Poram***, itertt-	DOiVFDF/' KKf f	Uredn.it »o: Kot,.-
ka I Din mesečno,	J ^f M .1	Urjeva al. it 6-111.
ie *• »prejema li*t _ __Teleion it. is
▼ upravi, naročnina	mmmhmh^ ^^	Ma^nH^ 2996. — List
cj	w % j^/ir^^'^^
letna ^^^^^^^^ K^BK	^^^H ^^^M	M	f
50 polletna	A ^HM MCT	MV ^KB M flV š	^Bl ^HV ^^B itev
25 Din. četrtletna VB	^^Bf	M	^^^g ^^■f ^HB ^ Poštni ček. račun.
13 Dia Cene inse-	^^JHT IfllT if ^BL	____^	^B? ^HL Ljubljana
ratom po dogovor« HMt	■■■■VV	^P ■HMV	Teleion itev 2992
VgZIBHnMMEinHNn^ilUiHM^
Dr. Stojadinovic v Rimu
Vrnil se bo prihodnji petek -
da v nedel o sprejme obisk francoskega zunanjega ministra
Skozi Ljubljano
Ljubljana, 5. decembra. TC. Danes dopoldne se je na potu v Kini z orient-ekspresom pripeljal v Ljubljano ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Na kolodvoru, kamor je vlak prispel ob pol ti so predsednika vlade in njegovo ženo pozdravili ban dr. Natlačen, železniški ravnatelj dr. Fatur, policijski upravnik dr Hucin in številni drugi miličniki. Ministrski predsednik je bana dr. Natlačena sprejel v svojem v«,zu. V istem vlaku se je vozil tudi italijanski poslanik v Belgrailu Indelli. ki spremlja dr. Milana Stojadinoviča na njegovem uradnem obisku pri italijanski vladi. V spremstvu predsednika vlade sta njegov šel kabineta dr. Protič ter tajnik zunanjega ministrstva Ncnadovič.
V	Postojni
Postojna. 5. decembra. AA. Agencija Štefani poroča: Železniška [»staja v Postojni je bila dane« bogato okrašena z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami. Na postajnem peronu je bila razvrščena častna četa vojaštva z zastavo in godbo. Prisotni so bili zastopniki oblasti iz treh pokrajin, tržaške, videmske in goriške, kakor tudi zastopniki oblasti, ki so davi prispeli iz Kima. Med njimi so bili tudi jugoslovanski jioslanik v Rimu Boško Hristič, generalni konzul v Trstu Vukašin Životič, šef protokola pri ministrstvu za zunanje zadeve grof Cittadini, armadni jioveljnik iz Vidina general Guzzoni, general narodne milice Borgi, komandant, divizije iz Gorice in druge ugledne osebnosti.
Vlak, s katerim je prispel predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. se je ustavil na postojnski postaji ob 10. uri. Zastopniki oblasti so pristopili k vagonu, v katerem so bili tudi italijanski jioslanik v Belgradu Mario Inelli in šef kabineta zunanjega ministra dr. Dragan Protič in tajnik ministrstva Nenadovie. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je [>o-vabil prisotne zasto[>nike vlade v svoj voz. Nato je v njihovem spremstvu izstopil iz vlaka in |>re-gledal častno četo. Ustavil se je na koncu čute in pozdravil zastavo 54. pešjiolka. Godba je zaigrala jugoslovansko in italijansko himno. Po kratkem sprejemu, ki so ga priredili njemu v slavnostnem salonu železniške jiostaje, je dr. Stojadinovič vstopil nazaj v voz, ki so ga priklopili [»osebni kompoziciji, katero so mu stavili na razpolago. Gospe Stojadinovičevi, ki ni zapustila salonskega vagona, so bili izročeni krasni šopki cvetja. Po izredno prisrčnem pozdravu z vsemi zastopniki oblasti se je predsednik dr. Stojadinovič pojavil ob oknu salonskega vagona in vzkliknil v italijanščini: V imenu svoje domovine pozdravljam lepo italijansko državo! Častna četa mu je |>oriovno izkazala čast in nato je vlak f>oeasi zapustil jiostajo med navdušenimi jKizdravi in vzkliki V6eh prisotnih ter velike množice ljudstva, ki se je zbrala okrog jiostaje.
V	Trstu
Trst, 5. decembra. AA. Davi ob 10 je prispel v Postojno predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič s svojim spremstvom. Na železniški postaji, ki je bila okrašena z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami so ga pričakovali jugoslovanski poslanik v Rimu Boško Hristič, grof Contadini, šef italijanskega protokola, generalni konzul v Trstu Vukašin Životič, ki mu je predstavil zastopnike italijanske oblasti iz Vidma in Gorice. Med njimi so bili poveljnik videmske ar-mije, poveljnik goriške divizije, tržaški pcefekt Re-bua, zvezni tajnik fašistične stranke v Trstu, general narodne milice Borgi, postojnski župan; razen omenjenih ie bilo na postaji mnogo častnikov in višjih funkcionarjev. Med novinarji je bil pri sprejemu direktor tržaškega »Piccola« Rino Alessi. Na postaji je bila razvrščena tudi četa vojakov z godbo in italijansko zastavo.
Čim je simplonski ekspres prispel na postajo, je godba zaigrala jugoslovansko himno, nato Giovinez-zo. Zastopniki italijanske oblasti so stopili v salonski vagon. Po pozdravih je dr. Stojadinovič našel nekaj ljubeznivih besed za vsakogar. Ob tej priliki
Dunaj, 5. decembra. TG. V diplomatskih krogih že več ko teden dni kroži vest o bližnjem potovanju avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. S c h m i d t a v Jugoslavijo. Govorijo, da je avstrijska vlada pred več mcseci izrazila željo, da hi prišlo do uradnih stikov med vodilnimi osebnostmi obeli držav, da bi se odstranile nekatere težave, ki obstojajo v medsebojnih odnosih med obema državama in da bi sc ugla-dila pot do prijateljske soseščine na isti način, kot je prišlo do prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo in kot sc pripravljajo med Jugoslavijo in Madžarsko. Italijanska diplomacija je po teh vesteh uporabila ves svoj vpliv pri dunajski vladi, da hi jo prepričala, da jc za njo zelo koristno in za ureditev težav v srednji Evropi neobhodno potrebno, ako sc odnosi do Jugoslavije razčistijo v prijateljskem duhu. Takrat jugoslovanska vlada ni bila mišljenja, da bi bil kakšen javen uradni stik od koristi in je bilo tudi nameravano potovanje nekoga avstrijskega državnika — menda samega zveznega kanclerja — v Jugoslavijo odloženo. Pred nekaj dnevi pa se jo raz-
je težaški prefekt Rebua izročil gospe Stojadinovičevi krasen šopek orhidej, povezan s traki v italijanskih narodnih barvah. Poveljnik armije ga je povabil na peron, da bi pregledal četo vojakov, ki mu ie imela izkazati ča6t. Dr. Stojadinovič se je njegovemu vabilu odzval in je z vsem svojim spremstvom ter z zastopniki italijanskih oblasti pregledal častno četo in pozdravil italijansko zastavo. Godba ie tedaj ponovno zaigrala lugoslovansko himno, nato pa Giovinezzo. Zastopniki italijanskih oblasti so dr. Stojadinoviču izrazili dobrodošlico in ga povabili v okrepčevalnico. Po pozdravih je dr. Stojadinovič ponovno izkazal čast italijanski zastavi ter se s svoji mspremstvom spet umaknit v svo| vagon, ki so ga v Postojni priključili posebni kompoziciji vlaka, a katerim je preko Nabrežine in Benetk odpotoval proti Bologni in Rimu.
V Rimu
9000 m p.aina so porabili
za jugoslovanske zastave
Rim, 5. decembra. AA. Agencija Štefani poroča: Nocoj prispe v Rim jugoslovanski predsednik ministrskega sveta dr. Stojadinovič kot gost italijanske vlade. Ta poset je posebno drag italijanskemu narodu, ker priča o konstruktivnem prijateljstvu, ki sc je ustanovilo med obema državama s protokoli, podpisanimi v Belgradu 25 marca t. 1. Italija in Jugoslavija sta zelo zadovoljni s situacijo, ki se je ustvarila za ureditev vprašanj, ki ju neposredno zanimajo. To je bilo doseženo na obeh straneh v duhu plodne in dovršene lojalnosti. Belgrajski protokoli so bili stvarno pričetek nove dobe za sodelovanje med obema državama, ki 6ta živo prežeti s prijateljstvom obeh narodov in trdno zvezani po skupnih interesih. Italija in Jugoslavija imata mnogo skupnih interesov in zato je jasno, da morajo biti učinki prijateljske zveze med obema državama konstruktivni. Italija in Jugoslavija sta si srečno zagotovili mirno in harmonično sodelovanje. Obe državi štejeta skupno preko 60 milijonov prebivalcev. V iskrenem odnosu napram drugim prijateljem in ojačeni z možnostjo, da se razvijejo odnošaji do drugih držav, predstavljata jamstvo za evropsko civilizacijo. V tej atmosferi iskrenega prijateljstva želi italijanski narod prisrčno dobrodošlico zastopniku jugoslovanskega naroda.
Zaradi prihoda in sprejema jugoslovanskega premiera dr. Stojadinoviča je dobil Kini nocoj svečano lice. Čeprav je danes nedelja, Rim danes ni imel nobene večje šjiortne ali druge prireditve. Italijanski nogometni reprezentanci sta v tujini, jirva v Parizu, druga v Marseillu. Rimljani pa pričakujejo rezultate teh tekem z tnnogo manjšo nestrpnostjo kakor sicer, ker je nocoj na vrsti vse važnejši in daljnosežnejši dogodek, ki je zato tudi absorbiral vso pozornost, to je svečani prihod jugoslovanskega predsednika vlade v Rim. Njegov jirihod je napovedan za 21.50. Ustavil se bo na postaji Termini, kjer se bo takoj |>o slavnostnem sprejemu predsednika v dvorski čakalnici razvil sprevod. V prvem vozu bosta dr. Stojadinovič in grof Ciano. Vse mesto je okrašeno z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami ter z zastavami in grbi mesta Rima. Posebno lepo je okrašen prostorni trg pred postajo. Izhodna vrata iz dvorske čakalnice, skozi katera bosla stopila predsednik vlade dr. Stojadinovič in zunanji minister grof Ciano na trg. so posebno pompozno okrašena. Na javnih zgradbah, na palačah in velikih hotelih se vijejo dolge jugoslovanske zastave. Fasade posameznih hiš so okrašene z velikim številom malih jugoslovanskih in italijanskih zastavic in emblemov italijanske in jugoslovanske države. »Piazza Esedra« je okrašena z ogromnimi jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami, tako da predstavlja ves ta okras posebno celoto. Ob pričetku velike »Via Nazionale« se prav tako vijejo ogromne zastave obeh držav. Preko 9000 m platna v jugoslovanskih barvah so porabili za okrasitev Rima ob priliki tega dogodka. Mesto bo nocoj tudi svečano razsvetljeno. Vsi zgodovinski spomeniki, fasade zgodovinskih palač, vse fontane bodo razsvetljene z električnimi žarometi. Mesto bo poleg
nesla vest, da so vzroki, ki so narekovali čakanje, prenehali in jc hiln avstrijski vladi sporočeno. da ni nobenih razlogov več. da nc bi kakšen avstrijski državnik prišel iskat stikov v Jugoslavijo. V diplomatskih krogih govorijo o nekem večjem lovu. ki bi bil prirejen v Jugoslaviji in na katerega bi bil povabljen tudi državni tajnik zn zunanje zadeve dr. Srhmidt, ki je strasten lovec. Govorijo, da jc povabilo že prišlo in da jc pri avstrijski vladi napravilo ugodno razpoloženje. Na tem lovu bi sc državniki pomenili o načinu, kako hi bilo najboljše urediti vsa vprašanja, ki še vedno mečejo senco na medsebojne odnose med Avstrijo in Jugoslavijo.
Tukajšnja »Reichspost«:, ki črpa svoje informacije iz uradnih virov, sc jc tudi dotaknila teh govoric, ki vztrajno krožijo po Dunaju in vzbujajo nemalo senzacijo, ter pristavlja dobesedno: »Res je, da jc pred nekaj tedni prišlo iz Belgrada zelo ljubeznivo pismo, ki je izrazilo mišljenje o takšnem obisku, toda podrobnosti šc niso bile določene in sc tudi javnosti ne morejo sporočiti.«
tega razsvetljeno tudi na stari rimski način, tako da bodo živo bleščeče migljajoče luči svetile nn mnogoštevilnih balkonih, oknih in frizili velikih zgradb. Obenem bodo prižgani tudi veliki svetilniki in žare z oljem. Rini bo dobil nedvomno svečan in čaroben sijaj. V rimsko nebo bodo projektirali svetle stebre svetlobe z rimskega aerodromu.
Stojadinovičevo bivanje v Italiji
Rim, 5. decembra. AA. Komunike, ki je bil davi objavljen o obisku predsednika vlade g. ilr. Stojadinoviča se glasi:
Predsednik dr. Stojadinovič in gospa prispeta s svojim spremstvom v Itiin nocoj ob petih na uradni obisk. Spremljata ga šef kabineta zu nanjega ministrstva dr Protič in tajnik pri jugoslovanskem zunanjem ministrstvu N e n a d o v i č. Ugledne goste bosla na meji sprejela jugoslovanski poslanik na italijanskem kraljevem dvoru Hristič in šef ceremoniala italijanskega zunanjega ministrstva. Ugledni gostje sc hodi) nastanili * vidi Madnma. Predsednik jugoslovanske vlade iu ga. Stojadinovič bosta sprejeta od Nj. Vel. kralja in carja ter kraljice in carice. Predsednik Stojadinovič ho nato obiskal d ureja v Beneški palači in zunanjega ministra grofa Ciana v palači Chigi. Na iirngramu bivanja predsednika jugoslovanske vlade in gospe Stojadinovičeve je kosilo na dvoru, nato večerja s sprejemom v Beneški palači, ki ju priredi duce ter kosilo pri zunanjem ministru grolu Cianu. Poleg tega jr predvideno kosilo na poslaništvu kraljevine Jugoslavije. I clcdni Roslje si bodo ogledali letalsko šolo v (iuidoniji, vseufi-liško mesto, razstavo Augusteo in nova naselja v
Litloriji. V Itimu ostanejo . ,... .....
ko se gospa in k. Stojadinovič i večernim vlakom odpeljeta v spremstvu zunanjega ministra erofa Ciana in ministra za ljudsko kulturo Allio-ri'a v Mihtu. MMilaim si bosta ogledalu najvažnejše industrijske naprave. Tam bo italijanski zunanji minister erof Ciano priredil njima na čast banket v vladni palači.
Dr. Korošec zastopnik predsednika vlade
Belgrad, 5. decembra. AA. Ker se bo predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič nekaj časa mudil v tujini, jc bil z ukazom kraljevih namestnikov v imenu Nj. Vel. kralja imenovan za zastopnika predsednika ministrskega svela in zunanjega ministra notranji minister dr. Anton Korošec.
Odmev v Berlinu
Berlin, 5. decembra. AA Nemški tisk mnogo poroča o potovanju predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Rim. iBdrscn Zeitung«, ki velja za glasilo nemškega zunanjega ministra, je v svoji včerajšnji izdaji objavila uvodnik pod naslovom »Dr. Stojadinovič v Rimu«, Italija, pravi list, jc na vzho-
Varšava, 5. decembra. AA. Francoski zunanji minister Dellios in poljski zunanji minister Heck sta imela včeraj ob 11 na francoskem poslaništvu razgovor, ki je trajal malone dve uri. Razpravljala sta o vseh aktualnih političnih problemih. Oba ministra bosla imela jionovni sestanek v Krakovu, kamor je francoski zunanji minister Delbos davi odpotoval. Z njim se je tja odpeljal tudi Beck^
Poljski lisk je v zadnjih dneh ponovno načel vprašanje kolonij, ki jih namerava Poljska zahtevati v primeru, če bi se pričela kakšna |>ogajanjn za vrnitev nekdanjih nemških kolonij. Poluradna agencija »Iskrac je objavila celo jioscbiio beležko, ki jo poljski politični krogi glede na razne okoliščine smatrajo celo za senzacionalne. Beležka se seveda nanaša na poljske zahteve JM) kolonijah. Tudi zunanji minister Beck je o |iriliki svojih razgovorov z Delbosom načel to vprašanje. Deman-tirajo pa se vse govorice, da bi bila Poljska od Francije zahtevala neko jiosojilo Stvarno sedaj med obema državama ni nikakih s|x>mih vprašanj. Rešili je treba |iroblem francoskih podjetij na Poljskem, ki pa je bolj gospodarskega značaja. Tudi o tej stvari so se vršili razgovori in je priča ko vat i, da bo to vprašanje v kratkem urejeno. Pa tudi v ostalem tudi gospodarski odnosi vobče ne povzročajo nikakih težav. Poročila o usodi Poljakov v Franciji ne povzročajo nikake skrbi. Delbos in Beck sla spričo vsega tega ugotovila |«>-trebo, da se vezi med Francijo in Poljsko še bolj utrde. še bolj naj bi so pospešilo kulturno zbli-žanje med obema narodoma. Treba bo razviti Se večjo akcijo za učenje francoščine na Poljskem in jKiljščine v Franciji. Glede na kulturno odnoSaje med obema državama so že pričeli posebna |io-gujunja za sodelovanje nn kulturnem področju.
Vobče so dosedanji razgovori jKitekli v atmosferi prave prisrčnosti in iskrenosti. Delbos je obvestil svojega tovariša o razgovorih v Londonu. Beck 6f je zanimal tudi za kratki Dolliosov razgovor z nemškim zunanjim ministrom na berlinski postaji. Delbos in Neurath sta govorila tudi o do-
Gršhi kralj obišče kneza-namestnika
Atene, 5. decembra. TG. V vladnih krogih potrjujejo vrst, dn se bo grški kralj Jurij na svojem povrutku iz inozemstva nazaj v (irfijo ustavil nekaj dni v Bclicradii pri knezu namestniku, katerega soproga, kneginja Olga, je t grško kraljevsko družino t sorodstvu.
Dr. Korošec nc razstavi bratov Subicev
Ljubljana, 5. decembra. Danes dopoldne >i je ogledal razstavo del bratov Subicev v Narodni galeriji notranji minister g. dr. Anton Korošec v spremstvu bana g. dr. Marku Natlačena in vseuciliskega profesorja dr. Lukiuana. Sprejel jih je predsednik Narodne galerije g. dr. Pran \Vindischer, ki jim je bil tudi vodnik po razstavi.
Minister dr, Krek
du spremenila svojo politiko. Prijateljski sporazum z Rusijo je izgubil svoj pomen. Pašičev sporazum z. Italijo iz leta 1922 pa sc jc znova uveljavil. Mesto, ki ga jc kot gospodarsko zaledje Italije imela Rusija, je sedaj zavzela Jugoslavija. Važno jc, da sta Jugoslavija in Italija vprav šolski primer za to, kako se dve državi moreta gospodarsko izpopolniti. Prenehala je tudi polemika o tem, kaj jc njunim vojskam v svetovni vojni uspelo doseči. Razen z Jugoslavijo si jc Italija zboljšala tudi svoje odnošajc s Češkoslovaško, Dr. Stojadinoviča bodo v Rimu sprejeli, kakor zasluži vedno večji pomen Jugoslavije v italijanski zunanji politiki. To pa pomeni, da se bo še bolj ojačilo tudi prijateljstvo, ki obstaja med Jugoslavijo in Nemčijo. Pomen Jugoslavije sc mora definirati s sintezo, ki jo jc podal italijanski tisk: Jugoslavija je prva med državami na Balkanu in ni zadnja med silami v Evropi.
Rajanjih, glede nato je Beck menil, da l>i se mogla ta Neurathova gesta tolmačiti kot poinirjenje.
Varšavski razgovori so se nanašali tudi na pomen franrosko-poljske zveze v sedanjih medna rndiKi-poliličnih razmerah. Cn hi se nadaljevala pogajanja za sklenitev novega locarnskega pakta. Poljska nikakor ne Im> hotelu ostati ob slrani, ker jo i zvezno pogodbo vezana na Francijo. Kranco-sko-poljska pogodba iz leta 1925 določa, da se morajo zastopniki obeli držav sporazumeli o vseh mednarodnih vprašanjih, ki se posredno ali iicjmi-sredno tičejo tudi ene izmed njiju. Delbos in Beck sta z zadovoljstvom ugotovila, da jo napetost v Evropi pričela popuščati. Poljski zunanji minister je opozoril na svojo prizadevanje. V tej smeri jo poudaril, da stori Poljska nasproti svojim sosedom taktično vse, da bi se Ic preprečili kakšni sjiori. Tudi tedaj, ko se pojavi kakšna nevarnost za njen prestiž, si prizadeva odpraviti vsa trenja, spričo katerih lii lahko nastali kaki novi resni s|iori. Prav zaradi tega se poljski državniki o vseh takih vprašanjih porazgovore i zastopniki neposredno pri-zadetih držav. S r e d n j e - e v r o p s k i , še po-sehej pa pnljsko-češkoslovaški problemi so 'zmerom nn dnevnem redu takih razgovorov. Poljska nikakor ne namerava priključiti se profikuniuiii-stifni zvezi. Kar se tiče Zveze narodov in načela o kolektivni varnosti, teli poljska vlada, ila hi Zveza narodov dobila spet svoj univerzalni značaj.
V skrbeh pa je, da ne bi metode, ki se jih je Zveza narodov doslej poslužcvnla, stvarno le oslabile njen vpl i v. Čeprav imajo dosedanje izjave državnikov obeh zavezniških držav v podrobnosti različne formulacije, je treba vsekakor ugotoviti, da se o jiriliki varšavskih razgovorov niso jmijavi la nikaka nasprotslva.
Zemunska vremenska napoved: V zapadnih in scvernozapadnih krajih se bo vreme ponovno pooblačilo in bo ponekod tudi nekaj dežja. Dmgod bo nebo le deloma oblačno Temperatura 6C bo neznatno dvignila.
Dr. Schmidt - avstrijski zunanji minister
pride na lov v Jugoslavijo
Poljsko-francosko
prijateljstvo utrjeno
v Sloveniji
Ljubljana, 5. decembra.
V sobolo je prišel v Ljubljano minister g. dr. Miha Krek, ki je imel v nedeljo politična shoda nn Igu pri Ljubljani in v Kamniku. Oba shoda sta bila sklicana v okviru priprav za občinske volitve, ki bodo v teh občinah v nedeljo, 12. decembra. V obeh krajih so se somišljeniki JRZ shodov polnoštevilno udeležili, ministrovo poročilo soglasno odobravali in izjavili politiki JRZ popolno za-upanje. Zlasti v Kamniku je shod JRZ pokazal jiopolno soglasje pristašev stranke iz. mesta in pa okoliških vasi ter vzorno slogo med zastopniki vseh stanov. Zborovalci so zlasti toplo |iozdravili nastop zastopnika delavstva, ki je povedal, da je večina vsega delavstva v Kamniku sklenila, da bo enotno volila listo g. Numlctu Novaka in sedanjega kamniškega župana g. Stergarja.
PeUegrinetti v Zagrebu
,.	,	Ljubljana, 5. decembra.
v ponedeljek, (i. decembra, dospe v Ljubljano z belgrajskim brzovlakojn ob pol 10 novo imenovanj kardinal PeUegrinetti, bivši apostolski nuncij na našem dvoru v Belgradu. Kardinal PeUegrinetti takoj nadaljuje svoje potovanje v Rim.
Belgrad, 5. decembra, m. Kardinal Pelegrinetli je davi v spremstvu svetnika nunciaturc msgr. Bcr-tolija odpotoval v Rim. Na železniški postaji sta se od njega poslovila pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo Andrič in šef protokola dr. Marjanovič, več članov diplomatskega zbora in večja skupina katoliških vernikov.
Zagreb, 5. decembra. 1>. Danes dopoldne je z desetminutuo zamudo prišel v Zagreb z belgraj-skim brzovlakoni kardinal Pelogrinotti, dosedanji apostolski nuncij na našem dvoru. Kardinal potuje v Rim, kjer bo v Zavodu sv. Hieroniina sjire-jel brevo, ki mu napoveduje, da bo 17. decembra imenovan za kardinala.
Že dolgo pred prihodom so se zbrale goste množico ljudstva na kolodvoru in ob ulicah, koder se je pozneje pomikal sprevod. V čakalnici L razreda so se zbrali najvišji cerkveni dostojanstveniki in številni zastopniki svetnega in samostanskega duhovništva. V prvi vrsti jo bi! zagrebški nadškof koadjutor dr. Stepinac. Oh njem so hili v čakalnici še zagrebški škof Salis-Saevvis, skopljauski škof ftr. Gnidovec, ljubljanski škof dr. Rožmau, križovski škof dr. Njarady, livarski škof dr. Pušič, splitski škof dr. Bonefačič, senjski škof dr. Purič in banjaluški škof dr. Oarič.
Ko je brzovlak pri vozi I v postajo, je prišlo-
Minister dr. Mileltc v Planici
Pluuica, 5. decembra.
Minister zu ljudsko telesno vzgojo dr. Veko-slav Mi IctiS, ki že drugi dan biva v Sloveniji, se je danes dopoldne pripeljal najprej v Kranjsko goro, odkoder je popoldne v spremstvu načelnika strokovnega oddelku g. II1 a g e in svojega kabinetnega šefa g. Dominisa krenil v Planico. Z njim so razen tega prispeli mod drugimi tudi predsednik Zimskošportne zveze g. dr. Ciril Pavlin in naš znani zimskošportni delavec g. .foso Ooree. Do Rateč so se peljali na avtomobilu, nakar so se takoj podali proti domu Ilirije :.
Ko se je g. minister s svojim spremstvom peljal mimo malo skakalnice, so bili na skakalnici ravno naši znani skakalci Jakopič, Dečman, Pribovšek. Zupan in drugi. G. minister je z velikim zanimanjem dalj časa ostal pod skakalnico in opazoval skoke. Osebno se je seznanil z Jakopičem ter mu čestifal k doseženim lepim uspehom v zimskem športu. Nalo se je spet ustavil pod veliko skakalnico, katere veličastnosti se ni mogel na-čuditi. Zgodovino in znamenitosti skakalnice sta g. ministru lomačila gg. dr. Pavlin in Goreč.
Pred domom »Ilirije.: je pozdravil g. ministra načelnik zadruge tDoiii Ilirije- g. Retteto. V domu je bila nato g. ministru iu spremstvu servirana zakuska. nakar so predvajali znani film o Planici, ki je g. ministru dal pregled o delu smučarske šole.
Z večernim vlakom se je nato g. minister vrnil v Ljubljano. Na poli je v salonskem vagonu -prejel našega poročevalca ter mu pouovno izruzil svoje presenečenje nad zasebno športno delavnostjo. ki jo na vsakem koraku srečuje v Sloveniji. Ponovno je izrazil zeljo, da vse, kar je v službi športa, služi v dobro uarodu in državi. Opozorjen na pisanje zagrebškega »Obzorac je g. minister pooblastil našega poročevalca, da izrecno objavi, da je prišel v Slovenijo z željo, da se pobliže seznani z vsemi vrstami našega športa in da v okvirju razmer, potreb in možnosti nudi svojo materialno in moralno pomoč.
Ob koncu je g. minister izjavil, da bo ob prvi dani priliki spet obiskal Slovenijo.
Razmere v J LAS
Zagreb, :5. decembra, b. Dasi je policija prepovedala občni zbor Jugoslovauske lahkoatletske zveze, jc vendar prišlo v Zagreb mnogo delegatov na ta občni zbor. ki ga jc v Obrtnem domu otvoril drugi podpredsednik Vlasenko iz Belgrada. Predsednik dr. Frick je namreč v tujini. Ker ob napovedani uri ni bilo dovolj delegatov, je odgodil občni zbor za eno uro. Občni zbor sc jc ob 9 nadaljeval v prostorih JLAS v Gunduličevi 22. Ob 9 jc ugotovil, da so zastopani klubi Primorje, Svoboda, Sloga, Planina, Korotan iz Ljubljane, Mura iz Murske Sobote, Ptuj iz Ptuja, Rapid iz Maribora, Jugoslavija iz Celja, Celje iz Celja, Amater iz Trbovelj, Litija iz Litije, Elan iz Novega mesta, Bratstvo z Jesenic, Korota iz Kranja, BSK iz Belgrada, Ru.ski iz Belgrada, Hašk iz Zagreba, Zašk iz Zagreba, Trbovlje iz Trbovelj. Ugotovili so, da Celje in Trbovlje še nista eno leto člana JLAS in zato nc moreta glasovati. Sloga ni izpolnila svojih obvez in zato nima pravice do glasovanja. Delegat Elana ni imel polnomočja.
Nato jc bil prečitan odlok policije, ki v zvezi s sklepom ministrstva za ljudsko telesno vzgojo prepoveduje občni zbor. Občni zbor je vzel na znanje to prepoved in izrazil nezadovoljstvo zaradi te odločitve. Vlasenko je ob 9.30 zaključil občni zbor. Tedaj je tudi prišel zastopnik policije in razpustil o! čni zbor. Udeleženci so nato odšli v neko gostilno, kjer eo sestavili dve brzojavki, in sicer na predsednika kr. vlade dr. Stojadinoviča in ministra za ljudsko telesno vzgojo dr. Vekoslava Milctiča.
V sredo, 8. deccmbra, poteče rok, ko mora dosedanji odbor izročili vodstvo zvezo imenovani upravi.
Dr. Nedeljkovič predava v Ženevi
Ženeva, 5. decembra. A A. Na iniciativo nekih krogov, ki so bili interosirani na idejah dr. Nedclj-koviča. jo ženevsko vseučilišče izkazalo dr. Nedelj-koviču čast s tem, du ga jc povabilo na fakulteto za socialne in gospodarske vedo, du bi tam predaval o jugoslovanskih agrarnih vprašanjih. Znani prijatelj našega naroda prof. Riilow jo odstopil dr. Nodeljkoviču svojo katedro za lo predavanje, h kateremu se je zbralo mnogo študentov iu intelektualcev iz Ženevo. Prisoten jo bil tudi stalni delegat pri DN opolnoniočeui minister dr. Subotič. K predavanju je prišlo tudi veliko število članov jugoslovanske kolonijo. Dr. Nedeljkovič je v svojem predavanju podnl glavno momente gospodarske in agrarne krizo v Jugoslaviji. Vsi prisotni so predavanje sledili z veliko pozornostjo. Ob zaključku je dr. Nedeljkovič obeleži! napore vlade dr .Stojadinovičn, ki si prizadeva sanirati gospodarske, socialne in agrarne težave v Jugoslaviji. Dr. Nedeljkovič jo bil za svoic predavanje deležen občegu odobravanju. Danes ic odDotoval iz Žeoovej
pil k vagonu nadškof dr. Stcpinac s tajnikom dr. Sepero. V kurdinalovem spremstvu so bili belgrajski nadškof dr. Ujčič, djakovski škof dr. Akša-moviS, njegov tajnik Bortoli in voditelj reda sv. Grgura Braucy. Nadškof dr. Stepinac je popeljal kardinala v čakalnico I. razreda, kjer so ga čakali imenovani škofje, v imenu bana jia načelnik banske uprave g. Ivo Mošinski. Nadškof dr. Stepinac je pozdravil našega dosedanjega nuncija s svečanim nagovorom v imenu hrvatskih katoličanov. Zaprosil ga jc še uaprej za pomoč na novem visokem mestu. Kardinal se je zahvalil v hrvaščini zbranim bratom škofom iu hrvatskemu narodu. Podčrtal je v svojem govoru, kako so Hrvati zmerom bili na braniku katoliške vere.
Po pozdravnem govoru se je razvil dolg sprevod skozi mesto. Ko se jo kardinal pojavil pred postajo, ga je navdušena množica pozdravila z burnim vzklikanjem. Sprevod je krenil najprej v nadškofijski dvorec, nato pa so bile ob (i v stolnici slovesne večernice z zahvalno pesmijo .Te Doume.
Zvečer je bila v nadškofijskem dvorcu večerja s slovesnim sprejemom. Na sprejem so prišli g. ban dr. Rtižič, zagrebški župan, dekan konzularnega zbora, rektor vseučilišča, poveljnik armade in številni odličniki in voditelji katoliških organizacij. Pri sprejemu so bila ludi številna katoliška društva s svojimi zastavami.
Sprevod, ki je spremljal kardinala do nadškofijskega dvorca, je bil zelo dolg in je trajal nad dvajset minut. Kardinal Pelegrinetti odpotuje jutri zjutraj ob 6.50 čez Ljubljano v Rim.
Zbor likovnih umetnikov
Belcrnd. 5. decembra, m. V dvorani na starem vseučilišču so se danes dopoldne sestali tukajšnji likovni umetniki, znanstveniki in pisatelji ter so ustanovili Društvo umetnikov, znanstvenikov iu pisateljev. V odboru sta tudi g. Nušič in ga. Izidora Sekulič. To društvo bo predvsem skrbelo za zboljšanje gospodarskih in socialnih pogojev za svoje člane, ki se večkrat nahajajo v težkem jioložaju.
Občni zbor udruženfa rezervnih častnikov
Belgrad, 5. decembra, m. V dvorani Bojevniškega doma ju bil danes občni zhor belgrajskega odseka Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov. Na občnem zboru, ki se je vršil po odpravi komisariata, je bil izvoljen nov odbor. Postavljene so bile tri liste, in sicer ena lista z nosilcem Krsto Mihajlovičem. ravnateljem tehničnega podjetja Slavija , druga lista z nosilcem Mihujlom Švabičem, ravnateljem DHB, in tretja lisla z nosilcem Životo Milanovičem, poslancem in upravnikom Zveze kmetijskih zadrug. Od 754 oddanih glasov je dobila lista Švubiča 383, lista Milanoviča 290 in lista Mi-liajloviča 73 glasov. Za predsednika je bil izvoljen Mihajlo Sva bič. Listo Živote Milanoviča je podpiral tudi bivši predsednik Milan RadosavljeviS.
„Združena opozicija"
Belgrad. 5. decembra, m. Semkaj sla prišla kot zastopnika bivše SDK dr. Ju raj Šufej iz Sarajeva in Venčeslav Vilder iz Zagreba, ki sta imela danes sestanek z belgrajsko oj>ozicijo v Davidovi-čevem stanovanju. Na sestanku so pretresali politični položaj od zadnjega sestanka voditeljev v Farkušiču. Drugi sestanek sta imela Sutej in Vilder popoldne v stanovanju Joče Jovanoviča in sta z belgrajsko opozicijo nadaljevala razgovore. Današnjega sestanka se ni udeležil Miša Trifunovič kot zastopnik Ace Stanojeviča, ker je včerai odpotoval v Knjaževac. Jutri se bodo opozicionaici spol sestali in nadaljevali razgovore. Opozicionalni krogi zatrjujejo, da bodo voditelji tako imenovane Združene opozicije na tem sestanku spet določili dan novega sestanka.
Reufertev dopisnik mora zapustiti našo državo
Belgrad, 5. decembra, m. Tukajšnjemu dopisniku Reuterjac Harrisonu so oblasti sporočile, da ne želijo njegovega nadaljnjega bivanja v državi zaradi stalnega tendencioznega obveščanja britanske javnosti. Oblasti so Harrisonu že ponovno opozorile nn njegovo netočno in vseskozi tendenciozno poročanje, kar pa ni nič zaleglo, ampak je nadaljeval svoje delo. Zaradi tega so mu oblasti odrekle gostoljubnost, ki jo je užival v naši državi.
Sestanek Obrtne zbornice
Belgrad, 5. decembra, m. Na današnjem plenarnem sestanku tukajšnje Obrtne zbornice, so se pretresala razna aktualna vprašanja, ki sc tičejo obrlnega stanu. Tako so govorniki spel nastopili proti šušmarstvu in ee zavzemali za pravično obdavčenje in odmero raznih doklad in drugih dajatev ter za rešitev raznih še nerešenih socialnih vprašanj, ki zadevajo obrtni stan. Vse zahteve obrtnikov so zajeli v posebno resolucijo, ki jo bo Obrtna zbornica poslala merodajnim činiteljem.
Istočasno je bila danes v Nišu ustanovljena posebna Obrtna zbornica za področje moravske banovine.
Povodnji v južni Srbiji
Belgrad, 5. decembra, ni. Iz južne Srbije poročajo o velikih povodnjih. Zadnje dni je namreč po vsesj Srbiji močno snežilo in je v planinah zapadlo nad tri metre snega, ki se je zdaj pričel lajati. Zaradi tega so reke močno narasti« in poplavile več mest in vasi. Posebno močno je narastel Vardar, ki je poplavil del Skoplja, in pa Dragor, ki teče skozi Bitolj. Reka Dragor je v Bifolju porušila več hiš.
Zarotniška družba
Objavili smo že službeno poročilo belgrajske policije, ki sporoča, da je prišla na sled drznim
in brezobzirnim razširjevalcem letakov, ki so jih spričo potrpežljivosti vlade razširjati med ljudstvom in skušali napraviti neko revolucionarno razpoloženje. Med imeni tistih, ki jih jo bolgrajska policija zaradi miru v državi morala prijeti iu jih zapreti, ni nobenega reveža, nobenega iz tako imenovanega podzemlja, tudi nobenega, ki bi mogel dokazati, dn mu je država ali kdorkoli v imenu države storil kako krivico. So to sami dobro preskrbljeni ljudje, ki jih očividno nekaj jezi in vsekakor s svojimi dosedanjimi državljanskimi častmi
bivši univerzitetni profesor, Vojislav Majstorovič, uradnik zavarovalnice, MUutin Vuksanovič, zasebni uraduik, Konstantin Jesic, kolektor iu llija Trifunovič Birčanin, upokojenec, jiredsednik Narodne odbrane, vojvoda čeluikov, skratka, nad vse '»nacionalen* človek. Ta družba je torej že dolgo dobo izrabljala šlrokogrudnost vlade in rovarilu, da bi se povzpela nekam višje. Dobro bi bilo vedeti, katera jianoga državne organizacije jim je bila lako malo po volji, da so morali seči po takih ilegalnih sredstvih, da bi jo popravili. Saj so vedno govorili, da jim je samo za državo in nič drugega. Ali so se jim morda (irometne razmere zdele tako slabo urejene, da tega uiso mogli odkriti v javnem tisku, ampak so se morali puslužiti tajnih letakov. Ali morda s socialnim skrbstvom niso bili zadovoljni in je nje, ki so bili z vsem dobro obskrbljeui, revščina množic toliko bolela, da niso mogli delovati za socialno izboljšanje potom javnega tiska in potom priznanih društev, da so skušali od pomoči temu zlu jioleg socialnega ministra v svojem skrivnem krožku s pomočjo letakov, ki jih širi noč. Kaj jo prav za prav bolelo lo njihovo tako razvpito državotvornost iu »nacionalnost-, da se niso mogli pri belem dnevu udej-stvovati med državljani, ampak so sc skrivali tako, da jih je policija šele po dolgem zasledovanju izsledila? Iz njihovih letakov te skrbi za državo ni mogoče razbrati Tam stoji samo to, da je treba strmoglaviti vlado Zdi se. da so bili ti ljudje z vsem drugim v državi jirav zadovoljni, saj jih je dolga leta milovala in negovala kakor ljubljenčke, le vlada jim je bila napoti. Vsa zavijanja v njihovih letakih so naperjena zgolj proti vladi in iinajo ta edini cilj, vlado vreči in napraviti prostor za neko drugo, ki v ozadju že stoji na preži in ki bi to družbo zopet vzela v svoje varstvo. Podlo je to delo in vse obsodbe vredno. Največji uspeh iskanju policije pa ni v tem, da jih je zaprla, ampak v tem, da so znana njihova imena in da danes vemo, odkod to rovarjenje izvira. To nas potrjuje v mnenju, ki smo ga že večkrat izrazili, da tudi v Ljubljani oziroma v Sloveniji za takim državljansko brezvestnim poslom stoje ljudje, iz istega kroga.
Mariborski drobiž
Fantovski odsek II. ima drevi ob 8 v običajnih prostorih svoj redni sestanek. Za člaue udeležba obvezna!
Smrt v cvetu mladosti. V splošni bolnišnici je. umrla 261etnu Kristina Potoean. Naj v miru počiva ! Žalujočim naše sožalje!
Poskusen vlom v vinsko klet. Do sedaj neznani storilci so hoteli vlomiti v vinsko klet posestniku Hinka Špindlerja v Rošpohu. Storilci so razbili ključavnico, po naključju pa so nato bili pre-podeni od domače služinčadi.
Pri belem dnevu mu s kolesa ukradel torbico. Trgovcu Karlu Tomažiču je neznan tat s kolesa, katerega je pustil pred neko trgovino na Aleksandrovi cesti, ukradel torbico, v kateri je imel čevlje in drugo galanterijsko robo. Tomažiča jo oškodoval za nad 200 din.
Mali izgubljenček. V soboto popoldne jc vzbudil usmiljenje stražnika 4 letni fantek, ki je brez spremstva jokajoč laval okoli glavnega kolodvora. Stražniku jc izpovedal, da jo s starši prišel v mesto, l-ia se jc izgubil. Pravi, da mu je ime Maks Šikert in da jo doma s Kozjaka. Oddali so ga v Mladinski dom.
Gluhonemi za sToje otroke. Društvo gluhonemih je na svojem sestanku sklenilo, da bo priredilo božičnico za giuhoneuie otroke, katerih jo v bivši mariborski oblasti okoli 150, od teb pa je le ena tretjina v gluhouemnici. Društvo naproša starše gluhonemih, da jih prijavijo najkasneje do 19. decembra društvenemu vodstvu. Božičnica bo na Štefanovo v prostorih hotela »Zamorc.: ob petih popoldne.
Pastirčki med seboj. V Slatinskem dolu je. med igro prišlo med pastirčki do majhnega premetavanja, pri katerem jo 8 letni Karel Schilden-feld tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Pod sumom požiga aretiran. Pred dnevi je na gospodarskem poslopju Stanka Pogorevca v Le-skovcu pri Pragerskem izbruhnil požar, ki je uničil poslopje, seno in razno gospodarsko orodje. Škodo je bilo za 20.000 din. Požiga je osumljen neki domačin in so ga zato orožniki aretirali ter prodali okrajnemu sodišču v Slov. Bistrici.
Franca oblikuje
novo špansko državo
skupiu. Kar se tiče mornahijc je Questa tedaj dejal, da bo to vprašanje postalo aktualno šele, ko bo nacionalno sindikalistična država dograjena.
Caballero v Parizu
Pariz, 5. decembra. AA. Bivši predsednik madridske vlade in vodja španske socialne stranke l.argo Caballero jo prispel danes z avtomobilom iz Valencije v Perpignan. Od tam je nemudoma nadaljeval svojo pot z vlakom v Pariz, kamor je prispel danes dopoldne. V Perpignanu so ga na postaji ustavili novinarji, katerim je demontiral vesti, da bi ga bili pred kratkim v Valenciji aretirati. Izjavil je, da se je morol le začasno zadržali doma. Glede namena svojega potovanja v Pariz je Caballero dejal, da je pri*"' v Francijo zaradi avuiili ii&to privaluijj coslov,.
Biirgos, 5. decembra. A A. Ustoličen je novega Sveta španske falange, ki je po svojem ustroju povsem podoben italijanskemu velikemu fašističnemu svetu, jo izzvalo dve iznenadenji. Svet je na svoji prvi poslovni seji pooblastil generala Franca, da imenuje 12 članov sveta v odbor, ki naj pripravi novo ustavo. Franco jc spočetka nameraval omejiti število tega ustavnega odbora lc na šest članov. Poleg tega je general Franco imenoval za generalnega tajniku narodnega sveta Ruynionda Qucsto, ki je prišel meseca septembra iz ujetništvu, ko so republikanci in nacionalisti ob neki priliki zamenjali svoje ujetnike. Qtiestn uživa velik ugled. V programatskem govoru, ki ga je imel pred mesecem dni, je izjavil, da mora sindikolizeni postati osnova za razmerje med delom ill luipitaloill v državi. (Mlečno ie nastopil proti modernemu kapitalu in se zavzej zn režim, ki bi onemogočil ustvarjanje (matičnih dinastij in
Novi grobovi
Ljubljana, 5. decembra.
Dane« je v Ljubljani umrl g. Joža Tomše, bivši general avstrijsko vojske. Bil jc eden izmed tistih Slovencev, ki so pod bivšo Avstrijo dosegli enega najvišjih vojaških činov, namreč podmaršal-sko stopnjo. Podmaršal Tomše je dočakal 88 let. Doma je bil iz Poljščice na Gorenjskem. Bil je zadnji součenec blagopokojnega nadškofa dr. Jegliča. Zaradi svojih strateških sposobnosti je užival v avstrijski vojski in pri avstrijskih oblasteh velik ugled. Zapušča vdovo go. Jožefo, rojeno Pavlinovo, s katero sta obhajala zlato poroko letos 17. oktobra. Blagoslovitev trupla bo v torek, 7. decembra ob 9 dopoldne pred hišo žalosti ob Ljubljani, Ob Ljubljanici št. 7. Nato bodo pokojnika prepeljali v Podbrezje, kjer bo ob 15 j »opoldne pogreb. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči g. soprogi našo globoko sožalje!
-f- V Spodnji Šiški je v nedeljo opoldne izdihnil svojo blago dušo gospod Andrej Doli* nar, bivši župan občine Smlednik in večletni občinski odbornik občine Medvode. Doživel je starost 77 let. Rajni jc bil oče sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani g. Andreja Dolinarja. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek popoldne ob pol 3 iz hiše žalosti, Beljaška cesta 32 na pokopališče k Sv. Križu.
"t" V Ljubljani je v soboto zvečer za vedno zatesnila svoje oči v 78. letu starosti gospa Katarina Eržen. Pogreb bo danes, v ponedeljek ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
4" V Rožni dolini je odšla k Bogu po plačilo gospa Marija Jelene roj. Dimnik, soproga poštnega poduradnika. Pogreb bo danes, v ponedeljek ob 4 popoldne iz hiše žalosti Rožna dolina, Cesta IV-16 na pokopališče na Viču.
"t" V Horjulu jc v nedeljo mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Petro vcc roj. Za-laznik, soproga državnega uradnika v pokoju. Pokopali jo bodo v torek, 7. deccmbra ob 9 dopoldne na župnem pokopališču v Polhovem gradcu. Avtobus ho peljal v lorek ob 8 zjutraj z Borštnikovega trga.
Naj blagim pokojnim sveti večna luč! Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje!
Miktavževanje v Roko d. domu
Ljubljana, 5. decembra.
Radodarni nebeški svetnik je imel tudi letos v Ljubljani potov iu dela ua pretek. Klicali so ga sem, klicali tja — dobrodušni svetec nazadnje, kmalu ne bi bil vedel, kje se ga glava drži. »Težko je ustreči vsem željam!« jc bridko vzdihnil v častitljivo brado. -Slo in slo let že takole hodim iz nebes na zemljo, milijone in milijone velikih in majhnih otrok sem že obdaroval — če bo šlo lako dalje, bo moja zaloga kmalu skopnelak Tako je. vzdihoval sv. Miklavž, pofem pa se je vdal v božjo voljo in popoldne zavil mimogrede tudi v Rokodelski dom. Tam pa so mu pripravili tako prisrčen sprejem, da se je njegov zaskrbljeni obraz pri priči zjasnil. Zadržal se jc tam dalj časa, kot jc njegova navada in sc dal tako daleč preprositi, da je celo nastopil kot glavni junak v igri »Nebeška storijac. ki jo je nalašč zanj spisal Joža Vombcrgar.
Dvorana je bila polna mladega živžava. Smehljajoči so obrazki, žareče oči. Skrbno matoro so komaj krotile svoje varovance, ki so z glasnim čebljanjem dajali duška svoji nestrpnosti. Ce bi bilo po njihovem, bi se bil moral zastor kar v hipu odpreti in sv. Miklavž začeti z razdeljevanjem darov. Pa so morali še malo jiotrpeti, da je sv. Miklavž do kraja odigral svojo vlogo kot zaščitnik revnih in trpečih. Ko se je razgrnil zastor in so otroci zagledali pred seboj trumo angelcev v nebeški gloriji. so se iz njihovih ust trgali vzkliki občudovanja in navdušenja. Bog ve kaj pa jim besede, izrečene na odru, niso šle do srca. Sevo — ko so se pa vse uiihove misli jn želje sukale samo okoli darov!
Vombergarjeva igrica je kar dobra, samo eno majhno hibo ima: dialogi so tu pa tam predolgo-vezni in za mlade poslušalce utrudljivi. S črta-njem bi igrica mnogo pridobila. V drugi sliki se dejanje povzpne do dramatične napetosti, kar jo nemajhna zasluga gdč. Jurčove, ki jc vlogo revno matere podala res doživljeno in prepričevalno.
Po igri, ki je bila zadovoljivo odigrana in zrezirana, jc nastopilo krdelo parkeljnov, ki p* jih je kmalu ukrotil sv. Anton. Ce smemo verjeti njegovim besedam, jc kriza zašla tudi že v nc-bes.r To domnevo pa je razpršil prihod sv. Miklavža. ki je po lepem govoru začel radodarno deliti darila med zbrane. — Zvečer ob 8 so pravtako posrečeno odigrali Vombergarjev -Rebelinn v peklu".
Drobne vesti
Belgrad, 5. decembra, m. Na tukajšnjem vse-uciltscu je imelo danes zborovanje akodemsko dijaštvo ter je na seji pretresalo razna gospodarska m nujna socialna vprašanja. Akademiki go se zavzemali vsaj za enkraten obvezen zdravniški pregled akademikov na univerzi ler za ustanovitev dijaškega sanatorija za tuberkulozne.
Belgrad, 4. decembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu nemškega poslanika na našem dvoru Viktorja v. Heerena iu angleškega poslanika sira Ronalda Campbella.
V finančnem odboru narodne skupščine bo je danes dopoldne pričela načelna razprava o proračunskem predlogu. Seja se je pričela malo pred 10. uro m sta se je od strani vlade udeležila finančni minister Dušan Letica in minister brez listnice dr. Niko Novakovič.
Predsednik vlado dr. Stojadinovič jc včeraj prisostvoval konfercnci v kabinetu belgrajs,ke<*a župana glede ureditve glavnih trgov v naši prestolnici Danes sj je v spremstvu belgrajskega /upana lliea ogledni zemljišče, ki ga jo belgraj-skn obema določila zu zgraditev delavskih stanovanj.
. Budimpešta, 5. decembra. AA. Eden izmed naj-vecjiti sodobnih madžarskih pesnikov Atila Josef je včeraj popoldne izvršil samomor v zelo dramatičnih okoliščinah. Na majhni železniški postaji Malaton se je vrgel pod vlak. Bi! jc star šele 33 let.
Run, 4. dec. AA. Štefani: Diplomatski urednik agencije Štefani piše, da je italijansko prostovoljsko letalstvo v Španiji sestrelilo 453 letal ruske, francoske, angleške in ameriške proizvodnje. Tako je napravilo sovražniku veliko škodo in se pred vsem svetom sijajno izkazalo.
Stokholm, 4. dec. c. Nemški notranji minister or. I'rieic jo te dni gost švedske vlade. Danes je bil sprei-t pri švedskem kralju. Cilj tega nenadnega kmko:vena potovanja ni znan,
Primorske vesli
Duhovniške vesti iz reške škofije. Zu župnika in dekanu v Trnovem je bil vmeščen dosedanji župni upravitelj in dekan g. Karel Jamnik. S 1. decembrom so so izvršile šo sledečo izpremembo: Na novo župnijo v Podgradu je bil vmeščen dosedanji župni upravitelj in prodekan v Jelšanah gospod Alojzij Žgur. Na njegovo mesto v Jclšune pride za žuji. upravitelju g. Viktor Perkan, dosedanji župni upravitelj v Moščcnicah. V Moščenice pride kot upravitelj dosedanji kaplan na Pregar-jab g. Alojzij Gasparini. Na novo župnijo v Pregar-jah pride za upravitelja g. Aleksander Milic, dosedanji upravitelj na Munah. Na Mune pride za ujira-vitolja dosedanji kaplan v Rukaveu g. .losip Luk-sič. V Rukovec pride za upravitelja g. Anton Zidar, dosedaj kaplan v Podgradu. Na novoustanovljeni župniji Matuljc, občina Opatija, je nameščen g. Jakob Cesare.
Prvi zimski dan. Zadnje tedne imajo v Julijski Krajini večinoma lepe, 6ulie dneve. Časih so kar kopljejo v prijetnem goriškem soncu. Zadnji teden jo sicer začel siliti mraz v deželo, jutra in večeri so bil precej hladni, zato so bile pa opoldansko ure naravnost očarljive. V ponedeljek, '29. novembra je pa ostreje zaškripalo. Razeu v obmorskih predelih jo vsepovsod legla močna slana in je padel toplomer v prvih jutranjih urah na 3—4 stopinje pod ničlo. Okrog devetih so je pa ozračje omililo in smo šli čez ničlo. Prvi zimski dan, so dejali ljudje.
Smrt kosi. Pred kratkim js umrl v Prcčniku pri Šempolaju 24 letni mladenič Albert Makolc, ki si je nakopal svojo smrtno bolezen, kor se jo zaradi zaslužka in kruhu moral voziti dan za dnem na dolo v Tržič. Pogreb priljubljenega mladeniča jo bil naravnost veličasten. Udeležila se ga je ogromna množica ljudstva, med katerim jo bilo tudi zelo veliko delavcev iz Tržiča. Slovesni^ pogreb so oskrbeli pokojnikovi tovariši. — V Som-polnju je pa nagloma umrl upokojeni železničar in jx»sestuik Franc Zidarič, slar GO let. Bil je s|iošto-van mož. Naj oba počivata v miru v črni kraški zemlji, ki 6la jo ljubila!
Vrtojba pri Gorici. Zadnjo soboto 27. t. m. ob 4 pojioldne jo dospel k nam novi župnik g. France Kodrič, ki jo do sedaj pastiroval v Vojskem v Brdib. Zanimivo je, da jc naš novi župnik tudi naš prvi župnik, kajti do sedaj smo imeli samo vikarje. Sprejeli smo ga prod farno cerkvijo, kjor sc je zbrala skoraj vsa duhovuija. Pozdravno besedo na je izrekel g. dokan Oskar Pahor iz Mirna. Nato ga jo otroško lopo pozdravila mala doklica z občuteno doklamacijo in mu izročila velik šopek, domnči moški pevski zbor mu ie pa pod vodstvom organi-sta g. Lasifa zapel krepko dobrodošlico. V cerkvi jc zatem novi župnik imel kratek nagovor na svo-
Jutijska Benečija v najnovejših številkah
Iz najnovejšo izdaje Italijanskega statističnega letopisa jiosncmamo šo naslednje jiodalkc o Julijski Benečiji.
Gibanjn prebivalstva.
Leta 1936 je bilo v Julijski Benečiji sklenjenih 0.871 zakonov (v dravski banovini 8.500), živo-rojencev jc bilo v Benečiji 18.152 (v dravski banovini 27.751), umrlo pa je 13.404 (v dravski banovini 17.143). Tako je znašal lota 1936 naravni prispevek v Julijski Benečiji 4.748, v dravski banovini pa 10.608 K tem številkam jo pripomuiti, da jc štela Julijska Benečija po ljudskem štetju dno 21. aprila 1936 977 257 prebivalcev, dravska banovina pa jo imela jx> cenitvi dno 31. dec. 1936 1,209.660 prebivalcev. Skupno coni splošna državna statistika v Belgradu število prebivalstva v naši državi na 15,171.000, v Italiji pa je bilo prebivalstva dno 21. aprila 1930 42.993.602. Naravni prilastek jo znašal v naši državi 224.000 ljudi, v Italiji 373.040.
Se drugo sliko nam da tu statistika, fo primerjamo število porok, rojstev in smrti z ozirom na skupno število prebivalstva. Tako jo prišlo na 1000 prebivalcev pri uas in drugod:
poroke rojstva smrti prirastek
Kvarner
Gorica
Istra
Trst
Zadcr
Jul. Benečija Dravska bau. vsa Italija
6.8 6.1 7.0 7.7 7.2
7.0 7.05
7.1
20.5
18.6 20.9 15.2 31.8 18.6 28.0 22. t
12.8 14.0 13.7
13.6
18.7 13.7 14.2 13.7
7.7 4.0 73 1.6
13.1 4.9
8.8 8.7
Navedene številko veljajo za posamezna okrožja, nn samo za mesta kot Trst, Gorica in Zadcr. Upoštevati pa jo treba, da so bilo za gibanje prebivalstva leta 1936 izredno razmero in da zato slika ni tako popolna kot bi bilo želeti. Za vso Italijo vidimo, da jo znašal naravni prirastek na 1000 prebivalcev leta 1931 10.1, 1032 9.1, 1033 10.O, 1934 10.1, 1935 9.4 in 1936, kot smo žo napisali, 8.7. Po vo.ini jo bil najvišji prirastek zabelezen v Italiji leta 1923 s 13.0 in 1630 z 12.6. Pred vojno pa jo bil prirastek nekatera lola šo večji: tako ie dosegel leta 1912 14.2.
Od vseh jiorodov leta 1936 v Julijski krajini (na 1000) % nezakonskih (Kvarner 969, Goriško 103.4, Istra 74.4, Tržaško 117.7 in Zadrsko 77.2). Povprečje za vso Italijo znaša pa samo 45.6.
Otroška umljivost kaže naslednjo sliko: vsa Italija je beležila lota 1935 na 1000 živorojenih umrlih otrok v starosti do 1 lefa 101, od toga v Julijski Benečiji 97, boljše so bile v tom oziru razmero še v Liguriji (samo 59 na 1000). Toskani 61. 1'iemontu in Umbriji 76, Emiliji Markah 78, Lani ju 86 itd. Najslabše so v tem oziru razmere v Luka-niji, kjer prido na 1000 rojstev 141 mrtvih otrok do enega lota starosti, potem pa šo v Apuliji s 131, Siciliji s 123 iu Kampaniji s 122.
Izseljevanje.
Izseljevanje jc bilo leta 1936 zelo majhno. Skupno so je izselilo iz Italije lota 1936 41.710 oseb (1935 57.408), kar da na 1000 prebivalcev 0.97. Primerjava z nekaterimi |wvojnimi, šc bolj pa s predvojnimi leli kaže, da jo izseljevanje zelo ponehalo. Kajti po vojni je n. pr. leta 1923 doseglo število izseljencev v eeloli iz vso Italijo 389.957, 1920 pa 614.611. Lola 1913 so je v celoti izselilo iz Italije 872.598 oseb. Od vseli izseljencev je šlo leta 1936 21.882 v evropsko državo, 19.828 pa v preko-occaneko države. Upoštevati je nadalje še Ireba, da so jo leta 1936 vrnilo v Italijo 32.760 osob, od tega 19.703 iz evropskih, 13.057 pa iz prekomor-skih držav.
Iz Julijske Benečijo so jo leta 1936 izselilo skupno 735 delavcev v evropsko in 386 v preko-morsko države. Vrnilo pa so jih je iz evropskih držav 1.507, iz prekomorskih pa 291. Nadalje sc jo v evropske državo izselilo iz Julijske Benečije 11.350 ncdelavcev, vrnilo 9.243, v prekomorske državo pa jc šlo 81, vrnilo pa 144 oseb. Lc Lotn-bardlja beleži večjo izseljevanje imdelavccv v evropsko države kol Julijska Benečija.
jo nove duhovljane in uas je pri sv. blagoslovu prvič blagoslovil. Želimo da bi novi g. župnik preživel med nami dolgo vrslo srečnih in uspešnih let! —■ V petek, 26. novembra popoldne jc 15-lotni Lašič Davoria iskal po našem gozdu vojno železjo. Izkopal jo l2kalibrsko italijansko granato, s katero je pa tako nesrečno ravnal, da jo eksplodirala in ga močno ranila. Poškodovala niu jo levo nogo in v prsih mu je obtičal kos železa. Goriški Zeleni križ je neprevidnega fantiča prepeljal v goriško bolnišnico.
Knjige Goriške Matice
Goriška Matica je v novembru izdala naslednje knjige:
L Koledar za leto 1938. Koledar je zelo lepo in skrbno urejen ter ima pestro vsebino. Sodelovali so s članki in krajšimi prispevki: Rojer-Čema-žar, F. Žgur, Orto Vergant. Adolf Šinkovec, neki F. S. s čudovitimi »nekdanjimi zimskimi večeri med nami«, Ivo Dren, Emil Komel, Dr. A. S., ki je napisal razpravico o pravicah 111 dolžnostih staršev do otrok in obveznosti preživljanja med sorodniki. Vmes so lepo pesmi, zgodbice in razen mikaven drobiž, ki dajo koledarju veliko privlačnost.
2.	France Bevk: Ubogi zlodej. Zopet tipično Bevkova |>ovostiea, ki jo bodo povsod radi brali, tako otipljivo resnično je podana v topli Bevkovi obliki.
3.	Jakob Trnovec: Dobro, lioljše, najboljše.
Cela vrsta tehuičnih prikazov in poskusov, ki jih bod bralci z zanimanjem čitali. Knjiga razpravlja o vremenu, o očesu, o ušesu. Ilustracije so izredno posrečene.
•1 Linivega barona MUnehausna čudovita potovanja. Prevod je preskrbela Nanda Vrbnjakova. To bo zabavno čtivo, ki ima Se to prednost! da je napisano v lepi slovenščini.
5. (irazia Deledda: Sardinske novele, ki jih jo prevedel Ivo Dron na skopih 96 straneh. Novellce so literarni užitek za izobraženca prav tako, kakor za kmeta in delavca.
Posojilo tolminske občine
Iz Tolmina nam poročajo, da jo lamoSnja občinska uprava zopet najela posojilo pri goriški mestni hranilnici. Posojilo znaša 36.000 lir. Občina jo denar potrebovala za noko novo javno zgradbo, ko jo mora na svojo stroške zgraditi.
Italijanski list o Slovencih v Kanalski dolini
Iz »Istre« posnemamo, da izhaja v Vidmu glasilo furlanske fašistične stranko >11 Pojiolo del FriulU, ki je nedavuo objavilo daljši članek o Kanalski dolini, kjer je nekaj zanimivih podatkov o tamosnjem prebivalstvu. (Kanalska dolina sega od Trbiža do Pontablja in te tamkaj nahaja tudi vi-šarska Marijina božja pot). Iz članka povzemamo naslednje zanimive podrobnosti:
»To dolino si jo Italija pridobila z zmago pri \ittoriu Venetu in ji od razvodja pripada vsaj jio geografski nujnosti, če že no zaradi drugega.
Pred svetovno vojno jc navaden most čez P011-tebuno na mestu, kjer se bi potok izliva v Belo, ločil italijansko državo od Avstrije, odnosno Pon-tebo, poslednji večji kraj kanala Fcrro, od Pontablja prvega kraja avstro-ogrskega cesarstva v Kanalski dolini. V Pontebi — to zveni kot pravljica — ni nihče znal besedico nemščino ali slovenščine, dočim v približno 30 metrov oddaljenem Pontablju nisi imel prilike, da hi čul eno samo italijansko besedo od tamošnjega skoraj popolnoma slovenskega prebivalstva.
L i p a 1 j a ves, oddaljena kako tri kilometre od Pontobe, je prva vas in tvori sedaj s sosednim Pontabljen- enotno mestece. Kakor v vseh vaseh Kanalsko doline, so tudi v Lipalji vasi skoraj vse hiše zgrajene v nemškem slogu in tako tudi cerkev, ki stoji po starem običaju sredi pokopališča. V vsej dolini ne najdeš stanovanja, kjer hi manjkala peč, ki služi za segrevanje in peko kruha.
Prebivalstvo v Ovčji vasi kakor ludi v 1'kvnli jo jx> veliki večini slovonsko. Nedaleč od Žabnioe teče Bela, ki izvira pod Suhim vrhom. Tu je razvodje mod Jadranskim in črnini morjem.
Avstro-ogrska monarhija je jiosobno pazila na lo, ila je bilo prebivalstvo v obmejnem pasu mešano, du so s- slovenski in nemški kraji izmenoma vrstili. Zalo so bili prebivalci v Pontablju in Lipalji vasi v pretežni večini Slovenci, v Lužicah, Sv. Katarini in Naborjetn Nemci, v Ukvah, Ovčji vasi iu Žalmiti Slovenci, v Trbižu Nemci
Vsi občujejo med seboj so v materinščini, toda sedaj razumejo že tudi starejši ljudje italijanščino in jo za silo tudi govore.
Prebivalstvo jc blage narave in se peča s pa-stirstvom. Skromnost in enostavno gospodarstvo mu omogočala, da zadosti svojim skromnim življenjskim zahtevam. Nova generacija raslo v itn-lijanskem duhu in kaže dobro razumevanje za |>o-lilično in socialno organizacijo domovine.<
Novi načrti celovškega Heimatbunda za raznarodovalno delo na Koroškem
Prod kratkim je priredil celovški Heimatbund prijateljski sestanek v Celovcu, na katerem so njegovi vodjo razlagali pomen letošnjo obmejno zbirke, poročali o njenih uspehih in podali načrt za nadaljnjo raznarodovalno dolo na slovenskem Koroškem.
Predsednik Perkonig jo označil pomen sestanka, ki naj bi uvedel v Heimatbund nove prijatelje in ob spominu na zvestobo v borbah preteklosti strnil vse »domovini zveste Korošce v novo borbeno skupnost za enotnost in svobodo dežele. -.Nedeljcnost in svoboda Koroško« jx> go-vornikovili Izvajanjih ni nobena fraza, temveč izraz naravne in samo ob sebi umevne pravice, ki naj bo vodilo domovini zvestih Korošcev«. — Sicer so vsi govori iz kroga tloimatbunda loto za lotom onako revni po vsebini in enako odvratni po smislu, vendar pa je zanimivo, da je mogočo vkljub temu zanje navdušiti ulioge na duhu in jim pričarati utvaro, da so slišali zopet nekaj novega in spodobnega.
Poslovodja Heimatbunda g. Maier-Kaibitsch so je seveda v svojem govoru v prvi vrsti sjionmil na koroške boje in plebiscitno dobo ler nato razložil pomen letošnje obmejno zbirke. Njen namen ni bil samo, da zbore sredstva za novo borbo, ampak je imola predvsem nalogo, da vzbudi v prebivalstvu zavest, da jo dolo na južni meji neobhodno jx>lrcbno iD da se temu delil nc smo odtegniti noben obmejni Ncmec. Kar so tiče materialne plati zbirke, končni obračun šo ni dogolovljen, vendar pa žc sedaj zbrana vsota visoko presega 30.000 šil. Nalo jo g. Kaibitsch govoril o tom, kako so bo zbrani denar porabil. Nekaj bo treba prispevati za notranjo opremo nemškega doma v Dobrli vesi, ki da jo stala 27.000 šil. V ta namen jo dala Sttdmarka 10.000 šil, Heimatbund pa naj bi prispeval 13.000 šil. Tudi za spomenik v Šl. Jakobu v Rožu je moral prispevati Heimatbund občutno vsoto. »Toda,« tako je nadaljeval g. Kaibitsch, ^poleg tega bo ob meji potrebno še drugo delo. To delo ni izraz našega |astncga hotenja, ampak uas" 'f 4cniu sili manjšina iu krogi v Ljubljani. Koroška mora brezpogojno stati na straži in ohraniti borbeni duh IU. oktobra, mora prenesti ta duh na mladino in podpirati zlasti nemško mislečo prebivalstvo glasovalnega ozemlja, mu stali ob strani in mu nuditi sredstva za boj.i — To jc torej jasen program celovškega Heimatbunda: raznarodovalno dolo s pomočjo Nemcem naklonjenih Slovencev; šn posebej pa poudarek. da je treba prenesli mržnjo in sovraštvo glasovalne dobo umetno na mladino, kajti mladina tega ni več doživela in bi ne mogla sovražiti, če se ji mržnja 110 vcepi.
Govornik je nato razpravljal o 1 kulturnem delu« Ueiniatbundn in njegovih podružnic ter zaključil z geslom, ki jo napisano na spomeniku v
61. Jakobu: »Tu dežela ostane svobodna!« — Dn je pod takimi okolnostini in neposredno jio razvitju načrta o raznarodovanju mogoče govoriti o »kulturnem delu«, je pač znamenje, du nekateri ljudje istovetijo kulturo z barbarstvom — to jo zares žo malo preveč širokogrudno pojmovanje.
Trotji govornik, dr. K 11 m p n I d , jo kot kulturni referent Heimatbunda podčrtal vzgojni pomen letošnjo obmejne zbirke, ker se jo na ta način posrečilo pritegniti mladino k neposrednemu delu. -Mladina«, tako jc nadaljeval dr Rumpold, »je s tom dokazala, da jo pripravljena zavzeti so za koristi domovino in mejo 11:1 jugu. Tej mladini mora Heimatbund zajiustlti dediščino, ki bo dokazovala, da so žene in možje nn Koroškem vedno delali. In tako bo domovini zvesto prebivalstvo za vso čase obvezano, da dela za Koroško.t
Nedvomno so obeta koroški mladini nadvse lopa dediščina, zlasti kar sc tiče moralnih kvalitet. Kajti redko se najde v širokem svetu mladina, ki podeduje od svojih prednikov mržnjo do svojega lastnega naroda in zaničevanje jezika svojo matere. Svet so kljub vsem paradoksom sodobnosti vendarle šo ni spozabil tako daleč, da bi gojil in vzgajal sovraštvo do matere in njenega jezika, če so na Koroškem to smotrno vrši in lako delo žanjo odobravanje vse neniSkc javnosti, si je mogoče razlagati samo na ta način, da so v tej deželi ustvarjajo osnovo novo moralo, mogočo celo novega »krščanstva:, kajti stremljenje po -naprednosti in kulturi« je lu vsekakor vciiko.
Čudna statistika
Po avstrijskih uradnih podatkih jo v*ak dragi komiki Slovenec — šoloobvezen otrok.
Strokovni lisi za šolska vprašanja »Osterr. Pa-dngogisoho \Varto-: prinaša v svoji oktobrski številki zanimive podatke zveznega statističnega urada na Dunaju o nenemškom šolstvu v Avstriji. Po teh uradnih podatkih jo bilo v preteklem šolskem letu na Dunaju 15 ljudskih in 6 meščanskih šol s češkim učnim jezikom, Na Gradiščanskom 23 saino-brvatskih 111 13 nemško-hrvalskih ter 6 ogrskih ljudskih šol, dočim jo bilo na Koroškem 67 nom-ško-slovenskih ljudskih šol. Izmed šoloobveznih otrok vse države jo imelo po tej uradni statistiki 3825 otrok češki, 6802 otroka hrvatski. 2413 otrok ogrski in 10.253 ulrok slovenski materni jezik.
Isti statistični urad na Dunaju jo 1. 1934 izvedel ljudsko Stoljo v Avstriji. Po tem uradnem stotin je liilo tedaj na Koroškem nekaj nad 26.000 Slovencev — z inozemci Tred. Kor pa jo bilo v preteklem šolskem lotu — zopet po uradnih podatkih — 10.253 šoloobveznih otrok s slovenskim ma-ternim jezikom, nastane naravnost edinstven primer narodne razčlenjenosti: skoraj vsak drugi član slovenske narodne skupine 113 Koroškem je
šoloobvezen otrok. Soveda je tako stanje po za konib najpreprostejšo logiko nemogoče. Zato sledi is gornjih podatkov o šolskih otrocih jasen zaklju ček, da uradno ljudsko Stetjo I. 1934 no ustreza dejanskemu stanju. Ali bolj tocuo povedano: zvezni statistični urad na Dunaju jo uradno razveljavil avoje lastne jiodatko o ljudskem štetju I. 1931 na Koroškem. S tem jo tudi uradno jvotrjena upravičenost pritožbe, ki jo je slovenska manjšina zaradi metod števnih komisarjev naslovila na Zvezo narodov.
Tudi primerjava številk je silno zanimiva: 3825 čeških olrok ima ua Dunaju 15 ljudskih in 6 meščanskih šol s češkim učnim jezikom; 10.253 slovenskih otrok na Koroškem pa nima niti 0110 slovensko šole. Pač svojevrstno pojmovanje krščanskih načel v »krščanski« Avstriji.
Vesfi iz slovenske Koroške
V	velikovški okolici vladajo čudne ra/ineie nn tamkajšnjih šolah. Učiteljstvo 211-hteva, da morajo otroci mod seboj Kovoriti nemško. Pouk je, izvzemši par začetnih ur v prvem letu, izključno nemški, pa čeprav gre zn tako imenovane »dvojezične šole« Po stennh šolskih sob je učiteljstvo dalo razobesiti čudne podobe, ki žalijo jugoslovansko državo. Tamkaj visijo napisi kot >V SI IS grozi vojna . .< in se čez Karavanke stegn grdu grabežljiva roku Jugoslavije V to šole zultajujo večidel slovenski otroci. Vprašajmo se, če jc takšno postopanje učiteljstva v skladu s tolikanj hvaljeno manjšinsko politiko Avstrije in čc tako grda propaganda koristi dobremu sosedstvu med obema državama
Od neke druge šole imamo poročilo, kako tamošnja učiteljica uči zemljepis. Otrokom pri-iMivedujc o revščini v Jugoslaviji. Ista učiteljica se tudi trudi, da bi otroke prepričala, d.i niso Slovenci, ampak tista bedasta z.ines, ki j<> imenujejo »Gnilih in ki jo jc prosluli svetnik dr. \Vutto iznašel za gormauizutorične |>otrobo na Koroškem.
V	Sen t Jakobu v Rožu se jc fioročil posestnik Frtinove kmetijo s štikrovo Loj/ko. Mlada poročene« sta živela vzorno življenje in stj svojemu slovenskemu rodu zvestu. V fari bo tijun.t domačija steber zvestobe do vero in do slovenskega jeziku.
Pliberšku rojakinja Lizika Ovčjakovu se ju poročila v Zugrcbu z Milanom Galičcm, ki jo carinski uradnik na Prevaljah.
V	Bistrici v Rožu ^o blagoslovili nov zvon, ki tehta 120 kg in je namenjen za Kri/e pri Bistrici. Za zvon so domačini nabrali dovolj prostovoljnih prispevkov
V	Skorijanu so pri izkopavanju zemlje naleteli na človeške kosti. Zdravniški izvedenci si> ugotovili, da gre za mladega dečka, ki jo mora' biti pokopan prod kakšnimi 20 leti Gre /n prti umor. pri katerem jo morilec svojo žrtev ruz-sekal. Ljudje pripovedujejo, du je proti kom u svetovne vojne izginil fantek brez vsakega sledu. Preiskavo nadaljujejo.
Društvene prireditve: V nedeljo je bil sv. Miklavž v Dobri vesi, kjer so igrub »Krivoprisežnika«, nadalje v Svečah, kier so uprizorili >l'ri gosjxidi«, in v Sent Vidu v Podjuni, kjer so igrali »Testamente. — V Bilčovsu ho preteklo nedeljo igrali »Krivopriscžuiko< /. velikim uspehom. Nn Silvestrovo pa hočejo dan »Uboge sanico-, ki jih bodo igrali pri Knaherlnti v Velinji vesi. — Tnmburaško društvo »Bisernica* v Celovcu ima dne IO. decembra svoj letni občni zbor
Samo mešano moko bodo odslrj smeli na koroškem uporabljati za pečenje kruha. Zakonika uredba predpisuje, du je treba krušni moki /a belo pecivo primešati gotovo količino krompirju.
Posebno »voščilne znamke« bo izdala avstrijska poštna uprava, ki bodo veljavne za dobo božičnih praznikov, zn novo leto, /a velikonočno praznike in za poročna voščila. Ta pamelan misel bo brez dvoma imela velik uspeh med ljudstvom.
I/. Žitnrc vesi poročajo, da je Valentin Jernej, ki je z motornim kolesom zadel v lovorni avlo in pri leni dobil smrtnonevarne poškodbe, v bolnišnici umrl
Zapustila nas jo tako osamljene naša
nenadomestljiva zlata mamica, nadvse ljubljena žeuka, stara mamica itd., gospa
Marija Jelene
roj. Dimnik
soprogu poštnega podurailnikn
Uklonivši se volji Vsemogočnega, jo spremimo v njen zadnji dom v jx>uede-ljek, 6. decembru 1087, ob 4 |>o|ioldno iz hišo žalosti Rožna dolina cesta IV/16, na larno pokojiališče na Viču.
Ljubi,jana-Rožna dolina. 5. dcc. 1937.
Globoko žalujoči JELENČEVI — Ml KLICEV I
Zahtevajte povsod naš list!
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da jc umrla naša nadvse ljubljena soproga, mama in sestra, gospa
Frančiška Petrovec roj. Zalaznik
dne 5. decembra, previdena s tolažili svete vere. Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dno 7. decembra, ob 9 dopoldne iz hišo žalosti na župno pokopališče v Polhovem Gradcu.
Polhov Graddte, dne 5. decembra 1937. Franc, soprog; Jože in Tone, sinova; Marija Grašič, scslra. AvtobuB peljo v torole, 7. dec., ob S zjutraj ie Borštnikovega trga
Dotrpela je naša dobra mama, stara mama, prababica in sestra, gospa
KATARINA ERŽEN
dne 4. decembra 1937 ob 20. previdena r tolažili svete vere, v 78. letu starosti.
Pogreb blage pokojnicc bo v ponedeljek, dno 6. decembra 1937. ob 2 popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnišnico nn pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. decembra 1937. Žalujoče rodbine
MILAVEC. RASPERGER, ADAMTC, ERŽEN IN OKORN
Nedel/sfci spori
Hermes i Reha 2:2 (1:0)
Ljubljana, 5. decembra.
Današnja prvenstvena tekma, ki se je vršila ob Klavrnem jesenskem vremenu je nudila dobrim 100 gledalcem, ki so se zbrali na igrišču Šiškarjev šc bolj klavrn nogomet. Hcrmežani so očividno podcenjevali svojega nasprotnika, ki bi iim kmalu odnesel obe točki. Prav gotovo je vsakdo računal na zmago Šiškarjev; prav tako pa je bil vsakdo razočaran, ko ie odhajal z igrišča. V začetku igre in potem skoraj ves polčas so prevladovali na igrišču Hcrmežani, toda ničesar niso mogli napraviti. Vsi igralci, tako od Hermesa kakor od Reke so bili nelcam težki in neokretni, kar je pripisovati mrzlemu in meglenemu vremenu. Zato tudi igra ni nudila onega kar običajno vidimo pri takih prvenstvenih tekmah.
Z 10 minutno zamudo je dal sodnik g. Doberlet znamenje za pričetek in Rečani so poslali žogo na polje. Skoraj cel četrt ure je bil Hermes absoluten gospodar, ki je igral na strani Reke in ponovno izvajal napad za napadanje proti svetišču Reke. Prevelika kombinacija pred golom in premalo streljanja na gol pa sta mu preprečili uspeh, ki je potreben za zmago. Poleg tega pa tudi žoge, ki eo bile namenjene za gol, niso našle cilja. Počasi 6e je tudi Reka znašla, toda je le redkokdaj prišla pred nasprotni gol v prvi polovici igre. Vselej pa je bila nevarna. Zaradi premoči Hermesa v prvem delu igre. zlasti v začetku, je izgledalo, da bo odšla Reka danes precej močno poražena. Toda ničesar se ni zgodilo in zato se ie šele v 35. minuti posrečilo Brodniku, da ie poslal usnje v mrežo Reke in tako zasigural zmago prvega polčasa svoji enajstorici.
V drugi polovici se je pa Reka pokazala v precej drugačni luči ter jc s svojo vsestransko igro povzročila, da jc postalo tekmovanje zanimivejše. Posledica tega ie bila, da je Slanina že takoj prve minute izenačil. Reka je postajala od tega časa še bolj ofenzivna in je tvorila čedalje bolj trd oreh za Siškarje. Sodnik je kmalu po izenačenju izključil zaradi nedovoljenega medsebojnega obračunavanja po enega igralca od Hermesa in Reke. Reka je prešla potem v obrambo; na trenutke se je podala tudi v polje, zlasti tedaj, kadar je mogla izrabiti šibko stran svojega nasprotnika. Hermcsu sc je nudila izredno ugodna prilika za današnjo zmago z enajstmetrovko, ki io je streljal v roke nasprotnega vratarja. Reka je potem dobila še večji pogum in je poslala žogo še enkrat v mrežo Hermesa in stanje 2:1 se jc diržalo skoraj do konca igre, ko je Hermes izenačil in postavil končno stanje 2:2.
Sodil je g. Doberlet.
Bratstvo : Svoboda 2 : 0
Mraz in megla seveda nista mogla na nobeno igrišče privabiti disočglnvih« množic. Pičlih 300 ljudi na tekmi je znašal današnji povpreček. Udeležbi je močno škodovala ludi uvodna zlata nedelja ■ •, saj je jutri znameniti praznik svetega Miklavža in so se ljudje nanj rajši pripravljali doma, kot pa na igrišču. Vse tekme je v drugem delu močno ovirala megla. Sodili so trije prav dobri sodniki, gg. Doberlet, Deržaj in Mrdjen. Današnje podzvezne tekme so hile "labodji spev za leto 1937. Drugo pomlad bodo klubi še poravnali med seboj dve, tri zadeve, ki jih bodo preko zime drug drugemu morali hočeš nočeš ostali dolžni.
Na igrišču SK Ljubljane se je okrog čelrt na tri začela bilka, ki je Svobodo veljala dve točki. Moštvo je nastopilo s petimi rezervami, ki močnemu in tudi igralsko precej izdelanemu nasprotniku niso moglo biti kos. Bratstvo z Jesenic je nastopilo v močni postavi. Napad za napadom je valovil proti golu Svobode. Jeseničanom se od tekme do tekme razloeneje kaže korist, ki jo imajo od Zavrla. Nekdanji »Ljubljančan« je povezal svojo halflinijo z napadom, v akcije je prinesel smiselnosti in načrtnost. Od časa do časa se razkuri tudi sam z. ostrim in večinoma točnim strelom. V napadu je mož zase Trifunovič, ki se kaj dobro razume z Ivaniševičem. Po tej strani prihajajo vse nevarne stvari. Svoboda je imela zanesljivo edinole obrambo, ki je bila navezana skoraj izključno sama nase, saj je halflinija skoraj ni utegnila podpirati. Zaman so moštvo vzpodbujali z glasnim bodrenjem precej številni podžigači, — brez nič ni nič. Prešibke so bile moči, od ka-
terih se je zahtevalo, naj bi izenačile. Na koncu se je od nekod privalila gosta megla, ki je ovirala gledalce in sodnika, igralcem pa dajala po-tuho. Sodil je prav dobro ss. g. Mrdjen, ki ni imel preveč napornega dela.
Jadran : Slovan 5 : 3
Slovan je prejšnjo nedeljo snel Hermesu kar celo točko, proli Jadranu pa ni uspel. Dobro razigrani Trnovčani se niso šalili. Kakor sršeni so se neutrudno zaganjali pred slovanski gol in pikali. Prvi gol, drugi, tretji in tako dalje. Jadran je vodil žo kar s 5:1, šele proti koncu se je Slovan nekoliko popravil in znižal rezultat na 5:3, pa še to precej po zaslugi Trnovčanov samih, ki so se začeli z nasprotnikom igrati. Pri Slovanu sta kolikor toliko zadovoljila le oba branilca, zlasti talentirani lev, halflinija je bila dokaj šibka, isto velja tudi za napad, ki je preko polja kar še nekam prihajal, pred golom na se ni umel znajti in realizirati. Trnovčani so imeli prav tako najboljše moči v obrambi, halflinija je bila povprečna kakor običajno, napad pa je imel svoj dan. Vse mu je šlo kakor po maslu, saj nasprotna halfl inija zanj skoraj ni predstavljala resne zapreke. Pred golom je bil zelo udaren in odločen ter je šanse, ki so se mu nudile, pridno izkoriščal. Proti koncu tekme se je začel spuščati v vfroclja-nje«, ki mu je za darilo prineslo inferiornost na terenu in dva nepotrebna gola. Zadnje četrt ure so jo zakadilo; naša ljubljanska megla ni od muh, pravijo, da pride na tabeli takoj za londonsko, kar bo najbrž res. Danes se je obnesla prav pošteno, tako da je bilo na koncu že ležko slediti tekmo! Prav lepe in zolo efektne gole so za Jadran zabili Trnovčani Logar. Jatiuš in Fajon.
Sodil je zelo dobro ss. g. Deržaj. Občinstva je bilo morda kakih 200 glav.
Atletiki: SK Olimp 2:0 (010)
Celje, 5. decembra. Danes ob četrt na 15 se je pričela na igrišču pri »Skalni kleti« podzveznn prvenstvena nogometna tekma med gornjima kluboma. Tekmo, ki ji je prisostvovalo okoli 400 ljudi, je zelo oviralo razmočeno igrišče. V prvem polčasu je igra valovala iz polia v polje, vendar pa so imeli Atletiki nekaj več od igre. Pokazali so več tehničnega znanja. Olimpijci so igrali požrtvovalno, bili pa eo premalo odločni pred golom.
V drugem polčasu so Atletiki potisnili Olint-pijce v defenzivo. Neprestano so oblegali nasprotnikova vrata. Nazadnje je |>oslal Schuch L žogo v mrežo. Nekoliko minut pozneje jo imel Schuch TI. lepo priliko, da zviša, toda žoga je postala plen izvrstnega Ollmpovega vratarja, ki je bil sploh najboljši mož na polju. Pot minut pred koncem je zvišal Srhuoti II. na 2 : 0. Olimp jo imel Že enkrat lepo priliko za znižanje, ki jo je pa zastrelil. Sodnik je v drugem polčasu nekoliko tioljše sodil kot v prvein, ko je prezrl dve enajstmeirovki. Sodil je g. Stniljan iz Zagreba.
Tako so prišli v celjski skupini Atletiki na drugo mesto. Na prvem je SK Celje.
Belgrad : Zagreb 4:1 (t: i)
Zagreb, 5. decembra, m. Danes je bila v Zagrebu revanžna tekma mod belgrajsko in zagrebško reprezentanco. Zagrebčani so se dobro pripravili ^za to tekmo in bili so prepričani, da se bodo odlično revanžirali za poraz, ki so ga pretrpeli na dan Zedinjenja v Belgradu s 3 : 0. Tudi zagrebško občinstvo je pričakovalo zaradi raznih izjav zagrebških igralcev zmago svoje enajstorice. Zal pa Zagrebčani danes niso pokazali onega, kar so obljubljali, kajti naleteli so na razigrano belgrajsko moštvo, ki se ni dalo ugnati in je zlasti v drugem polčasu pokazalo svojo veliko premoč in zasluženo zmagalo nad Zagrebom s 4 : 1. Uspeh Bel-grajčanov je predvsem zasluga krilske vrste, ki je e svojo izvrstno igro lako odlično pomagala napadu, da Zagrebčani niso mogli ničesar storiti proti njej. Tako se je štirikrat potresla mreža Zagrebčanov ter jim jo odlična igra Belgrajčanov prinesla kal astrofalen poraz. Oole so zabili Moša Marjano-vič 2, Valjarič 1 in Pelrovič 1. Častni gol za Zagrebčane je zabil Pleše. Na zagrebško občinstvo je poraz napravil zelo neugoden vtis in tudi igralci so potrti zapustili igrišče.
Jugoslavija: BASK 3:0(2:0) 20 let svobodne Finske
Belgrad, 5. decembra, m. Pred maloštevilnim občinstvom se jo na igrišču Jugoslavije odigrala prijateljska tekma med gornjima kluboma, ki sta nastopila brez boljših igralcev, ki so se udeležili medmestne tekme v Zagrebu. Jugoslavija je zasluženo zmagala.
Francija : Italija 0 :0
Pariz, 5. decembra, m.Pred številnim občinstvom se je odigrala danes na stadionu Pare du Prince naporna borba na blatnem terenu, ki se )c končala proti pričakovanju z neodločnim rezultatom. Italijani so se za tekmo dobro pripravili in so bili prepričani, da bo njih moštvo, ki je bilo zares ves čas borbe v veliki premoči, odneslo zmago. Napad za napadom je sledil na fracoska vrata, ki pa jih je danes naravnost fenomenalno branil vratar du Lortau.Zaradi njegove izvrtne obrambe je postala italijanska napadalna vrsta tako nervozna, da se skoro ni več upala streljati iz daljave, zakaj vse žoge so ostale v rokah Francoza. Zaradi tega so se Italdjani skušali vratom čim bolj približati, ker so mislili, da bodo imeli tako uspeh, toda tudi v tej njihovi kombinaciji jih je vedno prestregel francoski vratar, ki se je v odločilnem trenutku vedno z neverjetno brzino vrgel na žogo ter prestregel napadalčevo namero. Francoski vratar je danes tvegal mnogo, toda reiil je čast francosko enajstorice. Gledalci so bili tako navdušeni nad igro francoskega vratarja, da so mu neprestano prirejali buT-ne ovacije kot najboljšemu možu na igrišču. Ker so bili Italijani tako v kombinaciji kakor tudi v nagli igri boljši od Francozov, so bili Francozi prisiljena omejiti se na obrambno igro, ki jo je tu pa tam spremenil francoski napadalni trio v nagle predore proti italijanskim vratom, ki pa so se tudi vedno končali negativno. Italijanski napad je dajal mnogo dela tudi francoskima branilccma, ki sta svojo nalogo prav tako častno opravila kakor vratar.
Sredi drugega polčasa je dalo levo italijansko krilo Teraris edini gol, ki pa ga 6odnik Pietri ni priznal, kajti gol je padel iz olsida.
Francosko občinstvo je svoje moštvo, zlasti pa svojega vratarja, po končani tekmi burno pozdravljalo in ga neslo z igrišča, saj je bil današnji dan
Danes obhaja Finska 20 letnico, kar je svobodna država. Ob tej priliki bodo po vsej državi spominske slovesnosti, na katerih se bodo spominjali tudi bojevnikov, ki so padli v bojih proti boljševikom. Velike zasluge za osvoboditev Finske ima general Mannerheim, pod čigar vodstvom so finske čete uničujoče porazile boljSevike.
pravi trium fza francoskega vratarja, ki je pokazal to, kar doslej morda še noben vratar ni mogel pokazati.
Ob 50 letnici slovenskega kolesarstva
Včeraj dopoldne ob 10 je bila sejna dvorana Mikličevega hotela prizorišče prisrčne proslave v obliki sestanka prvih pionirjev slovenskega kolesarstva, t. j. kolesarstva tistih časov, ko se je kolo smatralo bolj za športno vozilo kakor prevozno sredstvo. Sestali ®o se torej osiveli možje, kakih 20 po številu, ki so prihiteli na ta pomemben sestanek, da ob tako redkem jubileju še enkrat vzbudijo dragocene spomine v krogu športnih tovarišev, ki jih jc skozi dolgo vrsto let družilo udejstvovanje v tej lepi športni panogi. Eden izmed njih je na suknjiču nosil celo krasen znak kluba slovenskih kolesarjev iz leta 1887, zraven pa srebrno kolajno, ki si jo je v takratnih kolesarskih dirkah priboril in ki je imela vgraviranega ne kolesarja na običajnem nizkem kolesu, temveč na visokem starinskem velocipedu, s katerega padec je bil dosti bolj občutljiv kot pa današnji. V medsebojnih razgovorih je ta pionir ludi pripovedoval ,kako so tedanji kolesarji v šali zafrkavali one svoje tovariše, ki so začel'' voziti na nizkih, današnjim podobnih kolesih, ki so jim rekli »mačke« in ko so gledali na njih z visokega navzdol. Družabnost i.n iskreno prijateljstvo je vezalo te športnike, ki so se razen več lepih in uspelih dirk ukvarjali bolj z nedeljskimi izlet v bližnjo in daljno okolico ter tako vse-povprek obiskali tudi najzakotnejšo vasico slovenske zemlje.
Sestanek je bil pod predsedstvom gosp. Jožeta Rusa iz Logatca. Navdušen osiveli biciklist je z radostjo v srcu pozdravil vse prisotne in v lepih besedah orisal pomen tega sestanka. Spomnil se je tudi umrlih starih kolesarjev, katerih spomin so navzoči počastili s trikratnim »slava«. Njegov pozdravni nagovor je bil sprejet zelo navdušeno, nakar je dal besedo g. Levičarju, ki je v zelo dolgem in izčrpnem čitanju tajniškega poročila, obsegajo-čega vse delovanje teh naših pionirjev in njih društev, jasno pokazal sliko žitja in bitja slovenskega kolesarskega kluba, pa do nekaj let po svetovni vojni. Kakor imamo danes naše favorite v kolesarstvu, tako so imeli tudi takrat svoje favorite v osebah gg. V. Bohinjca, podpolkovnika Josipa Jak-
liča, Jakoba Gorjanca in druge, ki še danes kljub svoji jesenski življenjski dobi nikakor ne morejo pozabiti kolesarskega športa in katerim je kolo dragocena svetinja, ki jih spremlja skozi vse 6voje življenje.
G. J. Gorjanc jc sestanek pozdravil v imenu MK »II irije«; začasni predsednik ljubljanske podzveze g. Vospernik je navzoče pozival, naj po svojih močeh tudi še nadalje pomagajo našemu kolesarstvu do razvoja. Pozdrave in čestitke s severne naše meje je izrekel mlad borec za kolesarstvo in predsednik koroške župe g. Vinko Cajnko; v imenu »Touring-kluba« je spregovoril g. inž. Bartl, ki je izrazil željo, da bi 6e ta jubilej v bodoči kolesarski sezoni proslavil z impozantno športno prireditvijo kolesarjev, za katere izvedbo je obljubil vso pomoč »Touring-kluba«. Seveda so to lepo zamisel vsi prisotni navdušeno sprejeli in obljubili, da sc bodo dela tudi oj*rijeli. Tudi ljubljanski Avtoklub jo po svojem delegatu g. Starcu izrazil čestitke sestanku. Ob pol 12 je g. Rus zaključil sestanek in po vzbujanju še raznih spominov so se ti sivi pionirji — ustanovitelji slovenskega kolesarstva, razšli v želji, da sc na jubilejni prireditvi prihodnje leto spet sestanejo.
Kongres zdravnikov
Belfrrad, 5. decembra, m. Kongres zdravnikov za otroške bolezni je danes nadaljeval svoje delo in se pred vsem bavil z vprašanjem pobijanja tuberkuloze mod mladino ter z vprašanjem pravilne pretirane otrok. Na kongresu je bilo več predavanj, med drugimi sta predavala tudi dr. Savič in (ir. Kučera iz Topolščice. Več govornikov je v svojih referatih podajalo tudi statistične podatke o veliki umrljivosti mladine zaradi tuberkuloze. Od obolelih otrok do enega leta starosti umrje skoraj 85 odstotkov za tuberkulozo. Pred današnjim sestankom je bil občni zbor pediatkijskega društva. Za predsednika je bil izvoljen dr. Meier-hoten, vseučiliški profesor iz Zagreba, v nadzorni odbor pa je prišel tudi dr. Dragaš iz Ljubljane.
FOTOAMATER
Od negativa do poziSiva
„Ostri" filmi in še kaj
(Konec.)
Še manj priporočljiva je raba filmov z dvojno emnlzijo v maloslikovnein formatu, kajti razjiršitev Svetlobe je pri teh filmih še močnejša, kakor pri Filmih z enojno plastjo, zlasti na preveč osvetljenih mestih. Svetlobni žarki morajo namreč skozi prvo plast, da učinkujejo na spodnjo, tor se pri tem razpršijo nekoliko v prvi in nekoliko v drugi plasti. Sposobnost takšnih filmov za povečanje je zaradi tega razmeroma zelo majhna, zlasti če so preosvetljeni. Z ozirom na drobnozruato kot izrazito površinsko razvijan je pa je tudi vrednost spodnje plasti pri teh filmih zelo problematične vrednosti. Vprašanje je namreč, v kolikšni meri je s takšnim razvijanjem praktično izkoriščena tolikanj poveličevana velikost osvetlitvenega območja teti filmov. Slika v spodnji plasti pri površinskem razvijanju večinoma sploh ni razvita ter ostane neizkoriščena v ustaljevalcu. Sjiodnja plast pride do veljave le v primeru, če razvijemo film do kraja, kar se pa zgodi v maloslikovnem formatu zelo redko, kajti vsak se boji zdebelitve zrna in pretrde gradacije. Ker je osvetlitveno območje zgornje visoko občutljive plasti zolo majhno, so poteg tega tako razviti negativi tudi neizraziti in šibko kriti, zlasti če ni bila osvetlitev popolnoma točna.
Sicer je pa priklicala v življenje filme z dvojno emulzijo le težnja za čim večjo splošno občutljivostjo. Za emulzijonarja je bilo namreč zelo težko ustvariti film z visoko občutljivostjo, ki bi imel dobro gradacijo, zadavoljivo obsežno osvetlitveno območje in dovolj močno kritje, kajti visoko splošno občutljivost je mogoče doseči največ na račun navedenih lastnosti. Tako je prišlo do dvojne emulzije, z vrhnjo visoko občutljivo in spodnjo manj občutljivo plastjo. Z medsebojnim dopolnjevanjem oboli plasti ie dosežena dolga gradacijska krivulja, krepko krilje in obsežno obsvetlitveno območje, vse to pa samo pod pogojem, če je razvijanje usmerjeno tudi v globino, torej tudi v spodnjo manj občutljivo plast.
Danes smo že tako daleč, da izdeluje industrija zelo občutljive enoslojne filme, ki imajo zelo fino zrno, dobro gradacijo in obsežno osvetlitveno območje. Nekateri takšni enoslojni filmi imajo celo lako briljantno gradacijo in krijejo tako krepko, da jih moramo razvijati prav previdno, če nočemo dobiti pretrdih negativov. Takšni enoslojni filmi, zlasti filmi s tanko in transparentno emulzijo so za maloslikovni format najbolj priporočljivi, vsekakor bolj kakor filmi z dvojno emulzijo. Ti pa predstavljajo za večje snemalne formate pri pravilnem razvijanju še vodno idealno snemalno tvorivo.
Ustaljenje in izpiranje
je slično kakor v negativnem postopku. Ko je yx>zi-tiv razvit, ga oplaknetno v vodi in položimo v ustaljevalec. Ker ima jx>zitivno tvorivo tanjšo svetločutno plast kakor negativno, jo ustaljeno prej ter zadošča 10 do 15 minut ustaljevanja. To velja pa samo za svež ali za zelo malo rabljen ustaljevalec, dočim zahteva kopel, v kateri smo ustalili že večje število pozitivov in morda tudi negativov, daljšo dobo ustaljevanja. Ker stremi vsak amater za čim večjo obstojnostjo svojih slik, ki je pa zajamčena samo s primerno dolgim ustaljevanjem v primerno svežem ustaljevalcu in temeljitim izpiranjem, bo ujKirabljal le čim bolj sveže kopeli. Finančno so s tem ne bo preveč obremenil, ker so sestavne substance zelo jioconi. Med ustaljevanjem je paziti, da je pozitiv s tekočino stalno jx> vsej jx>vršini prekrit. Nekateri papirji imajo lastnost, da se vležejo takoj na dno, čini jih vložimo v kopel. S temi nimamo posebnega opravka. Dru-gačo pa je s papirji, ki so zelo lahki in ostajajo na površini kopeli. Pri teh moramo skodolo med ustaljevanjem zibati. Ustaljevalec nastavimo po sledečem predpisu:
voda
fiksirni natron
lOflO ccm 100 g
Po raztopi t vi dodamo še 30 g natrijevega bistil-fita ali isto količino kalijevega metabisutfita.
Pri ustaljevanju večje naklade slik je priporočljivo, vključiti med razvijanje in ustaljevanje
brez predhodnega izpiranja čistilno ali prekinje-valno kopeL ki je sestavljena iz 1000 ccm vode in 50 ccm očetove kisline. Prav tako ujx>rabna je 4 odstotna raztopina kalijevega melahisulfita. Ta kopel prekine takoj razvijalni proces in ohrani beline slike čiste.
Izpiranje ni za obstojnost slik nič manjše važnosti kakor pravilno ustaljevanje. Postopati moramo z vso skrbnostjo, da izperemo tiosulfat ne samo iz svetločutne j lasti, temveč tudi iz papirja, nosilca te plasti, kajti porumenitve slike ne povzročajo samo ostanki tiosulfata v plasti, ampak tudi ostanki tiosulfata v papirju. Pri nekoliko večji množini te snovi pride celo do razkroja papirja. Izpiranje je tem težje, čim bolj okisana je bila ustaljevalna ali pa morebitna čistilna in pre-kinjevalna kopel, čim močnejša je bila koncentracija ustaljevalca in čim dalj časa je ustaljevanje trajalo. Posebno dolgotrajno izpiranje zahteva pozitivno tvorivo s kartonsko debelino papirja. Da je uspešnejše in krajše, alkaliziramo papir pred izpiranjem v \% raztopini sode in šele nato izpiramo. V tej raztopini pa ne sme 06tati slika preko ene minute. Najboljše je izpiranje v tekoči vodi, uspešno pa izpiramo tudi tako, da položimo sliko v večjo jx>sodo ter jo opremimo na robovih s skobicami, da ne padejo na dno. Ker je tiosulfat specifično težji od vode, se usede počasi na dno posode. Kdor hoče biti [»opolroma siguren, ali je slika dovolj temeljito izprana, naj napravi sledeči preizkus. Nastavi naj si raztopino: 500 ccm vode, 0.25 g kalijevega permanganata in 15 kapljic žveplene kisline. To raztopino naj razredči z 10 deli votle in v tako razredčeno kojiel položi sliko pred sušenjem, torej neposredno jk> izpiranju. Ce ostane barva kopeli neizpremenjena, je to znamenje, da je slika temeljito izprana in da ni v njej več tiosulfata. V nasprotnem slučaju je nadaljevati z izpiranjem. Navedene raztopine ne smemo uporabljati v močnejši sestavi, ker bi učinkovala kakor oslabljevalec.
Po izpiranju sliko posušimo, ali obešeno na skobicah, ali pa položeno na kos papirja, platna ali kaj stičnega — seveda s plastjo navzgor. Med sušenjem se slika zvije ter jo moramo po osušitvi zravnati. To napravimo najbolje in najhitreje tako, da primemo sliko na vogalu ter jo na popol-norha ravni in čisti jiodlagi potegnemo pod j>ri-tiskom ravnila diagonalno od enega vogala na drugega. Lahko pa jih zravnamo tudi v primerni stiskalnici, pod pritiskom težkih predmetov itd.
Tenjenje
To je prastara amaterska bolezen, za katero zboli vsak amater prav tako ohligatno, kakor otrok za ošpicami in drugimi otroškimi boleznimi! V tej dobi so njegovi žepi polni kopij v vseh mogočih barvah in najstrupenejših odtenkih. V temnici smrdi po natrijevem sulfidu in na policah je nakopičena cela baterija steklenic in 6tekleničic, ki so posebno imenitne, če so na njih etikete z mrtvaškimi glavami. Mislim, da bo konec te bo-lezni takrat, ko bo poenostavljen prenos slik v naravnih barvah z negativa na papir do tako enostavnega procesa, kakor je sedaj navadno kopiranje v črno beli barvi. Tega pa morda ne bo-mo vec dolgo čakali, kajti najnovejši postopki v barvni lotografiji so takšni, da je podana v principu tudi možnost izgotavljanja slik v naravnih barvah na papirju. Širi se tudi govorica, da je taksen postopek v laboratorijih fotoindustrije v grobem že izdelan, toda lo je za enkrat samo govorica, morda takšna, kakor jih je bilo do sedaj glede barvne fotografije že nešteto. Predpisi za kemično tenjenje torej še niso zastarali ter bomo navedli nekaj najvažnejših
Na splošno je. omejiti tenjenje samo na takšne motive, ki barvo zahtevajo, ker učinkujejo v črno beli barvi prehladno. Barva mora biti motivu najskrbneje prilagodena. Najbolj a|iarlno učinkujejo samo nekoliko natenjene, ne do kraja in do vse intenzivnosti barve olenjene slike. Barve torej ne smejo biti kričeče. Ce je izdelan pozitiv skrbno v lepi, sočni črni barvi, učinkuje običajno najbolje.
S kemičnim tenjenjem izpremenimo prvotno črno barvo lahko v rjavo, rdečo, modro ali zeleno barvo. Prodjiogoj za uspeh so temeljito ustaljene in temeljito izprane slike, največja čistoča skodel, čiste, sveže kemikalije in destilirana ali vsaj prekuhana voda. Vsi zadevni tenjilni predpisi vsebu-jejo poleg drugih substanc rdečo krvolužno sol, ki ima nalogo, da izpremeni črno srebro slike v halogensko ali feroeijanovo srebro, iz katere nastane potem v zvezi z drugimi solmi ustrezajoče pobarvana spojina.
Za vsa ta tenjenja, ki jih bomo navedli, so na prodaj konfekeionirani preparati v tabletah, praških ali raztopinah. Zaradi kemikalij, ki jih jo večkrat težko dobiti v potrebni čistoči in svo-Žoslt, je raba takšnih preparatov priporočljiva, ahko pa si nastavi tenjilne kopeli tudi vsak amater doma.
kdaj« koosorcii jFoaedeliskeža Slaveacan Zastopnik Mih« Krek«
Urejuj« tint
Ti** Jugoslovajuk« tukarjii, Zaitopoikj K. CU.