Zaton prosiozidarsfoa Vojna, ki se je razvnela med evropskimi velesilami, je pred svetom odkrila glavne rane v narodnem organizmu posameznih narodov in držav in hkrati tudi povzročitelje teh ran. Vojna namreč zahteva največji napon duševnih, telesnih in gmotnih sil. Kdor je slabši v duhovno-moralnem, telesnem ali grootnem oziru, osobito če je slabši v vseh teh treh ozirih, ne more zmagati proti sovražniku, ki ga v tem trojnem pogledu nadkriljuje. S porazom Francije stoji njen narodni organizem razgaljen pred svetovno javnostjo. Pred vojno je zunanji sijaj, ki je obdajal ta narod in njegovo državo, zakrival globoke rane, ki je že takrat trpela na njih Francija. Z vojaškim porazom se je ta sijaj razblinil, notranja bolezen je postala očitna, in to ne v obiiki več ali manj zaceljenih brazgotin, marveč v obliki globokih, sveže krvavečih ran. In te rane so tudi izdajale krivce, ki so jih prizadejali. Naš list je že večkrat razpravljal o vzrokih franeoskega poloma. Med drugim smo tudi pckazali na liberalizem, ki je Franciji pripravil katastrofo in s tem sebi razsulo. Osredje francoskega liberalizma pa je framaronstvo, po naše prostozidarstvo. Imenovano je tako po tajnostnih znakih, ki jih porablja in ki so vzeti iz zidarstva in stavbarstva srednjega veka. Niso to poklicni zidarji, marveč oSebe iz razumništva, kj ne verujejo v osebnega Boga in nadnaravno razodetje ter hočejo na svetu zgraditi nov red brez V"^ in cerkvenih resnic in zapoved". Framasonstvo je s+"^o nekai čez -30 let. Prva framasonska loža je bila ustanovljena leta 1717. v Londonu, od koder se je frama- scnstvo razširilo po ^71 Mi. Nemčiji, Španiji, Rusiji, ItŁ.liji, v Ameriki in drugih delih sve- ta. Mišljenje framasonov ni povsod eno- in istoumno ter njihovo delovanje ni v vseh narodih istolično. Framasonstvo v romanskih državah (Franciji, Španiji in Italiji) je bilo zelo dejavno v javnein življenju in v politiki, medtem ko se angleško framasonstvo ni dosti brigalo za politiko, marveč se je bolj pečalo z deli družabnosti in človečanstva, nemško framasonstvo pa je bilo nekako na sredi med romanskim in angleškim tipom. Francosko framasonstvo je vodilo strupeno borbo zoper katolicizem. Člani framasonske lože so mojstri hinavščine, zato so svoj boj poimenovali ne protikatoliški, marveč kakor vsi liberalci, protiklerikalen. Geslo, ki ga je pred 70 leti proglasil kot vodilno geslo politike tretje francoske republike vodja liberalcev Gambetta: »Klerikalizem je sovražnik«, je vzniklo v framasonskih ložah. In proti komu so se framasoni v resnici borili? Proti verski vzgoji mladine (brezverska državna šola), proti katoliškim šolam, ki so jih vodili redovniki (izgon redovnikov), proti vsakemu vplivu Cerkve na državno in javno življenje (ločitev države od Cerkve), torej proti bistvenim točkam resničnega katolicizma. Tudi v naši državi je bilo in delovalo prostozidarstvo. Kakor se je objavilo iz Beograda, so bile framasonske lože vsaj v 16 mestih Jugoslavije, med njimi tudi v Ljubljani. Politično mišljenje framasonov je bilo uravnavano ne iz kakšne jugoslovanske centrale, marveč iz središča evropskega dejavnega in kulturno-bojnega (protiverskega) framasonstva, iz Pariza. Tjakaj so se stekale vse niti in od tamkaj so se metale mreže. Važna osrednja točka slovanskega framasonstva je bila Praga, glavno mesto Čeho-Slovaške. V notranje-političnem oziru je bilo jugoslovansko framasonstvo strogo centralistično usmerjeno. V prostozidarskih ložah so se kovali načrti in se izdajale pobude strankam, ki so v Jugoslaviji vpostavile in vzdrževale centralizem. Ko bo v teku časa padla koprena iznad raznih spletk, rovarstev in kovarstev, ki so se odigravala v notranje-političnem življenju naše države, bo postalo očitno, kdo je bil glavni krivec, da so zahteve Hrvatov in Slovencev ob začetku naše države zadele ob gluha ušesa. Mnogo, morda največ krivde nosi framasonstvo. Brez njegovega pogubnega vpliva bi se bila naša država že pred 20 leti tako uredila, kakor to zahteva njena priroda: na osnovi samouprave in avtonomije. Framasonstvo je umelo izrabiti politični položaj ter spraviti svoje eksponente (odposlance) na važnejša in vplivnejša mesta po raznih ministrstvih (zlasti v prosvetnem ministrstvu), med visokim uradništvom po raznih pokrajinah, na vodilna mesta denarne, industrijske in trgovske organizacije, v upravo raznih ustanov, kjer se je dalo dobro zaslužiti (n. pr. OUZD, SUZOR). Politični in gospodarski dogodki, zlasti večji dogodki so tako ozko poveaani z delovanjem framasonstva, da tvorijo dobršen del zgodovine jugoslovanskega framasonstva. Ker je bilo to framasonstvo zanešeno k nam iz tujine, zlasti iz Francije, je moral zlomu francoskega framasonstva nujno slediti zaton jugoslovanskega prostozidarstva. Delovanje framasonskih lož — vse bistveno njihovo delovanje je tajno — je vlada prepovedala. Framasonske lože pa so nato sklenile, da bodo likvidirale, se razšle in svoje delovanje povsem ustavile. S tem se je s prsi Jugoslavije odvalila težka mora, ki je tlačila k tlom ves njen razvoj. Ljudstvo bo strogo pazilo, da ta veliki ljudski in državni sovražnik ne bo več vstal, da bi mogel nadaljevati svoje pogubonosno delovanje.