239. MU. « LjalUmi. i petck 20. oktobra 1922. UtoLV. Izha(a vs&k dan oopolda«, tm«s»«l ■•*•!:• fta prautk* •navrati s do 9 petit vrst 4 1 D. od 10—15 petit vrat * 1 D 50 p. većjt inserat! petit vrsta 2 D; no tiče, poslano, izjave, reklame, prcklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke vetikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 o. Popust le pri naročitih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprasanjem glede inseratov naj se prflo!l uiamka za odgovor. 0»»aYBlitvo „Slov. Naroda' ia „Jfar»4aa Utkani«« sUtfUva allca st 5, prltllono. - T«Uf»a At. 304. Oraaaiatva „Slov. Mar«««" Knafiovt oltoi *L 1, 1. mmđmtropf TtU'oa iter. 34. 9o»iM sara (a tb a la padiUans la salostto lraak«vaaa« *r Rokopisov so no vrata, ~Vt v Jugostavli! *se dnl po oifi *•— v Inozemstvu navadn* dnl Oin 19 n*đel|* Oln 1*29 Poftnlna platani v gotovini. „Slovenski Narod- velja: -----1, K/ ^*0'1*^1-----ra----- T hnwitrt w ' v Ljubljani | po potti 12 mesecev...... Din 120— Din 144— Din 216 — 6 . ...... , 60— . 72— # 10S—-o v • •••.. , 30"—~* v 3o"— v 34"~" i . .......lo-- . 12- . ir- Pri morebitnem povISanJa se ima đaljša naročnlm dopltflfcfl. Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vedno SfflSV P© aaktiaiai Na «amo pismena naročlla brez poslatve denaria se ne morerao otlratl. Ileuarnost z doek strani. Politična situacija, s katero je zasleđovala evropska javnost do« godke zadnjih dni na bližnjem vz* hodu, polagoma ponehuje. Konferenca v Mudaniji je kon» čana, nevarnost izbruha nove voj* ne je stopila v o^ac'je. Premagana, Grška se je uklonila pritisku evrop* slcih vc'csil, položila je orožje in prepustila vzhodno Trakijo Turciji. Dogodki v Orijentu so bistven • iz* prcmenili meti narodni položaj v Evropi. Sovjetska Rusija, ki je spremljala gibanje kemalističnih čet z največjim zanimanjem, je pri svoji notranjespolitčni agoniji sto* pila na areno mednarodne politike, oklenila se je Kemalove zmage nad Grki kot potapljajoče se poslednje bilke in skuša z vsemi sredstvi pro* dreti železni obroč, ki jo obdaja že peto leto. Zbog ulrimativnega stali* šča, ki ga je zavzela angleŠka zima* nja politika v orijentskem vpraša* nju, je prišlo do sedanjega antogo* nizma med Angleško in Francijo. Angleška je storila vse mogoče, da resi Grško pred polomom, skušala je zadržati Turčijo še nadalje v Aziji, to pa seveda ne zato, da resi status quo na Balkanu, temveč da obdrži svojo nadvlado v kolonijah. In da ni posegla vmes Francija, ki je bila prisiljena ugrizniti v kislo ja« bolko, da zaščiti svoje musliir anske kolonije v Afriki od prevelikega vpliva Anglcške, bi se bilo to po* slednji tuđi posrećilo. Tekmovanje teh dveh evropskih velesil pa je ures sničilo pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. In ta tretji je danes Turčija, ki bo delala s svo* jo agresivno politiko evropski di< plomaciji še velike prcglavice. Francija zapušČa London, med obema velesilama nastaia prepad, ki bo povzročil novo politiko konste* lacijo v Evropi. Ugledni diplomat je te dni izjavil, da je nasprotje med Angleško in Francijo mnogo večje kot si to misli evronska javnost in da se v tem nasprotiu preje krijejo vzroki novih konfli'ktov kakor pa v odnošajih Francije napram Nem* čiji in Rusiji. Zdi se, da je Poincare v svoji zunanji potitiki nadkrilil Llovd Georgea, ki so mu angleški listi žc zapeli odhodnico. Dočim ko stoji Angleška v svoji zunanji politiki danes popolnoma osamljena, si skuša Fmciia nrHobiti novela zavezsika, ki bi ji nadomestil An* glesko. Največja nasprotnica so* vjetske Rusije obraća svoje oči v Moskvo in išče opore tam, od ko* der bi je še pred kratkim ne bila. hotela. Moment je precej ugoden. Sovjeti so se otresli svoje zakrknje* nosti napram zapadnim državam, prišli so do spoznanja, da je stik z zapadom neobhodno potreben in danes so pripravljeni bistveno. ko* rigirati svojo taS^ko v zunanji po= litl!;i. Franciia je ta momert izko* ristila in zdi se, da je Herriot son* diral v Moskvi ne samo cospo-'ar* ski, temveč pret'vsem tući poetični teren. Bo*!i imelo to sondiranje uspeh a!i ne, to je clru^o vpra^anjc. Jasno pa je. da ste o1 e dr/nvi pri* pravljeni na me^seboino popttšr-a« nje, iTva zato, da resi svojo l-o'o r^'alno po'itiho, aru£n, c'a si pribori pot do osta'-rfa sve^rt. ^? nrirV? '"o sporazuma med Francijo in sovjet* sko Rusijo je veliko v - *ašanje, It'o bo imel več lori^ti < tzga prija? teljstva. Stališče Frai-^iie bi bi'o vsekakor zc!o te?ko, zalzaj ra*^sšs njenemu gospoc'arsnna v lo'oni^ nja Rusija ni preveč nak'o^jc^a in bi tuđi na^a^jevr^a svojo prowa* ganr'o med ori!~r>t~kirM rnro "i. Ar:* gleška fc sto^i'a po konferenci v Mu^anMi v o^a^je ir» se pri^rav'ii na poetično rcvan^o Poinca^eiM. Ta revanža lahko povzročT rove T'o7^? binacije v me^na-odnih o^ro^a;ih Evrope, ki lahko no^t^-io mo'"c* polni predvscm za balkanske dr* ža—. Kolo evroDske politike se vrti danes cT:ro5 fiksne osi. ki je sl:o* čila iz Azije v Evro^o. Ta f-r: ?a os je Turčija, ki nranuje 7.rr>?.^o r^ samo nad Gr^zo. t-^-T ,-cč t-'.^i ra'! imperijalirtfčr.o po^t^'o &r+?.-\t*. Ta ZTTia^ova'ec se prin-av'la v sr»rem:tvu Fra^cT^ in sovi:*'-?} P'is j sije na rJir'oT.^tični hej. r\ bo c'c* ; finitivno rešil nj^covo u^o^'o Vtt.a* \ stojeća mirovna V.o-^zr-^ra ho r?-*% evropskih cllp!omatov, ki n~ ho *?.* mo zanimiv, temveč bo frrrl tv^i i '^"^c posVHtcc ra stntti^ "tto na i Balkanu. Antanta pripravi\? v;o svojo dinlomatičro izurjrno"t so* vjetska r.usiia I.at?r;ori*čr.o ^•'■::vi udeTe7itev pri rešitvi spora vn.rd Azijo in Evro" 3 in roc'pira svojo zaht^vo s koncentracijo vojske na pa vabi severne obmejne državice i n ra oro ; t.v in stremi za prija* teljskimi odnošaji s Poljsko. S tem se hoče zavarovati pred mogočimi iznenađen ji o/ strani zapadnih so* se.'.ov v času, ko se bo na medna* ro.!ni konferenci odločeva-a tud nj*na usoda. Da bo sovjetska Ru* šija zastopana kot pravomoćni in v vc!iki meri odločujoči faktor na mi« rovni konferenci, to je jasno vsako* mur, ki je slec'il njeni agilnosti v zadnjem času. S tem pa Rusija sto* ra ! ot cnakoprav.n č-an med ev* ropske države in postaja meroja* ien faT:tor v mcclnaro nih odnosa* jih. Turski nacijonaMzem in mo* sVovska internaciionima «i bosta se* ^Ta v roko in ta dva faktorja lahko po:'a:v.'ta oJloji'joCa ne ^a'O v or!* ~t~!;em vprar:-nju, t^'r.vcč tuđi v if'vTpnju ba'ka^s':!^ f'r'-iv. Da no 1 o "o im -^ te r^r/r» c f ri scTanji poetični komtr'acMi oJ te zvo-c nv^'-aris1'"^ sveta z Voljševiki nobene koristi, je ra.TumTjivo. To j" nevarnost, ki nam preti v ^M/nji bo^očnoiti z ene strani. Z ■£? strani pa se vrše ra zanadu naše države doriodki, ki sicer ša ne po.TvC-nijo ncvarno~*ti za cc-okupno r'r:\ivo, ven^ar pa v r'o^eđnem ča-^u lah!:o no^tanc tu 'i to vprašanje o*-Jtno. Do!:1t ostade fašistovsko t'banjs v olzvirm notranjepoliticne T orbe in s^ o^ic:i7ie ra rn-arav* provoTrarM^ke ra^a^c na naši meji, se 1iM:o omej? rr^a pokornost na nri^ravo prot^akciie narodne^a zna* čaja. Krr pa po^tajai*o i^alijanski nacijona'isti vedno bo!j agilni in so naši državi prav tako malo nak'o* nje^i, kalor nj i' ovi turski brat je, je ('n\y.rot mero "ijnih kromov, da ni* v"o ^^h na^-^ zurjanfc *-oTitF^e. čc kori'Uraio c'n^c cvror^ke c^rTavc. i ki skrb" v prvi vrsfi za svoj Tastni ' oV.tanck jn 'a^t^o bo-'oč-ost, svo* jo r'o^eranio tak^;1o, bi lahko tuđi naša 7TTriaPia poTit;T;a po^le^a'a v svoi ar^?v in izvršTa rot^ehne ko« re'.tMrc. Clc yc f'o^odki i-premene statt»s ouo vr. Ba'kanu, ie potreb* po, da se r.a. to t^remembo priora* vimo tako, da se ne bo izvršila na škodo naše države. To pa bo dose* ženo le, če bo naša država na med* narodni mirovni konferenci odloč* no zavzela stališče, ki ji pripada kot najmočnejši balkanski državi tam, kjcr se resu je predvsem usoda baU kanskega polotoka. Boj za predsedstvo v narodni skipčini. — Beograd, 19. oktobra. (Izv.) Za preds**^«* vo narodne skupščinc je na* stal živahen parlamentarni boj. Te* kom včerajšnjega dneva so se vršile razne parlamentarne in politične deba* te v posamnih klubih, kakor tuđi med zastopniki raznih parlamentarnih sku* pin. Od radikalnega kluba sestavljeni ožji odbor poslancev Ljube Jovanovi* ća, Gjurića in Andrića je včera} vodil pokajanja z demokrati in deloma tuđi z ostalim! strankami. V radikalnem klubu obstoja še vedno struja, ki na* snrotuje kandidaturi dosedanjega pred* sednika dr. Ivana Ribarja. Splošno pa so tuđi radikalei za to, da se doseže med demokrati in radikalei sporazum in da se dotoci kompromisna kandidat* na Usta. Za danes ob 10. dopoldne je sklical predsednik demokratskega par* lamentamega kluba Ljuba Davidović sejo kluba, na katero so pozvani vsi demokratski poslanci in na kateri se ima definitivno do'očiti kandidatna li* sta. Demokratje so za kandidaturo dr. Ribaria. Splošno pa naglaSajo, da mo« ra biti z ozirom na sedanji položaj ta kandidatura od demokratov sprejeta so^asno. Kakor Že omenjeno, radikalei ugo« variajo kandidaturi dr. Ivana Ribarja radi teca, ker se je udeležil zagreb^ke* (ja koneresa. Zadevo pa je predsednik dr. Ribar zc dovolj stvarno pojasnil in većina radikaVcv uvideva, da je dr. Tvan Ribar vcšč in obiektiven voditelj noslov narodne skupščine in da uživa nri vseh parlamentarnih strankah naj* večic zaupanie. Ju^oslovcnski klub je za dr. Ivana Ribarja. POVRATEK PREDSFDN1KA DR. RIBARJA V BEOGRAD. — Beograd, 19. oktobra. (Izv.) Vče* raj zvečer se je povrnil iz Karlovca predsednik dr. Ivan Ribar. Udeležil se ie pogreba svoje matere ge. Emilije Ribar. Madžari za umnim lakskonuii. Jeden jlavnih pojojer, s katert« H bila Madžarska sprejeta ▼ Druitvo n*ro-dov, je bil ta, da na Madžarskem ne mt priti do obnove habsburikeja, gospodstva. Madžarski zunanji mlnister je toitTtrno v Zenevl slavnostno proglasi!, đa ie bo M«A» žarska strogo držala teg* pojom, k&kof tuđi hoče izvr$evati T»e druge §vo]o ob» veznosti. KakSna Je v resnici madlarsk* lojalnost, nam je pokazal deželnl shod «iad-£ar5kih katolikov, kl $« Jo vrSIl pr«đ 4ne-vi v BudimpeStl. Predsednik shodi crof Zlchy |e i« bv#-doma govoril o neizmerni Izjrub!, katerm je zadela deželo vsled smrti »Ni. VeL kroiw-nega kralja Karla IV.«. Na opozorlter jrofa Apponyja so zborovakl poalulall Zlchrret govor stojć. Sledila Je burna ovacfla zi» Otona Habsburškega z vlharnlml klici: »Naj živi naš kralj Oton!« >Slavo« st» kričali tudl navzočl ministri, številnl pleme-nlta$i In madžarski Škofje ter drugi eerk-veni dostojanstvenik!. Soelasno se je skle-nllo rudi, da se poSlje kraljici ZiH adtnost-no brzojavko. Drugi dan »hoda to »• §e bolj ogrevali za Habsburge. Najoifl pftftaK Horthrjev, vojaŠki ikof narodne armadc Stepan Zadravea (pomadiarj«fii S1ot*o#q) je tolmačll tvoje ntiore tn one držat im ski katoliclzem te •dim ofVtfNMk sila za madžarsko mt«£Titttn. — Dokaz ta to so podale nail+đin w države, kat ere hoćeje rđmj v«» po-tlačiti katollško nabožensrvo. Ker te Tirvat katoličan, je Jugoslovenska država oxrož»-na; ker so Slovak! tn Rusini Jtatotlki. mt more Ceškoslovaška drlara mirno ^poft. Pa če tudl ne raium^jo madJerskL /r ker so katollkl, se navduluje'e siftlno za fljd» žare ter so stebrl nale integritete. SfeđB«. ski katoliclzem stoji trdno na terneUu ape-stolskega kralfestva. (Burno kf1can)t: »Slava kralju Otonu!«) Ko se je v Segedinu otvorila nova vlada, so b??i vsl prožeti teli IdeJ in teh misli. (Tuđi Horth^V N« prvem praporu na$e narodne armađe se shilc ht-sede »Pro rege nostro apostoHco!« (Burno pritrjevanje.) Prvi častniki M»e armadf so prisegli na ta prapor. Zato pTo^Tašrirn. da je zločinec oni, kdor bi se hotel nprrti tej tradiciji. Grofa Apponv fn Zichr st« htT» tako jdnjena, da sta Jkofa Zadrnvca ol-lemala in pritiskala n* srce. Tuđi prir-.ts Czernoch mu ie iskreno i« srrčno ce~ stital. Grof Zlchy Je nato ▼ zakijuč-nem govoru podarjal: >Dr?avnI upravitsfi Horthy Je namestnik madžarskc^B kr?\hi. On pripravlja pot legltimnemo mađžnr^ke-mu kraljestvu, on je varuh svete kronc šte-fanske v »edanjih težkih časih !n kot take-ga ga pozdravljam in prosim za njejove delo božjega blagoslova.« Kdo bo io TerjeU đa boce Maćžaisfca lojalno Irvršcvatl svoje obTcxnosti in mirovati sredi drugih driav. ako se rr£c v Budimpešti pogostoma taki shođ!. takor je opisani In se z izjavami na njih ixr:*zm strin'ajo službeni kroji? Prof. Ernest Denis: Balkanu**.* onfn^ Vse se xdi tako vezano, kakor da bi ta pokrajina okoli Bitolja. Skopl;a. Velesa in Ohride morala postati ena iz-n«ed onih tečk. kjer narodi zadenejo drug ob drugesa in se mešajo med s?-boii in res je Macedoniia ena iz naj-br-lj pisanih pokrajin v Evropi. Iz raznih mnenj etnografova ki si med seboj | na?;r>rotujejo, ne moremo zanikati nekaj ; resničnih deistev. Prebivalstvo, ki ga je okHi 3 miliionov, ie zelo meŠano: Gr-kj <2—"no.om dtiš) so naseljeni na ob- j režju r^ejskega moria, Kucovlahi ali Cincar.ii. ki se sami imenuieio Arumunl ! Jn so potomci starih RimUanov, — ni \ jih niti 100.000 — p-ccei hitro izg'tija- j jo: Albanci (komai 200.«"K)0) se drže v | *.evernilj» fn zapadnih gorah: ?idov Ci- ' ranov (Cerkesov i. dr. je kakih 100.000, iurk\ 4— 5n0.000) prebfvajo v dolgem pn^u med Strumo in Vardarjem, od morskih bregov 5korai do Skopija. Ostali d-1 prebivaMva tvorijo Slo-\nni. (l..c00 000 — 2 000 000.) Toda kak-5-i Slovni? — B^i«rari — trdiio v So-fri. _ Ni res. Srbi — odgovarjajo v B r-rradu. Vpra?nnje ni mngoče ra^re-vlM. "nvno tn!'o. J-n^or bi bilo v Roiicnu nciiit-oče povedati, kateri dcl vode v steklenici. ki si jo za*el iz Seine, pripa- . da AubL Marni ali Oisi. J Ob času velikoga presclievan'a so si bili razni slov. rodovi, ki so se naselili v bizantinski fTvropi, po jeziku in navadah zelo sorodnl, šc v X. stoletju so raznmcli ono nnrečie. ki se je govo- ! tViO oVoli Solunn in sta ga slov. apostola Ciril in Mrtod porabila z* svoj prevod svetih knitg. vsi prebivn^i ba^-kanskega polotoka in ćelo v Panoniji tam ob Drnvi in ?avi. Poča^i so se pod raznimi vplivi z?.čele povdarjati kra-jevn^ razlike in s časom so se razvijali ludi razliČni značaji. Tako so postale Tt-zn? narodnosti, nikdar pa ni zg'nila popolnoma prvotna enotnost. — »Sku-pin*?. ki spadaio k trem književnim Ju-goslovenskim jezikom«, — je plsal leta | 19US prof Murko, katerega dela inia.o i svojo utemeljeno važnost. »Imajo mno-go skupnih ootez. ako jih primer.amo s *ev.-z*v. Slovam" ali z Rusi. Posebno mnogo podobnosti imaJo po fonetlčni \n lekstkalni strani, nahaiamo pa jo tuđi v mnoRoštevilnih hiilh Izrazih (nem-$kih. italiianskih. turlkffi in frSkih) Jn pri raznih neologiznlh. Đolcarska sku-pira se razlikuie nafboli, ker Je zgubl-ia deVlinadio In infinitlv In je spro.tcla zabesedni člen. Đoigari pa lažie razu-mHo Srbo^rvate nego Ruse, da?i se n&čina uči po §olah in ima velik upliv ra razvoj sedanje bolgarščinc. posebno | kar se tiče terminov. Ni torej nobenega \ zroka trditi. da bi se razne skupine ' mgoslovcnsVe v bodočnosti ne mogle Še tesnciše zMižati med seboj. i Ves srednji vek se giblje Macedo- • ni'a mrd Srbiio in B^Jgnrijo in pogosto j je tcžko nli spV h nemogoče določiti. ' ali je ta ali oni rokopis boigarski ali s?bski. Bila ie po vrsti dcl enc in druge dr/ave. bolgarska za Časa Ivana Asjcva (umrli 1241) in srbska za Časa Purana Silncga. Od Srbov so jo dobili Turki. V sedaniem času je narečje ob j Vardarju bliže bolgarščini nego srb§či-ni, vendar se od nje precej razlikuje, tako da se je parkrat poskušalo ustva-riti samostojen macedonski književni jezik. Razlikuje se kraj od kraja in ne-opaženo se priđe od skoraj srbskega jezika na zapadu k čisto bolgarskemu na vzhodu. Med obema deloma se rar-prostira mešan pas, v katerem prebi-vajo Šopi, kl žive v gora ti pokrajini pod VitoŠem In Rilom okoli Kjustenđila, Uratova in Sofije ter segajo prav do Ni5a; tu smo res na eni onih neodločnih vi$inf kjer se vode pomiŠljajo, preden najdejo svoj tok. Niederle, ki je bolj naklonjen bol-garski tezi, je prišel do zaključka, da A med Slovani v Macedoniji narodna zavest ni §e popolnoma jasno in enako razvita, in podobno trdi Murko, da so filološke razlike tu premalo izrazite, da bi z njimi določevali meje: to delo — pravi on — bodo opravili bolj diplomati in generali nego jezikoslovci. Ako hočemo torej pri teh narodih, ki so še v razvoju, postopati po istih nictodah, kakor pri ustaljenih skupinah, je to zelo neprevidno. Kajti narodnosti ne določa samo jezik, ampak tuđi stalne zgodovinske tradicije in jasna volja prebivalstva. Pri turskih Slovanih so si zgodovinske tradicije pogosto naspro-tovale in so bilp meSane med seboj, volja prebivalstva je bila nejasna in re-odločna: imeli so le eno željo: znebiti se nernosnega jarma, kl so pod njim tr-peli ćela stoletja, In doseći ono naj-manjšo stopnjo vamosti In reda, ki je nujno potreben za življenje. Leta 1868. bi bili z navduSenjem pozdravili srbskega kneza Mihajla. Ko se je po 1. 1877. zdelo, da priđe svobo-da najbrže od vzhoda, so začeli obraćati svoj pogled proti Sofiji. General l*natjev Je dne 27. februarja 1870. do-bil od sultana ferman, s katerim je bila ustanovljena samostojna bolgarska cer-kcv pod upravo najvišjega metropolita ali eksarha. Boćarski biskupi v Obridi, Skoplju. Velesu in Nevrokopu so postali od tega časa srediŠČe zaSčite in pomoči: okoli njih so se zbirali Slovani. dežela se je razdelila na patriarhf-^te (Grki in Kucovlahi) In eksarhiste (Slovani). Kralj Milan, ki se m briral za to, kaj se godi v Turčijt in arbiki rodoljubi, ki so imeli mnogo dela m av-strijskimi spletkaml. so prepustili svo-bodno polje eksarhističnt propasandi, ki je spočetka skrivala svoje nacionali-stične namene. Poleg popov so se naseljeva)! učitelji in rastle so vrste mladih ljudi, kl so vsled svoje izobrazbe 5e bolj sovra-2ili vlado Abdul Hamida. Macedonski Slovani, Srbi in Bolgari, so izSH iz me-šanice raznih narodov. zato so bolj ži-vega duha in bolj častihlepni ne*o sta-roplaninski ali podonavski seljaki. V gostih gručah so prihajall v bolfarsk« kneževino in so se lotili kake male obrti ali trgovine, ie rajSe pa so si tebraK kak svoboden poktic: advokaturo in «dravni§tvo, ali pa so vstopill ▼ irma-do in t urade. Okoli leta 1900. Uh i« bilo t Bolgari ji že 150.000, t Sofiji jo biio od 70.000 prebivalcer 25.000 teh raace-donskih beguncev. Med mirntm doma-čim prebivalstvom so kmalu dosesii važno pozicijo in 90 vodili politiko. , (DaBeJj Stran 2. »SI.nVPNSKl NAROP« dn" 20 oktobra 1922. štev. 239 llarodna sknpSCIna« SANKCUA NEKATERIH SLOVENUO ZADEVAJOClH ZAKONOV, — NOVI POSLANCL — OPROSTITEV VOJAŠKIH LETN1KOV 1898 IN 1899. — AFERA BENIN ODSTAVLJENA Z DNEVNEGA REDA. — Beograd, 19. oktobra. (Izv.) Podpredsednik VujičiC je včerai ob 11.30 otvoril dopoldansko plenarno se-io narodne skupščine. Prvi skupštinski tajnik posl. Janjič Je prečital zadnji sejni zapisnik in došle vloge. Med te-kočimi zadevaml je zanir;iivoP da zahte-va pravosodni minister izročitev sodi-Šču posl. Vladimira Pušenjaka zaradi prestopka po paragrafu 104 srb. kaz. zak. in posl. Jakoba K u 5 a r j a zaradi žaljenja častL Dalje je zbornica vzela na znanje, rda je Nj. Vel. kralj sankcijoniral in podpisal nekatere Slovcniio zadevajoče zakone. V veljavo so stopili med drugim: 1. zakon o pobiranju občinskih taks v Sloveniji, s katerim se poviSu-Jejo pristojbine policijskim funkcijo-narjem Slovenije za čezurno službo v javnem interesu m nočne doklade za varnostno straže, in 2. zakon, s katerim se povišuje gasilski prispevek zavaro-valnic v gasilski fond na korist gasil-nim društvom in ponesreCcnim gasil-cem. Verifikacijski odbor je naznanil, da so verificirani in odobreni mandati po-slancev, ki so bili pozvani v zbornico na n?esto nekaterih za državne svetnike imenovanih poslancev. Pozvani so v zbornico Tomo Orahovac Bogdan P o p o v i č. Stanko B a n j i č (novinar Jug. klub) in Abdulah Ačim Kikmet učitelj iz Tetova. Po končanih formalnostih so stavili nekateri poslanci na poedine ministre razna vprašanja lokalnega značaja. Vojni minister general V a š 1 č je med drugim obširno odgovarjal na vprašanje poslanca Pušenjaka (Jug. klub) glede oprostitve od vojaške službe letnikov, rojenlh leta 1898 in 1899. Vojni minister je priznal, da je komandant okrožne komande v Celju zakrlvil, da so bila navodila, izdana glede oprostitve letnikov 1S98 in 1899, ki so že popreje služili, napačno tolmačena v nekaterih slučaiih. Vojno mlnistrstvo je namreč izdalo naredbo, jasno in točno, da se ima tem letnikom, če so popreje služili v voiskl ali pa tu dl bili t ujetni-štvu, šteti vsa njih službena doba v vojaško službo. Slučaj v Tolstera vrhu pri Celju je dal ministru povod, da je uvedel po komandantu IV. armije pre-iskavo. Okružni komandant bo pozvan na odgovornost. Med drugim dalje vojni minister navaja, da je bilo vsega skupa! podanih 3701 prošnja iz 1jub-Uanskega, celjskega in mariborskoga vojaškega okrožja. Vojni minister pri-zra, da se letnika 1898 in 1899 odpu-stita še pred 1. novembrom. Posl. Dragutin P e č i S je kot pred-sednik imunitetnega odbora protcstiral proti temu, da ne prihajajo poročila imunitetnega odbora na dnevni red narodne skupščine. Ob 13. je bila dopoldanska seja zaključena. Ob 17. se ]e na-Jaljevala po-poldanska seja, ki je trajala do 20. Na popoldanski seji je prišla v raz-pravo pred meseci v !avnosti velik vi-har vzbujajoča afera Savič - Beni n. Posl. Nedeljko D1 v a c (soc. đem.) je prečital poročib devetčlenske^a odbora, ki ie to zađevo podrobno pre-iskoval. Posl. Agatonovič je prečital oddvojeno mišljenje manjšine v lej aleri. Posl. Stevan B e n i n je v daljšetn govoru pojasnjeval zadevo, veleč, da je bila stvar izrečena »pri čaši vina«. Med njim in radikalnim desidentom Momčilo Ivaničem je prišlo večkrat do strašnega prepira in raznih vzMikov. Splošno je bila ta debata zelo prazna in so se premlevale razne fraze. Posl. Lazarevič je predlagal. da zbornica preide na dnevni red. Hj kratkih govorili nekaterih posianccv je podpredsednik Vuiičič dal pretilog posl. Lazarevi-ča na glasovanje. Zborriea je predio? sprejela. In tako je b'Ja afera Savič-Benin končana in otfstavljena z dnev-uega reda. Zbornica je dalje sprejela porobilo posebnega odbora o upravni razdelitvi zetske oblasti. Seja je bila nato zaključena. Današnja seja ic določena za 10. aro popoldne z dnevnim redom: interpelacije. MUSLIMANI IN VOL1TVE PRED' SEDSTVA. __ Beograd, 19. oktobra. (Izv.) Po* slanec dr. Mehrncd Spaho dospe tekom današnjega dneva v Beograd. Sklicana je seja muslimanskega parlamentarne* ga kluba, oziroma seja muslimanskih poslancev Spahove skupine, na kateri se ima razpravljati vprašanje volitve skupščinskega predsedstva. Do sedaj je bil v predsedstvu zastopnik musli* manov dr. Hrasnica. Muslimani 8O za gonovno izvolitev. dr. Ribtrla* Pomoč narodnim delavcem. — Beograd, \j. oktobra. (Izv.) Na vCerajšnji plenarni seji narodne skupščine je bil izvoljen tuđi devctčlcnski posebni odbor, ki in*a nalogo, da raz-pravlja o nujnem vladineui zakonskem nacrtu glede pomoći narodnih dclav-cev, ki so trpeli za osvobojenje domovine oziroma podpore njih rodbhiam. Odbor je imel prvo sejo včeraj popol-I dne od 16. do 17. Odbor se je tako le konstitulral: pređseduik Dragutin Peči č in tajnik posl. St B a n 1 č. Zastopnik vlade minister za izenaienje zako-nov Marko Trifkovič* je poiasnil stali-šče vlade in prosil odbor, da prizna za-konskemu nacrtu nujnost in ga čiin-preje sprejme, tako da bi bil zakon 2e v narodni skupščini sprejet tekom današnjega dneva. Članl odbora so ueo-varjali stališču vla io in :iavaiali tri formalne razloge proti takojsnjenui spre-jetju. Prvi ugovor, ker nacrt zakona ni podpisan od kralja, drugi ugovor, da ni bil zakon predložen narodni skupščini od strani kompeteiunega in oJgt vorne-ga ministra, temvcč od ministrskega predsednika in ireijič ugovor, da je zakon formelno in materije!no nepopoln. Tekom nadaljne debate se je sprožilo tuđi vprašanje zgraditve Pantheona na Kumanovem. Prečuaski poslanci so za-htevali, da se prencsc-iO poleg kosti zaslužnih Srbov tuđi kosti zaslužnih lir-vatov in Slovencuv. Minister Trifkovič je nato zaprosil, d ase ctbor jutri zapet sestane hi zakon sprejme, ORIENTSKO VPRAŠANJE. TEŽKOČE GLEDE ORIENTSKE KONFERENCE. Sprememba sevreske pogodbe, — London, 18,. okt. (Izv.) AnglcSka vlada je franeoski in italijanski stavila predlog. da se naj skliče konferenca strokovnJakov, ki naj bi proučili gospodarsko vprašanje bližnjega Vzhoda. Ita-lijanska vlada je ta predlog Angleške že odobrila, dočim Francoska še ni dala odgovora. — Carigrad, 18. okt. (Izv.) Posebna vojaška misija sovjetske Rusije je izročila Kemal paši pismo Ljenina, v ka-terem obžaluje, da ne more Kemala o-sebno obiskati radi bolezni in mu je torej onemogočeno, da bi se vsa vpraŠa-nja, ki*se tičejo Rusije, Turci je in vsega muslimanskega sveta direktno in sporazumno resila, prosi pa ga, da t vpra-šanju morskih ožin čvrsto vztraja na-pram Angliji in v teh vprašanjih bo Ru-cija Turčijo najodločnejše pođpirala. — London, 18. oktobra. (Izv.) Ita* lijanska vlada je sprejela predlog an* gleške vlade, da se dne 20. t. m. v Lon» donu sestane konferenca strokovnjakov ki ima pripraviti in proučiti materijal glede spremembe sevreske mirovne po* godbo. V gospodarskem oziru so po* trebna nova dopolnila in nekatere sprc* membe glede Trakije. Nekatera dolo* čila pogodbe je potreba popolnoma izmenjati. Konferenci bo predložen ob* širen materijal in je dvomljivo, da ga bo mogla v kratkem času obvladati in proučiti. Težavna so vprašanja glede dolgov otomanske tobačne režije, te* žavno je vprašanje proračuna, dalje vprašanje pristanišč in žeJeznic. Vpra* sanje kapitulacij je najtežavnejše. Listi naglašajo, da se vprašanje kapitulacij ne more resiti potom mednarodnega političnega ugovora. SEDEŽ ORIENTSKE MIROVNE KONFERENCE. — Pariz, 18. oktobra* (Izv.) »Ha* vas« javlja iz Carigrada: Nekateri listi poročajo, da je angorska skupščina od* ločena vztrajati pri zahtevi, da se ori* entska mirovna konferenca sestane v Smirni. — Pariz, 18. oktobra. (Tzv.) Dan in sedež orientske mirovne konference Še ni definitivno doloČen. Med inteV* csiranimi vladami se vodijo razgovori. Franci ja in Anglija sta sporazumni, da se mirovna konferenca ne srne vršiti v Smirni. KONGRES RUSKIH UČENJAKOV V PRAGL — Praga, 17. oktobra. (CTK) Na danes končanem drugem kongresu ruskih učenjakov je bila sprejeta resohi- ■ čija proti preganjanju ortodoksne cer- i kve v Rusiji, ropaniu cerkev in nečlo- ] veškemu postopanju s služabnikl cer- ' kve. Dalje je Izjavil kongres, kl se *a je udeležilo 35 delegatov te vseh držav, da bo Praga organizacijski sedeZ ru-skega kultumega življenja v inozemstvu in je odobril nacrt za ustanovitev pedagogičnega instituta, ki bo vzgajal i Bčiteliske moči, I Politične usstL ■t Mlađlnska kandldatna lista. Sno-Ci Je Imel glavni volilni odbor oficijelne JDS sejo v veliki dvorani v Kazini. Na tej seji je odobril kandidatno listo, ki jo cbjavlja današnje »Jutro«. Nosilec liste je dr. Milan Vid mar. Njemu sledt: Josip Turk, Anton Likozar, dr. Pran Tominšek, Tran Kavčič, Josip Bekš, Ri-hard Tory. Anton Merljak, Miro Luz-rar, Mihael Srakar, dr. Tone Šaplja, Pran Ks. Stare, Simon Praprotnik, Al. Acceto, Ivan Bajželj, Fran Tumpej, Vinko Janežič, Peter ^terk, dr. .^ivko La-pajne, Fran Planinšek, Josip Prime, Viktor Turnšek, Ivan Ojud, Anton Bervar. dr. Dinko Puc, rTdvard Roš, dr. Jožc Bohinjcc, Anton Bončar, Miroslav Ur-bas, Gvido Gulić, Leon Maccoratti, Fr. Vrhovnik, Ludvik Štih, Josip Zamljen, Josip Bizjak, Josip LovŠe, Alojzij Tav-čar, dr. Josip Plemelj, Fran Verbič, Ferdinand Ham, Fran Martinšek, Tran Bre-skvar, Ivan Jerančič, Josip Gabsriev-čič. dr. Pavel Pestotnik, Karei Žerjav, Fran Štrukelj in Ivan Jakopič. — Iz navedene liste je razvidno, da si službeno vodstvo mladinske stranke ni upalo dati na kandidatno listo ražen dveh. tren, niti enega Izrazitoga mladina, kar ie do-volj značilno. Vodstvo JDS s tem pri-znava, da so mladini v Uuhljani tuko omraženi, da bi sploh v poštev ne pri-§la njih dandiđat«ka lista, ako bi biii na nji mladinski kolovodie. Pikantna je ta kandidatska lista v toliko, da so v njo sprejeti kandidatie, katere so mladini pri zadnjih volftvah pod pretvezo, da so nesposobni, ponretali izmed kandidatov. Sedaj so te zopet milostno ?;pre-jeli na listo, ker se nadejajo z njih po-rnočjo se rediti iz prekerne situacije. = Podpfs sporazuma z ItaHIo. Iz Beograda 19. t. m. javllajo: Vlada je odposlala po posebnem kuririu nascir>u poslaniku Antonijeviču pcoblastilo, da more podplsati vse one konvencije, glede katerih je dosežen sporazum. Podpisa sporazuma z italijansko vlado pričakujejo v najkrai^em času in upaio z gotovostjo, da se izvrši popolna likvidacija spora z Italijo. = Pot iz Rima ▼ Beograd &re preko Prage. O sestanku med Bene-šem in Schanzerjem v Benetkah poročajo iz Milana v Svico nastopno: Se-stanek je veljal utrditvi poprej srčnih, nato pa vsled difercne v naziranjih in vsled italijanskih diplomatičnih okor-rostij zelo ohlajenih italijansko - Češko-slova§kih odnoSajev. Olajšalo se je zbližanje med Rimom in Prago vsled srednje pozicije Italije v orijentskem konfliktu. ZMižanje se vrši v znamenju skupnih političnih in gospodarskih in-teresov. BeneSu je bilo do tega, da kompenzira Schanzerjevo opustitev egoističnega izkoriščanja avstrijskih stlsk z obnovo Če§koslova5ko - itali-janskega prijateljstva. V Italiji ohladit-ve čustva nišo sprejeli tako lahko, ka-Kor se je to zdelo komu v inozemstvu. Italija sprejema že zaradi gospodarskih ugodnosti rada ponuđeno roko Bene-?evo, katerega so Pvrrove zmage Del-la Torretta napravile za skritega in tievarnega nasprotnika Italije. Pot iz Rima v Beograd gre preko Prage. Naj-važnejši predpogoj za novo politično orijentacijo je bil odstop Italije od misli ra vodstvo male antante. Najprvo s svojo okrenitvijo in sedaj s svojim zo-petnim približanjem je BeneŠ demon-striral, da je skupno delovanje obeh držav v mednarodni politiki mogoče samo na temelju cnakopravnosti in enakoveljavnostl. = Sporna zađeva kraljevića Gfor-gia. Iz Beograda javljajo: Ker kraljevič Gjorgje Je vedno ni odpotoval v Niš, je naročila vlada finančni direkciii v Nilu, da naj le osebno izplača kraljeviču mesečni obrok apanaže. Na ta račin je bil storjen pred sestankom kronsVcga sveta poslednjl poskus, da se kraljevič prisili k odpotovanju in tako niirrnm potoni rcSi dolgotrajnl «i>or. ss Poset naših poslancev y Pragi. Narodni poslanci in ministri, kl potuje-Jo v Prago, odidejo iz Beograda 26. t m. in dospo v Prago 27. okt. dopoldne. Zvečer istega dne je prijateljska večer-ja. 28. okt je slavnostna seja v parlamentu. Nato odidejo vsi češkosiovaškl poslanci z gosti k prezidentu republike dr. Masarvkn. 29. okt. se vrše ekskurzije v praško okolico, zvečer pa je slav-nostni koncert. 30. okt. je izlet v Plzenj, 1. novembra pa se na?! ministri in poslanci vmejo v domovino. = Nemškl ođmev na ftalflansko na-snstro ▼ Bolcano. »Mflnchener Neueste Nachrlchten« se pečajo obsežno z ita-lijanskim nasilstvom v Bolcami in iz-vajajo: Kdo vlada v Italiji? Jasno je, da fašisti. Ako stvar stoji tako. potern se ni Čuditi, da italijanska država ne drži tega. kar je svečano obliubila nemSkemu prebivalstvu na Tlrolskem. Vladi, kl niC veC ne ukaže v svojem lastnem domu. je seveda tud! malo mar, ako prelomi dano besedo. Pa vendar se ta vlada ne sramuje trditi, da hoče živeti z nemŠkim narodom v dobrem lazmerjo, V to deželo, kjer se vrle nad Nemci tako straSna nasilja, đrdrajo dan na dan nemškl vlaki, polni repa-racijskih dajatev. Ves neniški narod globoko soČustvuje z usodo svojih bratov v Južnem Tirolu in jih nikdar ne zapusti. Italija ne bo mogla biti sopot-nica Nemčije, dokler ne bo držala svoje besede in dokler ne bo Smilila narodnih svobodščin in pravic naših bratov, ki so lojalni državljani. = Diplomatsko zastopstvo Rusije v Beogradu. Listi poročajo, da namera-va sovjetska vlada v Moskvi poslati v Beograd svojega diplomata, ki bi naj posetil ministrskega predsednika Paši-ća in ministra zunanjih del dr, Ninčić.\, da se ž njima sporazume v vpraša'iju projektirane orientske konference. Pri tcj priliki bo boljševiški delegat z na-s*o vlado tuđi uredil vprašanje slede transporta jugoslovenskih podanikov iz Rusije v domovino. = Strah pred novimi dogodkl in gospodarska kriza na Reki. Iz blizine Rv.ke naip poročajo, da narasla napetost in strah med reskim prebivalstvom vedno bolj, odkar ie bila proglašena mobilizacija fašistov. Razširjajo se naj-liujše alarmantne vesti. Fašisti so vča-«ih govorili, da raztreščijo pristanišče, ako bi imela baroška luka priti v jugo-siovensko posest, sedaj se govori, da Iiočcjo zažgati mesto, kakor hitro bi ju-goslovenske čete prišle na Sušak vsled ratificirania sporazumov iz Sante Mar-^herite. Fašisti pravijo, da do take ratifikacije s strani italijanske vlade ne sme priti in ako bi prišlo, nastopijo z vso silo proti vladi in proti Jugoslove-nom. Mnogi meščani se pripravljajo na odhod z Reke, ker se boje, da izzovc fašistovska mobilizacija »casus belli« z Jugoslavijo in strašijo se toliko bolj, ker vidijo tuđi pri italijanskem voialtvu nenavadne priprave. Jugo^lovene, ro-jene na T^eki, izganjajo f^s>ti dan na dan. Gospodarsko je mesto propadlo in od nikodcr ni nobene rešllne pomo-Či, dasi v Rimu deputacijam z Rcke ob-Ijubljajo vedno takojšnjo rešitev. Sedaj naznanjajo, da ima vlada v Rimu zrpet pripravljene odredbe v gospodarsko pomoč Rekc in da bi priSlo tuđi novo \ eliko posojilo, da bi se Reka vsaj za-Časno podprla v svojem životarjenju. Ali z druge strani se naznanja, da se italijanska vlada obotavlja priti s tako pomočjo, ker ni na Reki nikake prave odgovorne vlade. Italijani pač zavlaču-jelo ureditev reskih razmer napram so-sedom, ker jim ie na tem ležeče, da jpravijo Reko ob njeno prihodniost ter toliko gotovejše zasigurajo bodočnost svojim lastnim pristaniščem. = Alba Julia. Kronanje romunske-ga kralja in kraljice se je izvršilo v nialem sedmograškem mestu. ki se imenuje Alba Julia. Marsikdo je ugibal, za-kaj se ne vrši kronanje v Bukarešti in zakaj je Izbran za to mal neznaten kraj na anektiranem Sedmograškem. Ta-kraj se je imenoval Alba Julia takrat, ko so ga zgradili Rimljani. Nemci so ga pozneje imenovali \Veissenburg, Slova-ni in tuđi Romuni pa Beograd. Odkar je bil fivgcn Savojski postavil tam trd-njavo, se je imenovalo mestece v čast cesarja Karla V. Karlsburg. Za Romune ima ta kraj narodno tradicijo, ker so bile tam prvič vse dežele, kjer prebivaio Romuni, združene v enoto. Storil je to Mihael Hrabri (1593 do 1601). Trajala je edtnost le malo časa. Misel na združenje pa se je trdno spojila v duši romunske-ga naroda in je živela ter služila vcll-koromunskim ciljem izborno. KonČno se je ta misel udejstvila. Sliko Mihaela firabrega je videti v zadnji romunski koči in od rodu do rodu se je pripove-dcvalo o njesovem prihodu v Albo Julio. Pred Mihaelovim spomenikom v vrtu akademije v Bukarešti so se vršile I. 1916 velike demonstracije, oznanjajo-Če vstop Romunije v vojno. = Ruski sodnlki v Ceškoslovaški. Ministrstvo pravde je v Podkarpatski Rusiji namestilo 20 ruskih sodnikov. Ako bo ta poskus uspel, namesti češka vlada v sodni službi Se več ruskih ju* rlstov. = Aretacije v Sofiji. Vlada je dala aretirati predsednika in podpredsed-nika Društva rezervnih oficirjev bivše generale Lazarova in Lukova. Aretacija se je izvršila zaradi manifesta, ki ga je izdalo imenovano društvo in v katerem pozivajo rezervni oficirji narod na od-ločno borbo proti sedanji vladi. =r Protiangleško gibanje v Perziji. Tz Teherana brzojavljaio, da se ie začelo v ćeli Perziji močno gibanje proti Angležem. Vsi perzijski časopisi napa-daio Angleže za njihov nasilni režim v Mezopotamiji. Angleški namestnik, — kralje Mezopotamije, Fesal dobiva mnogoStevilna pisma, v katerih mu groze s smrtjo. če podpiSe dolg Angliii t v znesku 52 milijonov f. St. Anglofilski | ministri so demisijonirali. Vodia južnih i vstaSev Kerim - beg, s epomika proti severu in je obkolil vse angleške gar- . nizije. Njegove sile naraščajo vedno bolj. I Katastrofalne razmere v železniškem prometu. VL Pa tuđi ta greh finančnega mini-strstva je še munji, nego ona vsebo\pi-joča krivica, kejo pnzadeva finanjuo ministrsivo s tein, da mu ne dajo pra-vočasno in v pravi obliki sredstev, ko-! ja žeiczniška uprava potrebujc za vzdrževanje in za saniranje prometnih možnosti. Ni nam znano, Ua bi bile državne železnice na prog.ih Sisak-Ze-mun doslej izgradile le eno umikališče ali primerno povećale le en kolodvor. Nacrti za potrebne korekture teh prog ! so že davno izdelani, a ni možnosti, da bi se izvršili, ker nišo predviđeni I krediti. ! V«em pa je znano, koliko nepotreb-j nih pojrresk se je storilo glede nakupa železniških prajrov. To poglavje jepre-obširno, da bi mo.di o njem tu podrob-[ neje poročati. Dejnnsko pa je stanje i pr^^ovnejra materijala, zlasti v Vojvodini naravnost desohtno. Tuđi zadene krivda v prvi vrsti finančno ministrsh'o, kl mora v predračunu predvideti zadostna li-k\-idna sredstva. Naj se ne zavrača krivda ra budžetske dvanajk-tine. Vzdrževanje železnic ie stvar, ki se mora brczposrojno znsijrnrati, in knkor so se našla sredstva za obnovitev pre-sto!nej?a mesta Beograda, tako ?o se morala nnjti sredstva za železniSke pra.rove brez ozira na budžetske dva-najstine, brez ozira na prepočasno po-slovranje zakonodr.jne skupščine. Žalibog moramo priti do spozna-nja, da v državi svoji nnlojri nlso kos oni možje, kl imajo odločilni vpHv pri upravi državnega Želczniškeca orga-j nizma. Zato moramo odlo^no zahtevati, ! da se naj ta uprava izloči iz teritorija partizanskih političnih bojev, da se naj da tej uprav! potrebna avtonomija, to pa ne v obliki današnje Generalne direkcije državnih železnic, kl deltije menda z, dvema uradnikoma in eno tip-karico ter z enim shiro. Ako je sr. Plav-šič priznal, da manjka kontakta med ministrstvi gospodarskih resortov, po-tem moramo reci, da je nujno potrebno, da se ta ministrstva stmejo v tem cilju, da z vsemi močmi In z vseml sredstvf, z vso resnostjo tn dobro vo^io regijo železm'^ki or^anfzem pred defin!tl\T!int pojrtnrm. Ako pa m! ^nritevamo od naših drŽ3^Tlikov, da oni Izvršno to težav-nn nnlojro, potem morpmo v prvi vrsti del a ti na to, da oni dcjp.nsk! položaj spornajo. lTpajmo, da bo to na?e zboro-vanje v tem pogledu izdatno učinko-vaTo. — POTCK IN POMFN PAZSTAVE GOVTJE ŽIVINE NA BLEDU. Tam ob Jezeru, na Idillčnem prostoru zraven gozda nad Zako se je vršila dne 8. septembra t. I. II. razstava goveje živine na Blcciu, k\ Jo na dzn Malcga Šmarna pri-reja Kmetijska podružnica na Bledu. Dojron je bfl povoljen. Pricnanlh le bilo 16 bikov, 52 krav, 2S komadov mlade živine, torej skupno 96 glav clkaste gorenj-ske pasme. Dogon je torej za 41 glav večjl kakor lansko leto. Nekaj živine je bilo dovedene naravnost iz planinskih pnŠnlkov, dve lepi telili, okrašeni s planinskim cvet-jem, sta bili dognani ćelo Iz oddaljenih bohinjskih plnnln. Glede kakovosti razstaljenih živall io omenlti sledeče: Razstavna kondicija paSne živine Je bila letos slabejša kakor ona hlevske živine, ker ie rr.di suše prim^nikovalo paše, kar se Je pa pri presojnnju primerno vpošte-valo. Prvi vtis, ki ga ie povprečnf cblskovt-lec dobil od razstave, ni bi! bogve kako sijajen: rivali so vs'ed tn vlndaiočih tež-kih krmsklh razmer majhne postave ter so lahke v telesn! teži. Kar pa razstnv-Ijeno gorcnisko živim v prvi vrsti odliku-?e, je dobro Izkoriščanle mrve, osobito elede mlečnosti. Pri majhni množini borne krme so krave dobre molznlce. kdor je razstavo s tega stal!šča motril, je našcl veliko zanimivega materijala. Glede zunanje oblike vidimo pri tej živini v zadnjem času odločen napredek; izrecno je treba omeniti, da izginja počasl glavna napaka, to so krive, pošvedrane zadnje noge. To je pripisovati pouku Ih sistematičnemu odbiranju In licencevaniu bikov plemenjakov. Za dobro plemensko živino so se delll« nagrade: Izmed bikov Je debil prvo nagrado v znesku 300 D štirl in pol leta star bik g. Josipa Klelndiestn iz Mošenj (kat. 8t. 10); ta bik je res odllčen. zadostno glo-bok in širok ter je dobil tuđi lansko leto prvo nagrndo. Druga naprada v istem znesku je bila prisojena 1XA leta staremu biku g. Alojzija Prešerna iz Hraš. Razven-tega so prav dobro ugaiali sledeči biki 31etn! g. Bla^a Luknna \r. Znsfoa ter 21-1 t. ni g. Josipa Gocrn'e, ki sta drbila po 210 T nagrade. V celem Je br!o pr^^ovrnih ' bikov. Fovprečna premra za bike je zn Sala 635 kron. Faktično zaznamenn'cr lahko v biVore'f nrr>redek, vendar pi bo prfhodn^s'i treba 5e več'e 7bfrčn^<;tt. I na j b o 1 i 5 I bik Te koma I zadati d^ber NaTbolše krave sn r^^staviM sledr-Cl posestnikf: Ivnn Rfhtrr^iC. Z-irorlra: Ivan Cvar, Lesce, Jnncz Š'lherl, Llpnlca. Josip 2vskb, Bohin-ska Bela, Anton Volk, Grad, Marija Ko$ir, Poljšlca. Krave so bile Stev. 239 •^L()VC^^M MAKUiu unc ^O okioUa i^sz 3frtjn 8. v obče dobrega mlečnega tipa. kakor ga radovijiški politični okraj želi. Prcmo-vanih je bilo 22 krav In Je znaiala po-vprcčna premija na žival 427 K. Pri mladi živini so razstavlll nai-lepše te 1 icc sledečl posestnlkl: Janez Pretncr, Begunje; Keza Demžan, Llpenca; Petcr Arh, Srednja vas - Bohlnj, in Janez Soklič, Selo. V celem je bilo premovanlh 18 telic in je odpadel na premovano tellco povprečni znesek 322 kron. O razstavljenih žlvatlh je bll na razpo-lago tiskan katalog kl je lahko služil kot vodnik skozi razstavo in kl bo, spopolnjen s kvalifikacijo presojevalne komisije, lahko služil kmetijskl podružnici Đled kot ne-kaka podlaga za matično knjigo, kl bo za nadaljno pospeievalno delo potrebna. Razstavo je obiskalo veliko stevflo kmečkega ljudstva ter prijateljev domaće žlvinoreje. Razstavo je počastil s svojim oblskom tud! kmetijskl minlstcr %. Ivan Pucclj ter veČ okrožnih ekonomov In kmetljskih stro-kovnjakov, kakor tuđi srbskih seljakov, kl so bili takrat na poučnem potovanju po Sloveniji. Pomen te razstave leži v tem, da se vedno bolj spoznavalo najboljSe žlvall okraja, katere morajo v prvi vrsti služiti } kot podlaga za zboljSevanje plemena, na- j dalje tuđi v tem, da se opozorl tujce na to j dobro mlečno živino. j Uspeh se je tuđi pokazal, ker se je že na razstavl pojavilo neka] zanlmancev za dobre mlečne krave. Komisija za presojanje živine je bila •estavljena iz treh praktičnih Žfvlnorej- ; cev, dobrih poznavalcev gorenjske živine, referenta za živinorejo iz Ljubljane In urad-nega Živinozdravnika ter živinorejskega Inštruktorja. Po dobrem prevdarku se je komisija zedlnila žlvfnorejcem radovljiške-ga okraja v svrho nadaljnega napredka prl-poročati sledeče smernlce: 1.) Za pleme odbirajte teleta, kl izvira-jo od nafbolj mlečnlh ter leplfa krav In od dobrih, premo ranih blkor. Na sploSno dajajte prednost srednjeveHfclm živalim, gostega života, Širokih prsi In Slrokega medenlčja ter ravnih, močnlh no*. 2.) Skrbite za boljio rzrejo mlade žl-Ttnef ne odstavfjajte telet prezgodaj, po odstavltv! jim privoščlte razven dobrega sena tudl nekaj močnlh krmfl (strt oves, pomeSan z otrobl). 3.) Izojribljlte se pri plemenfrvi na spiošno prebližnesa krvnega sorodstva. 4.) Skrbite stalno za zadostno števlfo đobrlb plemenjakov. NalboljŠi plemenjak naj bo komaj zadostl dober! Napovejte neizprosen boj vsem slabim \ nellcencovanlm (zakotnfm) bikom! ; 5.) Skrbite na planlnah za boljio Iz- \ rabo In pravočasno razvažanje žMnskega j gnoja, kl se nablra okoll staj. Marsikje bi se dala na ta način ru5a zbolJSat! in iz se-danjlh bornih paSnlkov bi nastali dobri paš-nlki, na katerfh bi se mlada plemenska živina povoljno razvijala. Žfvlnorejcl lepe Gorenjske, Iskreno Vas prosimo, naj ti nasvetl ne naldejo gluhih ušes. Vaša živina Ima vse zmožnostl nadaljnega razvoja in spopolnjevanja, zato pa z vnemo na nadaljnje delo I Zldanšek. — Z Prodala otrobov. Dne 20. oktobra t. 1. ob 16. uri se bo prodal na I državnem kolodvoru v Kranju na jav- j ni dražbi en voz pSeniČnih otrobov. } Od teh je 64 vreč popolnoma dobrih ! suhih, 82 vreč malo namočenih (ca. \ 1 dvajsetinka), 54 vreč pa več poškodo- : vanih (ca 1 petnajstinka nerabnih). — ' Slednjih 136 vreč je treba osušiti, ako j bi se jih hotelo dalje časa nepokvar- j jene shraniti. ; — % V državno kmetijsko solo na i Grmu je bilo letos sprejetih 52 učencev, j in sicer v letno Solo 17, v I. zimski te- j čaj 21 in v II. zimski tečaj 14 učencev. j Vsl učenci so Slovenci, in sicer je 10 | Gorenjcev. 1G Dolenjcev, 3 Belokranjci. j 5 Notranjcev, 8 Primorcev, 3 Štaicrci • in 1 Korošec. Starost učencev je 15 in J pol do 23 let. Bolsko leto se prične dne 6. novembra t L — I Izpttl na kmetijskl loli na Ormu V dneh od 24. do 27. oktobra t 1. se vrSIjo na državni kmetijskl Soli na Ormu pri No-vem mestu odhodnl Izpltl uCencev. Po zakonu o nižjlh kmetiisklh šolah so ti izpttl javni in Ima k njim vsak interesent prlstop. 2eletl je, da se te pravice poslužilo zlastl stariSI učencev in kmetovalcl iz okolice. —g Uvoz žlveža Iz Inozemstva. — Ministrstvo za socijalno politiko obve-5ča v sporazumu z ministrstvom financ potom oddelka za socijalno politiko pokrajinsko upravo za Slovenijo v Ljub- i ljani interesente, da v vlogah, ki se ti- j Čejo uvoza živeža iz inozemstva, mora biti vselej zraven drugega Se omenjeno, ; da se uvoz vrSi v svrho pobijanja dra- ; ginje in da se bo uvoznik pri prodaji držal odredb zakona o pobijanju dragi-nje in brezvestne Spekulacije z dne 30. j decembra 1921. ! — 2 Gospodarska pogodba s sovjetsko Rusijo. »Kurjer Polski« poroča, da je sklenjena med zastopnikom ame- j riSkega trusta Mason Dayem In sovjet- ' sko vlado pogodba, ki daje ameriSkemu trustu 151etno pravico eksploatacije nafte v okolici Bakua. Družbo bo imela 40 odstotkov Cistega pridelka, 60 od-stotkov nafte pa bo dajala sovjetski vladi. Tekom dveh mescev začno ame-iiški inženjeri! % delom._____________ Spominjajte se Dražbe su. Orila in Netoda. Mritara. i > REPERTOAR NARODNEOA GLEDALACA V LJUBLJANI. DRAMA. Cetrtek. 19. oktob.: Jack Straw. Red C. Petek. 20. oktobra: R. U. R. Red A. Sobota. 21. oktobra. Romantične duše. Red E. Nedelja, 22. oktobra, ob treb popoldne: Jack Straw. Izven. Nedelja. 22. oktobra, ob osmih zvečer: R. U. R. Izven. Ponedeljek, 23. oktobra: Romantične duše. Red D. OPERA: Cetrtek 19. oktobra Lakme Red D; Petek 20. oktobra Zaprto Sobota 21. oktobra Tajnost. Red C. Nedelja 22. oktobra Prodana nevesta Isv. Ponedeljek 23. oktobra. Zaprto. • mm —* Opera »Tajnost«. Smetana Je zna-nflec mladohusltstva tako v operi kakor v simfoniji. Za opero ie iskal tekstov In glas-be v domaći tradiciji, za simfonlčna dela je naSel dovolj snovi v rgodovini, naravi in življenju svoje češke domovine. Vse to je pri njem pozitivna vrednota: ne pobijanje tujega, temveč udeistvovanie svojega, last-nega. Navzlic temu* da je Smetana tragiko ilvljenja dožlvel na sebi samem, njegova deta ne nostjo pečata notranjega doživetja. Edina Izjema bi morda bila njegov godalni kvartet: Iz mojega življenja, kjer pa tra-gfka izgube sluha vendarle ostala zunanja. Smetana je in ostane srcalo češkega bltja In žitja, znanilec Iskrene domovinske lju-bezni. Za Češko narodno gledallšče Je us tvar II Smetana osem del In s tem češko nacljonalno opero. Seveda mu Je to uspelo v polnl meri Ie v komični operi. V nJI Je po-dal najkrasnejše. Tu ni bilo treba reševatl težkih dramatičnih konfllktov, tu Je bilo za-dostl. da je globoko zajel v nacljonainl za-klad plesov in pesml In ž njiml nakltll vesele ln lirske scene svojih iger. »Prodana nevesta« je biser komične operne literature. V ostalih: Poljub, Tajnost in Dve vdo-vl je pa, žal. tekst preplitev, o čemer smo se danes iznova prepričali. Najženijalnejše umetnlško delo, biseri prekrasne melodfke, nlčesar ne more resiti In dvlgnltl naivno, nerodno, neverjetno. nelogično dramatično delo. Smetana, se ml zdl. je noseč v sebi Izvrhano srce najlepših pesmi ln domisle-kov vsled pomanjkanja dobrih besedil v sili porabil vse, kar mu Je pri51o pod roko. Tako dramatično delo Je Tajnost EHSke Krdsnohorske, ki pa Je nespretna režija še bolj pokvari. Vseblna Je kaj enostavna. Malina in Kalina sta soseda, kl se sovražita, pa prav neiskreno, vsled tega, ker Malino-va sestra Roza siromašnega Kaline ni hotela za moža. Oba se oženita. Eden ima hčer, drugi sina. Pa ta vsporedna Ijubezen je postranskega pomena. Kalina — vdovec — Se vedno ljubi Rozo, ta pa njega, ven-dar pa hočeta to dejstvo zakrlvatl. Po na-ključju odkrlje romantični duh fratra Bar-nabaSa Kalini, da Je v dnu razvalin Bez-deža zaklad. Kalina hoče obogatetl, da bi stopfl bogat pred Rozo. Podzemeljski pot pa pelje naravnost v stanovanje Rože In tu najde Kalina zaklad — Rozo. Malo realnosti, malo romantike, malo tragike, malo komike, nekoliko verjetno, veliko Iz prsta izsesano, Edina komična figura pevec Škr-janček, ki pa končno tudl ni smeSen, kakor Vašek v Prodani nevesti, temveč preme-' ten dobrovoljček, če ne vzame vloge tako, kakor g. Bratuž. Naivna komika leži v prvem dejanju v tem, da vedo končno vsl za Kallnovo tajnost, a vsi obljubijo mol-čanje, ki pa to tajnost menda pozabijo, ker so v tretjem dejanju vsi presenećeni, da je šel Kalina zaklad res tudl kopat. Ne zdf se mi posebno smešno, da stari voiak-durak laz! za Rozo, zlastl ne, če ta vojak to svojo Ijubezen Jemlje tako resno, kakor je sto-rll to g. Zathey. Ob koncu drugega deja-nja Kalino takorekoč vzame zlodej, ker izgine v prepadu. Clovek bi mfsltl, da se začne tretje dejanje v znamenju tega čudo-vltega dogodka, toda Roza (kl Kalino ljubi) ln start vojak (kl ga mora sovražltl kot svojega tekmeca) In ki sta ta romantični dogodek vldela, vsa mirna, ćelo dobre volje sedlta med narodom tn ne blekneta nftl besede, kar storf sele po daljšem času vojak. No, ljudstvo I pri tej vesti ostane hladnokrvno. Ko začne ropotatl za vratml V podzemeljski hod, se ta čudoviti narod niti ne ozre tja, nlkdo ne I$če radoveden vzroka Sumu za vratini, vsl nekoliko ostr-me in stvar gre dalje, dokler Kalina ne vlo-ml po dališem naporu vrat In preplaši vso družbo. Situacija zahteva čisto drutračno vedenje ljudstva. Dovolj Je Ie tuk*J nenaravnih polo^afev. Predvsem ne hl smeli vzeti hidl solisti stvar preveč sentimentalno, globoko. LJubezen ostarellh dveh zaljubljenih na noben način ne srne biti podana tako sentimentalno In v Izrazu tragično. Mora bftl protfvorečje pomladanskl ljubez-nl mladih, kl Imata res vzroke, da Jočeta. Dekorativna oprema Skružnega pa Je bila prav lična. Vsa leva stran lož ln skrajnega parterja pa ne vidi hokns-pokusa duhov v drugem defanfti. Svetlobna Isrra Je bila to pot titdl zadovofjlva, — Palmo večera, kot najboliša pevca sluŽIta ga. Thlerrvieva In g. Zup-^n. Tudl drčna. Thalerjeva Je ugafala kot živahna, zalTnbltena Blafenka. ManJ srečen Je bll g. KovaC, kl Je bfl Ira! lepo oblečen, a glasovno slabefše rarpoložen. Vzrok pa bo nafti rtieH v pevsVl partli. Irl mu ne dovoljule šfrUcjra rarmahn. Oospod Cvefl6 Je bll včeraj l^raTskl In pevsVl doka! boli!, Vot došle!, vendar ml Ie n! đovoil jasno, v kakSnem Jeziku da poie. Oospod Zathey (Bonffac) Je morda prestar. sa! Ie tfkmec Ie čvrstega Kultne. Vzrok, da ira Roza ne mara, pa ne srne biti v nfesrovf starosti, temveč v nfegovem fntrteanfstvu. nICevostl. domlšMavosM. O. Zathev pa fe dober pevec In ne slabSI Irralec. SkrfančeV (r. Bratuž) Je sicer prav dober, Ie v tret-Jem dejanja se Je đelal boli neumnega, ka- kor je res. K srečl je v komični operni literaturi precej vlog, kl so za g. Hratuža kot nalašč. Pogodi vse dobro. O. Zorman (zidarski mojster) Je bll menda še nedavno sovrstnik g Župana. Do danes pa ga je ta silno prekosil. Tuđi Jurko in duh fratra ĐarnabaŠa sta nekai pela, a ne spominjani se več, kako je to bilo. Zbor je lesen. Zla-sti v prvem dejaniu mora imeti mnogo več iskrenega življenja. Petju pa se ne da ugo-varjati, ker ie bilo točno in mestoma prav dobro. Orkester je vodil Balatka. ki menda kot rojak Smetano ln njegova dela prav dobro pozna. Morda bi poizkusil drupič iz-siliti več živahnostl, zlastl v prvem dejan}i». kjer je to treba. Vobče se je drzal orkester na svoji običajni dobri visini. — Gledalište je bilo medio zasedeno. Zijale so Iz parterja kar ćele prazne vrzell. Ima U publika tak-i dnber nos? Ob premljerah se oblčaj-p endar kar tare ljudstva. Opera »TaJ-r .T že vsled svojih glasbenih krasot zasluži veliko več zanimania. Ce jo zaužije-mo večkrat, priljubila se bo vsem prav gotovo. —t. — Večer dramatičnih plesov. V nepri-čakovano pičlo oblskani operi je danes Va-lerlia Kratinova ponovila svoje dramatične pleše. Žal. da Je naSa publika, zlastl pa ženska mladina neverjetno lahkomiselno za-mudlla ta večer. Valerlja Kratinova je umetnica, kakorSnih nismo vldeli mnogo v naši sredini in bojim se, da nicni spomin) na Ljubljano ne bodo iteli med prijetne. O razvoju dramatlčnega plesa, njega pomenu za ritmično vzgojo telesa so naši list) pisali dovolj ob tel in drugih prIMkah. Nočem pretlravati koristi rake plesne vzgoje, ven-dar naše telo ni samo zato rukaj, da ga napolnlmo z Jedio in pliačo. Je položimo v postelj In pustimo IzvrSevatl vse druge vsakdanle trivijalne funkcije. Omenll sem že ob drugi prflfkl, da naj poleg delov na-lesra telesa gojimo tudl lepoto na^egn glasu In dodalam, da Je samostojnost ln plemenitost kreten) naSIh udov ravno tako važna, kakšnega sfinega Izraza in kaSnfh leplh llnlj Je zmožno naše telo, uči Kratinova. Rekel bi. telo je postala đula. To kar je plesala Kratinova, to so slnfonlie njenih kretenj, njenih značllnlh poz odulevljenlh z visoko Inteligentnim umom. Govor In pe-sem telesa. Vsako kreacijo so navzočl spre. jeli z navdulenlm odobravanjem. O. arhitekt R. Kresrar Je dal vsem plesom nad vse umetrtlSko prilično ozadle In prlmerno raz-svetljavo. O. Đalatka Je v umetnem sogla-sfu s plesalko glasbeno Ilustrira! vse pleše, razven dveh. kl so bfll hrez glasbe. Za r>a$ haletnl naralčaj na! bi bll Hiierau, k\er de-lufe Kratinova kot profesorica na znamenl-tem Dalerozovem zavodu — božja pot. —a. — Jubilej hrratskega Israfca Dra-sotlna Freudenreicha. Dne 26. t m. proslavi v Narodnem gledališču v Zagrebu g. Dragotin Freudenreich 401et-nico svojega gledališkega delovanja In 601etnico svoje starostu Uprizorijo se »GranlCarjl«, njegovo delo, in sicer bo to dvestota uprizoritev. Že leta 1882. je gostoval v Beogradu, leta 1839. je usta-novil gledališče v Splitu, nato je delo-val v Varaždinu in dalje časa tuđi v Ljubljani, na kar je odSel v Zagreb, kjer je ponos tamkajšnjega gledališča. Osnoval se je meščanski odsek v svrho, da se izvrSi Freudenreichova proslava svečano, kakor to jubilar zasluži. Ob tej prilikl se ga spomnijo tuđi obiskovalci ljubijanskega gledališča iz one dobe, ker je ostal vsem v najbolj-Šem spominu. — Priporočljlva knjiga. Dr. čeda Mar-jonovič Je Izdal kn'igo pod naslovom »Ve-ra In morala«, kl Jo Je Izdala »Biblioteka savremenih religiozno moralnih pitanja« v Beogradu. Kakor se razvidi Iz knjige, je njena naloga doprlnestl k temu, da se morala v nalem narodu vzđržl na čim veSJI vISInl. Ker ie velike važnosti, da se ta dobra knjiga člmbolj razSIri med naSIm narodom, prlporoča ministrstvo za notranje posle knližnicam tn posamnlm osebam, da si nabavlio to knjigo, kl se naroča pri dr. ČedI Marjanovlču, prof. TT1. beograj. gimnazije. — SloTstvena čitanka za me^anske Iole. Te dnl Iziđe pri kr. zalogl Solsklh knffg In učil v Lfubljanl knjiga: J. Brlnar, čitanka za meSčanske Iole FV. del (Slov-stvena čitanka). Cena je za sedanje rarme-re zmerna pri poltrdl veza vi 17 Din. • platnenim hrbtom 19 Din. — Zadnja beseđa. Na »Post scrio-tum« z dne 8. oktobra t. L, 5t. 229 »SL N.«, ki sem ga dobil v roke Sele danes, vrnivšl se s potovanja, bodi mi dovo-Ijeno, da ugotovim nastopno: 1. Dr. Cankar je pozabil tudl v tem dostavku, da ovrže moje popravke svojih pogrei-kov z dokazi in raziogi. 2. S tem, da hodl vasovat na tuja tla in da se bavi s stvarmi, ki nišo v nikakrSni vzročnl zvezi z mojiml korekturaml njegovega kataloga, je doprinese! urbi et orbi dokaz, da o tej zadevl nima povedatl prav ničesar. 3. Ako sem plsal, da dr. Cankanev katalog ni vzoren, sem računa! na to, da bo ta eufemizem vsak lnteligcnt pravilno tolmačfl — vključ-no dr. Cankar ja: zdl se, da sem ga precenjeval. A, Đeseda o mučenISki gesti me ne dosega, ker se kar nlč ne ćutim mučenika ln me dr. Cankarjeve kretnje ne spravljo Iz ravnovesja, pa najsi bodo Se tako sufizantne. — Z ostalim! deli »Post scriptumac ni treba, da se bavim; za mojo osebo je ta za-deva končnoveliavno zaključena. — V Ljubljani, 16. oktobra 1922. Jos. Man-tuani Jallfsha krajina. PROTI PR1KLOPITV1 GORIČKE K VIDM U. V četrtek. 12. t. m^ je imel sorišKi ldne isttga dne odliod z vlakom v Mitrovi-co in od tam v Peč. 27. okt. ustoličenje patrijarha v Peči. Po ustoličenju se vračajo gostje Z vlakom v Skoplje in od tam v Beograd. Svečanostim v Kumanovu prisost-vuieio: 1.) Celokupna vlada z ministr. predsednikom na čelu; 2.) Celokupna narodna skupščina, izvzernši onih po-slancev, ki potujejo v Prago. 3.) Svetost patrijarh s svojim spremstvom. 4.) Njegova prevzvišenost nadškof. dr. Ante Hauer iz Zagreba v spremstvu ško-fov s posamnili pokrajin. 5.) Reis U ulema iz Sarajeva (verski poglavar rnusll-rnanov) in vrliovni muftija iz Beograda. 6.) Veliki Rabinec iz Beograda. 7.) Za-stopniki posamnih pokrajin: iz Dalmacije 10, iz Hrvatske 10, iz Slovenije 6, iz Bosne in Hercegovine 8. Iz Črne-gr.re 4, iz Vojvodine 8, iz severne Srbije 10, iz Južne Srbije 50, nadalje ljudstvo iz Skoplja in Kumanovega. Svečanostim v Peči prisostvujeio: 1.) predsednik vlade z vsemi onlmi ministri, ki bodo v Kumanovu ln Skop-lju. 2.) Predsednik narodne skupščine s podpredsedniki in 100 poslanci. 3.) Metropolit in vladike, ki jih določl patrijarh. Dopisi. — Verski lanatizem, kl mejl na blaznost. Iz St. Vida pri Ljubljani nam piŠejo: Ob času ko je bil pri nas žup-Lik Blaž Potočnik, je nekoč pri spraše-vanju vprašaJ kmeta, koliko je bogov?, Kolikor fajmoštrov, je dobil odgovori Da se kmetič" ni motil, nas vedno ugo-tavlja Potočnikov naslednik Zabret, on se prav enostavno predstavlja v St Vidu za Boga in je trdno prepričan, da kar njemu ne ugaja v njegovi politični strasti, to tudl ne ugaja bogu, kakorŠ-« njega si on predstavlja. Pretekli tedefl se je vršil pogreb ponesrečenega želez-niškega uslužbenca Alojzija Arharja Iz Zapuž na draveljsko pokopališče; kef je bil pokojnik »Sokol«, mu je sokolstvo napravilo častno stražo pri pogrebu. Po predpisih sokolskega saveza. NobenegS pogrebea to ni motilo. Ie bog Zabret se je prav težko vzdrževal in je svojo »svetoc jezo razli! na vse načine, kar mu jih je bilo na razpolago. Mater ponesrečenega, ki mu je plačala za pogrebne stroške 1100 K je prav po božje ozmerjal, ker je Imela sina Sokola. Članu brivcu, ki se je udeležil častne straže, se je ukazalo da mora zapustiti službo, da se brivnica bojkotira, nad Sokolom pa je svojo božjo jezo razlil v nedeljo z prižnice in prečital svoj fer-man, da se v prihodnje vsakemu od-reče cerkveni pogreb, ako se pogreba udeleži »Sokol«. Nas pušča njegova božja jeza hladne, povemo pa mu to-le: Rimsko katoliška vera je v Ljubljani ravno taka, kakor v St. Vidu, božji na-mestniki ne bogovi so pa drugodi toliko pametni, da se ne spodtikajo pri po-grebih nad Sokoli, temveč opravijo svojo dolžnost, ker so za njo še posebej plačani, kakor bog Zabret, ki je menda pozabil, da je ena izmed kršćanskih dolžnosti — mrtve pokopavati. — Shod SLS v Preserjih. Plšejo nam: »Slovenec« poroča, da se je vršil preteklo nedeljo shod SLS v Preserjih, na katerem da sta poročala po-slanca Gostinčar in Stanovnik. Ljudstvo da je obema govornikoma pdtrjeva-lo in na koncu ćelo izreklo zaupnlco klerikalnim poslancem. Poročilo »Slovenca« je neverjetno drzna laž. Pre-serje so že od nekdaj ponosna napredna trdnjava in to se je v nedeljo znova pokazalo. Shod je sicer res sklicala SLS. toda vršil se je pod znamenjem SKS, ker razun petih so bili zborovalci pristaši SKS. Ti so absolutno obvladati zbor ln zato jo je Gostinčar jadruo po-pihal v Ljubljano. ko je spoznal, da ga je Stanovnik grdo potegnil. Stanovnik sam je govoril tako patrijotično. kot da bi bil najbolj zagrizen demokrat. Pa tuđi to govorjenje po vetru mu ni pomagalo, ko je priČel govoriti poslanec K u š a r. Z navdušenjem je pritrjevalo vse posl. Kušariu in izreklo zaupnico SKS, ne pa na Kranjskem že falitni SLS. Taka je resnica o shodu v Preserjih. Zbirajte znamke za Jn^tjoTOKo Matico! Stran 4 >S I OV r N > K I NAl'tHK dnr -0 o1 A>;a 1*VJ„» rrcv, 23*/. Dnevne vesti. V Ltubijani. dne /9. oktobra 1922. — Razpis občinskih volitev. Jutri iziđe razglas mestnega magistrata* s katerim se definitivno razpisujejo občinske volitve. Razglas se glasi: »V smislu § 11. zakona o volitvi v občinske zastope v Sloveniji z dne 18. februarja 1922. se ponovno raz* glasa, da se vrši volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov v neđeljo dne 3. de-cembra. Glasovanje traja nepretr* goma od 8. zjutraj do 17. popoldne. Za volitev je določenih 14. volišč in sicer: L volišče v Mestnem domu, II. volišče na mestnem magistratu, III. volišče v Sentjakobski soli, IV. voli* šče v soli na Cojzovi cesti, V. voli* šče v državni srednji tehnični soli. VI. volišče v državni realki, VII. volišče v I. državni gimnaziji v Toma-novi ulici. VIII. volišče v justični palači. IX. volišče na ženskem uči* teljišču, X. volišče v soli na Ledini, XI. volišče v ubožnici na Japljevi cesti, XII. volišče na vojaškem stre* Iišču na Dolenjski cesti, XIII. in XIV. volišče v ljudski šo!i v Siški. Za glavno volišče je določeno //. vo-tišče na mestnem magistratu. Volil= ni imeniki so popravljeni ter so od dne 21. oktobra naprei na magistratu na vpopled. Kandidatne liste mo* rajo biti vložene nafkasneje v desetih dneh po razpoložitvi pravomoćnih volilnih imenikov, torej v času od 21. oktobra od 8. zfutraj do všie-tega 31. oktobra ob 14. popotdne, pri pokrajinski vladi za Stoveniio, od* delek za notranie zadeve v Ljubi ja* ni. Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in dan ponreje t. f. 2. in 3. decembra v vscj občini ljubMan* ski pod !:azr*ijo strofo preo ove dano. — Peričeva zveza s komunisti in katoHškimi boljševfkK Kakor smo že poroČali, je sklenjen pakt za občinske volitve med Peričevo sociialnodemo-kratsko skupino, komunisti in dr. nosa rjevimi katoliškimi boljševik*. Nositelj te kandidatske liste bo dr. Ljude\it P e r i č\ na drugem mestu fungira urednik pokojnega »Novega Časa* Fran Kremžar in na tretjem vodja komu-nistov dr. Milan Lemež. Na listi »Stranke delovnega ljudstva« se naha-jajo poleg komunistov in Peričevih socijalnih demokratov izključno samo pri-padniki Gosarieve struje. Voditelj klerikalne delegacije v bivšem občinskem svetu Ogrin seveda ni na listi. Ko so se te dni klerikalni zaupniki razgovarjali o tej listi, je izjavil eden Izmed zaupni-kov SLS. da za to listo ne more glasovati »noben pošten človek«. — Spominske svečanosti v Kuma-aovem. V proslavo zmagovite bitke pri Kumanovu dne 25. in 26. oktobra 1912. se vrše v Kumanovu velike svečanosti, katerih spored priobčujemo na drugem mestu. Teh svečanosti se udeleže iz j Slovenije: kot zastopnik mestne občin-ne ljubljanske mag. ravnatelj dr. Milju-tin Z a r n i k, občinski odborniki iz Kranta dr. Fran Šemrov, župan trga Središče Fran L u k a § i č, veleposest-nik Ferdinand K a c iz Šmartna pri Slo-venjgradcu, ing. Fran Pahernik in posestnik Peter Mravljak iz Vuhre-da. Čudimo se, da ni poleg Ljubljane in Kranja nobeno drugo slovensko mesto poslalo svojih zastopnikov na to znamenito svečanost. — Sodna imenovanja. Knkor Javljnjo \l Beograda, je za podpredsednika okrož-nega sodišča v Mariboru imenovan dvorni svetnik Josip Fon, za višjega sodnega svetnika v Mariboru sodni svetnik dr. Ivan M o d i c v Ljubljani, za viš'ega sodnega svetnika pri deželnem sodlšču v Ljubljani Albert L e v i č n i k. — Iz vojjaške službe. Za pomočnika načelnika intendanture pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani je imenovan major Jelenko 1 g o v i ć. — Ravnatelj tobačne tovarne v LiubUani. »Epoha* poroča: »Za direk-tGrja tobačne tovarne v Ljubljani s 7.000 dinarji plače je napredoval Josip M a n d e 1 j v Ljubljani. — Odvetniškl In notarski tarlf. Pravo-sodno ministrstvo ie izdelalo naredbo o novem edvetniškem in notarskem tarifu za Sloveniio in Dalmacijo. V novem tarifu se je ministrstvo oziralo na predloge kompetentnih ocivetnišVih in notarskih zbornic. — Nov odvetnik. Odvetniško pi-sarno je otvoril na Miklošićevi cesti v hiši Zadružne banke v Ljubljani g. dr. Jakob Mohorič. — Pogreb Otona Balzerja. Včerai po-popoldne ob 16. je bil pogreb ravnatelja ČcSke industrralne banke Otona Balzerja. Pred domom na Prulah in na pokopallšCu pri Sv. Knžu *e npravil pogrebne svečanosti pravoslavni prota Dimlrrliević. Pogreb sam ie bil veHčasten. Pred krsto je stopa! oddelek Sokolov pod vodstvom brata Kaj-zela. kot zastopnika J.S.S. In zastavonoša br. Šlechta. Nato so sledili nosile! vencev in dvovpreženi gala voz, težko obložen z venci. Povsod fr'er se je pomikal žalni spre-vod, je stalo številno občinstvo, znak, da je bil po!co'ni znan in pril'tibl'en v Lhibija-rii. Za krsto je stopalo uradništvo ĆeSke industrijske banke ter zastopnlkl raznih bank Med drugimi so ili x spreyoda gen, ravn*^^ teli Ljublj. kred. banke LadJslav PeČen-k a, gen. ravnatelj Ljubljanske kred. banke ( T y k a ć, ravnatelj Ljublj. kred. banke Ha- ; miš K r o 11 a ravnate!) kred. zavoda T o- : s t i, ravnatelj Jadr. banke L c n č e k, rav- j natelj banke »SI i vi c* dr. Ivan Bole, rav- « natclj Eskompme banke Milan B o g a d y ! Podravnatelj Prve Hrv. Štedionice S u S- j n i k, nadalje viši nadzornik in postajena-čelnik Avgust L u d v 1 k, policijski zdrav- j nik dr. A v r a m o v i ć, korporativno za- • siopsivo »Ccšl^e Obce« z generalnim kon- • zulom ĆeSkosIovaške republike dr. Otakar- | lem beneSem na čelu in zastopniki raz- ; nih civilnih oblasti in številno ženstvo. \ — Poučno predavanje o uaietnoatl se bo ' vršilo v soboto 21. t m. ob 8. rvečer v ■ Mestnem domu. Predava! bo g. Anton Pod-bevšek o »Pioniri ih večne inter- nacionale«. FredavateM poziva t\ isti . dijaštvo, naj se udeleži polnošte\ih»o uga predavana, obenem pa tuđi slov. uf ;.'nike, i ki se naj bi po predavanju oglašali k bese-di. To poučno predavanje o umetnasti naj bi namreč razgibalo litararno življenje v Ljub'jani. Vstopnice se bodo dobivale pol ure pred pri^etkom pri večernt blat;a!ni. Nov omladinski pokret v Ljubljani. Pi-Sejo nam: Iz vrst ljubljanskih akademikov je i*še! pokret za ustanovtev novesa na-prednesa omladlnskega kluba, ki namera-va združiti vse akademike ter absolveme visokih §ol, k! kaže'o zanlmanie za aktualna politična, socijalna in gospodarska vpra-šanja. De!ovan:e kluba bo temelUlo stroso na načelih modcrne?a demokratlzma. Kt^r namerava klub sVrbeti tući Z3 povzdlgo Sirili plasti našega raroda, iziđe iz n'cgo-vih vrst tuđi akcia za uscanovitev Ijudske-sa vseučf'fSča v Lhsbl'ani. Pripravllalnl odbor snu?očej;a se Omladinskega kluba mlade demokracije »Tabor« v Llubliani je se-stavljen takole: Prcdsednik BranVo Hus, stud. phil., podpredscdnlk: Branko G o-s 1 a r, cnnd. hir., ta?nlk: Ivan T o n | a, stud. phil., blajra'nik I-jud^vik Rovan, stud. tech. in odbornik: Karnovšek Vinko, Natančne!§e smernice svojega prosima obiavf klub v kratkem Javnosti v posebnem manifestu. Povdar.b.mo pa že na tem mestu, da se kT"b ne bo ttdejstvova! v dnevni po'!*iini borbi. Tov?ri?i, kf ?ele stopiti v klub, na} se priTavi;o pri Imenovanih od-bornikih v ^Napredncm akademskem domu,« Ton??niva ulica 3. — S!?»dkor za državne nastavi!^se. Ministrstvo ?a soclfalno pr»l!*!!vo — cddelek za javno pomoč Je naročl'o pokrajinski upravi, naj nerrriđorm sporoči Stsvilo na-bav!;alnih zadru?: in StevHo članov, ki pri-dejo v p-*tex- rr\ razdcTitv! sladkorja. — Rogama Slatina — zimska se-žena. Da se omogoči zdravljenje v Rogaški Slatini tuđi revne*šiin slojem in onim, ki v poletnem času ne mc.rc.io za dalje Časa zapustili svojih po«lov, je zdravilisko ravnateljstvo z od-ibrernem zdravstvene.yrri ^Jsoka 2a Slf^voviiu) v . Ljubljani «;klenilo pustiti zdraviliŠČe | otvorjeno v omeiencm oksegu tuđi v • 7imskem času. — Ugodne klimatične \ razmere v Rogaški Slstiii in njeni oko- i lici in solidne stavbe zdravilisća, ki '■ imajo vse predpo^oje za udobno nasta- ! nitev gostov tuđi v zimskom času, za- j gotavljajo temu nacrtu uspehe, ki »no- ' rejo v vsakem oziru ujedno uplivati na nadaljni razvoj zdravilišx.a — Gostom, ki hočejo ubežari za nekaj dni limpre-mu Življenju in pomiriti svoje /ivce. bo i Rogaška Slatina postala priljubljeno pribežališce, kakor tuđi vsem cnim, ki bolehaio na želodčnih in črcvi*sr»ih bo- j leznih in v letni sezr-vi za njih zdravlje- j nje ne najdejo časa : ii prostora v tom I zdravilišču. Če tuđi bodo gostom na ! razpolago vsa zdravili^ka sredstva kakor v poletni sezoni, bodo cene z ozi-rom na omejeni obrat zmerne. Upati je, , da bo to zdravilišče, ki le/i zelo ugodno tuđi za različne zimske Sporte, v doglednem času privabilo v svoii krasni zimski odeji čim naiveč gostov v okrilje svojih zdravilnih vrelcev. Glej inseratni del. — Državna borza dela. Dela išče-jo: ključavničarji, železostnigarji, kovači, peki, mlinarji, mesarji, krojači, šivilje, trg. sotrudniki, sotrndnlce, s^lu- j ge, delavci, delavke, dnin^rji. dninarice, ; šoferji, kemič. tehn. laboranti, vajenci, vajenke itd. — V delo se spreimejo: ; rvJuorji, gozdii* delavci, mizarri. 7t^iji '■ čevljarji, elektromonterji. ključavničarji, kleparji, pleskarji, sedlarji, Muž- , kinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. j izvede projektirana dvoplinska napra- ! va. To posojilo se ima obrestovati in amortizirati iz dohodkov plinarne sa- i me in ne zadene proračuna vsled tega j posojila prav nikako breme. Za najetje j posojila si mora mestna občina izpo-slovati se odobritve pri pokrajinski u-pravi. Z ozirom na nujno bi neodložno potrebo za modernizacijo ljubljanske plinarne, ki v sedanjem stanju absolut-00 več ne ustreza In ne zadošča, ne dvomimo, da pokrajinska uprava pritr-di najetju posojila. — Iz Semiča nam pišejo: bolski ravnatelj v pokoju 2. Matko Đartel ni več med naml. Dne 16. t m. Je Izdihnll svojo blago duSo. Oloboko ic prctrcsla ta žalost-na vest vse njegove štcvllnc prilatelje. Nad 35 let Je neumorno delovat v ScmlČn v In Izven 5ole za lavn! bla^or. Ustanovil Je požarno brambo In posojllnlco v Semičti; od njeKa je izšla prva misel za vodovod. Neka) let je bil tuđi občinski tajnik. V priznanje za njegove izredne zasluge, ki s! Jjh |e prldobll sa semiiko občino. Je bfl leta 1911 sogiasno izvoljen -umbru je to dovolj jasno pokazal. — Ve-mo dobro, da sv> Koćevarii prav tako jugo-slovenski državUaai in da morajo imeti iste pravice in dolJruv.i kakor mi, vemo pa tuđi dobro, da naSu vlada ne bo pustila, da baJo rovarili javno ali tajno proti državi. Sicer ie većina Kočevarjev uvidela, da se ]e treba p-.^dvreći novtm raznieram, ven-dar posanini hulskači, kakor n. pr. nnš župnik Avgtist Schaucr, vidržujejo fis nadalje sedanje napeto in nevzdržno st n!e. — Že zadnjiS smo opozorUl na§e oblasti n^ neka-tere »srehe« tega gospoda, ki ie edini kriv nesoslasju med Slovenci in Knčevarii. Pre-prlčanf smo, da se bo z odstranitvi'o teR;i za^rizenca vzpostavil rnlr, zato prosimo SKi^fl.'ski ordinarijat, da ne omalovažuje naše proSn'c. — Poslopje za pravoslavno teojGgič-no fa1'**! io v T'^rc^u. Pro^vcnl minis-er je rahteval od finančnega ministra kredit 500.000 dinaricv v svrho zidanja stavbe teologične fakultete v Zagrebu. — Potujočemti občinstvu. »Obratno ravnateljstvo južne icleznice ngotavlja, da nastaiajo pri potniškem vlaku št. 43, ki od-haja iz Ljubljane gl. k. vozno redno 5.40 uri proti Mariboru večje camude, katerih po-sledica je. da pntniki izgubliajo zve^o v Celiu in Praarerskem in da pril'niaio šolarji prepv^rno v š,lo, ter na ta način trpijo na vzKoji, vsled prep^tnesa prihaiania potrt-kov k potrl^kim blagajnam. Opozarjamo potu'oče ob^instvo, da je južna železnica uvcdla predprodn'o voznih kart za vse re-laciie, vozne l'^tke je torej mogoče nabaviti dan preje s čemer je vsak potnik obva-rovan vseh neprilik pred potniškimi blajrai-nami neposredno pred odhodom vlakov. P.il'e se ugotnvlja, da rima potnik po dolo-čilih § 14 točka 2 saobraćajne uredbe pravice, zalitcvati vozne kn rte pet minut pred vo^norednim odhodom vlaka. V bodočnosti J bo brez ozira na to ali so potr.iki pri potni- j šk:h blamirah odpravlicrsi z\\ ne, vlak od- j hajal voznoredno Iz Ljubljane. Ker je v interesu občirstva in Da tuđi železnlške uprave, da se vrši promet voznoredno, apeliramo na uvidevnost občinstva in svetuiemo, da se pnslužiT'c predprodaje voznih kart ali na slavnem kolodvoru ali pa pri tvrdki Zidar na Dunaiski cesti tekom dnevnih ur, ter da prihajn k potnlšklm bb.gainam tako pravočnsno, &i vhk zaradi odprave pot-nikov ne bo trpel zarmide. — Obratne nezgode, kako se prijavl'a-jo. OkrožnI urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ponovno opozarja vse deloda-jalce, ki zaposlujejo osebe, kaiere so po zakonu za zavarovanje delavcev za slti-Čaj bolezni in nc;:tode zavarovane, da morajo v zmislu § 99. tesa zakona vse obratne nezgode, ki se pripote njih usluž-bencem, v dveh izvodlh prijaviti potom pristojne poslovalnice na Okro/.ni nrad za zavarov.'inje delavcev v Ljubljani na tisko-vinah , ki se dobe brczplačno pri vseh po-slovalnicah okrožnesa urada. Dogaja se, da delodajalcl nezgode pri'avijajo bodtsi naravnost političnim oblastem (oknimim clavarstvom, mestnfm magistratom) a'i pa okrožnemu uradu, kar pa ni pravilu) in je v stanu, da povzroči zakesnitev v priznanju nezgodnih rent. To navodilo pa ne vclia za one zavarovanec, ki so člani bra-tovsklh skladnic In blaRajcn prometnih podleti!, za katere v panogi bolniškcRa in nezgodnoga zavarovanja okrožni urad ni pristojen. — Zagoneteo uboj. Posestnlkov sin Josip Ažman iz Paške vas! pri Smartnem na Stajerskem je pretckli teden spremllal več deklic proti domu. Ko se ie od deklic po-slovil in se obrnil proti domu. Je nenado-ma dobil težak udarec po glavi, na katere-ga posledicah je drugi dan po težkih bo-lečinah umri. O ubiialcu ni nobenega sledu. — Ogromna globa 27,409.050 dlnar;ev. Trgovce Milan Radić iz Malinke ie bil pre-tekli teden aretiran, ker je uvozll iz Trsta 21 sodov (9090 kg) alkohola in 3800 kg kristalne sode, ne da bi plačal za to carino. Pri tihotaplienju mu je pomagal upravnik carinarne v Malinski, M. Radosavljević. Od carinarnice sta bila kaznovana, da plačata kazni za vtihotapljeni alkohol v desetkrat-nem znosu carine, nadalje še razne dodatne kazni za blago itd. v skupnem znesku 27,409.050 D. V slučaju, da bi ne mogla pla-čatl, se jlma kazen spremenl v eno leto zapora in prldeta poleg tega pred sodlšče. Obsojena RadlC In RadosavljeviC sta podala vzkllc na flnanSno ministrstvo. — Senzacljonaina poneverba ▼ Trstu. Iz Trsta Je pobeRnil ravnatelj banke Cassa Federale Bercovlch. Slednjl ie zelo nespretno špekulira! na borzl, raCunajoč, da pade dinar. Ker pa se njeaovo upanje ni uresnlčilo in se ie dinar dvignfl, je Bercovlch zašel v hudn stiske In v torek 10. t m. Je neznano kam »odmaglioc. Banka je olkodovana za več mllljonov Ilr, Bercovich Je bfl zagrizen Italljan in velik nasprotnlk — FesHladJa Ilice. Ob rsakem dežev-fa stopi potok Hica na Barju iz struje In poplavi pri Hauptmand In v njeni blizini ležeča polja in travnlke. S tem napravi barjanskim tamošnjim posestnikom znatno Škodo in taki vsakoletni slučajl zahtevaio. da se struga tega potoka pri izlivti v Ljub-lianico pritnerno zniža in omogoči hUrejŠi { odtok, j nafn^nelša w^rM\z* UdcS-jžIlev Radića na ??iimaRov-s!d proslavi, — Zagreb, 19. oktobra. Kakor jav* ljajo iz Beograda, vlada ni nasprotna iideleibi Radića in njegovih poalancev na kumanovski proslavi. T7aJa je rnne* nja. da se te proslave udeloži svobodno vsak nicščan, tako tuđi Hcdićcvi pristaši. \7lada vodi skrb samo za oficijelne zastupnike, tako za m.roduu poslan? ce, zastopnike pokrajin in druge. Kriza itslijanske vlade."" — Rim, 18. oktobra. (Izv.) Na da* našnji 6^ji niinistrskega sveta je bil odobren predlog ministrskega predsed-Tilka Facte, da be kriza resi na purla: mentarni način in da ministrski svet odklanja izvenpurhimentarno rršitev. Vlada je sklicala S'-jo parlamenta za 7. novembra. Nu tej seji bo Facta želite* val zaunnico parlamenta. Kljub tej re? šitvi ministrskega sveta pa je vladna kriza št vedno latentna. — Rim, 19. oktobra, (lzv.) Kakor javlja »Idea Nazionale«, je med Giolit-tijem in voditeljem fašistov, Mussolinh jemt dos^žen ponolen sporazum pl'de sestave nove vlade. — Orlando, GioV.iti in fašisti prevzemč vlado, v kutertj ima \>stopiti tuđi Mussolini. Fašisti še vedrio zahtevajo izvedbo novih volitev. Med Giolittijem in fašisti je že izdelan nacrt volilne reforme. BrussSjska konferenca cdqo-riena. — Bruse!j, 19. oktobra. (Tzv.) Oo= s^odarska knnfererca. ki ima resiti vprašanje vojnih odškodnin in vpraša« nje dolgov, je z ozirom na politični položaj v Angliii in ker še nišo defi* nitivno zaključeni razgovori z Ameriko glede njene udeležbe, odgođena. VOLITEV PREnSEDMA HF«-Š^E REPUBLIKE. — Berlin, 18. okt. (Tzv.) Koalirane \ stranke: demokratje, socijalni demokra-I tje, katoliški centrum in bavarska nem- ška ljudska stranka so se sedaj zedinl-li. da se zakon vladanja državnoga pređsednika Eberta podaljša do konca ireseca ]un:]a 1925. Zastopniki teh strank so predložili predsedstvu držav-nega zbora in tuđi vladi predlog, da državni zbor z zakonom podaJjša vladanje predsednika Eberta do 30. junija 1925. V političnih krogih priČakujejo z gotovostjo, da sprejme državni zbor ta zakon z dvetretjinsko večino. — Berlin, 18. okt. Ozv.) Zastopniki centruma so predlagali, da se vrši vofltev novega državnega predsedalka dne 1. jiillja 1925. Preokro! položaja v /teglili. VOLILNA BORBA NA ANGLE* ŠKEM. — London, 19. oktobra. (Tzv.) V notranjepolitični situaciji je nastal vi* den preokret. Razni ministri poskušajo volitve v engleski parlament odgoditi do začetka januar ja 1923., da ohranijo konzervativno stranko. Lloyd Gcorge je pripravljen k demisiji. — London, 18. oktobra. (Izv.) Uni* onisti so pričeli živahno volilno borbo za volitve v angleŠki parlament. Stran* ka je že sestavila kandidatno listo. Po* stavila je 420 kandidatov in upa, da zrnaca z nad polovico kandidatov. Llovd George prične intenzivno in sistematično politično agitacijo. Nastopi daljše agitacijsko posvetovanje po vsej Britaniji. — London, 15. okt. (Izv.) Lloyd George je včeraj odpotoval na svoje posestvo. Pred svojim odhodom je kon-feriral z ministri Churchilom, Chamber-lainorn in Hornejem. Lloyd Oeorge natjerava v soboto imeti zopet nov politični govor v Newcastlu. Listi javljajo, da je postala demisija Lloyd Oeorgea aktuelna in da bodo v najkrajSem Času GOSPODARSKA IH FINANČNA OBNOVA AVSTRI JE — Dunaj, 19. okt. (Izv.) Posebna delegacija Društva narodov, obstoječa iz ravnatelja belgijske Narodne banke J a n s e n a, Francoza A v e n o 1 a, itall-janskega senatorja Ferrarisa, ki je velik prijatelj Avstrije in Ncmcev, ter Ceha dr. Pospi šila je včeraj dopol-dne pričela s proučavanjem finančnega !n gospodarskega programa za obnovo Avstrije. Zvcznl kancelar dr. Seipel je v prisotnosti zunanjega ministra dr. Gnmbergerja In finančnega ministra Segurja spreiel delegacijo DruStva na-rodov. Po oficijelnih pozdravih je bil takoj določen program, po katerem ne ima proučiti finančno in gospodarsko ! vprašanie Avstrije. Ko delegacija zbere ' yes materijal in sestavi obnovitveni program, se takoj imenuje generalni ko-misar, ki bo vodii kontrolo glede izvr-šitve programu. V vladnih in političriih krutih pricukujcio, da bo dunajski parlament že teknm druge polovice niese-ca novembra res odobril in sprejel vse v ta program spadajoče zakone. ZNIŽANJE DELAVSKIH M£ZD NA CEŠKEM. — Moravska Ostrava, 19. okt. Hzv) Pri včt rajsnjili pogajanjih v Vitkovicili je bil med delavci in zastnpniki žeiezne industrije dosežen sporazum, da se me-zde znižato za 30 % delavcem v kovl-narski in kemićni industriji. Sklep stopi Z današnjim dnem v veljavo. CHURCHIL OBOLEL, — London, 18. okt. (Rcutcr) Mister \Vinston Churchil je obolel na vnetju slepiča. ANGL1JA LN ITALIJA O VPRASANJU DODEKANEZA, — London, 1S. oktobra, (izv.) An-g!cška vlaJa je pri italijanski vlozila protest zaradi odpoved? pogodbe, zade-vajoče otočje Dodckanez. Britanska vlada izjavlja, da ie vpraŠanje tesa otočja mednarodno vpriiianjo. ki so more resiti Ie pred forumom orijentske mirovne konference. -•♦•.• KRASIN NI ODSTOP1L. — Berlin, 18. oktobra. Puročllo o odstopu Krasina, ki so fca razglasile »Times«, sovjetska vlada oficijelno de-mentira; poročilo ni utenu^ljtnii. IZGREDI V TEHERANU. — Moskva, 18. okt. (Rus. T. A.) Po pcročilu iz Teherana je prišlo v Perziji rred vojaško oblastjo in vlado do resne-ga konflikta. Varnostna služba je ustav-Ijena. pričakujejo se izgredi. Ob priliki prihoda mezopotamskih nacijonalistov so se vršile v Teheranu velike protl-angleške demonstracije, STEVILNE ARETAC1JE- — Budimpešta, 1S. okt. Pred kratkim je policija v Budimpešti in okolici izvršila v zvezi z odkritjem komunisti-čne organizacije mnogoštovilnt; areta-cije. KONTROLA NEMSKEOA PRORAČUNA. —Pariz 17. okt. (\Volff) »Oevre« poroča, da namerava Darthou navzU; repa-racijskemu nacrtu BranJburga predložiti reparacijski komisiji, naj se omeji samo na lzućevanje kontrolnega sistema nad nemSkim budgetom, kot je predlagat Brad-bury, sicer pa nai prepusti posamnim vladam odločati o moratoriju, kl ga Nemčija ni nlri zahtevala. TRGOVINSKI STIKI CE5KOSLOVASKE Z RUSIJO. — Berlin, 17 oktobra. (Irv.) »Neues Achti'.hrblatt« javlja, da so se pričela gospodarska pogajania med zastopniki Če§ko-slovaške republike in sovjetsko Rusijo. Zastopnik Skodovih tovaren v Plznu grof Kolovrat je odpotovai v Petrograd, da se po-gaia za sindikalno udruženje Putllovib tovaren s Skodoviml. Skodove tovarne so že mnogo iimaicljc dobavile sovjetski Rusiji. Borzna poročila. KRONA V CUR1HU 3.10. Dinar 12.40 — Zagreb, 19. oktobra. (Irvirno.) 2a-ključek. Devize: Curih 10.75, 1085, Pariz 4.325, 4.375, London 255.50, 260.50, Berlin 1.85, 2.15, DunaJ 0.079, 0.084, Praga 198.50, 201.50, Trst 250, 254, Newyork 50.50, 60.50, Budimpešta 2.30, 2.60 Valute: dolar 58.50, 59.50, Ura —.—, 2.4S. — Curita. 19. oktobra. Po valutab preko Dunaja notira Zagreb 2.45. — Curih, 19. oktobra. (Izvirno.). Današnja predborza: Zagreb 3.10, Berlin 0.1675 Dunaj 0.0075, Prasra 17.90. Budimpešta 0.22, Milan 22.85, London 24.33, Newyork 5.44, Pariz 40.30. — Curib 18. oktobra. (Direktno). Zagreb 2.59. Praga 17. 601, Pariz 40.401, Milan 22.801, Newyork 5.42. — Trst, 18. oktobra. Beograd 44.45, Berlin 0.S4, London 105.75, Pariz 178, Pra* ga 79.60. Newyork 23.75, Curih 438.50. — Praga, 18. oktobra. Beograd 54, Berlin 1.02, Milan 127, London 136, New-york 30.50, Pariz 227. Curih 560. — Berlin, 18. oktobra. Zagreb 5550, Milan 12.200, London 12.875, Newyork 2900 Pariz 21.700, Curih 53.450. — DunaJ 18. oktobra. Devize: Zagreb 344.75, 345.25, Beograd 1379, 1381, Praga 2437, 2443, Curih 13.560, 13.590, Valute: dinarji 1363, 1367, češke krone 2425, 2435, švicarski frank 13.470, 13.530. Turiitlfea in Spari. — Dirija : Sportvereln, Celovec V ne-deljo 22. t. m. igra Ilirija proti S. V. iz Ce-lovca. Tekma Ima poseben pomen vsled tega, kjer je S. V. od 1. 1914 prvi celovškl klub, kl Igra v Ljubljani. Pred vojno ie na-stopil v Ljubljani večkratni celovSki Atlet S. K., tud! Ilirija Je igrala že 1. 1913 v Ce-lovcu. S. V. cavzema trenotno drugo mesto v prvenstvu Celovca. Tekma se prične ob 15. uri Predtekrno igrata rezervi Ilirije in Jadrana. Vstopnina: sedežl Din. 10, In 8, stojišCa Din. 7, članske dljaške In yolaSkt ^stopnice Din. 4.—^ ^ štev. 239. •SLOVENSKI N A KOD« dne -0 oktobra 1922 5. stran TELEPATIJA. Ljubljana je imela svoj senzacijo — rvengali! Vsa Ljubljana je govorila nekaj L-.sa samo o njeni. Pripovedovale so se r.aravnost neverjetne, čudezne reci. Naravno torej, da se je hotel vsakdo na last-!:e oči prepričati, da se je hotel vsakdo .deležitl njegovih proizvajanj! Marsikdo, ia nima za sledališče, ruma za koncerte Glasbene Maiicec, se je šel borit v Na-rudni dGm za vstepnico k čarobnemu večeru. Tuđi jaz sem bil med zadnjimi, to moram priznati na lastno — sramoto. A kaj hočete, velik radovednež sem. Vse me zanima, astronomija in gcolocija, medicina in tehnika, literatura in umetnust, najboij pa vse tisto, na kar je pač mslil Hamlet, ko je vzkliknil: »Med nebom in zemljo so stvari, o katerih se naši šolski modrosti niti ne sanja ne!« In tako sem šel tuđi jaz — enkrat, kar je menda odpustljivo. Bolj se je Čuditi onim, ki so ostali Svensaliju zvesti od prvega do zadnjega večera, ki se njegovim zmožnestim nišo mogli nadiviti, ki so strmeli in strmeli in se pri tem zabavali... No, kar se mene tiče, jaz nisem šel zgolj radovednosti past, Imel sem pri tem prav res svoj poseben na-men... Ne vem, če srne kdo pisati In razprav-11 a ti o takih stvareh, ki ni kak psihiater, temveč zgolj lajik, kot n. pr. Jaz. Toda z fcotovega vidika, mislim, srne že povedari vsakdo svoje mnenje. V enem popledu vsaj Je stvar gotovo resna in vsega vpoSteva-nja vredna. Gospod Svengali je tekom ene-g:a tedna znslužil več kot zasluži katerikrli naš umetnik tekom dveh let, pa naj še tako intenzivno dela Jn naj se 5e toliko trtidl. da bi podal kaj Imenitnega. Ne za-vidam mu. vsak po svoje! Naposled to tuđi ni njegova krivda, temveč zasluga nas vseh. k! smo se sknro da tepli za pristop k njegovim proirvaianjem. Vsckrtkor pa Je umestno, ako se naknadno vr>ra?amo, ali se je to res izplačaTo, ali Je btl u?Irek res tolik, kot le bilo pdčakovanje. pre'd vsem pa, alt Je bilo to, kar smo dorđevno videH. v popolnem skladju z fstfno, ali pa Je bilo m^rđa vmes tudt nekoliko, alt pa ćelo Se prav mnnero prevare. Biti hočem pcpolno-na oHcktjven In zagotavliam. na nlmam, Vo to pi?em, nobene«ra drugega namena, kot prftii?2ati se resnlđ. — Gospod Svcngali ima simpatičen na-stop. Izcgiblje se vsake komedijantske kričavosti pri razlaganjb svojih zmožnosti, opozarja temveč zgolj na gotova dejstva, ki se v življenju neStetokrat pojavljajo in ki jih je Že vsakdo izmed nas več ali manj doživel ter se sklicuje končno na to, da ima pač nekoliko krepkejšo voljo, kot po-vprečni Ijudje, s katero se mu posreči, podjarmiti si tujo voljo. S tem, da podaja čisto preprosto, takorekoč naravno razlago za svoje zmožnesti, vzbuja res v veliki meri zaupanje do sebe. Kdo bi mu ugo-varjal, ako spominja na to, kako se često zgodi, da se oseba, ki gre ali stoji pred nami, hipoma zasuče In ozre na nas, ako smo pogled vprll van]o? Mislim, da Je malo ljudi, ki bi ne bili že kaj podebnega doživeli. Za prenos misli in cbčutkov — li resnlčen prenos ali samo dozdevnl, to vpra-Sanje pu?čam na strani — bi Jaz iz Iastnih izknšenj in dožitkov navedel lahko Se vse frapantnejše zsrlede, kot jih je Svengali... BH sem v peti ali Šesti Soli In stanoval sem pritlično v predzadnji hi?! v Študen-tovski ulici na levo. Nckega Jutra slonfm na cknu, predno Je bilo 5e čas, Iti v solo, in se učim. Pa stopi pod ckno moj sošolec, ki Je stanoval doli na Poljanski cesti nekje In pravi: »Ti, Jaz sem pa zdaj korake štel od mojega stanovanja pa do tu. Kaj misli s", koliko jih Je?« Jaz vprem svoje oči vanj in odvrnem: »osemnajstoštiriinšestde-set«. Faru se je opotekel in toliko da nj padel vznak. »Kako je to mogoče?« je vzkliknil. »N'ataiiko toliko sem naštel!« — NekoČ, ko sem bil na počitnkah, je Sel moj prijatelj, ki sem pri njem stanoval, v bližnji trg po opravkih. Bilo je neko soboto. Ko se je popoldne vrnil, ga priđe vpraSat nekdo, katere številke so bile vlečene v loteriji. Jaz posežem vmes in rečem: »Ča-kaj »povem jaz!« In navedel sem tri številke. Da jih Je bilo vlečeno pet, na to nisem pomislil. Prijatelj zastrmi in vpra-Sa: »Pa si jih stavil?« — »Ne!« — »Vse te tri številke so zunaj v istem vzporedu, ka-kor si jih navedel!« — Mene samega je to sicer osupnilo, a polagal nisem nobene nadaljne važnosti na to. Sem pač enkrat uganil nekaj! O kaki telepatiji, sugestiji ali hipnozi tistikrat seveda nisem 5e nič znal. Vsekakor bi se v teh dveh prlmerih dalo govoriti o nekakem prenosu misli. Toda ka! porečete k sledečemu? Isti mol prijatelj, kl je bil trcovec. Je drbil nekoč zaboj žebljev. Kar tako tia v en dan me vT>rafa: »Kat bi rekel, koliko Jih Je notri?« Jaz pa na k-«tko: »d\"*Tntrid<»*ett!*oč sedem!n*e-derr>fV*ft.« — ^Č^kaJ. na1a*č lih bom StelU — »Pa Jih Stej. če s*> ti 11**1!« Jn re* se je spravil na delo. Svi lih Je n?>k*! nr. }bt. «em međ tem pri^alai fn odhafal. Ko Je b'l na knncti. se fe n**1or»n v sMu n^aj In knf ck*m?ncl nrfrnal: »^Ta*?»nk^ dvafn-trid^ettT^^eđ^TTvnsed^rn^-^ct!« Tn pač n»» rnr»re bftf jrnvora o V^V^m pr^n^n m\-*7i. v-r m^J p'-n-fpj «*m riT vrd^l. k^T-ko Te *rM?ev v r-b-Tn. *'M Te forei to. 1c*Vo te to ^n"^ro ^1'"x*1! T?»r v^r»1 *\ «tv*H n^PTfl vedH ('n"'".*? r^'t^caH ?n *r* fe *e ći**!** ne vem. Slučaj. <*•«! retr» ?e>'^*n *tn-čajl (Konec prihodnjič.) Izgredi dgjnirafpfra?!? grške amnk v Traikiji. — Pariz, 17. oktobra. (Tzvlrno.) V zu-nanje mlnistrstvo so dsnes Iz Aten, Carigrada prlspela brzojavna poročlla o položaju v Traklii. GrSka vro?ska je popnlnoma demoralizirana In se nahaja v razkroju. Vo-jakl se uplrajo In plenijo na svojo lastno pest. GrŠki vojak! povzročajo izgrede in nemire. Vaši. k?er prebivalo muslimani, so v ognju. Zelezniškl transporti so zelo otež-kočeni, ker so kolodvori oblegani od 5te-vilnih bežečih množic, kl same rekvirirajo vlake. ŽelezniSkI uradnikl so popolnoma brez moči. Povsod vlada velika zmeda. Grška vlada je bila sprva pripravljena sporazum v Mudnn?;! kolikor mogoče hitro In lojalno IzvrSitl. toda Izpraznltev Tra-kije II povzroča nepričakovane težkoče. Več trakijskih poslancev je odpotovalo v Rodosto In Dedeagač, da nadzoruiejo Iz-praznftev grških vas! In krajev. Po poročilu Hstov vlada v Atenah do-sedaj mir. Na ukaz vlade je bilo izvršenih mnogo aretacij, ker so se vršile pri grški vojski v Mali Aziji vellkanske nerednosti. Kemallstična armada Je zaplenfla 60.000 parov Čevljev in 80.000 novih kaki-uniform, med tem ko so grški vo'aki morali raztr-gani in bosonogi korakati. Tuđi vkrcnn'e grške vojske, da se rešl pred sovražnfki, je bilo zelo otežkočeno, ker Je bil transporte vodeči general Hiptis na lovu na kl ju na če. — Carigrad, 17 .oktobra. Znvezn'Ške Čete, prisrčTTO sprejete od preblval^tva, so začele zasedati Traki;o, Vo so io OrkJ Iz-praznll! brez izgredov. (?) — Pariz, 17. oktobra. Po poročilu »Chi-eage Tribune« iz Atcn, je sporočil vrhovni poveljnik grške armade v TrakiM, da se vsled mnio^Levlinth transportnih sredstev franeoske Železnlške druibe, ki prevaža grške čete iz Trakije, umlhcnjc ne bo moglo Izvršiti ▼ določenem roku. — Pariz, 18. oktobra. (Havas) Listi poročajo, da je smatrati pj zadnjih vesteh, ki prihajajo v Pariz, poJožaj v Trakiii za relo resen. Prebivalstvo, ki se ga je polastila panika, ie navalilo i.a kolodvor. Popolnouia demoralizirano e-ško vojaštvi ropa in nožica. Gr&ke oblasti so pi cjelo naročilo. izvesti vse iUno zaloce. Ssftolstuo. — V Sokolskem domu na Viču vprizori Dramska sekci;a SJ^U. »i'rep. »rod« v ne-deljo dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer dr. Krai. gherjevo dramo v trch dejarjih •Školjka«. Pri predstavi sodeluje tudl nnvcustanovlje-ni orkester (20 dijakov) pod vodstvt)m to-varlša Ccrnlka. Vprizoritev bo nudila do-kaj umetniškega užitka, zato cen eno ob-činstvo najvljudneje vabimo. Prcdprodaja vstopnlc eno uro pred začetkom predstave pri blagajni. Solstvo. — Me^čauska Sola v Žalcu. Iz Žalca nam plše.o: VpraŠanjc meiLanske sole v 2aku je stopilo zopet korak naprej. V nede-Ijo, dne 15. oktobra, so se zbrali v žalski obćinskl pisarnl župani iz Žalca, Peirovč, Velike Pirešice in Gotovelj, zastopnlki ob-činskih odborov iz št. Petra in (iii^, načcl-niki krajnih šolskih svetov iz Gotovelj in 2alca, zastopnikl Savlnjske posojilnlce v Žalcu, kakor tuđi drugi funkujonarji žal-skega trga. V pozdravnem govoru je povdarjal krajni šolskl načelnik, g. Vizov-5ek, da je vprašanje meSčanske Sole v Žalcu vitalnega pomena za ćelo Savinsko dolino. 2upant g. V;abič je nasluša! v svojem govoru, da se bije boj za žalsko meSčan-sko Solo že nad 20 let In opozarja, da je naš pogled obrnjen v bodočnost, kl da narodu razvoj, kakorSnega je po svoji na-darjenosti vreden ter naznan'a sklep tr^ke obćine, kl prlspeva k zgradbl 2n%. Župan gotoveljski, g. Antloga Je naznanil v imenu svoje občine sklep, da prtepeva za dobo pet let 25% občinskih dokbd, t. I 250O0 K, v naturalijah pa v vrednostl nad 3000 K. Pooblr^Ščenec \z GrlŽ, g. Žnža je poročal, da daje griška občlna potrebne r^ranci'e,« prlhodniim Solskim letom začfnsi pa po 10% k stroškem za stavbo. Z?^opnik Sa-vinske posoilnice v Žalcu, g. Pikl je Iza-vil, da bo zavod pedp^ral akcijo z frditnim zneskom v gotovini. Posojf'nica v Celju je Izbavila pismeno, da hoče rudi gmotno pri-spevati k Izdatkom za zgradba. Občin^ki odbornik k. Stefanfč iz St. Petra je nazni-nil. da bo prispevala njegova občlna z 8%. ako se bodo tuđi druge obline odzvale y tem smislu. Gr;p. župan K>r?n iz Petrovč je naslašat. da ?• bo o viširi prispevka ba-v?l občinski rdbor, kl ga skllče v najkrai-|rm; pndpiratf hoče akcijo v na*lzdatne?Š*I merl. Go«p. Župan Teržan Iz Velike Plre-Sfce je iziavil, da bo podpTal zadevo, vpra-Šri+I mora pa rttdl liudstvo. V ta namen se skllčeta v nede!ro 22. t. m. dva shf^da. Prvi se vrši v Oallci'I po prvem sv. opravihi v tamo5n:l 5o!l, kler govori g. T. Pfki. dnTsrl pa popoldne v Zr. Prnlkvl. knmor prT4e poročat g. nadučife!i A. Petri?ek. Q. PI\1 Je predlagal, da se mora;o ramn žalske In celjske posoMlnlce zainteresirati rndi ostali zavodi Savinske d^fne, frakor tudl cclske banke. Tuđ! okra!nl zastop relfsk! bo storfl svojo doižnost. Za Sole te treba eden In trl-četrt miliiona, kt Je za sav?n*<1c« dolino do-segljiva vsota. Glasom danaSn:?h Izfav Je zajamčenih f.e do 70% In Je ostanek 30% brez dvoma 7ajrotovlfen. MeftfnrtsVa S^Tn »e naž'a kritje In Je po stanju današnje slike rasturana. Župan g. Vabič ]e z ve.c.Km u^otovfl, da je natpolovična garanci.a dana — izraz in volja naicga ljudstva. Društvene uesfi. — Sestaoek UišniU posesiuikuv ijub-Uanskili. *-rvo društvo hisnih t/O^csmiKuv v Ljuul.jni ima sesunek svcjii: članov in družili posesmikov v pciek, dne 2k oktobra t. 1. ob 19. zvečer na verandi hoieia »Union«. Ker se bo na sestaniMi razpravija-lo o tako žel.no prićakovanem pravilu.ku k novemu sianovanjskcmu zakonu, se prt-čakuje obilne udelc^be. Tišti dan ob 14, p >-poidne se vrši v navedenia pnstorih seja delegatov pokrajinske zveze društev hiš..ih pose^tnikov za ^loveni.o v Ljubljani, na kateri seji se vrsi razpi^.a o iir.enovancm pravilniku, davčni reformi ter drugih sta-novskili zadevah. — Predsec'stvo. — Tovariš! »Jadranaši«. V soboto 21 t. m. cb 2). se vrši v društveni čitalnLl sc-stanek vseh članov s programom: Razgovor o sklepan.u zveze z jug. r.kad. klubom »Jurislav Janušič« in o men/i »Gospodarske zadruge akad. društva Jadran«. Udelež-ba za vse člane obvezna. — Odbor ju™. napr. akad. društva Jadran. — Napredna akademska menza. Za svo;e Slane in druse akademike, kl so članl društva včlanjene^a v »Centralnem ta ni-štvu jugoslov. napr. omladine v Ljubljani otvori »Gospodarska zadruga akad. dru-Stva Jadran« menzo v poneđe!;ek 23. t. m. v prostorih »Akaćemske^a ko1e:;iia«. Ker je število ome.'cno (]&>) je vlo/.Iti na načel-stvo imenovane zsdr.ige prijavnice, kl vse-bujejo: ime in prJimck, fakuitcto in ?=eme-ster Studija, bival'ŠĆe v Lfubljani in ob po-čltnlcah In katerega kulturnega društva član je pri;avljenec, kar mora bftl potrje-no od njegovega društva. Te priavnije je v!o7.it! najkasne'e do 21. t. m. 12. uri ^po^d-ne, znJ-:a*ne'e prijave se rešniejo Se1e čtz tedsn dni. Spre'etl tovarISI dobe Izkaznice za menzo pri n'enem blaga'niVu v nedeljo od 9 — 11 ure dopoldne v »Alra^err^kem k^-legl.u« proti phčilu dnevrep;a re'nta .?$ K za najm-n! deset dni nnrrc'. Hn^e podrobnosti na deski v xAkad. kolegi u«. • MI?ja fronta. Sovjetski časopisi poročajo, da se je pojavila v južnih ruskih gubernljah nenavadna množina misi, ki so uničilc veliko množino žita. Sovjetska vlada je napovedala »rrišo fronto«. • Eno jajce — 2000 kron. Kakor se poroča z Dunaja, so se pred nekaj dr.evi prodaj Ma jajca na trži>čih po 2000 krrn komad. To ie najvišja cena, ki so io do sedaj dosegla jajca. • Kongres slovanskfa đljakov v PragJ. Kakor poroča »Praser Presse« se vrši kongres slov*.n*k?h dijakov v Pra?i v času od \K do 21. drcemb^a. Da se kongres v tehničnem ^o^ledu rl*de pro^r?.ma pnpra-vi, je potrebno srdelovanje vseh. ki imato sm^sel za slovansko enotnost. Prijave spre-Jema krm!te. • Novovrs?na reklama. Na rToTnrdskem š*?^f;o. Zato ra je fTnsr-čno mfnf5;trstvo pri§1o n-j misei, da yl prist!'?! ćev-rH potom ostasov. Na doVv meti tih o obd-čeniu se 1?hko In«en*ra. Visda računa n*> dobre rprtiltate. ker rrben H*t ne rnzpn1n?ra s tako veliko n.ikbdo fn gotovo ie. da ss nl-čes-»r ne bere tako pr^7l:ivo kakor ravno ti dokumenti. Fimnčno mfnlstrstvo pa je bfTo kmalu nn to postavljeno pred težko od-ločitev. NeVa velika tvrtka je namrcJ poslala nnstopen oglas: »Država vas slaci, mi pn vas oblačimo«. • Umiranje mas na Ruskem. Po poro-čIMh Nansenovs pomozne ekspedicije iettv v U^nvirti fn Rusi'I, ki zmSn ^nmo ^ mPI- Jonov ton. ne bo zadostlla za 100 do 110 mUonsko prcbiva!s;vo. 1 reba bo pove-čati pomožno akcijo najmanj za 2-i'°. Umi-ran.c med prebivaislvom je zavzclo stra-šen obsee. ♦ Kiobuk franeoske Igralko, kl stane en milijon. Te dni je odpMovala iz Pnrizt v AmeriKO igralka CcJle ^orel, kj-r n?.sto-pi v ce!l vrsti friincoskih iger. Odnotovala je z zelo bogato garderobo, ki je zavarova-na za 2 rniii.or.a. Od tesa je samo n:cn kli-buk zavarovan Zd en milijon kron. Ta klobuk :e izrcdr.o delo modne umetnostl ia ie prepleten z zhtim! Izdclki in okrašen z dijamanti in drugim! raznimi dragoceno-stniL Zavarovanic je izvršeno pod pogo-jem, da ostane klobuk ves cas pod na:strož-jim nadzorstvom, kadar ga umetnica ne nosi na svoj glavi PovcTnikl parobrodov, na katerih odporuje umctnlca v Ameriko, budo osebno odgovorni za varstvo klobuka na visokem niorHi in posebni stražniki bodo varovali ta klr.lr:k v rnestih Zcdinje-nih ćn'av In v Kanadi, k]er rastopi umet-ni^a. Franco5ka Igralka Ima s seboj 30 ob-lek in o vsaki se trdi, da }e izreden izdelek po franeoskem oku^u. Z?.dn:i mesec je po-rabila vsak dan 3 do 4 ure za prebiranje teh ob'ek. * »Krstna hlša« Amerike. V malem tnf-stecu ?a;nt Dieu v Vogezih na Francoskcm steji hištea, v kateri se je v 16. stoietju predlagalo ime Amerika za novo odkriti kontinent. Letos se je vršila v *krstni hi5i« spTninska jlavnrst, katere se je udeležila tt:di s^nrotra cmcri^Vrega vc!e^o?!nn'!;a v ParlTrj. ki je mestrrm očetrm izjavila, da je pripravljena M?o kuriti. Ko je Jiotela svoj nacrt iTvcsti, pa Je ncnnd^ma d"b?1a obve-s*!'!^. t!a ima pnleg hiše ti:di plačatl ?*? 'n drvka od vrednosti hi^e. knr pa žena p^sla-rt:k- ne rskira. Tn sed?j caka zr^dovin^ka fc;?J"a ^voJera razr>adi, ker Arncrilcanci, ka-V't f« v:dc*i. n:so preveč d^sto^rii srntl-tnfnt-irtp! n*»^nrnjem In n:majo preveč rmis!a za tradicije. — frsrih:' se je \r. o';t^br^ lovsVI pes v oVoTfcI Preii^vern srtč?. rri \Tr'iilki. Pes Je r»r?*tn pre:el?. ra: Ubo^o družino v chiirvrn rn'o^'-i: N. N. ir I.O7S fnodp!? nfjiti'iv) d?r•'> 25 H, g. A. M. 15 D in g. Lia Gorup - Sbvlnjska. Podbrczie, 50 D. Slen© vojake (Društvo sleplh^: voJaSka fospodlnja daruje 100 D. — Srčna hvata! Olavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSER. Odgovorni urednik: Vnlentrn Konitar. Beklica močna, zdravi, *ell mesta uče^ke v trgovini, na^raif* v rrc^tn. P<-»nt7dbe pod .Učfnka*. poštno leicče $ma:tno rri L tl?i. 5891 2 opremlfem zt'\ iši*e unlverzitetni profesor, s^rvec. Po-nudhe rod mVn verza tSS7* na upmvo SIov. Nabodu KW> SODI hrastovi, močni. rabljeni, od vina, v lobrem stanju, 6 kom. cirka 100 hl_ se 'akoj prodajo, pnnudbe na GraSčino Soštanj p. Radna, Dolenjftko. 8804 Prodam enonadstropno hi5o z 9 stano- vanji na Selu. Več pove Marija Cerk Xovi Vodmat, Vodmatska ulica 4/a. Moste v Ljubljani. 8898 Proda se nekaj že nošene obleke (zimski plaSč,! kostum, plesna obleka, vse za manjšo postavo) in do'ga zlata damska verižica. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 89 5 Nonišo trs;vina na deželi v brezkonkurenčnem kra>u sp da v najem. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8885 "Clrtralimffli žnja ^e proda z obratnim motorieni vred. — Poizve se v Celju, Glavni! trp 5, M'ha Kus, ali pa pri gugaln ci v Tivoli, Liub-ijana. 9875 Lokal sa stanom n Zsgrebn u kojem se nalazi dućan i krčma na prometnem mjestu, gdje su u blizini same tvornice i j?dje će se sada uredji-vati novo sajmi^e. Mjesečni rroroet iznaša sada oko 220.000 do 280 000 K; prodaje se radt preuzeća većeg posla. Ozbiljne pnnu e uprav.ti na Hugo i Pleifco, Mletačka ul. 9. 89,4 Proda se stroj za izdelovanje sodavice s polnllcem za aifon In pokallea inamke Poohtl«fl-y model 9. b. v dobrem stanju, za 50O0 D. Istotam se proda KOLE-SELJ za 2500 D in moćan VOZ NA PCRESIH z lestvaml za 3000 D. — Emil More, sodavlcar, Ljubljana, Martinova o. 11. Pozor! Kožuhovina Pozor! vseh vrst, posebno lepe Alaska In plavo llstoo, kakor tuđi kunine in dihurjeve boe, različne ovratnike za gospode in dame, bele predposteljne preprope se dobijo vedno v zalogi pri 7IMP BIZJAK krznar, Ljubljana Gosposvetska c. 13/8. (Ko1izej( Zidorieo, 10 ali w za notranja dela pod streho, potrebnje SLOOBADf SP. ŠIŠKA Ha stanovanle a bUSini unfverze se sprejme akademfU ali kak dmtr gospod. Naslov pove unr. Slov. Naroda. 8889 Kiaoir d-'»bro ohranjen, se proda. GosposvetsV.i cesta 12-1 888^ Urete zo 100 kg dobro ohranjene, na prodaj. — Naslov nove uprava Slov. Naroda. 8°06 Simpatična gospodična vajena gospodin i stri, z Jetntm! spriče-vali, dobra kuharici in škll;at povoii več jezikov, želi premeniti mrs^o go-•spodfnfe h pospodu ali gospe. Gre tuđi na dc/«*'o ali v druga mesta. Ponudbe ond .Mlada 8893" na upravo S oven Nareda 8893 Prevzamem zastopstoo ali grem z* potnika k vsaki stroM. o/.itoma vzamem v komisijo bfago ka-terekoll stroke (na raje norimberlko blago). Ponudbe na „Stigla", anoii-&na fl^talaiMnai plsarnai« Novo •■•sto« 8960 Prodam vso zalogo klobukov 207o pod tovaniško ceno Kurce se mora do 15. novembra na,kas tejc javiti pn; Kvan SmalcHf trgovcu s bio* takl, Mof o aiMto. Ifčeni kontoristlnlo kl bi bila nekoliko zrno Zna knjigovodstva v lesni strok? z dali'o prakso. Naslov nove uprava Slov. Naroda. Ql 80 Enpf ffjj. Naslov pove upr. Slov. Naroda 8^03 DlOHJ In drugo pohištvo se proda v .Balkanu", Dunajska cc ta 33. 8897 Unu moffio™ jlmsho suknja crno sukno, se proda. Dvorni Ug 3 1TV levo. 8879 Sodi od vina in Zganja v prav dobrem stanju, tnkoj porabni, so na prodaj Karol Pla- nlnfto)k9 Ljubljana, D«*najska cesta. 8878 Zahvat«. Zahvalfujem se „BolniSki blagajni samostojnih mojstrov katere član je bil moj pokojni moi Joief Kunstler. za točno izplačilo bol niske podpore in pogrebščine. Omenjena bolni$* a blagajna se toplo priporoča gg. moj-strom. V Ljubljani. 19 oktobra 1922. Marija Kunstler, g882 pdova kov. mojstra. fiumiievi podpeft#' . wan« ©*rani;o obt." /V^teir trajno in ^^1 r-$ v\ elegantno //&» Dobi se po vseh boljših trgovinah z usnjem ter na veliko prii Berson-Kaucuk d. dMJMJlaior IB BJ. na Jelovlc!, 80 oralov (johov) se proda na Gorenjskem, event. po-samezne parcele. VpraŠanja na Dr.A. Dobravec, odvetnik, Radovljica. Prva gorenjska dela^nlca v čml In rjavl barvi po oa^alž^l caU Izđeluio ERISTJAN PREMRU, krojač ¥ Kran^u. Stran 6. »SLOVENSKI NAROPi dne 2»- oKtopra ir^z. ir. Ir. Bliineter BMs-IrsldDii sptoilltt s* notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu se |e povrnil li^iml to* 1S 3—i pop. 50 fin. več! 50 vln. več! plafafMB ■• kal Mka «ra|a tvrtka. — Kapaj«« tudl tudl ▼■» trag« kože dl«l«£'ne. D. Zdravtč, trg. z nsnjem . ....-.■ : Ljnbljana, St. Flortian« Bi. t. I ADVOKAT DR. JAKOB MOHORiČ |i etrorU odvetaliko pisano v palači ladrui- bo gospodarske banko na Mikleil- tevl coatl II. nadstropje ¥ Llnbl|anl MM MB-MHIIBH Houember — mnrec Zđrnvllliče otvorjeno vso zimo Zdravllonj* želodJnih, Crevesnlh In živinih bolezni. ravnateljstvo ITrjousKs blšoj I m|MM|M vpcflana trgovina na drobno I I In d*b*lo v bllžnil okolici Maribora, kras« I na loga. m na|bollšom stanju, se proti I I gotovini takol proda, eventualno tudl da I I sa veC let v nafem. I I Odkupnlna sa blago približno 1 in pol | I mlll|ona kron. Samo resne pismene po- I I pudbe se prosilo pod 391/392 na oglas- I I ni zavod Ivo Suinlk, Maribor, Slovenska 1 I ulica 15. I aL J Radi preuredbe obrata prodam popolnoma nov, komoleten lntaii iari W u in, i m na 1H 6 pil VIKTOR G&I&3ER tasna Ind ustrlfa, RuSe Sivilla ta več slnžUB] se sprejme za Kočev je proti dobri hrani in stanovanju. Plača po dogovoru. Nastup takoj. Naslov pove upiava Slov Naroda. 8850 Podnkono ploteviho la v vseh dimemijah nudi po nizki ceni A. Sušnik, iclcmina, Ljubljana. Z tevljarsln pomotnlho za močno delo in prirejevalcc (Herichter) ob dobri p'ači in stanovanju spreime Tuček. Sirač, Slavonija. 8832 Proda me no* planino. Naslov pov# uprava S'ov. Nar. f815 Ča. 20 oralo* bobovoga lesa za posezanje. Ponuđbe pod .Parcelacija 303-8S39" na upr. Slov. Naroda. Stanovanje In brano Šc> akademik tuiec pri boljSi nemškl odbini. Ponudbe pod .Tujec 8771' na upravo Slov Naroda «771 Kapi se nov ali dobro ohranjen plsalnf stroj. Ponudbe na fcažem A Co., Ljubljana, Žabjak 3. P*00 Proda se trgovs^t hiSa z gostilno. trjjmrfno z meš. blaga, žeanjarno, trafiko, hlevi, z zemliiSčcm. Natančneš.i poi snili pri Fm ne Puc, Kongrtsni trg 7-1U od 11 — 2 ure pop. 8788 Držnunl upoKolenec trgrvsko izobražen, ^re hrezplačno za pomoćnika v kakšno trgovino samo ra hrano ;n stanovanjo, Pismene ponudbe nod .Uookojenec«, poStno ležeče Unb-ljana, glavna pošta. 8789 Botoriifl ^2 cirhulomn lm nova, se po ugodni cen? proda. Oeleda se v Sp. Širkl, gestilna pM Moha'ju. Sobo s popo^no domačo oskrbo pri boljSl rodbini išče so'iden rnlajSI b-nčni uradnik Ponudbe na pcšrni nredal 91. £874 Išce se za tako) v nišo snretna šivilja, ki je zmožnii Jzdelati damske t ilette proti dobi i hrani ter plači po dogovoru. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8876 v blizini pos'aje kupi Indu-tri jako pod-jetje. Ponudbe nasloviti: »Ljubliana, poštni piedal 150'. *87l Proda se I*?*© ugodno fini klavir (StutzfliWl\ jsko praktičen želfzen Ite-dilnik, stare ob eke, rbutev, vreče in razl'čne druge stvari. Ogleda se la^W> na Dunaj ki cesti 65 884! ftgevsKa sotrudnlca boljka rroč, Izvežbana v gjvanju, mn-nufakturi, palan^er ji ter Specerljl, želi mesta v boljSi trgovini. Prevzame tuđi '■•esto blagajn>Čarttrok. Hčcrke trgovcev fn boljlih obrt-ilkov prednjačfjo. Ponudbe s sliko po-tamezno pod .Notranjec 33—8P81, Sta-eiec 36—8881, Kranjec 40—8881. na ipravo Slcv. Naroda. 8881 Ženitna ponudba. 3brtriik v mestu na deželi se želi prav cmalu poročiti s četudl ubožno pa sim-)itično, prisrčno, Ijubko dekllco, žh/ah-10 iu veselega značaja. Nemttlno ob-rladajoče deklice med 21 in 30. leti, ci jim je resno na srečni fivijenjsk | kupnosti, naj ponudbe, če mogoče s liko pod .Vesti Božič 8883* polije)* ia upravo Slov. Naroda. — Anonimno »rez pomcna. Za molčljivost se jamči. 88831 ! Protom in W\l črn:, 165 cm visoki, 10 — 12 let star;, za vsako vprego. — Vpra^a se pri Ant. ) V«Hil£t tigovec, Sevnica. 8694 Novosti! Sa dansko ulaftčo v veliki izbiri. 1 B.EE.SfotoaB,,Sio • Vinsko pasodo od 3—3 ht, iz k'anega hra^^ovega les« K 850 za I liter. — Od 5—8 hl, iz 1 klanoga lirastovega lesn K 7 7a 1 litcr V franko skbdi'če nidi Mihajlo Iva-novičp Zagieb, Frankopan-ka 12 [ Lepa stoobno Bnrcslc cod Tivolijem se usrdno pro ia. Vpra-Sa»i pri U tniku lv. Frelilm, Vrhovčeva uiica 9-1. J-82^ ilišiifiis I za stanovanje z elek rično lu jo v sredini me^ta, po mogoi'n« po!ej» s'ar in m'ai s«Tc!ovn'nk. priđe <-'< 1 cx 1 vac[' ■•■ n^miz c?i sad:a, s-* ^roda. ' Cen<« l,200.0X) K. Del 1-to5n;c«a pri- 1 delka U pcu ni roznoHgo. Ponudbe pod .Parcelacija 303—8*38" na up avo Si. » Naroda._______________________883S ; Jumi, soflii- §išm 1 se opozarjajo, r* ^f *■-'■ %akun - lira 1 obrneio na tvrdko Alfoln Turk, L|ub-ljan*y PreSerno^a ulica 4-3, . katera ima ementn -ki, holand^ki in pokmentalski str vedno v ralngi ro najnižj^h cenah 8 03 Trs*^ se i blapinife ■ rrsšKnoKdia sa praksom kao rudarski adm nistrat-v ■' činovn k za rud-'ik u S bi] . — Ponut!--slati sa ptepisom sv= dolinba i na F.n;.-ćenjem starosti, familiianiog stan a i '■ us'ova na adresu .Udruženje ru^rsM'i i poduzetnika", Beograd, Studcnička 9. 8 60 ventilator predvojm izdelek tvidke Siemen -Scbu-. ckert, 150 Voltov, istomerni tok, 350 mm premera veternice, ct. 1050 obratov v minuti, ca tt W porabe 5 s'judno za-poro (Glirnmer-Klappenver-chluss. Naslov pove uprava Slov. Namdi. 8862 Avtomobile kolosa, motorle pneumntlkn useli mt\ olie - bene n in druge potrebUlne !ma vedno i zalogl F. Flor'fs^dič BLUZE Apodafa krila, prođpasnlH, aioznlkl nafceiie^ pri: A. ŠINS0VIC nasl. K. Soss LfaMtaaa, Mestni trg 19. pRI^tlll 'najbolji DOĐI SE POVSOD GLAVNA «^ ZALOGA F. SIBEMIK - L JCiBL J AM A POTNIKI ki bi poleg svojega rednega posla proda,ali tuđi raznovrstno nr."c b1-^o, naj se pismeno ali ustmeno obrnejo na „ROKS" Beogr.id, Katić^va 7. t ¥% I |\VC 6V^ g % $Wi Palaca Hotel Miramare. Casino daj Entrangers. (Cercle prive). ________DNEVNO OTVOREN,__________ ki stanuje pri starših m je zmožna pomagati 3 dc'.dicam od 6 ćo 12 let pri učf-nju, daie oziroma nadzira začetni pouk klavirja in francoščinc, se spro me za ćelo popoldnc. Vpra a se vsnk dan od 2—3 popoldne pri P. Majjdić, Aleksandr ;va c. 16 I. rlavm ^a!o^ pr': gji Uli ^ i «S^SiC»y A •»"llaE Vis%^^