;s*r^n vvgcerit#. „_ 16 decembra 1033 t££r ARIBORSKI Cena 1 Din VFČFP1VIK" Wm JtLmmm JHLhm JBLJHL lllbi Uredništvo la uprav«) MarfOor, Ooepoette d.H / TelotoeMredelStva2440.opreva ; dalje sc trudi angleška vlada na vse načine, da bi pridobila Francijo za sprejem nemških rzorožitvenlh, oziroma bolje povedano — oborožitvenih predlogov. Vendar odklanja slej ko prej vsako možnost prevzema kakršnekoli garancije za varnost vzhodnih francoskih meja, ker ni pripravljena obvezati se več kakor to določa locarnski sporazum. V angleških političnih krogih se misli, da bi bila podana Franciji zadostna garancija že s tem, da bi se sklenila med Parizom in Berlinom nenapadalna pogodba in bi se istočasno Nemčija vrnila v Društvo narodov. Francija seveda na to ne bo pristala in bo skoraj gotovo rajše opustila vsak sporazum in šla s svojimi zavezniki svojo pot. Na ta način se lv>, kakor izgleda, zaključilo letošnje leto velikih diplomatskih prizadevanj brez vsakega uspeha. Francija osianc oborožena TUDI OBOROŽITVE NEMČIJE NF. BO MOGLA PREPREČITI. ŠE VEČJA UTRDITEV ZVEZ S SREDNJO IN VZHODNO EVROPO. v tem primeru zavzela še ostrejše stališče napram Ženevi. Po drugi verziji, ki jo razširjajo fašistični listi, se zdi verjetno, da se bo sir Simon z Mussolinijem sestal v svrho tega, da bi Mussolini uporabil ves svoj upliv, da bi se pridobil Hitler za kompronjis in tako našel izhod Iz sedanjega mučnega položaja. Kar se pa tiče italijanske Iniciative za preosnovo Društva narodov, se bo angleški zunanji minister razgovarjal z Mussolinijem, od katerega bo zahteval v tem pogledu konkreten predlog, preden bo angleška vlada izdala potreben sklep. ' RAR|Z. 16. decembra. »Republique« objavlja v uvodnem članku, da Francija ne bo mogla v primeru, če se pogajanja o razorožitvi razbijejo, prisiliti Nemčije, da se ne bi oboroževala. Nemčija bo prav gotovo kršila sedanje pogodbe in bo prav radi tega za vsak primer morala biti oborožena tudi Francija in bo morala obenem še bolj konsolidirati svoje zveze z državami v srednji in vzhodni Evropi. Francija bo imela pred očmi svoje potrebe in Interese in bo tudi prav gotoVo našla primeren izhod ter bo nadaljevala svojo diplomatsko aktivnost napram Moskvi, Londonu in Rimu. Angleška vlada pa se bo morala prepričati, da so njene pozicije istovetne v pogledu ohranitve miru s francoskimi. Kar se pa tiče Rusije, bo Francija še nadalje podpirala pacifistične težnje sovjetske vlade. Obenem bo mogla Francija z Italijo v ekonomskem in financijskem pogledu doseči stalno zbližanje. Pot kralja in kraljice v Zagreb BEOGRAD, 16. decembra. Nj. Vel. kralj Aleksander In Nj. Vel. kraljica Marija sta danes ob 9. ur| odpotovala z dvornim vlakom v Zagreb, kjer se mislita zadržati več dni. S kraljem in kraljico so odpotovali: dvorni minister Antič, dvorni maršal general Dimitrijevič, prvi adjutant general Ječmenič, general Pavlovič in polkovnik Mušič. Ogenj v ljubljanski hiralnici LJUBLJANA, 16. decembra. Na podstrešju hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti je nastal danes dopoldne ogenj, ki je kmalu zajel vse poslopje. V zavodu je bilo nastanjenih 80 revnih starih ljudi, med katerimi je nastala silna panika. Nekateri so hoteli poskakati skozi okna, kar so gasilci le s silo preprečili. Podstrešje je popolnoma pogorelo. Ker je poslopje radi ognja in gašenja silno trpelo, je moralo biti izpraznjeno. Škoda je precejšnja. Vzrok požara še ni znan. ŠVEHl.OV POGREB. PRAGA, 16. decembra. Z velikimi svečanostmi so včeraj pokopali bivšega ministrskega predsednika Antonina TELOVADNA AKADEMIJA sokola i V SOBOTO. PNi 1«. DECEMBRA OB M. URI IN V NEDELJO 17. DECEMBRA OB B URI Švehlo Predsednik vlade Malypetr je imel ob odprtem grobu daljši nagovor, v katerem je naglasil vse pokojnikove zasluge in dejal: Ustanovitelj češkoslovaške republike je mrtev, republika živi. Tu ob odprtem grobu glasno izjavljamo vsem, ki sanjajo o nekih revizijah mej: Roke preč! ŠPANSKA VLADNA KRIZA. MADRID, 16. decembra. Danes ali jutri bo predsednik Barrios poda! ostavko celokupne vlade, vendar kriza ne bo trajala dolgo, ker se že imenujejo osebnosti novega kabineta. V novi vladi bo 7 radikalov, 2 zmerna republikanca in 3 člani sedanjega kabineta, med njimi tudi Barrios. SPOR MED STARHEMBERGOM IN DOLLFUSSOM. DUNAJ, 16. decembra. Po predvčerajšnjem sestanku vodstva Heitmvehra sta se sestala Starhemberg in kancelar Doll-russ na daljši konferenci. Politični krogi trdijo, da je Dollfuss z ozirom na zunanjepolitične dogodke odklonil predlog Hetmvvehra in da želi avstrijska vlada korporativno ureditev države, dočim diši heinnvelirovcem italijanski fašizem, v katerem bi radi igrali glavno vlogo. POVSOD JE ZIMA. BERN. 16. decembra. V srednji Nemčiji in Poljski vlada zadnji čas huda zima, Po vesteh iz Poljske je padla temperatura 30 stopinj pod ničlo,-Vso srednjo in vzhodno Evropo •pokriva debela plast snega in sneži še dalie. "ŠTrln"? Mafltrorsfrl »Večernfk« Jutra Dnevne vesti MESTNEMU PREBIVALSTVU! Jutri 17. t. ra. proslavljamo rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra. Da proslavimo ta praznik dostojno, pozivam someščane, da okrase svoje hiše z državnimi zastavami. Mestni načelnik: Dr. Lipo Id, s. r. Iz poštne službe. Premeščeni so uradniki odnosno uradnice: Janko Malič iz Metlike v Maribor, Terezija Bab kova iz Trbovelj in Ana Nifcrgalova iz Velenja v Maribor, Franc Šuman iz Maribora v Celje, Anton Kroflič pa s Pragerskega v Škofjo Loko. Smrtna kosa. V preteklem tednu so umrli v Mariboru: Jožefa Potočnikova, prevžitkarica, stara 57 let; Terezija Va-lestinijeva, zasebnica, 49 let; Špeglič Marija, zasebnica, 76 let; Terezija Re-bernikova, vdova, 70 let; Terezija Grahova, vdova, 76 let; Marija Odmanova, viničarka, 84 let; Jožef Dobinger, upokojeni železničar, 62 let; Albin Černe, mestni gradbeni nadsvetnik, 42 let; Stanko Rener, kurjačev sin. 2 leti; Jožefa Senekovičeva, železničarjeva žena, 65 let; Dragotin Radolič, sin mizarskega pomočnika, 7 let, in Martin Grilec, kovaški pomočnik, 24 let. N. p. v m.! V proslavo kraljevega rojstnega dne priredi »Narodna obrana; v Studencih v soboto, dne 16. decembra 1933 ob 7. uri zvečer družabni večer v vseh prostorih gostilne Sluga v Studencih. Opozarjamo občinstvo na izbran in po vsebini bogat •pored ter volitev studenške lepotice; tudi priljubljeni »čevapčiči- niso pozabljeni. Družabni večer naših častnikov. Častniki mariborske garnizije prirede iutri na kraljev rojstni dan v veliki unionski dvorani družabni večer. Začetek je ob 21. uri. Vljudno vabljeni vsi, ki so pre-jeb vabila. Elitna dobrodelna prireditev. Mariborsko Slovensko žensko društvo bo priredilo v proslavo rojstnega dne naše kraljice elitno dobrodelno prireditev v prid Počitniškemu domu kraljice na Pohorju. Poleg domačih umetnikov bo na prireditvi sodelovala tudi znana operna pevka ga. Anka Mitrovičeva, ki je bila povabljena tudi na sodelovanje k dvornemu koncertu ob priliki obiska bolgarskega kraljevskega para v Beogradu. RADIO MARIBOR specialno podjetje za radiotehntko, Glavni trg ob državnem mostu ima v zalogi radioaparate vseh vodečih tovarn, od detektorja do 10-cevnega superheta. Interesenti naj zahtevajo v lastnem interesu ponudbe oz. brezobvezno predvajanje. Spor v JUU likvidiran. Že nekaj dni se v Beogradu posvetujejo predsedniki banovinskih sekcij Jugoslovanskega učiteljskega združenja in je bil pri razgovorih dosežen sporazum v sporu, ki je nastal na letošnjem kongresu v Ljubljani. Sprejet je bil skupščinski poslovnik, v katerem so določeni ukrepi v primeru obstrukcije na skupščini. Nadalje je za izvolitev uprave določen proporčni sistem. V upravnem odboru bodo vsi predsedniki banovinskih sekcij, ki tvorijo z izvršnim odborom glavni odbor, ki se mora sestati najmanj trikrat na leto. Tako je torej spor. ki je nastal v učiteljski organizaciji, končno likvidiran. Češki klub vljudno vabi svoje rojake k proslavi lOletnice češke dopolnilne šole, združene z božičnim obdarovanjem otrok, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 5. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje. Prijatelji Čehov dobrodošli ! Iz krajevne organizacije JNS za III. mestni okraj. Odborova seja bo v ponedeljek ob 20. uri v gostilni Košir na Meljski cesti. Vabljeni so tudi člani in somišljeniki. Ustanovni občni zbor NO na Pobrežju. V ponedeljek 18. t. m. ob 19. uri bo v Renčljevi dvorani ustanovni občni zbor Narodne obrane na Pobrežju. Vabljeni so vsi somišljeniki NO in članstvo vseh nacionalnih društev. Darila za Božič: pisemski papir, amaterske albume, spomipske knjige, polnilna peresa, koledarje, šolske potrebščine kupujte le pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11. Jedilno orodfe v srebru, alpaka srebru, crom-alpaka z rezili, ki ne rjavijo 4 6 žlic z etuijem Din 45*- žlica, vilice, nož, kavna žlička z etuijem Din 75‘- 6 žlic, vilice, nožev, kavnih žličk Din 295'- M. Jfger- ev sin Matibor, Gosposka ul. 15 Prodaja na obroke t Prodaja na obroke 1 J, Nove telefonske relacije. Po odloku prometnega ministra se bodo otvorile 20. t. m. nasledhle nove telefonske rela cije: Središče ob Dravi—Lipnica. Gu- štanj—Gradec, Sv. Jurij ob j. ž.—Solno-grad, Mislinje—Gradec. Maribor—Gross Seding in Veitzberg, Maribor--Bad Schlosspegnau, Maribor—Matighofen. Tujski promet je od meseca do meseca manjši. V prvi polovici decembra je bilo pri policiji prijavljenih od 505 oseb samo 141 tujcev, in sicer 43 z Dunaja, 11 iz Gradca in 87 drugih. mirim kratica čoko'ade Specialitete so: MLEKITA — mlečna čokolada. KAVITA — mlečna s kavinim okusom MASL1TA — dezertna čokolada brez primesi. SAD VITA — sadje v čokoladi. Zapomnimo imena, da moremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. 4672 Gosooska ul. 13 Posledice ostre zime, zlasti visokega snega, se že občutno poznajo na našem podeželju. Ponekod je ustavljen avtobusni promet, pa tudi ostali trpi. Tudi šolski obisk je manjši, ker otroci iz oddaljenejših naselbin ne morejo do šol. Če ho zima še nadalje tako ostra kakor zadnje dni, se bodo kmalu pojavile še večje posledice. Silvestrov večer. Na mnoga vprašanja sporočamo, da bo tudi letos Silvestrov večer Sokola Maribor-matica, in sicer v vseh prostorih Narodnega doma. Strelska družina Košaki priredi v torek, dne 19. decembra ob 18. uri nagradno streljanje. Člani ter prijatelji strelskega športa naj se ga udeležijo v polnem številu. Čiščenje pešpotov. Vsak lastnik, oskrb nik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ah drugih zemljišč ob cesti je dolžan, kadarkoli zapade sneg, skidati ga s hodnika ali pešpoti ob vsej dolžini posestva. Če so pločniki ali poti. poledenele, jih mora takoj posuti s peskom, pepelom ali žaganjem. Če zapade snpg, ali pa nastane poledica čez noč, morajo biti pločniki in poti osnažene ali posute vsaj do 7. ure zjutraj. Če sneži čez dan, se mora hodnik ali pešpot počistiti podnevi, da ni nevarna za pešce. Sneg in led se ne sme odkladati na cesto, marveč ga je treba odvoziti v Dravo. Sneg, ki sam zdrči s strehe, morajo hišni posestniki nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in vobče kadar se sneg in led talita, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat očistiti luž in blata. Lastnikom hiš in zemljišč, ki ne bi upoštevali gornje naredbe bana dravske banovine, bo potrebno delo opravila mestna občina na njihove stroške. Pred otvoritvijo šole za umetnostno industrijo. Sinoči je bila na banski upra- vi v Ljubljani anketa o ustanovitvi šole za umetnostno industrijo. Pobudo za anketo je dalo društvo Jugoslovanskih umetnikov in industrijcev ter trgovcev v Ljubljani, ki ima že skoro 12 let privatno umetniško šolo. Poleg bana in podbana so se ankete udeležili zastopniki omenjenega društva in razni profesorji, ki so v zadevnem stavili potrebne konkretne predloge. Sprejet je bil končno predlog, da se izdela točen program v okviru predlogov debate in da se na] k sodelovanju povabi tudi profesorski zbor ljubljanske srednje tehnične šole. Siromašnim obmejnim otrokom za Božič. Organi mariborskega obmejnega policijskega komisariata so namesto šopka na grob pred dnevi umrlega Aleksandra, sinčka obmejnega komisarja g. Ste-vana Krajpoviča, darovali za božičnico revnim obmejnim otrokom znesek Din, ki ga naj klub »Meja« d\ uredništvu našega lista.? Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Maver-jeva lekarna s »Pri zamorcu«. Gosposka ulica. Grajska klet Danes zabavni večer. Koliko je v Jugoslaviji poštnega osebja? Z ozirom na novo uredbo o organizaciji poštne, brzojavne in telefonske službe, ki je bila predložena narodni skupščini v odobritev, sme v bodoče biti v poštni službi z nepopolno srednjo šolo največ 30 odstotkov žensk, s popolno srednjo šolo samo 30 odstotkov žensk, dočim sme zavzemati mesta uradnikov s fakultetno izobrazbo največ 10 odstotkov žensk. Zvaničniki morajo biti samo moški, ženske pa se morejo nameščati le v staležu slug. Po statističnih podatkih iz leta 1931. je bilo v naši poštni državni službi izmed 15.322 nameščencev le 4.813 žensk. Poštno ministrstvo in vsa poštna ravnateljstva v državi so izkazovali: 2.537 uradnikov, 2142 uradnic. 313 pripravnikov, 174 pripravnic, 2.345 zvanič-nikov, 456 zvaničnic, 2.496 slug in 143 sluginj. Ostalo osebje.je bilo pogodbeno, oziroma so bili dnevničarji ter delavci. Nezgoda. V Mlinski ulici je včeraj popoldne pred kartonažno tovarno padla 73!etna vdova Josipina Kreblova tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Poklicani reševalci so jo pripeljali v bolnišnico. Da res in jutri pojedina domačih jeternih in krvavih klobas v gostilni Vlahovič, Aleksandrova cesta. 38. KONCERT Se priporoča J. M. Kolarič. 4814 Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 17 t. m. Ob 7.45: »Naše srenje«, predava inž. Alfon Pirc; 8.15: poročila; 8.30: gimnastika; 9: versko predavanje; 9.30: prehrana, predava inž. Lintner; 10: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11: plošče; 11.20: prenos »Teka zedinjenja«; 12.05: čas, »Naše vojaške godbe igrajo«; 16: ravnanje z letošnjimi vini s posebnim ozirom na zmanjšanje kisline; 16.30: ljudska igra »Kralj Matjaž«, izvaja Delakov gledališki študij; 17.30: »Iz brat-skog zagrljaja«, reproducirana revija jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov; 2Q: radio-orkester izvaja izvirne skladbe, poslane za nagradno tekmovanje; 22: čas, poročila; 22.20: reproducirana moderna glasba. Ponedeljek 18. t. m. Ob 12.15: Tuji kraji, tuje pesmi, reproduciran koncert; 12.45: poročila; 13: reprodukcija operetnih venčkov; 18: gospodinj ska ura »S čem bi razveselila družino za Bcžič?«; 18.30: predavanje o električni centrali; 19: »Zaigraj nam cigan«, reproducirana ciganska glasba; 19.30: »Po Sredozemskem morju z Jadransko stražo«, predava Viktor Pirnat; 20: plošče; 20 30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila. Grajski kino predvaja do vključno ponedeljka veselo zabavno opereto »Madona, kje si?« Zabaven velefilm z mnogo glasbe in lepim petjem V glavnih vlogah Liane Haid, Paul Otto, Viktor de Kowa °tto VVallburg. Kino Union. Od danes petka dalje velika -atrakcija »Bratje Fratellini«. s sve-tovnoznanimi klovni, Olgo ehovo, Alfredom Abelom in Leom Šlezakom v glavnih vlogah. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuie naravna »Franz Jožefova« grenčica delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo. V Mariboru, dne 16. XII. 1933. -r. ... ,,, , I Na. fliecča&t&a REPERTOAR. Sobota, 16. decembra ob 20. uri: »Iva« Cankar«. Spominska proslava mariborske »Svobode«. Nedelja, 17. decembra ob 15. uri: »Pop Čira in pop Spira«. Vojaška preds.ava. Ob 20. uri: »Deseti brat«. Red C. Slavnostna predstava. Znižane cene. Ponedeljek, 18. decembra. Zaprto. Torek, 19. decembra ob 20. uri: »Deseti brat«. Red B. Znižane cene. Vojaška predstava bo na kraljev roist-ni dan v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri. Upri-zore zabavno Sremčevo komedijo »Pop Čira in pop Spira«. Predstavo lahko obišče tudi ostalo občinsvo ter veljajo zanj znižane cene. Na kraljev rojstni dan bo zvečer slavnostna predstava — Jurčičev »Deseti brat« v Delakovi priredbi, ki je na mariborskem odru dosegla popoln uspeh. Veljajo znižane cene. »Mala Floramye«, priljubljena opereta, čije glasba je že splošno znana, bo naslednja glasbena premiera. Avtor je popularni splitski skladatelj Ivo Tijardo-vič, ki je poleg »FIoramye« uglasbil še več operet, kakor »Pierot Ho«, »Snlitski akvarel«, »Jurek in Štefek« in druge. S svojimi deli. ki dosegajo povsod velike uspehe, je zaslovel kot najboljši jugoslovanski operetni skladatelj. Mariborska prva uprizoritev bo o Božiču. »TrnjuIčica«, pravljična igra s petjem, plesom in godbo, bo nas’ednja letošnja otroška premiera, ki bo tudi o Božiču. »1 rnjulčica« je bila pred osmimi leti najbolj privlačna otroška predstava. Letošnjo uprizoritev pripravlja režiser P. Rasberger. Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku. zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pri« tsku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. DVE / E N Z A C I J I VELIKA KAVARNA KVARTET KVARTET M Mia MORITZ OfcLOtf Nedelja: Otroška uopoldan. predstava Nalezljive bolezni v dravski banovini Od 15. do 21. novembra je bilo v dravski banovini 52 primerov tifuznih bolezni, 19 griže, 67 škrlatinke. 3 krčevite odrevenelosti, 5 ošnic, 249 davice, 37 šena, 2 otrpnenja tilnika, 4 otročične vročice, 20 dušljivega kašlja, 147 vnetja priušne sli-novke in 1 primer noric. Skupno so umrle za nalezljivimi boleznimi 4 osebe. Tatvina denarja. Mesarju Rajmundu Fišerju je včeraj neznan tat ukradel v mestni klavnici h žepa bankovec za 1000 Din. Sejem za prašiče dne 15. t m. je bi! zelo slab. Pripeljali so 35 prašičev, od teh jih je bilo prodanih 12. Cene so bile nslednje: 2 do 4 mesece stari 200 do 250 Din, 5 do 7 mesecev 300—350 Din, S do 10 mesecev stari 400 do 550 Din in leto stari 650 do 700 Din. Kilogram žive teže je veljal 6 do 7 Din, mrtve pa 9.50 do 10 Din. Trg za živila. Današnji trg je bil radi skrajno slabega vremena zelo slabo založen. Ker so podeželske ceste zametene s snegom, so kmetje iz okolice pripeljali le 5 voz krompirja, zeljnih glav itt sadja. Le na Vojašniškem trgu je bilo 38 voz zaklanih prašičev in slanine. Slaba izbira je bila tudi ne kokošjem trgu. Cene vsemu blagu so bile zmerne. Trga za seno in slamo pa ni bilo. Vremensko poročilo mariborske mete* orološke postnie. Davi ob 7. uri je kazal toplomer —10.9 stopinj C; minimalna temperatura je znašala — 11.4 stopini C? barometer je kazal pri 9.9 stoniniaH 730.3, reduciran na ničlo pa 729.1; relativna vlaea 84; od včerai na danes j® padlo 3 cm snega. Vreme je obDxnr> in sneži Vremenska napoved nravi, da dobimo še več snega in nov mraz. cenjenim darovalcem bodi na tem izrečena globoka zahvala! drugih stanovih (trgovcih, obrtni-; nameravala CMD potrkati ob po- »VeCernffr Jutr« rnmtimmmmmmmmum Z roko mogočno si v našo usodo posegel, veliki vladar; pot si pokazal iz mraka nam črnega v nove, bleščeče svetlobe; zdaj ne razdružita več nas ne meč ne nesloge besneči vihar; nihče nikoli ne zruje iz src nam globoke do Tebe zvestobe! Iz delovanja Družbe sv. Cirila in' Metoda POJASNILO IN APEL NARODNI JAVNOSTI. Težke gospodarske razmere, v katerih Živimo, pritiskajo tudi na življenje naših organizacij in imajo nanj neverjetni uči-hek. Nobena organizacija ne more utelešava ti svojih ciljev brez sredstev, in prav 'V tej točki registrira barometer organiza-toričnega življenja vse pdtresljaje sedanje ekonomske krize.' Zato šc časi, kakor je sedanji, ko izza vsakega ogla vse kriči: kriza (četudi 'včasih neupravičeno!) — razvoju idealističnih organizacij najmanj naklonjeni. Tem organizacijam primanjkuje sredstev, čedalje težje si jih dobivajo. Občinstvo namreč ali sploh ne da več, ali pa daje le s težavo in v omejeni meri kak novčič v tak namen, kjer ne dobi tako; kake vidne materijalne protidajatve. Težave take narave pozna enako kakor druge slične-organizacije tudi CMD. Le to prednostn ima ta. naša patriarhalna organizacija, da' je zaradi svoje skoro prevelike pohlevnosti in nevsiljivosti še kolikor toliko priljubljena. CMD ima tu ob severni meji svoje posebne naloge in svojo posebno upravičenost obstoja, česar menda ni treba še posebej razlagati. V okviru splošnega društvenega delovanja sta tudi mariborski podružnici — moška in ženska — izvedli nabiranje prispevkov za sklad septembrskih žrtev. To akcijo je CMD prav te dni zaključila. Nabrana vsota 1500 Din — za Maribor sicer ni tako velika, kakor bi bilo želeti; mogočna udeležba Članstva na letošnjem poletnem občnem zboru je sicer upravičevala uade v večji uspeh, ali uvodoma o-menjeni vzroki so tu pokazali svoje ne-blagodejue uplive. CMD se je to pot predvsem obrnila na slovenske mariborske odvetnike in zdravnike. Razen treh odvetnikov so se vsi blagohotno odzvali, prav tako zdravniki z malimi izjemami. mestu Pri kih) je sebni nabiralni akciji, ki jo je pripravljala v namenu prireditve vsaj skromne bo žičnice našim otrokom* v obmejnih krajih CMD se dovolj zaveda, da narodne zavesti in zavednosti ob leji ni mogoče utrditi le z besedami, temveč z dejanji. Podpora je bila namenjena obmejni šolski mla dini, ki bi naj s svojimi starši vsaj enkrat v letu občutila, da bijejo za njo tudi v zaledju njej naklonjena dobrotna srca. Toda gori opisane razmere so GMD prisilile, da je svojo namero opustila. To so ji posebej narekovali dogodki zadnjih dni, kakor nedavna dveuraa zapora vseh trgovin; razen tega je bik) tudi z drugih strani uvedenih več nabiralnih akcij. Če se še upošteva, da so vsi sloji obremenje ni tudi z raznimi prisilnimi dajatvami v dobrodelne namene, je bilo pričakovati, da bo zasnovana akcija neuspešna in bi vrhutega povzročila med občinstvom le nevoljo. Nadalje je CMD v spoznanju, da ima narodna mlačnost v obmejnih krajih svoj vzrok tudi v pomanjkanju slovenskega čtiva, ki si ga revno ljudstvo n. pr. na Kozjaku ne more nabavljati, pričela ne davno tega nabirati nedeljske izdaje dnev nikov, kakor tudi revije in knjige. Z zadoščenjem moremo beležiti, da je bil prvi apel na občinstvo uspešen in da se je nabralo precej časopisja, pa tudi nekaj revijalnega čtiva (»Življenje in Svet«) ter nekaj knjig. Vsem darovalcem iskrena hvala! Da pa bo uvedena akcija uspešno napredovala, vljudno naprošamo vse cenjene darovalce, da oddajajo nedeljske dnev nike in ostalo gradivo najkesneje do vsakega torka opoldne v lekarni »Pri zamorcu« v Gosposki ulici, ker je lekarnar g. mr. Maver iz ljubeznivosti prevzel težavno nalogo nadaljnjega odpremljanja. Kakor je iz gornjega razvidno društveno življenje le ne počiva. Uspehi pa so za-sigurani le skupnemu delu in ob 'popolnem razumevanju občinstva. H koncu kličemo vsem prijateljem CMD: Poslužujte se za božične praznike le narodnih razglednic, ki jih je založila CMD. M. Š. Mariborska mestna godba Temelji potrebe po nje ustanovitvi. Projekt ustanovitve mariborske mestne godbe je bil od mariborskih resnih godbenikov z navdušenjem sprejet ter od našega glasbeno orientiranega občinstva z zadoščenjem pozdravljen. Da se tudi iz enega ali drugega vzroka oglasijo nasprotniki in nepoklicni kritiki tega projekta, se je pričakovalo. Tako se posebno navaja, ozir. glosira, da imamov PRAVI DO IZDELEK Mariboru in okolici toliko in toliko močnih godb in toliko kapelnikov, iz katerih bi se lahko sestavila cela godba, a o kakovosti se ne govori! Soglašamo s tem, da imamo v Mariboru in okolici preveč godb, ker hoče imeti skoraj vsaka korporacija itd. danes že svojo lastno godbo, če ne vzdržuje celo že dve. Ta hiperprodukcija godb se pa giblje žal v smeri poplitvenja glasbe. Da je našemu narodnemu gledališču po*r treben stalen dober in neodvisen orkester, in da naša Glasbena Matica utemeljeno stremi za tem, da si ustanovi fundament orkestra za svoje glasbeno-kulturne prireditve, je vsakemu objektivno mislece--mu razumljivo, dovolj znano in jasno. —* Proponentom ustanovitve mariborske' mestne godbe so tudi dokaj znane mate-rielne skrbi in težave, ki danes več ali' manj tiščijo tega kakor onega, zato so tudi stavili mestni občini le take predloge, katere bi pri dobri volji in razumevanja mestna občina zmogla, in to tembolj, ker tudi druga mesta, katera brez močno razvite in cvetoče industrije, brez tujega pro meta in brez dolžnosti reprezentančnih funkcij, — finančno mnogo šibkejša, — doprinašajo primerne žrtve za napredek na glasbeno-kulturnem področju. Da se hoče z ustanovitvijo mestne godlje dvigniti tudi ugled naših resnih god-benikov-domačinov, in da se s tem danes stradajočim hoče nuditi nekaj bornega za-služba, se vendar iz čuta socijalne pravičnosti ne more prištevati v gjreh. Dovolj že imamo v Mariboru in okolici muzikantov, ki resnim godbenikom grenijo življenje! Mu si c us. fDominiaite sa CHD R. M. Scott: Smaragdni uhani Drugega dne je bila vsa obala posejana s pisano in veselo množico. Bilo je Proti poldnevu, ob času kopanja. Med vesele vzklike se je od vseli strani mešal razposajen smeh. Pesek je bil posut z velikimi, živobarvnimi solnčniki in pisanimi šotori, kakor, z velikanskimi fantastičnimi cvetovi. Okrog teh so bile povsod zbrane večje in manjše družbe ljudi v kopalnih oblekah. V sredini je stal Pa pesku velik zelen solnčnik, ki se je ločil od drugih po izvirni obliki in barvi. Pod njim je ležala princesa Zerentelle, oblečena v zelepp kopalno obleko in zavita v zelen kopalni plašč. Izpod zelene čepice pa sta ji silila smaragdna uhana ■n se kakor dve zvezdi bleščala s takim sijajem, da se je prav videlo, kako odseva niuna žarka luč na bližnjih predmetih. V zraku pa je visela neka svinčena Jajinstvenost. Trije policisti so slor.eli po solnčnika zelene nimfe in se prijateljsko razgovarjali z detektivi. Kljub tete u pa je niso niti za trenutek izpustili Iz oči. Nekai gospodov, med njimi dva y kopalnih oblekah, se je sprehajalo gori ,n doli po pesku. V bližini princese pa lo neprestano oprezoval neki moški. Rde-lasje, široka rdeča kopalna obleka, a nosu z'deni rožcvmnsti Bu- ljil je v princeso, kakor da bi io hotel hipnotizirati in ni prizanašal s sovražnimi pogledi onim detektivom, ki so tako domače gledali božansko lepotico. Po vsej priliki je bil to kak vnet oboževalec lepe princese, Na vrhu stopnic, ki so vodile na cesto, je neki policist zidal gradove v oblake na račun onih pettisoč dolarjev, obljubljenih tistemu, ki, ujame drznega tatu. Nekoliko vstran je srkal policijski načelnik svojo limonado. Na njegovi desni pa je stal drzek, vitek neznanec, visoke postave in mrzlih, sivih oči. »Nič ne bo danes«, je vzdihnil načelnik in ošvrknil z bežnim pogiedom pisano množico. »Prav sedaj je zanj ugoden čas, je ugovarjal njegov tovariš, »on namreč ve, da ga, čim bolj smo pripravljeni, tem manj pričakujemo«. »To bi morda držalo, če bi imeli oprav ka z evropskimi tatovi«, ga je zavrnil načelnik. »Bili ste preveč časa izven Amerike. Našim banditom taka koncentracija moči ne prija.« Zdajci se je začulo grmenje motorja. Priletel je aeroplan in obrnil pozornost vseh nase. Rdečelasi oboževalec lepe princese je bil morda edini, ki ni gledal letala. Kakor roparska mačka je tedaj planil na princeso, ki mu je tedaj obračala hrbet. Hip nato se je razlegal oster ženski krik: zagonetni človek je kot zajec švign'1 skozi množico ter se je izgubi! med skupinami, ki so bile raztresene po obali. Nek belo oblečen gospod je z mogočnim skokom preskočil staro damo, ki je bila vsa zatopljena v svoje pletenje in je bil tatu kmalu za petami. Hip nato sta se mu pridružila še dva detektiva ih zdelo se je, da za begunca ni več rešitve. Pritekel je do vrvi za reševanje, kjer se je pa spodtakni! in padel, a se je v hipu zopet pobral. V očeh mu je vzplamtel onemogel srd: zasledovalci so mu bili že zelo blizu. Kakor, da bi izgubil vsako nado na rešitev ,na suhem, je zavil k mor ju in se je skokoma pognal v sredo velikega vala, ki se je prav tedaj bližal obali. Zasledovalcem ni preostalo nič dru gega, kakor da store isto, in že je peneči se val za hip zagrnil tudi njih. Razburjena množica se je razlila proti vrvem, da bi videla zasledovanje. Nekoliko vstrar. je stala princesa. Zavita v svoj zeleni plašč si je z rokama zastirala oči, da bi bolje videla. Prav nič se ji ni poznalo, da bi bila razburjena, čeprav so njena nežna, lepo oblikovana ušesa izgubila svoj okras, temveč se je samo zanimala za to, kar se Je godilo. Policisti so neutrudno plavali v vseh smereh, o rdečelasem človeku pa ni bilo niti sledu. Tat je na čudežen način izginil. V eni uri so bili pod osebnim načelnikovim nadzorstvom preiskani vsi kopalci, a zaman. Najbolj natančna preiskava Je ostala brezplodna. Način, kako j^ tat izginil. je ostal zavit v temo. Detektivi so mislili, da je rdečelasi lopov utonil in končno se je tudi načelnik pridružil njihovemu mnenju. Nervozen in rdeč v obraz se je sprehajal policijski načelnik ob obali. Zaman je gledal po morju, ki so ga morali na njegov poziv vsi kopalci zapustiti. Za njim je stala množica, ki je bila radovedna, kako se bo stvar iztekla. Menda je upala, da bo dal načelnik poiskati vsaj truplo. Tedaj se mu je lahkih stopinj približala princesa, še vedno ogrnjena v svoj zeleni plašč. Spremljalo jo je občudujoče mrmranje množice: vsi pogledi so bili uprti vanjo. Zato tudi ni nihče obračal pozornosti na visokega, postavnega, sivooblečenega moža, ki se je sprehajal ob obrežju in se je tudi sam polagoma bližal načelniku. Ko je slednji zagledal princeso, je pri-nje spet pričelo«, je dodal mož v sivi obleki, ki je tedaj dospel do njiju. »Ah, da, prosim vas, dovolite...«, se šel v veliko zadrego. »Res ne vem ... princesa ..., kako naj bi se vam opraviči!..,«, je s tresočim glasom začel. Ta se je pa nasmehnila, kakor da bi zanjo ta izguba prav nič ne pomenila, i;i je dejala: »Nikar se ne opravičujte — kaj za to! Dve lepi zeleni kaplji sta se pač strnili z zelenim vodovjem oceana .,. Oprostite mi. dragi prijatelj, da sem vam povzročila toliko skrbi in neprijetnosti... Ali Strau 3 Mariborski »Večernik« Jutra V Mariboru, dne 16. XI! 1933. Komunizem in sovjetska Rusija H KARLA KAUTSKEGA KNJIGI »NOVI PROGRAMI«. Državnopravne razmere carske Rusije pred svetovno vojno so bile slične onim v tedanji Prusiji. Ustavna reforma leta 1905. je bila najpomembnejši dogodek v Rusiji sploh, večji od ukinitve tlake po carju Aleksandru II. Absolutizem carja je bil z ustavno reformo omejen, ali samo omejen, ker je car pri zakonodaji še vedno v zadnji instanci lahko izrekel svoj veto. Vsa prava, ki jih imajo tkzv. konstitucionalne države, je 1. 1905. do- bila tudi Rusija, ali izgleda samo na papirju, ker je ta ustava imela tudi člen, ki v »izrednih« primerili za posamezne kraje lahko ukine ustavna prava. Sicei pa je v mnogem po letu 1905 bilo bolje, kakor poprej. Tako je ostalo do leta 1917, kadar je 7. novembra izbruhnila boljševiška revolucija i s tem nova epo-ha društvenega življenja v Rusiji. Boljševizem ni popolnoma identičen z marksizmom. zato svoj nauk imenujejo leninizem. Sovjetska država je'organizirana sila vladajočega delavstva radi ohranitve svoje razredne nadvlade nad buržuji. Država je za boljševike tudi pravni vir. Država postavlja zakone, ki urejujejo socialne razmere v smislu vladajočega razreda delavstva. To je diktatura proletariata, ki po boljševiški teoriji najde svoje opravičilo v tem, da meščansko državo treba za gotovo prehodno dobo zamenjati z vlado »ponižanih in razžaljenih« in »oplenjenih«. Vsa politična prava so v rokah proletariata, vsi drugi sloji so politično brezpravni. Taka diktatura je namerno protidemokratična. Ali diktatura proletariata se ne izvaja v praksi od celokupnega proletariata. Sam Lenin je skoval misel o »principu malega števila«, kar pomeni, da se diktatura izvaja samo od malega števila proletarskih voditeljev, ostalo je masa, ki mora poslušati in se pokoriti. To se vidi najbolj v sindikatih, t. j. delavskih strokovnih organizacijah, katere služijo samo interesom sovjetske vlade in so tudi tesno na nje vezane, medtem ko se samo delavstvo čuti brezpravno in brezvpliv-no, kar je tudi razumljivo z ozirom na politično zaostalost ruskega delavstva, še bolj pa kmetov. Mnogoštevilni konflikti, ki so radi tega nastali, likvidirani so kratkim potem po principu: Kdor ni z nami, je proti nam! Diktatura proletariata mora biti samo prehodni stadij pri ukinitvi razrednih jazlik čfoveške družbe. Ta prehodna doba ne sme biti prekratko odmerjena, ker tudi prestanek sovjetske države kot končni stadij 'komunistične revolucije ne more še tako kmalu nastopiti. V tem kon čnem stadiju bo po boljševiški teoriji celokupno človeštvo vzgojeno za en cilj, eno mišljenje in eno dejanje. In ko to nastopi, nastopi tudi smrt države kot take, kar je boljševiška ustava od leta 1918. tudi predvidela ali je pri poznejši reviziji te ustave ta del izostal, kar dokazuje prepričanje sovjetskih državnikov, da se brez države in njene organizacije vendar ne bo moglo nadaljevati. Brezpomembnost »diktature proletariata« so uvideli sovjetski vodje že v vsem začetku. Priznal jo je sam Lenin v več ali manj odkriti formi. Dandanes po 15 letih sovjetov pa prizna odkrito sam Karl Kautsky, duhovni vodja avstromarksistov v svoji nedavno izdani knjigi: »Novi programi«, dobesedno: »Diktatura proletariata je absurdna. V modernih demokracijah uživa delavstvo večja prava, kakor pri svoji lastni diktaturi, ki je same formalna, ali ne tudi dejanska.« Takemu priznanju Karla Kautskega ne moremo nasprotovati, temveč iwu moramo samo pritrditi, ker to priznanje po 15 letnih eksperimentih v sovjetski državi, a deloma tudi v vseh industrijskih zemljah ostale Evrope, dovolj jasno dokazuje, da je teorija eno, a praksa in življenje drugo. Glavni cilj Sovjetske Unije je bil izgraditev socialistične države, kar se najbolje vidi iz sovjetske ustave. Industrija je podržavljena, a je zastarela in ne more izdržati konkurence najmodernejše tehnike »kapitalističnih« držav. Reforma denarnega sistema sovjetske države zahteva zaradi popolne propasti prejšnje valute omejitev uvoza in pospeševanje izvoza. Zato je trgovina s tujino v Sovjetski Uniji državni monopol. Kako se izvaja? Sovjetom so dobrodošli neruski kapitalisti in jim dajejo razne »koncesije« t. j. dovoljenje, da s svojim kapitalom, »zdravo valuto«, izgrade kako važno industrijo, ki služi v »korist« domačega proletariata. Torej tuji kapital je dobrodošel in potreben, tuja tehnika in znanje dobrodošla in potrebna, ali domači kapitalisti so morali napraviti mesto proletarcem! Kje je tu logika? Kje je tu program? Kje so tu načela? Lenin smatra, ga tako dajanje koncesij kapitalističnim tujcem ne znači favoriziranja kapitalizma, ker oblast vkljub temu ostane v rokah delavcev in kmetov. Slaba tolažba! Predsednik Amerike Roosevelt gotovo ne goji posebnih simpatij do sovjetov, ker se je odločil priznati sovjete tudi »de lege«. .le pač najbolj mislil na omenjene »koncesije«, ki bodo dale lepo zaslužiti ameriškim kapitalistom, ki bodo zopet lahko zaposlili številne brezposelne, s čemur se bo kriza v Ameriki mnogo omejila. In tako je prav! »Splendid isolation« si Sovjetska Rusija ne more trajno privoščiti in v zunanji politiki je ona danes »Rusija«, v svoji notranji politiki pa »Zveza socialističnih sovjetskih republik«. Poljski listi pišejo danes o koncu »Kominterne«, t. j. Komunistične internacionale. Ta je zadajala vsem kapitalističnim državam silne preglavice, ker so tu v Moskvi delovale tudi vse sekcije komunistične stranke celega sveta. Litvinov, vsekakor velik državnik, odpovedal se je daljnje-mu eksportu komunističnih idej iz Moskve, kar pomeni, da sovjetov ne briga več usoda svetovnega proletariata, komunizem je samo še notranja zadeva Rusije, vsaj formalno. Tako bo Litvinov, izgleda, tudi pozabil na hitlerjevska preganjanja komunistov v Nemčiji in bo tako iz višjih državnih ozirov demantiral »solidarnost proletarcev celega sveta.« Rezultat je kratko ta-le: V prvih letih komunizma v Rusiji je bila komunistična stranka istovetna z državo. Ker pa se je ta stranka osredotočila v posameznih merodajnih voditeljih, so le-ti v stvari predstavljali državo. S časom pa je Sovjetska Unija v svojih dveh zbornicah dobila važen faktor v svojem političnem življenju in delovanju. Komunistična stranka je polagoma stopila v o- zadje in navila celo malo boli na desno. Državne potrebe stopajo vedno bolj v ospredje, pa so sovjeti s časom vedno bolj odstopali od svojega programa, ka-koi v svoji notranji politiki, tako tudi na zunaj. Uvideli so, da razvoj gre v dve smeri: »Demokracijo ali fašizem«, kakor odkrito priznava Karl Ka"f«ky. Šan-ce za razvoj komunizma so bile samo v času in kaosu po svetovni vojni. V tem kaosu, ki ie nastal nmnrei v Rusiji so tudi oni lahko uspeli. Ker je ta kaos naravno bil naivečii prav v premaganih državah, zato je komunizem ravno tu najbolj dvigal glavo. Čim ie država zopet pridobila na avtoriteti. izgubljal je komunizem na terenu. To je dokazala najprej Nemčija, pa Madžarska Bolgarija in Avstnia in tako naprel Iz teh zgodovinskih dejstev se je učila Sovjetska Unija in izvaiala posledice, ki so danes očitne. — Kakor luske odpadajo vse parole, ideje in programi. Gogolj je dobro noznnl svojo Rusiio in vprašal v svojih »Mrtvih dušah«: Kam drviš, Rusija? »Ne da mi odgovora!« Jadranska straža za naše morje S seje glavnega odbora v Splitu. Pretekli teden je imel v Splitu sejo glavni odbor Jadranske straže. Zasedanja so se udeležili delegati vseh oblastnih odborov. Dravsko banovino so zastopali za oblastni odbor Ljubljana gg. podban dr Pirkmajer in dr. Jeglič, za oblastni odbor Maribor pa gg. Lavrenčič in Pirc. Pred pričetkom zborovanja je bil z vso svečanostjo otvorjen pomorski muzej, nameščen v domu Jadranske straže. Muzej sam ima sicer Še zelo skromen obseg, vendar je to prvi začetek velikega znanstvenega instituta. Dalje so si ogledali delegati oceanografski institut, ki je v novi zgradbi na zapadnem rtu »Marjana«. G. dr. Šoljan je orisal v kratkih potezah korist, ki jo bo imelo naše ribarstvo od zavoda, obenem pa poudaril zlasti njegov kulturni značaj. Zborovanje samo. ki ga je vodil predsednik glavnega odbora g. dr. Ivo Tar-talja, je bilo v domu veslaškega društva »Gusarja«. Porodilo o delu Jadranske straže so prejeli delegati že orej tiskano in so se omeji'a poročila večinoma le na ugotovitev novili smernic za ustiešnejše delo. Zaključeno je bilo. da se izdajo poleg dosedanjih edicij, ki imajo zelo veliko in uspešno zaslugo za širienje ideologije in organizacije, tudi koledarji za široke mase in dijaški koledarji. Konstati-ran je bil velik napredek organizacije naraščaja posebno v Sloveniji, ki ima že 50000 članov. Naraščaiu bo posvečena v bodoče še večja pažnia, in to tem boli. ke- je tudi min. prosvete rešilo vprašanje izvedbe organizacije. Zlasti veliko pozornost bo posvetila J. s. gradnji domov. V tem smislu bc treba vršiti propagando vse dotlej, dokler ne bo mogla vsa mladina iz zaledja preživeti počitnic na morju. Po svečani akademiji, ki jo je izvajal v gledališču naraščaj vseh splitskih šol, so bili še zadnji referati, na katerih so bil- sprejeti važni sklepi, med drugim tudi ta, da se bo praznoval odslej 31. oktober dan. ko je zavihrala na naših ladjah prvič jugoslovanska zastava — kot dan splošne propagande za naše morje. J. s. bo izvršila priprave, da se sestane v Beogradu jadranska konferenca. Naloga te konference bo, d& razoravlja o vseh vprašanjih našega morja iz gospodarskega, prosvetnega, turističnega in nacionalnega kulturnega vidika. Da bfl meglo prebivalstvo zaledja spoznati naše morje, priredi J. s. več kraiših izletov po gornjem, srednjem in dolnjem Jadranu pa tudi potovanje ob vsej naši obali. Prav tako bo prihodnie leto zopet velik izlet z našim nailenšim parnikom »Kratica Marija« na Grško in v Turčijo. Ob sklenu je bila sorejeta resolucija, ki zlasti podčrtava zahtevo, da naj razširi J s. s sistematskim delom svojo organizacijo v splošno nacionalno gibanje, Id naj gleda posebno na to, da se na vsak način ohranijo stara in izpostavim nova, vidna znamenia in obeležja naše nacionalne kulture in oblasti na tej izključno jugoslovanski obali. smem sedaj v vodo? Tako rada bi se zopet kopala! »Morda bi bilo res bolje, če bi se kopajo ljubko nasmehnila princesa. In policijski načelnik je privolil. Princesa je odložila plašč; pred velikim valom je še za trenotek oklevala, nato se je pa potopila vanj. Njenemu zgledu je.sledilo več kopalcev in kmalu je bilo morje spet polno ljudi. Policijski načelnik in njegov drug pa sta se med tem sprehajala med množico. »Radi tega neljubega dogodka bom mo ral podati ostavko, Smith«, >e s povešenimi očmi spregovoril načelnik. »Nikar neumnosti«, je odvrnil Smith »saj je vendar prav sedaj tat v vaših rokah.« »Nemogoče, lopov ima vendar samega vraga v sebi«, je maloduštio zamahnil načelnik. Nato je pa s prosečim glasom povzel: »Govorite. Smith, če kaj veste, prosim vas. Ako mi razjasnite ta primer, pa bom verjel vsem navdušenim člankom o vaših uspehih v inozemstvu.« »Vsa stvar se mi zdi dokaj preprosta. Mogoče je sicer, da nimam prav. Mogoče pa je tudi, da sem danes jaz to igro razumel, a vi ne. Drugič bo pa naibrž narobe in bodete pač vi..je ironično skomizgnil Smith z rameni. Načelnik se ie vstavil. Čelo se mu je nabralo v guba'!, oči so mu pa plamtele v onemogli iezi. »Prav, prav«, ga je prekinil, »toda prei diva vendar že enkrat na zadevo samo. Dejali ste mi...« »Dejal sem vam, da je vsa stvar zelo preprosta in si jo znam tako tudi razložiti. Tatvina je bila izvršena navidez zelo grobo in nespretno, v resnici pa z vso eksaktnostjo. Rdečelasi možakar je pod krinko strastnega oboževalca lepe princese na zvit način odvrnil od sebe pozornost vaših ljudi. Grmenje aeroplana in poznanje dejstva, da ie vsak sedmi val največji med ostalimi, sta bila najvažnejša momenta za uspeh dejanja. Lopov ie pečakal. da se je pojavu letala pridružil še pojav sedmega, največjega vala ter se je s tem okoristil. Aeroplati je potegnil nase pozornost ljudi, sam je pa izginil v velikem valu«. »Potemtakem bi moral biti tu. Kam naj bi pa izginil?« je načelnik prekinil Smitha. ki je zamišljeno gledal množico. »Pojasnil vani bom, kakor hitro mi bo mogoče. Prav sedaj vas morda opazuje...« »Saj vendar ni nobenega rdečelasega človeka!« Smith se je nasmehnil. »Rdeča lasulja, rdeča kopalna obleka, zeleni naočniki, vse to je ostalo v morju Pod rdečo je imel še eno obleko drugače barve, Sli razumete sedaj? To je sicer zelo preprosto, a je vendar dohro izmišljeno.« »k* pa sklepate na vse to?« ie še1 vedno nejeverno zmajeval načelnik z glavo. »Da se sicer tudi na drug način razložiti. Toda... potrpite..., zdi se mi, da ga vidim tistega vašega tatu... tam doli...« »Ali res? Saj ni mogoče!« »On je. Ostalo vam v nekaj besedah povem, ker morava brž na delo. Ko se je spodtaknil in padel, ni bila to nesreča, temveč dobro premišljeno dejatiie Na ta način je namreč skril uhane v pesek in se je s tem zavaroval za slučaj preiskave Sedaj pa meni da je nevarnost pri kraiu in se je vrnil po dragulje. V tem trenutku sedi na istem mestu in ... oh ... neka' je izgrebel iz peska .... spustil je v žep Hsti človek v modri obleki, deset kora kov za vami. Pojdiva ... Načelnik se k sunkoma oklenil proti naznačenemu mestu in se je odločno napotil k možu v modri obleki. Sedel je ' pesku ir. se malomarno naslania! na reš!! ne vrvi. V Ženu na je krčevito stiska’ nek predmet. Smith je ostal zadaj in k gledal navidez vstran. Po prvih načelnikovih besedah je lopov z mirnim, a od ločnim glasom spregovoril: »Prosim vas. gospod načelnik, da me oremliate nekaj milj od tod. nakar va*-odpustim. V žepu imam namreč revolver. Pri najmanišem sumljivem znaku vam pošliem kroglo v glavo«. »Pa bi moral imeti dva« ga ie n reki nil Smith, ki mu je prišel za hrbet Z na- oerjenim revolverjem ga je pozval: »Roke gor in sem dragulje!« Ko je tat videl da mu nič več ne pomaga. je napravil kar najbolj prijazen obraz. Iz žepa je vzel ukradena uhana in ju ponudil Smithu in načelniku, vsakemu po enega. »Ne delaita. gospoda, nikakih ceremonij Saj mi itak ne preostane nič dragega. kakor da vam jih vrnem.« »Pač še nekaj«, je kriknil načelnik, in -iredno se je tat sploh zavedel, so se mu ovil? okovi okrog zapestij. Tedaj ie stonila princesa iz vode in je dospela do mih Ko je zagledala svoja •ihana. je začela s pravim otroškim veselem ploskati. »Ah kako sta lepa! Zdita se mi kakor Viša zelenega moria V znak priznanja oa ju podarim, enega vrlemu načelniku, trugee-a pa njegovemu bistroumnemu ‘ovarišu«. »Toda princesa«, jo je prekinil načelnik. »tega daru pa vendar ne morem spre ieti« »Dovolite«, je s povdarkom deial mifh »dovolite da vam podstavim svo ■o asistentko mademoiselle Daupbine. ali- princesa Zerentelle iz Snrmg-Lakea.* »Vaša asN^ntka?« je strmel načelnik, i smaragdi?« »SteHo'« Se ie suho zasmeial Smith-»Prokleto!« je pljunil mož v okovih. Kulturne vesti Glasbeno delo Liudske univerze Violinski koncert prof. Karla Rupla. V ponedeljek smo imeli spet v svoji sredini našega pionirja violinske glasbe, Prof. Karla R u p 1 a. Vztrajen je in izpopolnjuje se stalno; s tem hoče služiti svoji umetnosti, kakor tudi svoji domovini. To Ram izsiljuje globoko spoštovanje, pa tudi priznanje zavodu, ki nam vzgaja.. ta; ko resne umetnike ter skrbi za njih nadaljnjo izobrazbo. Obenem smo imeli priliko spoznati pianistko, katere igranje dokumentira velikopoteznost in temeljito Ptuzikaliteto: Zoro Zarnikovo. 0 sporedu, ki je obsegal v prvem delu violinske skladbe jugoslovanskih, v dru-Sem delu pa francoskih skladateljev, smo izpregovorili že v sobotni številki, Sla-Venskega Sonato op. 5 in Logarjevo Arijo smo slišali v Mariboru prvič. Lhotkovo Slepačko in ZetelaČko pa je igral pred Petimi leti zagrebški violinist Spiller. V drugem delu uvrščeno Franckovo Sonato v a-duru je igrala Brandlova 1. 1925, La-lojeva Španska simfonija pa je bila za-nas noviteta. O izvedbi tega lepega in pestrega spd-teda rečemo kratko sledeče: Rupel je umetnik, ki se š svojo virtuozno igro, ki k jasna in ogrevajoČa, vglablja docela v teuzikalno vsebino. Njegova umetnost je Živa in utripajoča. Vsako leto zasledujemo pri njem napredovanje v tehniki in interpretaciji in upamo, da bodo postali nje-žovi koncerti pri nas še popularni. O njegovi spremljevalki na klavirju, Zori Zarnikovi, so pisali zagrebški poročevalci lepe besede toplega priznanja. Je inteligentna in temperamentna pianistinja, ki igra z jako plastiko, z izredno fineso ter razvija uprav blesteč klavirski slog. Želimo si jo slišati v posebnih pianistiških točkah. Igra obeh umetnikov je občinstvo, katerega pa ni bilo v zaželjenem številu, ta-kp ogre'a in očarala, da ni hotelo dvorane hoprei zapustiti, dokler si ni izprosilo dodatek. Vztrajalo je v precej občutnem hladu, ki je bil v dvorani. ... Irneli' smo spet lep muzikalni večer, ki fe ustvaril umetniško ozadje proslavi izvolitve predsednika Ljudske univerze, inž Kukovca za častnega člana. Saj je on tisti velikopotezni organizator, ki je daroval vedno veliko pažnjo umetniški odgoji publike in sp zaradi tega zavzemali muzikalni večeri zmiraj pomembno mesto med prireditvami Ljudske univerze. U-stvarili so se živahni stiki z izvajajočimi glasbeniki, posebno domačimi. Če pregle damo dolgo vrsto teh prireditev, se bo m o prepričali o njih umetniško-didaktič-nem pomenu. Bili so koncertni večeri, pri katerih so nastopali pianisti (Trost, Noč, Lipovšek, Poženelova, Vietinghoff, Kroemer), violinisti (Popov, Rupel, Spiller, Michl), organisti (Premrl, Dugan Fran in Čedomil), pevci (Betetto, Hržič, Banovec, Pugel, Neralič ter Kozinov kvartet in Zbor ljubljanske Glasbene Matice) in končno komorni ansambli (Ševči kov kvartet, Pariški trio, Belgijski kvar tet drž. konzervatorija, Ptujski trio, Ura nia-trio). Posebni večeri so bili posvečen ruski, francoski in češki glasbi, slovenski hrvatski in srbski narodni in umetni pe-smi, kakor tudi posameznim skladateljem Predvsem vzgojnega značaja so bile mla dinske prireditve, otroški večeri in večer domače glasbe. Ciklično zasnovani so bili gramofonski večeri, narodopisnega značaja pa so bili Ruski večer (ruske gim nazije v Hrastovcu), Prekmurski večer in Guslarski večer. Tudi predavanja o mu zikalnih vprašanjih so zaznamovati. Muzikalno udejstvovanje Lj. un. je bilo torej svojevrstno zasnovano in si je pri dobilo priznanje muzikalnih krogov. Me številnimi čestitkami, ki so dospele, je bil tudi dopis ravnateljstva ljubljanskega Konzervatorija. H. D Luka Kramolc: Domovini. Izbor dekla macij za državne in narodne praznike Ljubljana 1933. Izdala in založila kujigar na Ig. Kleinmayr & Ferd. Bamberg. Stra ni 132. — Naši učitelji in profesorji, pa tudi drugi organizatorji raznih proslav spominskih dni itd. so bili doslej vedno v skrbeh, kje dobiti namenu primerne tek ste za deklamacije. Pomagali so si na kakor so si vedeM in znali, včasih tudi improvizacijami. Med tem so pa nastaja' le v raznih mesečnikih, zlasti mladinskih, pa tudi drugod, razne pesmi, primerne za proslave. Te je sedaj zbral Luka Kramolc in jih izdal v skupni zbirki, ki ji je dal naslov »Domovini«. Razdelil jo je na šest delov: Uedinjenje; Čuvarju Jugoslavije; Sv. Ciril in Metod - Sv. Sava - J. Strossmayer; Vidov dan; Domovina, ti si kakor zdravje ter Sestram in bratom onkraj. V zbirki so zastopani s svojimi deli (pesmimi, pogovori, sestanki in dra-matskimi slikami) po vrstnem redu avtorji: Joža Bekš, Ante Debeljak, Alojz Gradnik, Marija Grošljeva, Radivoj Rehar, Radivoj Peterlin Petruška, Ivan Lah, Franjo Neubauer, Janez Samotar (Samec), Engelbert Gangl, Simon Gregorčič, Griša Koritnik, Nikolajev, Jan Plestenjak, Danilo Gorinšek, Viktor Pirnat. Josip Ribičič, Anica Černe.ieva, Avgusta Gaberšči-kc-va, Mirko Kunčič, Joža Lovrenčič, Josip Stritar, Josip Vandot, Oton Župančič, Ivan Albreht, Fran Eller, Fran Gestrin, Cvetko Golar, Igo Gruden, Manica Romanova, Marija Lamutova, Rudolf Maister, Ksaver Meško, Ivan Pregelj, Pere-grin Romar, Karel Širok in Lovro Toman. Veliko je to število, veliko je del, daši vse morda ni še dovelj prečiščeno in najsrečnejše izbrano. Toda zbiratelj zasluži vendar pohvalo in priznanje, dal nam je zbirko, ki nam je bila nujno potrebna. Filip Kalan: Pustolovci. Založba »Hram«, Ljubljana. Strani 96. — Kdor ne zasleduje pazno slovenskega slovstva, skoraj ne more opaziti vseh naših mladih in najmlajših, ki se obilno pojavljajo zadnje čase in nam obetajo čisto novo, lepšo dobo novega razmaha. Vse kaže tako, da bodo iz te najmlajše generacije vzrastli novi stebri, kakor so nekoč iz »moderne« (Can car, Kette, Murn, Župančič). Filip Kalan je med najmlaišimi. saj šteje komaj 23 pomladi! Pojavil se je pred dvema letoma prvi v »Modri Ptici« kot novelist in eseist, sedaj pa leži pred nami že njegova prva I knjiga, obsegajoča prozi »Pustolovci« in I krajšo »Strel za hišo«. Po svoji zunanjosti je to ena najlepših sloVcnskih knjig, in kar je vsekakor zanimivo — opremil jo je aytor sam z izrednim okusom. Pa tudi vsebinsko je knjiga tehtna kljub pisateljevi mladosti, in prav to je dokaz, da nam Filip Kalan obeta še veliko. Knjigi je napisal uvodoma nekaj besed na pot Josip Vidmar. Drama, 3. November 19133. Strani 33 do 64. — Druga številka našega novega mesečnika »Drama«, o katerem smo podrobneje poročali že zadnjič, prinaša poslanico Ivana Preglja, Franceta Vodnika »Ljudski oder«; Ferda Delaka »Ljudsko gledališče«, Milana Skrbinška »Šminkanje«, Vala Bratine »Gledališki oder in -scena od prvih početkov do danes«, Milana Skrbinška »Odrske vaje za diletante«, F. D. »Družino Pitojev«, Franceta Vodnika esej o »Ivanu Preglju«, ter poročila: Glasovi naših odrov, Triglav — prvi slovenski zvočni film, Gledališko poročilo, Mariborsko gledališče, Filmsko poročilo, Urednika poročata in Vprašanja in odgovori. Mimo tega so v zvezku slike: Ivana Preglja, Franceta Vodnika, uprizoritve Jurčičevega »Desetega brata« na Šentjakobskem odru, Milana Skrbinška (starec v »Sonati strahov«), Vala Bratine, uprizoritve Vombergarjeve »Vode« v Mariboru, igravca Josipa Plata, vprizoritve »Mlinarja in njegove hčere« v Ljubljani, prve delavnice slovenskega zvočnega filma, Vladimirja Skrbinška (polkovnik Jelič), Josipa Daheša in štirih posnetkov iz filma »Triglavske strmine«. Vsebina je torej bogata po člankih, poročilih in ilustracijah, in kar je glavno, »Drama«, ima dosti večjo praktično vrednost kakor n. pr kakšna nemška »Diei Biihne« ali tudi zagrebška' »Kulisa«, ker je namenjena tudi našim diletantskim odrom. > Sotoiske Največji dogodek v slovanskem Sokolstvu BOLGARSKI »JUNAK« V SLO VANSKI SOKOLSKI ZVEZI. Sokolstvo se je že zgodaj razširilo na vse slovanske narode, ob strani so stali samo Bolgari s svojo telovadno organizacijo »Junak«, ki je bila sicer organizirana večinoma po Tyrševih nače ih, m pa hotela sprejeti imena »Sokol« in tudi ni bila, vsaj po vojni, včlanjena v Slovanski sokolskisveži. Zbližanje, ki napreduje med Jugoslovani in Bolgari zadnje čase z naglimi koraki in zajema vse sloje in organizacije, je pa privedlo tudi bolgarske. »Junake« v sokolsko bratstvo. Pretekli četrtek so se tako se- sti v Beogradu predstavniki Sokola kraljevine Jugoslavije in bolgarskega »Junaku«* odstranili vsa nesoglasja in sklenili, -da se »Junak« pridruži Slovanski sokolski zvezi. S tem stopa v Sokolstvo tudi bratski bolgarski narod in upamo, da bomo bratske bolgarske Sokole mogli že prihodnje leto pozdraviti na zletih S-KJ. Ta odločitev Bolgarov je gotovo največji dogodek v povojnem življenju slovanskega Sokola. Živeli brati Bolgari. Zdravo! Sokol Maribor II. bo proslavil letos kraljev rojstni dan s svečano telovadno akademijo, ki bo jutri v nedeljo ob 7. uri zvečer v Renčljevi dvorani. Vsakikrat, ko so nastopali naši telovadci, so želi odobravanje in priznanje, ki si ga tudi zaslužijo. Od najmfajšega Sokoliča do najstarejšega člana in članice vežbajo vsak dan in si krepijo telo in dušo sebi v čast, Sokolstvu v ponos. Na akademiji bodo nastopili vsi oddelki. Otroci se bodo predstavili v treh točkah. Naraščajniki bodo izvajali vaje kazaških skokov, naraščajnice pa »Mlado veselje«. Članice bodo nastopile z vajami s poskoki in z »Devetorico« skupinsko in ritmično sestavo v sodobni obliki. Člani pa bodo izvajali težko skupinsko vajo in nastopili tudi na orodju. Članstvo in prijatelji So ugodju. Skrbi in bolečme povzročajo gubo m Vas starajo Aspirin t3blerc od» pravijo vse bolečine iti Vam vrnejo občutek ugodja. Aspirin tablete so pristne le : Bayerjevim križem. Vzemite jih brez skrbi, uc škodijo Vam! ASPIRIN Z*"«* *** grehi, kakor je bil ta, in potrka naj se na prsi, če je tudi v takih primerih bil vedno dosleden. Prepričan naj bo, da igralci niso nič manjši nacionalisti kot on, nadalje, da se zradi »krajebataljona« noben na-rodnozavedni poslušalec ni pohujšal, Dra-matski odsek bi si želel stvarne in globlje kritike, ki je vsekakor potrebna, take pa neznani kritik ni hotel ali pa ni mogel uodati. Sploh pa naj se spravljajo nad kritiko ljudje, ki so o stvari dobro informirani in morejo predmet pojmiti s pravega/nepristranskega stališča. Vsakdo drug lahko več pokvari kakor popravi ter stvar dovede »ad absurdum«. Sokolsko društvo Hoče je praznovalo skupno s hoško šolo L decembra t. 1. 15-letnico osvobojenja na jako dostojen način. Ob 9. uri je bila skupna udeležba kolstva, pridite v čim večjem številu! I siužbe božje v hoški cerkvi, nakar je sle-Zdravo! dila nadaljnja proslava v Sokolskem do- Sokol v Studencih priredi jutri v ne-deijo 17. dec. 1933 mladinsko akademijo v proslavo rojstnega dne našega kralja. Geslo »Beseda naših malih« naj dokaže, da je sokolska mladež na pravi poti dela in napredka. Telovadne, pevske in glasbene točke ter prizorčki bodo zlasti razveselili očete in mamice naše sokolske dece, vabljeni pa so tudi vsi oni, ki jim je mladina pri srcu. Mladina vas vabi! Zato, Studenčani, v nedeljo oh 5. uri pop. v Sokolski dom! Zdravo! Dramatskl odsek Sokola Maribor III. Neznanega kritika dne 8. t. m. vprizorje-ne igre »Triie vaški svetniki« prosimo, naj v bodoče v sokolsko rubriko »Večer-nika« ne pošilja nesmiselnih zgražanj zaradi kakega »krajebataljona«, ki si ga niso izmislili in vpletli igralci, ampak ga je v besedilo igre vnesti pisatelj. Morda ima kritik premnogokrat priliko, da izn^ svoje ogorčenje nad večjimi jezikovnimi mu. Otvoril jo je br. Mihelič s krasnim nagovorom, spominjajoč se važnosti dogodkov pred 15. leti ter prečital vsem pozdravno poslanico br. Gangla. Dospelo gasilstvo je pozdravil br. Kovač, katero je vzpodbujal poleg človekoljubnih društvenih dolžnosti tudi k vztrajnemu nacionalnemu delu. Sledile so običajne preved be in zaobljube, katere je občinstvo paz-lio zasledovalo ter prevedeno oz. zaob ljubljeno članstvo vsakokrat radostno po zdravljalo. Šolska in sokolska deCa je nastopila r.ato v. krasnem gledališkem prizoru »Poklon osvoboditelju«, katerega je izborno zrežirala s. Apihova in je navdušil vse navzoče. Prizor je z odpetjem dr žavne himne zaključil proslavo. Proslavi je prisostvovalo učiteljstvo in šolska de-ca domače osnovne šole. osnovnih šol iz Razvanja, Reke in Sv. Miklavža, hoški občinski zastop, orožništvo ter korpo rativno v krojih gasilske čete iz Hoč, V r. jugef* kf d. Zagreb, Gajeva 32. DgUi je re^tsr. ped S br 3407 od i. III. 1933^ Razvanja in Bohove. Razveselji / je bil obisk ostalega občinstva. Vsem tem, ki so pripomogli k tako krasni manifestaciji nacionalne in državne misli, kličemo krepak: Zdravo! Sokolska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici je skupno z učenci priredila razen 1. dec. t. 1. še tudi proslavo zedinjenja v nedeljo 3. t. m. v šoli. Proslave se je udeležilo nad 100 ljudi. Zastopani so bili skoraj vsi člani obč. odbora, Sokolske čete in ostalih domačih društev. Proslavo in obenem svečano sokolsko sejo je otvoril in vodil starosta br. Vauda. Strumno so nastopili učenci kot govorniki, deklamatorji in pevci, moški zbor je navdušeno zapel »Hej trubači« in »Tri glav«. Zelo globoko zamišljena in občutena je bila zborna deklamacija v molitvenem slogu »Zemlja naša jugoslovanska«. Občinstvo je nato z veliko pozornostjo sledilo predavanju g. prof. Baša »Naše zedinjenje, njegovi vzroki in pro-pagatorji v slovenjegoriški zgodovini«, za katero je žel glasno zahvalo in pritrjevanje ter se mu še tem potom šmar-ječani ponovno zahvaljujejo, člani Sok. čete so si z radostjo ogledovali lepo diplomo, katero so sprejeli v priznanje prvega mesta pri peteroboju ob letošnjih župnih lahkoatletskih tekmah v Mariboru. A zdaj ne smemo ostati zamaknjeni v ta prvi vidni znak priznanja naših članov, od katerih ima na uspehu glavno zaslugo naš neustrašljivi in vztrajni brat Jože Sekol, zdaj s podvojeno pridnostjo nadaljujmo! In še to: Naši Šmarječani radi prihajajo na take proslave, in prišli bodo še številnejše, ako bomo nedeljeno vsi združeni vsaj pri našem obmejnem nacionalnem pohodu! Zdravo! Iz Sokola Poljčane. Po uspeli akademiji, ki je vzela mnogo časa in truda, so spet. vsi odseki s svežim elanom na delu. Orkestralni in pevski odsek vadita za samostojen nastop,, ki bo v najkrajšem času, obenem pa se pripravljata za sodelovanje na telovadni akademiji, ki bo predvidoma v mesecu marcu, na kar se že tudi vsi telovadni oddelki pripravljajo. Ker bo v prihodnjem letu pri nas okrožni zlet, je treba tudi že zdaj misliti, da bomo čim pripravljenejši. V okviru tehničnega odseka se namerava prirediti tudi plesna šola. — Zima, ki je potrkala na vrata, je oživela tudi smučarski odsek, ki se je te dm na sestanku pri Vodeniku preosnoval takole: br. Vodenik je predsednik, br. Bremen zapisnikar, br. Mesarič blagajnik ter odborniki br. Žitnik. Marovt in Požeg. Kot v pretekli sezoni, namerava odsek tudi v tej prirediti razna.medsebojna in društvena tekmovanja. Vsem skupaj kličemo: Veselo na delo! Sokol Matica. Izredna odborova seja bo v ponedeljek 18. t. m, ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve. Pridite vsi točno! Zdravo! Tajnik. Šport Program naših zimskih športnikov v letošnji sezoni TEKME. SMUČARSKI TEČAJI. PRIDEDITVE. ZadnjV leta se je pri nas razvil zimski šport v takem obsegu, da bi ga lahko imenovali naš narodni šport, ki je obenem pravi blagoslov za naš skrbi polni čas. Moderna tehnika in racionalizacija sta napravila iz človeka stroj. Mehanizirano delo v naših tovarnah in pisarnah, telesno in duševno, ubija ljudi in zato je potrebno, dati jim priliko, da se v prostem času oprostijo spon morečih skrbi in življenjskega boja ter se navžijejo v krasni naravi prepotrebnega miru, čistega zraka, solnca in naberejo novih moči.' Sledeč toku časa, ki je prenesel delovanje predvsem v gibanje,v prosti naravi, so skoraj vsi športni klubi uvedli vse panoge zimskega športa v svoj telesno-vzgojni program. Prav agilni , so letos vsi klubi in vsa zimskošportna društva, ki so včlanjeni v Mariborski zimskošportni podzvezi. Posamezni klubi so letos celo izdali tiskane prospekte in raz pored svojih prireditev ter propagirajo z vsemi razpoložljivimi močmi za idealni smuški svet. Solnce, sneg in gorski zrak, to je geslo naših zimskih športnikov. Mariborska zimskošportna podzveza le te dni izdala prav ličen razpored vseh prireditev v področju MZSP. in sicer za tekme, smučarske tečaje in' prireditve. Tekme se bodo pričele 1. januarja 1934 m bo skoraj vsako nedeljo kaka tekma na bivšem Spodnjem Štajerskem. Termini, kraji in prireditelji so nasledni: 1. januarja: Otroška smučarska tekma v Liscah pri Celju (Smučarski klub Celje). 6. januarja: Sokolske mladinske župne tekme (Sokolska žup'a Celje). 7. januarja: Klubski smučarski dan vseh članov MZSP. Tekma v smuku Sv. Ar eh - Ruše za pokal-Sokola Ruše. 14. januarja: Mednarodni hockeymatch na ledu in drsanje pri »Treh ribnikih« v Mariboru (MZŠP). Župne tekme sokolskega članstva v Velenju (Sokolska 2'upa Celje). Alpinska medklubska tekma v smuku na Uršlji gori (SMK Gu-štanj-Kotlje). Propagandna skakalna tek m« na skakalnici.v Prevaljah (StPD Prevalje). 21. januarja: Motoskijoring, skijoring na Tezno pri Mariboru (MZSP, Perun in Kasaško društvo v Mariboru). Propagandna smučarska tekma v Mežiški dolini. 27. januarja: Smučarski tek na daljavo 18 km v Mariboru. (MZSP). 28. januarja: Skakalna tekma na skakalnici MZSP v Betnavi pri Mariboru (MZSP;. Dne 27. in 28. januarja se izvedeta tekmi za prvenstvo dravske banovine za moštva, za prvenstvo MZSP kombinirano za poedince. Razen tega se bo oceni! še posebej tek in posebej skok. 2. februarja: Mladinska tekma v Ptuju (SK Ptuj). Damsko prvenstvo MZSP v Ptuju (SK Ptuj). 4. februarja: Klubska slalom-tekma (SPD Prevalje). Patrulne tekme Sokolov in vojaštva v Celju (Sokolska župa Celje). 11. februarja: Lov na lisico na Pesku (Mariborski smučarski klub). Skakalna tekma na Kugyjevi skakalnici v Liscah pri Celju za prvenstvo Celja (SMK Celje). Tekma v smuku Pesek -Sv. Lovrenc (SMK Sv. Lovrenc). Medklubska tekma na daljavo. (SPD Prevalje). 18. februarja: Slalom-tekma za prvenstvo MZSP pri Celjski koči (SMK Celje). Prvenstvo mariborske garnizije in klubska tekma ISSK Maribora. (1SSK Maribor). 21. februarja: Mladinske tekme, propagandne sankaške tekme pri Sv. Lovrencu. (SMK Sv. Lovrenc). 25. februarja: Tekma v smuku pri Senjorjevem domu za prvenstvo MZSP. (MSK Maribor). 4. marca: Smučarski tek za prvenstvo Pohorja (SSK Maraton). Damsko prvenstvo Pohorja. (SSK Maraton). 19. marca: Tekma v smuku ta prehodni pokal na Peci (SPD Mežica). 2. aprila: Tekma v smuku iz Savinjskega sedla na Okrešelj. (SMK Celje). Stalni smučarski tečaji: Rogaška Slatina (MSK Maribor), Pohorski dom (MSK Maribor), Mariborska koča (SPD Maribor), Senjorjev dom (SPD Maribor), Winterjeva koča na Pesku (SPD Konjice), Brezje - Guštanj - Kotlje (MSK Maribor), Činžat nad Falo (SSK Maraton). Smučarski tečaji za začetnike in izvež-bane v Mariboru odnosno v Pekrah (ISSK Maribor). Tečaj za tekmovalce na Pohorju od 8. do 18. januarja (MZSP). Župni smučarski tečaj (Sokolska župa Celje). Tečaji od 26. do 21. decembra t. L Smučarski tečaj na Mozirski planini (SPD Celje). Otroški smučarski tečaj v Celju (SMK Celje). Smučarski tečaj v Ptuju (SK Ptuj). Visokoalpinski tečaj na Peci (SPD Mežica). Tečaji po novem letu: Smučarski tečaj pri koči na Smrekovcu od 7. do 14. januarja (SMK Celje), smuč. tečaj v Prevaljah od 14. do 21. januarja (SPD Prevalje). Začasni smučarski tečaj pri Ruški koči (Sokol, Ruše). Visokoalpinski tečaj na Peci od 25. marca do 2. aprila (SPD Mežica). Nadaljnje točnejše podatke in informacije zahtevajte od prirediteljev tečajev. Smučarski tečaji za začetnike in izvežbane smučarje bodo pod strokovnim vodstvom. Cilj tečajev je popolnoma izvežbati udeležence v smuški tehniki ter jim razkazati krasoto naših smuških terenov. Med tečaji in po tečaju bodo krmarske vožnje. Prireditve: Smučarski izlet za božične praznike čez Pohorje v Vuzenico. (SMK Celje). 18. februarja: Orožnov smuk preko Pohorja. Propagandna krmarska vožnja čez celo Pohorje, in sicer od Mariborske koče do Vuzenice (52 km). (Zimskošportni odsek SPD Maribor). 4. februarja: Propagandni smučarski izlet Prevalje - Leše - Riška gora - Holmec. (SPD Prevalje). Smučarski izleti v Slov. gorice. (SSK Maraton). 11. marca: Smučarski izlet na Boč, (SMK Celje in Maribor). 18. In 19. marca: Propagandn' smu- čarski izlet na obmejno Peco. (MZSP). Smučarski tečaji Mariborskega smučarskega kluba v letošnji sezoni. MSK priredi v'letošnji sezoni tri tečaje, in sicer pri Pohorskem domu, na Brezju (Pirkhof) in v Rogaški Slatini. Tečaji bodo povsod trajali od 26. t. m. do kon ca sezone. Tečaji bodo izvrstno organizirani in je njih uspeh popolnoma zasi-guran. Pri vseh navedenih zimskošportnih postojankah so idealni smuški tereni. Izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu priredi jutri Zimskošportni odsek SPD. Izlet k Seniorjevemu domu odpade, ker hoče odsek porabiti ugodni sneg za obisk obmejnih smuških predelov na Koban-skem. Odhod iz Maribora v nedeljo ob 6. uri zjutraj z vlakom do Fale. Planinske izkaznice je treba vzeti s seboj. Povratek preko Sv. Križa in Sv. Vrbana v Maribor. Studenci pri Mariboru Kraljev rojstni dan praznujejo Studencam letos z mladinsko akademijo v nedeljo 17. t. m. ob 5. uri pop. v Sokolskem domu. »Beseda naših malih« naj privabi vse one, ki jim je napredek mladine pri srcu! V soboto, dne 16. decembra 1933 ob 7. uri zvečer vsi na družabni večer studenške »Narodne obrane«, ki bo v veliki dvorani gostilne Sluga v Studencih- Ptuj Rojstni dan Njeg. Vel. kralja v nedelje 17. t. m. se v Ptuju proslavi ob 10. uri s slovesno pontifikalno mašo v proštij-ski cerkvi. Mestni župan vabi prebivalstvo, da se je udeleži in da razobesi za-stave. V nedeljo zvečer ob 20. uri P® bo v oficirski čitalnici tukajšnje gardi' zije družabni večer. Kino. Zvočni kino uprizori v sobot® 16 decembra ob 20. uri in v nedeljo lfj decembra ob pol 19. uri in pol 21. urj angleški film »Shanghai Ekspress«. V glavni vlogi Marlena Dletrlch. Smrtna kosa. V visoki starosti Q3 let je umrl prevžitkar Franc Toplak iz Dor* nave. Bil je ugleden kmečki posestnik id je do zadnjega opravljal domače posle. Zadružna elektrarna v Ptuju je darovala 100 Din Dijaški kuhinji namesto venca na grob svojega večletnega inka-santa Jakoba Jakopina. Tatvina. Na hodnik meščanske šole v Mladiki se je v petek med poukom vtihotapil neznan moški in ukradel dvema učencema 4. razreda zimska plašča, vredna skupaj 600 Dni. Policija mu je ž® za petami. — Denis Dlderot: Skrivnosti s Roman. »Prišla sem samo, da vas slišim in vidim. Pričakujem vašo mater. Rada bi še enkrat ž njo govorila in zadnjič vse poizkusila, ker mi je duša vsa polna vašega trpljenja. Ostanite še malo v postelji! Morda bom našla prave besede, ko vas tako gledam.« Molčala sem. Predstojnica se je nagnila k meni in me prijela za roko. Dolgo je sedela tako. Neko notranje razburjenje jo je vedno bolj premagovalo in od časa do časa je krepkeje stisnila mojo roko. Nenadoma je pa naglo vstala in rekla: »Zbogom! Sedaj vas bodo oblekli. Teme ne bom prisostvovala. Mislila bom samo na ono, kar moram reči vaši materi.« Čim me je zapustila, je vstopila v -pojo celico predstojnica novic z nekaterimi redovnicami, da me obleče po stari navadi v redovniško obleko. Od vsega onega, kar so govorile, nisem skoraj ničesar razumela. Bila sem brez življenja, kakor stroj, samo kdaj pa kdaj sem čutila krče v srcu. Velele so mi, kaj morem storiti, pa jih nisem razumela. Vendar sem izvrševala vse natančno. M.ad tem je predstojnica govorila z mojo materjo. Nikoli nisem izvedela, kaj sta govorili. Povedali so mi kesneje samo to, da je bila moja mati zelo pretresena in da je predstojnica prekinila pogovor v največjem razburjenju. Zvonovi so pričeli zvoniti, ko sem šla v cerkev. Pridige nisem slišala. Na stavljena mi vprašanja sem odgovarjala, ne da bi vedela, kaj govorim. Zaobljubo sem izgovorila, dasi nisem imela pojma kaj pomeni. Pri tej ceremoniji nisem imela prav nič več razuma kakor pri krstu. Kakor sem pri krstu postala nezavestno kristjanka, tako sem sedaj postala nezavestno redovnica. Nisčm ugovarjala, kakor onokrat v samostanu sv. Marije, ker sploh nisem vedela, kaj se z menoj dogaja. Tako sem bila uničena in otopela. Še nekoliko dni potem me je morala predstojnica ponovno prepričati, da sem se zaobljubila. Tega nikakor nisem mogla doumeti, ker je spomin na oni dan popolnoma izginil iz moje pameti in vsi dogodki so se mi zdeli silno skrivnostni, kakor pri blaznici. Preteklo je več mesecev, da sem si opomogla od te zlomljenosti in doumela, kaj se je v resnici zgodilo z menoj. More li človek odgovarjati za ono, kar je storil v nezavesti? DRUGO POGLAVJE. Tega leta sem doživela tri smrti, ki so bile zame velikega pomena. Najprej je umrl moj oče. ali bolje človek, ki je mislil, da mi je oče. Nato je zatisnila oči predstojnica, za njo je odšla v večnost pa še moja mati. Naša predstojnica je slutila konec življenja. Nekaj tednov ni sploh spregovorila besede; k sebi v sobo si je dala prinesti rakev in noči pa je prebedela v globoki molitvi. Zapustila je pet spisov, pet razmotrivanj o verskih vprašanjih, ki spadajo po mojem mnenju med najlepša dela svoje vrste. Sama hranim prepise teh del. Pred smrtjo se je dala lepo obleč:. Vzela je v roko križ in sprejela zadnja tolažila. Bila je noč. Gorele so sveče... Me smo stale okoli njene postelje in se jokale. Predstojnica se je nenadoma dvig nila in spregovorila z jasnim glasom, kakor da bi bila zdrava: »Ne jokajte se (pri tem je pokazala z roko proti nebu), tam vam bom služila in bom vedno gledala na vas. Tam bom molila za vas in moja molitev bo uslišana. Pridite, da vas še enkrat objamem, blagoslovim in vam porečem zbogom!« S temi besedami je umrla ta sveta žena in zapustila za seboj neskončno žalost. Moja mati je umrla kmalu po kratkem obisku pri eni mojih sester. Njeno zdrav-je je bilo porušeno zaradi velikih skrbi, ki jih je imela v življenju. Nikoli nisem zvedela za ime svojega očeta in pojasnitev mojega rojstva. Spovednik mi je po materni smrti izročil kot zapuščino majhen sveženj, v katerem je bilo tisoč frankov in pismo. V pismu me je le o-pcminjala, naj ostanem v samostanu i® molim zanjo, da bi bil odpuščen nje* greh. Potem mi je napisala, naj ne mo* tim sester v rodbinski sreči, da od njij® ničesar ne pričakujem, ker bi komaj mogle ali hotele same kaj storiti. Oče mi je umrl 5. januarja, predstojnica koncem istega meseca, mati pa o Bo-žiču. Predstojnico je kot upraviteljico samostana zamenjala sestra Kristina. Kako velika je bila razlika med njo in pokojnico! Bila je omejena, ozkogrudn3. vsa praznoverna in popolnoma v rokah jezuitov. Sovražila je vse one, ki jih je ljubila njena prednica, in kmalu je postal samostan ves poln nemira in nezadovoljstva. Medsebojno tožarenie in obrekovanje je bilo na dnevnem redu. Morale smo se učiti teoloških sofizmov, dasi jih nismo čisto nič razumele Preišnja predstojnica je bila ukinila vse telesne kazni; njene redovnice so se morale počutiti dobro in ohraniti vedrino duha. (Dalje orihodniič.) P0S0JILK1CH R. 1.1 D. P. MOR. NARODNI TOD! Jstanovliena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din ifoni, platno za perilo platno za rjuhe platno za kapne damast atlas gradlni namizno perilo žepni robci v najboljši kakovosti Sanke ZA NAŠE GOSPODINJE praktično božično darilo! — Pralne in kopalne banje v največji izbiri od Din 25.— naprej. Sodarstvo SULCER, Vojašniška ul. 7. 4778 KUPIM HIŠO v dobrem stanju, z dvema ali tremi stanovanji in vrtom v mestu ali bližini mesta. Plača se v gotovini. Naslov v upravi lista. 4776 najboljše kvalitete enosedežne kom. Din 65*- dvosedežoe kom. Din 85*- tilsedežne kom Din 95*- EKsoortra h<ša ..lana' Aleksandrova ceita 19 Kupim dobro ohranjene ŽENSKE SMUČI. Naslov v upravi »Večernika 7010 DIJAKA sprejmem na stanovanje in hrano ali brez. po nizki ceni. Luč prosta. Poseben vhod. — Naslov v upravi lista. 4792 Prodam LEPO OPREMLJENO SOBO strogo separirano. oddam. — Cvetlična ulica 25, vrata 2. _____________________ 4791 OPREMLJENO SOBO. lepo, separirano, oddam, Naslov v upravi. 4805 SOSTANOVALKO sprejmem takoj poceni v centru mesta. Naslov v upravi »Večernika«. 4827 KLAVIR. kratek, črn. kakor nov. strune navskriž. pancerplošča. krasen glas. znamka »Luner«. Dunaj, prodam. Maribor. Taborska 7. 4423 Maribor, Gosposka 14 ZDRAVO IN REDILNO! Prvovrstno konjsko meso kg po 3.-— Din prodaja mesnica. Vojašniška ulica 11. 4767 V našem Mali oglasi Službo išče SKLADIŠČE in odprta šupo oddam. Vprašati pri "VVeitzlu, Meljska cesta 41. 477C RADIO NA BATERIJE. jako dober jdasovir (Stutz-fliigel), različno pohištvo, stole itd., proda tvrdka Schen-ker & Co., Meljska cesta 16. 4778 MLAJŠA, IZURJENA FRIZERKA. vešča tudi striženja, išče stalno službo Naslov v upravi lista. 4750 Razno BlVlIKMIVl dr. z o. z. Ljubljana —Gosposvetska 8/1. — Pravi ogrski golaž°ekstrakt dobite v špecerijah in delikatesah tudi v Mariboru. Komad za 6 do 8 oseb 4 dinarje. 4772 Lokal , ČRN PIANINO. krasen glas. poceni na prodaj. Tattenbačhova ulica 21. 4793 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar jev. Vetrinjska ul. 22; nasproti tvrdke V Weixl. IOS riCHV IN DRUG Konces. eiektrotehnnlčno po djetje, Maribor. Slovenska ut. 16. tel. 27—56 proizvaja elektrolnstalaciie stanovanjskih hiš, vil gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, -svetilk elektroin-stalacijskega blaga do kon kurečnih cenah. M od Oin 16*- dalje Klobuki od Din 48'- dalje ijTivar" obleke, plašče lt'd. po tovarn, cenah TRGOVSKI LOKAL v Gosposki ulici, oddam v najem. Srečko Pihlar, Gosposka ulica 5. ' 4798 -■* LOKAL se odda s 1. januarjem 1934 z malini inventarjem Primeren za krojača ali modistinjo Slomškov trg 5. 4806 VELIKO SKLADIŠČE tudi kot garažo, v centru Maribora, oddam. Vprašati pri hišniku Gosposka ulica 11-7013 Kupile si pofrcDmo KOMPLETNO SPALNICO iz trdega lesa, za Din 3000.— in kompletna mehka spalnica lakirana za Din 1300,— tia prodaj. Miklošičeva ulica 6 mizarstvo. 4794 pravočasno Zimski paiEi v najfir ejši izpeljavi Trenchoafi biezkonkurenčne cene Obleke od Din 250*- naprej Huhsrtusi Din 295» Kratke suknje s krznenim ovrafmkotn -im-350» Mornarski plavčki od Din 150*- naprej pri VELIKA ODPRODAJA pohištva: spalnic, jedilnic in kuhinj radi selitve po lako znižanih cenah. Za prvovrstno izdelavo lastnega izdelka in za izborno blago se iamči. Obisk naših zalog neobvezen Priporoča se: Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, r. z. z o z. v Mariboru, samo; Vetrinjska ulica 18.____4502 SANKE. prvovrstne in zelo poceni, kupite pri tvrdki Justin Gustinčič. Maribor. Tattenbačhova ulica 14. __________ 4650 SPALNE m jedilne sobe. .šperanc. iz kavkaškega orehpvega lesa. oolitirane ter kuhlnie in spalnice iz mehkega lesa. prepleskane. oo ugodni ceni prodam Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48 2460 MOŠKI PLAŠČ. dobro ohranjen, prodam. Ruška cesta 5/II. ZLATO. zlatnike in platin kirauj« po najvišjih dnevnih cenan Mariborska alinerija zlata Orožnova ulica 8 Ž642 Pouk PARISIENNE DONNE Lepons de francais. Lipavec.' Tržaška cesta 53._________4700 ENGLISH LESSONS Miss Edith Oxley. Krekov« ulica 18, H. 4699 COUCH1. ZOFE. MADRACE kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Ferdo Kuharju. Vetrinjska ul. 36. ' 4413 ŠTEDILNIKE! Tvrdka Justin Gustidčič. Ma-ribetr. Tattenbačhova ulica 14. nudi bogato zalogo vsakovrstnih tjevih in rabljenih štedilnikov. Pohitite dokler traja zaloga Nakup zelo ugoden. 4649 GOSTILNA K. WELLE. KOŠAKI. Vsako nedeljo in praznik kon cert, specialne pečenice, fetr-nlce in krvavice, različna mrzla in topla jedila, prvovrstna vina, priložnost za ples. 4801 tople volnene pletenine pri izdelovalcu! M.Vezjak, Vetrinjska 17 Smučarski puiovri, bluze itd. Smučarske obleke! Gosposka ulica 32 Za Božič in Novo leto obdarujte svojce Športni čevelj za deklice in: dečke, z okrašenim jezikom iz rjavega boksa s prvovrstnimi podplati. Od štev. 26 do- 27-Din 85,—. od 28—30 Din 95.—, od 36—39 Din 145.—. Topli sukneni čevlji, visoko z usnjem obšiti, za dom in za cesto Vas obvarujejo prehlada. Moška velikost Din 123. . Visok fantovski in dekliški čevelj za slabo vreme, -J rjav in črn boks. Od štev. 25 do 30 Din 75.—. od Udobna topla copata iz velblodje dlake, neobhodno Za elegantne gospode, iz črnega ali rjavega usoP »I do 35 Din 96 —, od 36 do 39 Din 125.—, potrebna vsaki gospodinji. Izborni podplati. Imamo tudi veliko izbiro siteik sveto^noznanih znamk „Tretorn“, „Riga“ i.t. d. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra ozicni večer ob 9. uri zvečer Zahteva se zopet kvaliteta, vendar času primerno ce neno. Tore] pazite razen na nizke cene tudi na dobro kakovost. Rjdio prenos službe božje iz cerkve v Betlehemu, mestu Kristusovega ro stva. Najvažnejši verski dogodek sedanjosti. Oglasite se v naših tigovinah, da Vam postavijo radio prejt.miiik, 4811 Vel. 22—25. Topli čeveljčki iz finega, rdečega meltona, podplat iz klobučevine in usnja. Vel. 26—30 samo Din 32.—, Zenske copate v lepih desenih, zelo tople, najfinejša izdelava Din 48,— in Din 65.—. Moški copati Din 38.— in Din 48.—. Aktovke, ročne in notoval-ne ovče o denarnce list nice, tobačne mošnje, kov-eke nahrbin ke. gamaše td. so najprimernejša darila Tople copate iz klobučevine v modernih barvah. Iste z leseno peto samo Din 75.—. Velika izbira, najnižje cene pri IVANU KRAVOSU Maribor, Aleksandrova c. 13 SMUKI Največja izbira vseh vrst puloverjev, nogavic rokavic itd. ter največja izbira vseh vrst smuči in ves ostali smučarski pribor najcenejše samo v modni in športni trgovini 5*i. Tomažič. Maribor Ulica 10. oktobra it. 4 Obiščite nas in oglejte si brezobvezno naše blago! 4578 Copate iz velblodje dlake, podplat iz klobučevine in usnja. Moške vel Din 65.—, vel. 31 — 35 Din 35.— . vel 26—30 Din 30.—, vel. 20—25 Din 28.—. Okaz$itla elektrotvrdka Kar« F.orjančič na Glavnem trgu 23 (lavo od moata na velikem sadnem trgu) nudi cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo novodoilih izbranih lestencev po zelo ugodnih cenah. — Velika izbira ostalih svetilnih teles, elektromaterijala. žarnic, ika'nikov, kuhalnih ološč i. t. d. Moški čevlji iz črnega boksa, prima usnjeni podplati. Rjavi samo Din 128.—. Naznanilo Vsled prevelike zaloge sem odredil Tehnično dovršene Pivo vrsten jesenov n hickoiy les v VELIKO BOŽIČNO PRODAJO Čevlji iz gumija z manšeto in volneno podlogo. Isti z zip-zaplračem, črni ali rjavi, od Din 135— dalje. zimske konfekcije, damskih plaščev oblek itd Vse sedai ceneje. Kod plačilo se sprejmejo tudi hranilne knjižice Maribor, Gosposka ulica 17 Plul. Slovenski trn, (Petovia) TRGOV K' DOM Trg svobode št. 6 Mariborski »V e 5 e r u l E « Jutra Stanovanjska oprema Ljubi Boilfek prinesi našim malikom Maribor, Gosposka 36 preproge, linoleji, zavese, blago za zavese, blago za pohištvo, odeie, prevleke za postelje. posteljno perje in gosje perje tapetniško, železno in pohištvo iz medi. Reducirane cene! Ceniki se pošiljajo brezplačno! 4701 Topte pletene jopice, Iz dobre ovčje volne, naprej od ......... Puloverje s patentno zaponko, pletene, iz čiste volne . ..... * - . . .30’« Dekliški predpasniki, iz tiska in klota, dobro pralni .........................44*»a0’- »Telemark«-majice. zelo pripravne za šport, naprej od................, . Otroški domači čevlji, dobra kakovost . .33'. 13*. Nogavice, rokavice, šale in kapice priporoča C. BUdefeldt, Hariber Gosposka ulica 4 za revne sloje do 20. decemhra. Volneni duble stof 140 cm širok Din 58'— kakor tudi vse drugo blago po jako nizkih cenah v Trpinovem bazariu Maribor. Velrinleka ulica 15 Konje za guganje Okras za božična drevesa Galanterija Pletenine Papir i. t. d. Drago Rosina liailbor, Vetrinjska ul. 26 Sukno za Ni vsak poljudni prejemnik. Ako želite nekaj prvovrstnega, oglejte si pri nas novodošle Radio modele prvih svetovnih tovarn. Teleffunken — Evropa in Svetski super Nomjfphon — 3, 4 in 10 cevni Super Berllner — Standard Super Neprekosljiva selektiviteta in čistoča zvoka. — Nizke cene. Odplačil« na obroke. Kulantna zamenjava aparatov. Strokovna postrežba- v raznih modnih barvah R&DI0-STARKEL. MARIBOR Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih I Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni nosi palači na oglu Gosposka-Slovenske ulica nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knflžice in telcočl račun proti na|ugodne|šemu obrestovanju m. Nafbolf varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno modeme otroške postelje, posteljno opremo linolej, kokus preproge in različne druge predmete. Popolno iamstvo za solidno In točno postrežbo! Izdaia konzorcij .Jutra. k.Uatanl.;grefctavnik Izdajatelja in »rednik; RADIVOj RFHAR y Mariboru. liska Mariborska liskama d. d., prcdsiavnik STANKO DETELA v Maribora - ^ - '• ' ^ '