu in pravi z blaženim glasom: "Zahvalite se vi vsi čudodelni devici Mariji, ki vam je iz kazala izredno milost, ko je izvršila to čudovito rešitev pred strašno smrtjo." Železničar, ki je ravnokar potegnil žensko izpod vlaka, za hip ostrini, potem pa pristopi in reče: 44Ali, gospod župnik, vi se gotovo motite; jaz še dolgo nisem lurškn mati božja." Kakšen učinek so napravile te besede priprostega delavca, naj si predstavljajo čitatelji sami. i Sarajevski "Dan'* glasilo srbske samostalne stranke v Bosni, objavlja važen članek aneksiji, v katerem pravi: "Bog obvaruj Srbijo ia Orno goro nepremišljenih korakov! Kajti sodeč po dosedanjih srbskih vladah in politikih bi bili Srbija in Črna-gora že davno zaslužili, da izgine ta s političnega obzorja. Brez dvoma je, da se avstro-ogrski pri padniki v Bosni in Hercegovini ne bodo dali naščuvati nroti svojemu novemu gospodarju; Husija in Anglija gotovo ne želite vojne prav tako ne Italija in Francija. Najbolj interesirana Turčija je rešila bosensko vprašanje z mirno spravo z Avstro-Ogrsko. V boju Srbije in Črne gore proti Avstro Ogrski bi tekla naša slovanska kri in končno bi vendar podlegla Srbija in Trna gora. Ali ni bolje spraviti se z gotovim dejstvom aneksije. s katerim smo se v Bosni in Hercegovini že sprijaznili ter opustiti nepremišljene korake, ki utegnejo samo škodovati srbskemu narodu, nam pa nikakor ne koristijo? — Članek vzbuja veli ko pozornost. Cigan in duhovnik. Cigan je šel na lov in ustreli zajca. Sreča ga duhovnik in mu teli: "Ne boš znal iz kože dejat živali; pojdi, da to stori moj kuhar. ki ga bo imenitno »pekel jedla bova pečenko, pila izvrstno vino in se dobro imela." Cigan mu sledi. Farovški kuhar zajca odere. speče ter prinese na mizo v skledi, pokriti s prtom. Cigan in duhovnik pijeta in se dobro ima ta. Na to reče duhovnik: 44Pozno je že; daj, da se preje naspiva in potem pojeva zajca; kje boš ti le žal; jaz bom na divann." — ".laz pa za vratmi." Vležeta se in duhovnik kmalu trdo zaspi. Cigan, videč, da duhovnik močno spi, vstane, odkrije skledo in pojt zajčjo pečenko, prt pa pogrne nazaj. Kmalu se duhovnik zbudi in pocuka tudi cigana. 4,Ali si kaj sanjal?" vpraša duhovnik. "Jaz sem imel sanje, da sem plezal po lestvi, v nebesa."--" Meni se ni nič sanjalo," odvrne cigan. — "Pojdi, da sneva zajca," povabi duhovnik cigana in se vsede k mizi; toda ko odgrne skledo, zapazi, da je pečenka izginila, in začuden vpraša cigana: "Si ti pojedel zaj-cr?" — "Da, gospod!" — ''Zakaj si to storij brez mene?" — "Onspod. mislil sem, da vas ne bo več nazaj iz nebes!" Krščanski socialci in — psi. Kristus je sicer učil, da med dobra dela usmiljenja spada tudi »okopavanje mrliče v; toda znano je, kakšno sitnosti je treba »remagati, kadar gre za pokopava nje reveža, tri nizapustil nobenega imetja. V Ljubljani se je »red kratkim pripetil slučaj, da se je rimsko-katol. mrtveca mora-» prepisati v protestantsko cerkev in ga pokopati na njenem pokopališču, ker katoliška pokopu-liška uprava tega ni hotela storiti. Bogatašu zvoni z vsemi zvonovi, še cela kompanija duhovnikov ga spremlja in prej>eva plačane pesmice — reveža pa zvrnejo v jamo, zagodrnjajo par molitvic pa je amen. Zdi se, da bo za živalsko krepovino kmalu boljše poskrbljeno, vsuj tam, kjer nosijo prvi zvonec klerikalci. Najpobočnejši občinski svet v Avstriji — dunajski — je namreč na tem, da v kratkem postavi pokopališče za gohpodske — pse! Če bodo izstavili tudi križ in kapelico, še ni znano. Revežem knof — gosposkim psom groš, bi lahko rekli. Čudno, p reč ud no, kraj vse za in ore katoliška usmiljenost. Sveži kruh in fino pecivo dobit« vedno v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i R&dakovič 623 Bo. Throop Street Vosi tudi na dom CHICAOO. flMovic in Fr. Mo • 7H West t »tli St., Chicago . MODERNO OPREMLJENA SLOVEN SKA TRGOVINA Z J EST VIN AMI (GROCERUA.) Najboljši ril, kava, čaj, moka itd., •ploh vsakovrstno docnate in preko morsko blago vedno svete po aajniiji eanl na prodaj. Na zahtevo r&zvatajn blago tud aa dom, za kar nl< ne ratanim. Joseph Kratky, 575 W. 17tta St., Chicago. 111. Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste. Na debelo In drobno. pijačami kaker s Atlaa ivom, vinom in raznovrat- Vojno sčuvanje. Prve vesti o avstrijskem ultimatumu Srbiji je objavila krščansko-socialna „Rei-chspost", ki je notorično v zvezi z vojno kamarilo. Večinoma so ,bili glasovi, ki so se razširjali o tej stvari, napačni ; iz oficieluih krogov se poroča, da ni govora o ultynatumu, ki bi ga bila Avstrija poslala Srbiji, temveč da je na meravana spomenica, ki bi jo Av strija poslala drugim državam, da jih opozori na vojne priprave v Srbiji. Avstrija je tudi izjavila velevb.stim, da si ne namerava prilastiti nobenega srlxskega zem ljišča. Srbski vojni minister Živkovič je preklical svojo demisijo. ker se mu je zagotovilo, da dovoli skupštiua vo^ne kredite, ki jih je zahteval. Sčuvanja je v Srbiji na vsak način š« vse polno, zlasti Jurček še vedno razgraja. Obiskal je tudi ruskega |K>slanika Sergcjeva, s katerim se je baje do dobrega skregal. Sodrufi, kupujte pri tvrdkah, ki oglažnjejo v nažem listr. Kadar kupujete, prosimo, omenite "Proletarca". Druitvene regalle, kape, prefcoramnice, bandera itd. za slovenska društva najbolje preskrbi Emil Bachttian 580 So. Centre Av«., .Chicago. HL M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16-—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. G.Vokoun 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah. Slovenski krojač Izdelujem nove moške obleke po najnovejšej modi in poravljam stare po najnižjih cenah. Cenjenim rojakom v Chicagi se priporočam v obili obisk. Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave., oor. 19th St. CHICAGO, ILL. ata ata< ta a^a s^s a^a a^a a^s sV s\ Fino Opremljena Gostilna z najboljimi in Pilzen pi niml likerji, dalje s amodkami in pro stim "lunehom". Zastopstvo na j bolj ih parobrodnih fcrt; prodaja parobrodnih listkov in poAllJa-nje denarja v staro domovino. Postrežba točna in solidna. Mohor Mladič Novi proator: * 583 So. Centre Are. vocal 18th St. Chicago, 111. POZOR! Kdor dela domače klobase, ' \ ta rabi brizgalno in cevi, Jas delam te brlsgalae po sta-rokrajakem aiatemu t močnega pleha z dvema cevema. Stane le 92.00 John Petrič, 3034 S. 42 Ct.f Chicago, ill. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. U Salle, 111 Toti vne, gostilni podrejen« piJaAe inae priporoča rojakom aa obilen oblak. Poatreiba toina in solidna. Pozor Rojaki Slovenci! Prevzel sem "na novo opremljeno gostilno'TRIGLAV" od brata Mohorja. Točim aveže pivo, domače vino in druge raznovratne pijače, na razpolago imam moderno keglUče in potujočim vedno pripravljeno prenočišče. PoatreZba točna in aolidna. Priporočam ae za obili oblak. John Mladič, 617 So. Centre Av.. Chicago. III. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co. 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina i mešanim blagom. Zmerne cane vsak dan. SVOJO FINO OPRAVLJENO unljsko BRIVINICO priporočam vaem bratom Slovcncem JOHN HORVAT 610 Centre Ave., Chicago. 111. Slovenski in hrvatski Časniki na ras-polago. V kratkem izide I Primemo delo dobiš le, ako si zmožen angleščine. Slovensko-angleška slovnica, Slovensko-anglsški tolmač In Angleško-slovenski slovar. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND CO. 9 Albany St., New York, N. Y. pozor! as- kdo miali, da v Chicagi ai dobiti mesa kot v stari domovini. Ampak to j« zmota! Pri meni «e debl: domač« klobase, domač« suho meso, ftlv« kokoii čist« kokoil in m««o vse vrste. Cene najnižje, blago najbolje. MIHAEL LACKOVIC, 376 W. ]8th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! naanan^amo, da isdalujemo rannovvntn« plrp po najnov«jfteon kroju. Unijabo dalo; UU1CEC) v ^^ fcnanao tud4 ^^^ drug« p« da ji v delokrog oprave — oblak. 'Pridite in oglejte ai na*o ialoftbo. Z vsem epofttovsnjem , in drug« potretoMin«, k apa. .Dvorak t (o; fcaUMO* CIOIHIERS "T4IL0RS /p5j t/ T fi'ii: ■ i n a m iviiivj a ' 1 M»MMMM8»8 8»i ZEMANOVO "GRENKO VINO je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJTV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA 99 želodečni grenčeo.Tatra je izdelana ia zdravilnih zolifti tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salnnih kakor tudi pri izdelovalen teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. B. ZEMAN, "VKr' ALOIS VANA . r „ •— ^zdelovatelj — sodovice. miatraln« vode In rsz-irtti rieotojofti pijač. •2-84 Flak St. Tel. Canal 1405 DR. F. J. PATERA OrdlnnJ«: na mtotouUL vogla ASHLAND Ht MILWAUKEE IVA i, ■ . tK a* od IS. do 8. ur« popol.; « ) 7. do 8, ur« rvefer v poivWjtlh, torkih, 4» trtklh ia peftkih. Telefon Canal 180. iuclair.)' (Nadaljevanje.) (Copyright, P*)5, IMUo, bj Upton Mol jrh je odprl. Oko se je izgubljalo v velikem, temnem pro-storu. "Lttl!" je zapovedal Master Freddie; hišnik je pritisnil ua gumb, in takoj se je razlila žarela bela svetloba od zgoraj po vaej •obani in Jurgisu jemala tid, (Jledal je začudeno okoli, in polagoma mu je poatalo jasno, da se nagaja v veliki sobi, a koje obokanega atropa »e razliva svetloba, na stenah pa viae orjake slike :večinoma iz starogrškega in starorimskega bajeslovja, — vse v naravni velikosti in tako izrazito dovršene, da bi človek menil, da »o žive; Jurgis je mislil, da je v začaranem gradu. Potem je oči obrnil tja k dolgi I mnogo> Vreden je, da se ga mizi, ki je stala sredi dvorane, črna ko ebenovina in leskeča se ko p^,mjiija Več dni. Drži ga v mi zlato in srebro. Sredi nje je stala ogromna, dragocena vaza z razni-1 Hjih ka(}ar delaš, preglej ga skp mi redkimi eksotičnimi cvetlicami, ki jih je bajno obžarevala v vazi skrita električna luč. 44To je jedilnica," omeni Master Freddie. "Kako se ti dopade, he, prijatelj t BRAT PROTI BRATU Robert Hunter. Nekega večera sem čital enega najkrasnejših Montaignejevih es-sajev. "V tem kraju je nekaj dežel",I pravi, "kjer je bila navada otrok,| da so pomorili svoje atariše; drugih, da so pomorili svoje otroke in tako preprečili njih življenske teškoče* napram drugim; in naravno, upanje enega je legalo v pogubi druzega." Beri ta stavek še enkrat. Pove Nova vera — novi Bog. (MODERNO NAZ1RANJE O BOGU.) m Po ln?ersollovih spisih za Slovence * predelal IVAN KAKER. (Nadaljevanje.) zi in skušaj zbrati iz njega vse historične izvlečke, ki jih vsebuje. Premisli, otroci so pomorili svoje starise! Misli o očetih, ki so Čakal je vedno na svoje uprašanje, nasloneč se na Jurgisa j -pomorili svoje otroke! — Zmajal smehljajoč se mu. Jurgisu se je prav dopadlo. 44Pa prokleto dolgočasen prostor, za samo enega obedovalca," reče Freddie — 44 preklicano puščobno I Ali se ti ne zdi tako, kaj t" Potem mu je padlo v glavo nekaj druzega, in nadaljeval je v eni sapi: 44 Morda še — h'k — kaj takega nisi nikdar videl? Kaj, stari dečko?" 4'Ne," odgovori Jurgis. 4'Mogoče prideš z dežele, kaj?" "Da," reče Jurgis. 44 Aha! Sem si mislil! Dosti ljudij je z dežele, ki kaj takega | straJali, so jedli drug druzega; niso videli. Moj stari jih pusti noter — popolnoma zastonj — pravj bili H0 kanibali. Preje kot bi stra kakor v cirkusu! Doma pripovedujejo — h' k — potem drugim, kaj dali, so pomorili svoje lastne o-so videli. O hiši starega Jonesa — Jonesa — klavničarja — trust- gete, matere in otroke, jana. Stari lopovi delajo vse iz mesa: palače in milijone! — Vraga! Ampak to, boš dejal, je bilo v — h' k — kaj bledečem! — Pa, čedna hišica, vseeno — vredno si jo i pragtari generaciji, danes smo na je ogledatif Že slišal kdaj o Jonesu, stari dečko, — o velfkem klav- vgjj stopinji civilizacije in mora ničarju Jonesu?" boš z glavo, a vzlic temu je bilo tako. Dolga, dolga stoletja je večina človeštva živelo v detomor-[stvu (infanticide) in staršemors-tvu (parenticide). Upanje enega, je ležalo v smrti druzega. Ta zgodovina človeštva je zgodovina generacij vojsk z lakoto in pomanjkanjem. Preje kot bi Celo Jezus, ki je* baje bil sin božji, je m il, da so ljudje, ki so obsedeni od hudobnih duhov, in kakor se )M>roča, je svoje božje i>osianstvo večkrat dokazal tudi stem, da je izgmal nešteto hudičev iz svojih nesrečnih rojakov. Izganjanje hudičev je sploh bilo nekaj časa njegov glavni posel, in izgnani hudiči so ga navadno zato — priznali za pravega mesijo! Njegovi sodobniki so namreč pričevanje teh hudičev smatrali vedno kot najzanesljivejše in najkompe-tentnejae, in spisatelji novega testamenta omenjajo častne izjave teh gospodarjev kraljestva teme z vidnim zadoščenjem. Okobiost, da je Jezim mogel kljubovati satanovim skušnjavam, proglašajo bogoslovci kot jasen dokaz za to, da je moral stati Kristus na strani kak bog, ali sploh kako bitje, ki je višje nego človek. Evangelist Matevž poroča o slučaju, kako je hotel satan zapeljati dozdevnega sina božjega, in verni kristjani so vedno poveličevali Kristusovo junaštvo, da j^ tako plemenito odbil in osmešil satanovo prizadevanje. Dogodek, o katerem je tu govor, se v evangeliju glasi tako le: "Jo7.ua na, poln svetega duha, se je spet vrnil od Jordana, in duh ga je pelja! vpuičavo, in tam ga je satani skuA&l štirideset dni. In ničesar ni jedel tiste dni; in ko je doba potekla, je bil lačen. Matan pa tnu je rekel: če si ti sin božji, zapovej kamnu, da se apremeni v kruh. Jezus mu je odgovoril: P inane je: človek ne iivi samo od kruha, marveč od vsake besede, ki pride iz ust boftjih. Potem ga je satan peljal na vrh visoke g ore in mu pokazal vsa kraljestva vsega sveta hkratu ter mu rekel: L>am ti oblast nad vsem tem; kajti dana mi je, in jaz jo izročim, komur hočem. Vse dam tebi, če padeft pred me in me moliš." Kristjani zatrjujejo, da je bil Jezus bog. Če je to re«, potem je gotovo moral to vedeti tudi satan, a vendar je hudič vzel sabo v sega mogoč ne ga boga, lr in je nemogoče, da bi uganjali. ^P . Jon* »e j, nehati zganil. Oni je to apatil in takoj u,.raial: | uk. ioiiwm. Zd, w ... .1. bi |,»ni in djani na stran, za par lju-nosti vas bom še iz službe spodil, —- res, to bom storil! Ha, ha, ha! I kl J,h vz,NaJ°-Jaz, in pijan! Hahaha! Ona dva sta čakala, da se pomiri; radovedna sta bila, kaj mu bo še v glavo padlo. 44No, kaj pa zdaj?" upraša nenadoma. 44Stari dečko, kaj bova počela T Ali hočeš, da te vodim po hiši okrog, kakor moj stari, — in ti vse razkažem? Salon francoskega kralja Louis naslonjače po tri tisoč dolarjev — čajno sobo Marije Antoinette — sliko plešočih ovčarjev — Rugsdael — triindvajset tisoč dolarjev! In v očigled vsega tega, ni tukaj nobene bojazni o lakoti, med nami? S preobilico kruha, ni med na mi nobenega, ki bi ga pogrešal? Z vsem neskončnim bogastvom, ni ne enega, ki bi stradal, ki bi bil Koncertno dvorano — galerijsko stebrovje, s posebnim, nalašč za to | brez obleke in brez^»trehe? naročenim parnikom iz Evrope semkaj pripeljano — oseminšestdeset tisoč dolarjev! — Strop, slikan v Rimu — kako se že slikar imenu je, Hamilton, — Mattatoni? Maccaroni? — In potem ta soba — sre brna skleda — Benvenuto Cellini. — In tu orgije — trideset tisoč dolarjev, gospodine! — Zaigraj malo, Hamilton, da sliši Master Red-Ali ne, raje pustite — skoro bi pozabil — da je lačen; Ha nose. Da! — vsak tretji človek je duševnem strahu, ker se boji pomanjkanja in bede. Ne glede na to, kako trdo da dela, on ni ni kdar brez strahu, da ne bodo ju tri njegovi ljubi, mali, trpeli glad. miltoD. p^krbite nama kaj malega za večerjo. — Toda — h' k - ne I pomanjkanje in strehe. Tu ni več tu spodaj - pojdiva gori. brate, v moj stan - je lepše in prijazne j-1 otrok proti očetu in oee proti kapitalisti proti vstvariteljem. iz koriščevalei proti izkoriščanim,— ti, ki imajo proti tistim, ki nimajo, in kakor pravi Montaigne svojem essaju upanje enega, leži v pogubi druzega .... Bogastvo enih, pomeni pomanj či doli. Ko se mu je to izjalovilo, vzel je stvarnika, gospodarja in vladarja neba in zemlje, na zelo visoko goro ter mu ponudil pod njim ležeči sVet — ta prah v vesoljstvu! — , ako pade on, bog in stvarnik vesoljnega sveta, pred njim na kolena in ga moli, njega, revnega hudiča, ki tudi niti kamenčka od tega 44sveta'' ne more imenovati svojo last! Ali je mogoče, da je bil satan tak tumpec? Ali naj Jezusu štejemo še v zaslugo, da si ni dal metati peska oči? Pomislimo enkrat nekoliko: hudič, knez vseh lopov, kralj zlobe, gospod prekanjenosti, skuša preslepiti vsevednega boga. ki ga vendar spregleda, nečem malenkostnim, kar pa ipak ni last hudiče va^ marveč božja! Se-li dobi v vsej nabožni literaturi še kaj bolj plitvega, nego je to?! Glasom svetega pisma so se hudiči med seboj bistveno razlikovali. Nekateri so znali govoriti in so slišali, drugi so bili gluhonemi. Niso se mogli vsi po istem receptu izganjati. Velike teškoče je povzročalo izganjanje gluhonemih hudičev. Evan gelist Marka pripoveduje o nekem gospodu, da je pripeljal k Jezusu svojega sina, kajti zdelo se je, di je mladenič obseden ml gluhonemega duha, čez ka terega pa učenci gospodovi niso imeli moči, Jezu je duhu rekel: "Ti nemi in gluhi duh, zapovem ti spravi se ven in ne hodi več nazajT^-—- na kar.J gluhi duh, (ki pa je vendar moral dobro slišati]] glasno zaupil (bil pa je revež nem!) — in nevts goma zapustil telo. Lahkota, s katero je Jezus ob vladal gluhonemega duha, je osupnila eelo njegovi učence, in uprašali so ga potem v zasebnem pogo voru, zakaj bi nikdo izmed njih sam ne mogel pre magati tega duha. Nato jim je Jezus odgovoril '4Kaj takega je mogoče storiti le z molitvijo in po atom." — Upraša m: Ali je pač na vsem bo^jeu svetu kristjan, ki bi veroval v to pravljico, če bi, — no, če bi jo čital n. pr. v kaki drugi knjigi? -Vzrok je spet vedno le ta, da zaprejo te pobožne ii verne^dušice poprej vrata k svojim možganom, pred no odprejo sveto pismo ali predno poslušajo pri digo. V starih časih se je splošno verovalo v hudiča* ljudstvo ni o njegovi eksistenci dvomilo niti najina nje, in iz dejstva, da je hudič, so ljudje sklepali, di mora biti, kdor ga hoče premagati ,ali bog sam, al pa z njim vsaj v oskem stiku. Vsi verski ustanov niki (Jezus, Buddha, Zarathustra, Mohamed itd." so se z namenom, da bi dokazali božji izvor svoje ga nauka, ukvarjali najraje z izganjanjem hudiča ali pa učinjali take reči, ki so po prirodnih zakonil nemogoče. Izganjanje hudiča je bilo takorekoč spri čevalo o božanstvenosti. Proroka, ki si ni upal sprejc ti boja z zlem i močmi, ljudstvo ni upoštevalo. Ni, je bil kdo še tako človekoljuben in plemenit, na, je živel še tako vzorno in neomadeževano, — zabita in po čudežih hrepeneča masa ga ni marala, doklei se ni izkazal s čudeži! Vera v dobre, in zle moči izvira odtod, ker ob dajajo človeka dobre in pogubonosne prirodne pri kazni. Naravne pojave, ki so Človeku koristili, * pripisovali dobrini duhovom, nasprotno pa so on« ki so mu škodovali, obesili na vrat hudobcem. Ko j< enkrat obveljalo, da povzročajo vse prikazni v na ravi duhovi, je bilo že samo ob sebi umevno, da s se delili ti duhovi v dobre m zle. kakoršue pojavi so pač učinkovali; potemtakem je vera v hudi« najmanj tako stara kakor vera v bogove. (Dalje prih.) •3 *) V današnjih dneh nič manj kakor nekdaj, vsaj ljudeh brez lsstnih inožganj. Komaj pred par leti ss pripetil v Rigi na Ruskem skoro neverjeten slučaj. Ne dne se je raznesla po mestu novica, da so ujeli hudiča zaprli, — in ljudstvo je kar trumoma vrelo pred polieijti za-j»or, da bi — videli hudiča! In 'kdor čita "G-las Naroda' se bo gotovo fte spominjal, da je tudi v New Yorku is p nekaterih drugih krajih Amerike atrasil letos meseca jasst rja n«k čuden *pak, ki so ga nekateri rojaki resno proflsal *a hudiča! KRJŽEVE TEŽAVE. Ivan Molek. (Nadaljevanje.) Pa pivo si in o- aeT^Tu'seni:^^ofi^Vne ap^rsnHii ne padi mi! Hamilton,"midva I troku; to je sedaj razred proti bi rada kaj mrzlega, — in sekt - da mi ne pozabite sekta! In neko-1 razredu, delanict proti delavcem, liko tridesetletne madejre, tistega po osemnajst dolarjev. Ali ste me razumeli?" Da. gospod moj," je odvrnil hišnik; "toda, Master Frederick, vaš oče mi je ukazal —" Master Frederick se je visoko vzravnal. 44Moj oče je dal povelja meni — h' k — in ne vam!" je zavrnil hišnika z zapovedujočim glasom. Potem se je še tesneje privil k Jurgisu in opotekaje odšel * I kanje" drugih; svoboda enih, po-njim iz sobe. Medpotoma se je domislil in uprašal: "Nobene brzo- \menx 8Užnost drugih; dividende javke — h'k — zame, Hamilton?" : enjh, pomenijo lakoto drugim; pa Ne. gospod moj," odvrne Hamilton. lače enih, pomenijo brloge dni 44 Moj stari je najbrž že na potu domov. In kaj delajo dvojčki, gim. Hamilton?" Preživeli smo dobo detomorstva "Zdravi so in čili. sir!" »n staraemorstva, sedaj je doba 44Lepo!' 'reče Master Freddie, in iskreno pristavi: "Bog jim daj bratomoratva (fratemicide). dobro, ljubim malim črvičkom!" Takrat, ko je ležalo upanje Korakala sta po širokih stopnieah navzgor; dospevši na vrh, pri-1 P"K»bi druzega, je oče umoril o-kazala se je iz polteme soba gorske vile, zajemajoče vodo iz stu d (Mira. — bitje nadzemeke miline, polno življenja. Stala sta zdaj v obokani dvorani, v katero je vodilo večje število vrat. Hišnik je ostal le en trenotek spodaj, da izda nekaj naročil, in potem je brž priftel za njima. Pritisnil je na gumb, in takoj se je razlila po dvorani blesteča svetloba. Odprl je neke duri in spet pritisnil na gumb, ko sta pristopicala v sobo. Ta prostor je bil opravljen kot učna soba. V sredi je stala miza iz mahagonovine, obložena s knjigami in s pripravo za kadilce; stene so bile okrašene z vseu-čiliškim znaki: s praporci, lepaki, fotografi- troke in otroci so umorili stariše. Danes, ko je upanje enih odvisno od pogube druzih — imamo pa razredni boj: brat proti bratu. In ti. ki vidijo ta boj, govore o bližajoči se revoluciji — in ljudstvo je prestrašen; zakaj bratomors-tvo današnjih dni se drži tistih navad, kakoršnih se je držal svoj Čas kanibalizem. j , Ti ne prezirajo le razredni boj, jami itd. Mogočna jelenja glava s šest čevljev dolgim« rogovilam, je ^ ^ ^ ^ ^^ Tn visela na steni, njej nasproti bivolova glava, in medvedje in tigrove kože so ležale po tleh. Zofe in udobni naslonjači so atali okrog, in na Jn mj gociali„ti __ Rmo vedn0 okenskih naslonih so bile mehke, fantastično vezene blazinice. En pn>kleti ka(Jar le om,nimo u kot je bil urejen na perzijski na*tn t ogromnim baldahmom in z dra- haJlka ge na ga ho- gnni kamni poeutim stoierjem spodaj. Odprta vrata so vodila v spal- o<] viti nieo, in zadaj se je nahajala kopalnica iz najdražjega marmorja, ki Ampak eno mogočnih, neugo-je stali gotovo ve^ kakor štirideset tisoč dolarjev. nobljivih moči nas spremlja, in (Dalje prihodnjič.) 110 je apanitf v ^ov^anstvo, upa- nje v neizrečene miljone vatvari teljev — odvisni od prehoda brs Dolžnost vsakega sooUlkU K psdpintt tvoj« ČMopiiJs. Afltft-raJU m "ProUtan*". Pridobite SSB HOTS F odpira JU frifljtt Naročajte, čitajts im Mrttal tomornega kapitalizma, na potu v »'I Priporočajte knrat-1 bratski SOCIJALIZEM! If angl. prevel —č. pomagaj! K vragu še žganje! — In povrh naj gre k vragu še i banka! — Skoda, da nas ne obišče potres. . . Obesi se pa le ti sam, kanalja! Z veseljem bi te gledal, tako z veseljem kakor če bi zdajle imel deset dolarjev. da si ohranim kot ... Da ne bi jokala žena in ne bi cvilili otroci! To so ljudje! — Fej! tisočkrat: fej! , Brat-človek jim bridko pripoveduje o svoji resnični nesreči, o gospodarjevem petdnevnem odlokti, o bodočem domu na cesti, — in faloti te ozmer jajo z banko, in se očitno boje, da se ne bi kdo obesil pod njihovim oknom. Ako bi se spodobilo, naredil bi mu človek nalašč ta strah; obesil bi se mu uprav pred nosom . . . Ampak to se ne spodobi — in doma plakajo žena in otro ci. . . Seveda plakajo, in končno: naj plakajo. . . kaj pa bi druzega \ IL Tako pride. K j, svoje dni je bilo drugače. Bilo je še v starem kraju in takrat, ko je bil Križ mlad in naiven, kakor je vsak. Kako lepo je sanjal. Kolikrat je veselo posko čil na griček pri domaČi vasici, lepo obraščen z vitkim hrastjem, tolikrat si je mislil: tole drevje bi izklestil in sezidal bi si grad Poletel je doli k lenotekoči reki, odvezal čoln in hajd na valčke Takole bi se vozil noč in dan; zavil bi tamle pod one ^kaline, čudežno senco košatega vrbovja, in tam bi ga pozdravila vila, vit ka in krasna, kakor komenska gospodična . . . Lepo je bilo. Hri Wek in reka. vse je bilo tako pri jazno, tako vafbljivo in tako do made. In mamica ga je 1 jnbila; tn di Joiek je imel rad svojo dobro mamico. Ko mu je vzklil pod nosom prvi mah, se je Jože aaljubil. Oče nje gove izvoljenke je bil pol kmet pol gospod, pol trgovca, pol obrt trika Ime ji je bik>, recimo Ančki Pa kaj če ime! Glavno je bilo, da je imela lepe oči, modre kot nebo epe lase, črne kot noč in lepe ustnice,, rdeče kot posebne vrste grahov cvet. Lepo je bilo. . . Jožetu se je zdelo tiste dni, da plava na perotih. Počemu ne! Njegova jubioH je pa bilo dekle svoje trme, kakor je že v naturi; in pametna je bila, kar je po redko. Ta ali nobena! — obljubil je sam sebi svečano in se zaklel Jože, ko je svetil iuesec. Ančka ie pa rekla: "Veš kaj, Jože, tvoja mati ima inalo, ti pa nič; moj oče ima na videz nekaj, v resnici pa tudi nič. Na kakšno bedasto ženitev še niti misliti ni. Ta kraj je premajhen, predomae. Jaz grem v Ameriko; tam so drugi kraji, druga mesta; tam je vse na veliko. Če me imaš rad, pa pridi za mano. Čalkala te bom. dasi se nisem zaklela. . Lahko noč!" V Ameriko! — V Ameriko! Jože se je naenkrat zbudil iz sanj: pogledal je krog sebi«; vse je bilo pusto in majhno. Hribček nad vasico ni bil več lep in tudi reka ne. V Ameriko gremo, v Ameriko! Tam so drugi kraji — tam je vse na veliko ... In nekega večera si je Jože Križ nabasal žepe z ostanki večerje, poljubil dobro mamico. malo se pojokal in odšel v A-meriko. Vso pot je delal kraljevske račune. Imenitna je dežela A-merika! Berači se tam kar čez noč spreminjajo v gospodo, in ostanki pečenke in belega kruha se valjajo na vseh koneih in krajih! Tako pravijo dobri ljudje — in vrjeti se mora. ali pa iti pogledat. Da si mi zdrava, kruha lačna domovina ! • Jože je računal tudi z Ančko. 44 Prišel bom tja in ai 4 )besil za vrat: zmaga je zdaj naša!" Jože si je namreč mislil^ da lahko v par dnevih obieoe vse rojake po Ameriki. Kaj naj bi mislil! Končno smo na mestu. Zmanjkalo je morja in vTstila so se raze* ~ ran ja!— Prvo je bilo, da je videl berače; drugo, zgubil se je v mestu, kjer so ga vrgli iz vlska, in šele poli eaj, ns kterega se je nameril, ga je zapeljal v hišo, kjer je živelo kakih dvajset rojakov. Tile rojaki so zaupali Amerikaneem in zlasti policajem svojo narodnost s tem, da se se vssko soboto pošteno pretepali, vpili in rjuli kakor v norišnici. Ko je torej Križ zinil policaju besedo 44Avstrija", vedel je ta takoj, dasi mu je delal krivico. kam da sodi. Tretje je bilo da Jože ni imel denarja — kar je imel, je zavozil — niti dela taka kmalu. Četrto, njegovi lastni rtv jaki — na Amerikance se ni oii ral. ker jih ni razumel — so rao dali razumeti, da jim je nekako i napotje; zaničljivo so ga prezirat in mu še celo rekli, da je ' green horn", zelenjak in vragvedi ka še vse. Peto — pa kaj bi! Razoča ran j ni bilo ne konca, ne kraja Najhujše je pa bilo, da je bil Ančka oddaljena kakih par tiso milj proti severu. To bi vzelo pai dni po železnici, in stane kro trideset dolarjev. Hudo je bik res! Jože ji je pisal dolgo pisma bridko ji je tožil, kako nesreie je takoj prve tedne v novi dom« vini. Zopet je prišlo razočaranji ki je kronalo vsa prešnja raiočl ranja. Ainčka mu je odpisala U kega vraga, da bi se bil najraj jokal. "Veš, Jože," — mu je pisal malopridniea — 44z mojim eii njem ne bo nič. Malo časa sem i v Ameriki, a toliko že znam, da tukaj prej denar, potem šele Ijl bežen in ženitev! Tisto, kar je ^ lo v starem kraju, bila je neui nost. Jaz vem, da ti nimaš še ni toliko, da bi mi kupil poročni f stan. kam šele spodobno oblek pošten, cvetličest klobuk, alal uro z verižico, pohištvo in tali t dalje, in tako dalje. Jaz sem d bila fanta, ki je že deset let f i meriki. ima denar ,in je tudi bo pri delu. Kupil mi je obleke i petdeset dolarjev; kupil mi o klobuk za petnajst dolarjev, I« klobuk t. rdečim pankeljcem i i veliko ptičjo perotjo, klobuk, 1 i krsnega nima niti komenska ifle podična v starem kraju. Vi«, tak je treba! Pozabi me, zakopaj^Jn delo in bodi pameten! Gudbajj Ainčka le ♦lože jo je ubogal: bil je pi ten. Molčal je lepo, in pri # priliki je neael pismo tja, mora vsak človek, in ga p4| globoko, globoko. . . Tito je bilo. (Koaae prih.) Socialisem ja postal sila* 'O is rafanajo ns obstojal« talistltes driav« •4