Poštnina*pIačana£v gotovini. 42. štev. V Ljubljani, 19. oktobra 1923. Posamezna številka stane Din 1. Leto V. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št 7. — Telefon št. 77. NflRODNO-SOCIJflLISTlČNI TEDNIK Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec, izhaja ob petkih. Dr. Ivo Politeo — Zagreb. Med ztnaso in vešaii. V nekem zagrebškem šaljivem listu se je pisalo, da so postali pod današnjo radikalsko vlado železničarji tako patrijotični, da se raje obešajo, kakor da bi štrajkali to tata škodili državi. V tej šali tiči mnogo bridke resnice. Nekoč je bil štrajk delavcu najuspešnejše orožjei, tako pri napadu, kot pri obrambi; nekoč je štrajk delavca branil pred bedo, pred gladom, da, včasi' tudi pred smrtjo. Danes se pa večina stavk končuje tako, da spravljajo delavca v večjo bedo, v večje ponižanje, do še jasnejšega spoznan ja, da sam nič ne premore. Zato je danes delavcu pogosto ljubša smrt, samomor, kakor življenje*, v katerem se vrste porazi, po vsakem porazu pa še večja beda. Delavski: razred, počenši od najbolj kvalificiranega javnega nameščenca pa do najenostavnejšega mav-nuednega delavcai, je dosegel danes vrhunec svoje bede in slabotnosti. In vendar ni' niti pet let od tega, ko je imel delavski razred1, vsekakor s kmeti vred, najlepše izglede, da zada smrtni udairec kapitalizmu in reakciji, ali da' ju vsaj oslabi' ter dia1 potem polagoma zavlada po svetu! Odkod ta niai-gla izprememba na slabše? Odkod naenkrat tolika moč kapitalizmu in reakciji? Odkod so vstalli ti, o katerih se je mislilo, da so za vedno uničeni? Treba je odkrito priznati, da leži vzrok v tem, ker delavski razred tako, kar se tiče mase, kakor kar se tiče vo-učiteljev, ni bil kos svoji nailogi. Ker je delavski, raizred ali sodeloval ita vi ajdi alli se ji samo približali, se je moral umakniti, ko je razkril svoje nedostatke ter z njimi razočaral tako svoje pristaše, kot svoje nasprotnike. To smo videli n. pr. v Italiji', kjer se morajo sedaj skriti pravi socijalisti pred nad-jonalnimi fašistu; to vidimo v Jugoslaviji, kjer so po kratkotrajni kombinirani buržujsko- (liberalno) socijalistični vladi krenile mase iz socijalistiičnih ekstremov v nacionalistične ali celoi regioma-listične vode; to vidimo danes tudi v Nemčiji, kjer Staneš zapoveduje, bodisi direktno ali indirektno milijonom nekoč močne socijalno - demokratske vojske. In niti vzgled Rusije ne more pobitii navedenih žalostnih dokazov, ker niti v Rusiji ne vlada ves delavski razred kompaktno, temveč manjši, in to ne ravno izključno njegotv najboljši del, —-boljševiki! — ker se ta manjšina drži na vladi s kapitalističnimi metodami^ kot so nasilje in špijonaža dn ker tam delavskemu razredu ne gre bolje, kakor v kapitalističnih državah. Če bi bil delavski razred tako močen po svoji zavesti, pol svojMi duševnih sposobnostih, kakor je močen po svojem številu in po svoji fizični silli, bi sigurno izglodali njegov položaj v Evropii', tudi v Jugoslaviji, povsem drugače. Iz tega sledi, da mora agitacija in delo med delavskim razredom polagati največjo važnost na duševne momente, na naobraizbo delavca:, da ga pripravi do zavednosti. Ni dosti, da je delavec zadovoljen in da se izrablja potem to nezadovoljstvo za miržnjo do kapitalizma^ za brezmiselne upore in stavke. Nezadovoljstvo more biti izvor, povod in vspodbuda socijailizmu, ne pa niti od da>-leč socijalizem sam. To je, v najboljem slučaju, nekako negativno svojstvo so-cijalizma. Delavec je nezadovoljen, tega ga ni treba učiti! Alii učiti ga je treba, kaj naj stori, da postane zadovoljen, im to ne samo osebnoi poedmi delavec^ temveč ves delavski razred; Posamezni delavec si more tudi pri kapitalističnem redu poboljšati svoj položaj in postati zadovoljen. Ali te egoistične posledice niso smoter socijalizma. Socijalizem je idealen, toatr žrtvuje radi sreče kolektivnosti tudi srečo poediinca. In raivno to idealno ali idejno noto v socijalizmu podčrtavamo mi, narodni socijalisti. Akio smo to delali prej, bomo to delali tem bolj sedaj in v bodoče, ker smo doživeli toliko izkustev. Ne maramo se hvaliti, kako prav smo imeli, ko smo opozarjali, da ni mogoče voditi z uspehom boja s pomočjo delavstva), ki je vobče še tako malo socialistično zavedno^ in da je zato treba/ postopoma delati in nastavljati cilj mnogo nižje — ali navdaja nas z velikim zadoščenjem okolnost, da se tudi najturbuilentnejih komunistov danes pomalem polašča neka zmernost in da pričenjajo priznavati pogreške prošlosti. Te dni se v njihovem tisku mnogo razpravlja o nacionalnem vprašanju; izgleda, da je večina od njih ublažila svoje prejšnje intrasigenltmo stališče ter da računal vse bolj, ne samo z obstankom, temveč naravnost s potrebo obstanka naše nacijonalne države. Ako pride v vrstah raznih socialističnih strank do iztreznjenja, je upati, da se doseže s časom ne sicer edimstvo (ene) socijalistične stranke, ali vsaj edinstvo delavske socijallistične fronte. Edinstvene stranke ne, ker se mi, narodni socijalisti), ne bomo mogli nikakor strinjati z marksisti, bodisi katerekoli nianse; ali edinstveno fronto zato, ker nas bosta k temu prisilila: edinstvena fronta1 reakcije in njeni vedno večji uspehi. Med posameznimi socialističnimi strankami se ibo še dalje vodlila polemika in bo prihajalo do več ali manj trdih spopadov, ali, ko pride do odločilne bitke z glavnim sovražnikom, z zedinjeno buržuaziijo, tedaj bi bil največji sovražnik delavskega razreda oni, ki no ramo t tc«n livtCi ustaviti spopadov in naperiti vseh sil delavstva proti glavnemu neprijatelju. Samo tako je mogoče uspeti, samo tako odvrniti od delavskega razreda današnja velika zla. Razun tega edinega načina, da se pride do zmage, ne preostaja delavskemu razredu drugega,, kot da kolektivno stori to, kar so storili Individualno tudi tisti nesrečni železničarji v svoji obupni bedi: da se duševno obesi, fizično pa še dalje tlačani kapitalistom ter utrjuje stalnost vladam, kakršna je Pašičeva jih opozicijam, kakršna je Koroščevo-Radičeva. Politične vesti. Opozicijonalni blok, za katerega se bore zlasti demokrati, za enkrat najbrž ne bo združil vseh opo-zicijonelnih skupin v enotno bojno falango proti režimu, ker je prepad med strankami prevelik. Klerikalci in muslimani se dobro zavedajo, da so demokrati prav taki centralisti, kakor radikali in da se jim gre samo za to, da pridejo zopet do vlade, ne pa za stvar — napraviti red na podlagi sporazuma s Hrvati in Slovenci. Ako je demokratom res do tega, ako res mislijo pošteno, potem bodo revidirali svoje stališče in sprejeli pogoj — revizijo ustave. — Ta korak demokratov bi pozdravljali tudi mi. — Ako do opozicijonalnega bloka to pot ne pride, se bo stališče Pašičevo zopet utrdilo. Gotovo je, da bo potem Pašič poskusil priti do sporazuma. Posledice tega za demokrate si potem lahko izračuna vsak. Vsekakor moramo računati z izpremembo, ker tako dalje ne gre. Avtonomija je gotova stvar, priti mora slej ali prej, ker jo zahteva večina ljudstva. In tega se naši klerikalci dobro zavedajo. — Dobro bi bilo, da bi se pravočasno tega zavedle tudi vse napredne stranke ter rešile, kar se rešiti da. »Iirvatska zajednica« bo podpirala Radiča še dalje. Tako je sklenil osrednji odbor. V to svrho hoče ta stranka zbrati okrog sebe vso hrvat-sko inteligenco, kakor je zbral Radič hrvatske in bosanske seljake. — Kakor se čuje, narašča število Radičevcev tudi v Sloveniji ob hrvatski meji. Komunisti in socijalni demokrati v objemu s klerikalci. Narodni socijalisti smatramo sokolsko organizacijo kot eminentno važno kulturno vzgojno narodno institucijo. S tega- vidika se narodni socijalisti udeležujemo tudi prav povsod sokolskega dela in smo pripravljeni, braniti Sokolstvo pred prikritimi in neprikritimi sovražniki. Največji nasprotniki Sokolstva so umljivo klerikalci, kar pokažejo pri vsaki priliki. Talko tudi pri zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta. Sokol I. je dobil od mestne občine ljubljanske telovadni prostor na Taboru v last pod pogojem, da na tem prostoru postavi do februarja 1924 primerno stavbo. Iz finančnih ozirov je Sokol I. prosil, da občinski svet dovoli podaljšanje pogodbe, ki predpisuje napravo telovadnice. Večina občinskega sveta je pa odklonila prošnjo Sokola I. in to brez vsakega utemeljenega razloga, iz same nagajivosti. Pri vsej zadevi se je šlo samo za to, ali naj postavi Sokol I. telovadnico do februarja) v manjšem obsegu, ali jo pa postavi kasneje v večjem obsegu, tako, da bi bila še bolj v okras Lljubljani. Navzlic temu, da so se komunisti, klerikalci in socijalni demokrati prvotno izrekli za podaljšanje roka za zidanje, so se pozneje premislili in odločili zavzeti stališče, ki je naperjeno proti Sokolu. Kot vedno, so se tudi v tem slučaju podvrgli komunisti in socijalni demokrati klerikalcem, ki zasledujejo v boju proti Sokolu umazane politične namene. Razumljivo je, da so proti j ldorilccilsil omtiii nrrvH C©1*«>1 stvu nastopili v občinskem svetu tako narodno - socijalistični obč. svetovalci, kot vse ostale stranke, ki podpirajo Sokolstvo. Po odglasovanju je nastal v občinskem svetu tak vihar ogorčenja, da je bil župan primoran zaključiti sejo. — Namera klerikalcev, da se zidanje sokolskega doma na Taboru prepreči, se ne bo uresničila, ker ga je Sokol že pričel graditi. Afera je podučila le v toliko, da so se izkazali v boju proti Sokolstvu komunisti in socijalni demokrati podrepnike klerikalcev. Če jim bo pa to podrepništvo koristilo, je seveda drugo vprašanje. Ni še vseh dni konec in obračun s klerikalnimi kompa-njoni ne izostane. V obrambo avtonomnih mest. Klub NSS občinskih svetovalcev v Ljubljani je v sporazumu z ostalimi strankami glasoval za to-le resolucijo: »Z ozirom na časopisne vesti, da namerava notranji minister vladi predložiti zakonski načrt o upravi mest v smislu člena 96 ustave odnosno poseben zakon glede uprave in samouprave mest Beograda, Zagreba in Ljubljane, smatra občinski svet ljubljanski za svojo dolžnost pozvati vlado, da se ta načrt pred razpravo v ministrskem svetu predloži v mišljenje, izjavo in predlaganje prizadetim občinskim svetom. Pri sestavi tega zakona je treba upoštevati pridobljena prava glavnih mest, zlasti tudi Ljubljane, katere avtonomija je zagotovljena z zakonom. Vsakršno omejitev avtonomije bi smatrala občina ljubljanska za nezaupanje in žalitev svobodoljubja in demokratičnega čuta, ki je stoletja ukoreninjen v srcih ljubljanskega prebivalstva. Občinski svet bi obžaloval, ako ne bi na merodajnih mestih spoštovali pridobljenih samoupravnih pravic ljubljanske občine, ker bi kršitev teh pravic bila v lice nadam in zahtevam napredka v tej narodni državi. Občinski svet mesta Ljubljane ugotavlja, da so občinska zastopstva, izvoljena na temelju splošne in enake volivne pravice, dejanska predstavništva volje prebivalstva ter vsled tega legitimirana, da dvignejo svoj glas v tej zadevi. Ko se ustvarja moderen občinski red, naj se samouprava občine še bolj razširi, nadzorstvena pravica države pa uredi tako, da bodo izključene zlorabe avtonomije na eni strani, upravno sodstvo pa naj na drugi strani zajamči, da se nadzorstveno pravo ne zlorabi za ši-kane. Zupanu se naroča, da to resolucijo sporoči ministrstvu notranjih zadev, obenem pa tudi predsedstvom občinskih uprav v Beogradu in Zagrebu z namenom, da se velike občine v naši državi posvetujejo radi skupnega nastopa, da se ž njim doseže čim boljši zakon o upravi in samoupravi mest Beograda, Zagreba in Ljubljane.« Dalje je glasoval klub NSS občinskih svetovalcev tudi za resolucijo, ki se izreka proti okrnitvi ljubljanske univerze in protestira proti nameri, da se vprašanje slovenske univerze rešuje s finančnim zakonom, kot se je to nameravalo s strani vladne večine v Beogradu. Svetovni pregled. PREDSEDNIK MASARYK V PARIZU. Predsednik Masaryk je ta teden v spremstvu zunanjega ministra dr. Be-neša obiskal Pariš, kjer je bil svečano sprejet od francoskega predsednika Milleranda. Iz Pariza odpotuje v London in od tam v Bruxelles. Namen Ma-sarykovega potovanja je, da se zahvali zaveznikom za pomoč, ki so jo nudili pri ustvaritvi in ureditvi Češkoslovaške. O priliki Masarykovega poseta v Parizu se bo sklenila vojaška konven-riia mf>fl Frarirnslcn in Češkoslovaško. Kakor poročajo, ima namen Masaryk še tekom tega leta obiskati tudi Beograd. VACLAV KLOFAČ O ŠVICARSKI MILICI. Že od prevrata sem so se v Češkoslovaški bavili z načrtom, preurediti svojo vojsko po vzorcu švicarske milice. Vlada je odposlala med^ drugimi tudi V. Klofača in Špatnyja v Švico, da na licu mesta preštudirajo sistem milice. Vtise o svojem potovanju po Švici je podal praškemu časopisju V. Klofač. Poročila so zanimiva tem bolj, ker se je tudi že pri nas navduševalo za organizacijo vojske po vzorcu švicarske milice. Kaj pravi V. Klofač? Brez dvoma je švicarska milica izredno originelna in vsega uvaževanja vredna institucija. Na prvi pogled je pa jasno, da imamo opravka z izrazito švicarsko ustanovo. Vendar se, z besedami uglednega Švicarja izraženo, ne more smatrati kot izvozni predmet, ki bi se dal meni nič, tebi nič prenesti iz Švice v druge države. Švicarska milica je rezultat politično-zgodovinskega razvoja, ki je pa naravno v Švici čisto drugačen, kot v drugih državah. Švicarska milica je v prvi vrsti dokaz, da so Švicarji vojaški in bojevit narod. Milica je mogoča samo tam, kjer so vsi državljani z enako ljubeznijo navezani na državo in tam, kjer se ta ljubezen enako uveljavlja pri vseh državljanih za slučaj, če je v nevarnosti obstoj in enotnost države. Vsled tega je Švicar rad vojak in z veseljem izpolnjuje vse dolžnosti, ki mu jih nalaga pripadnost k milici. Vojaški novinec se mora v kratkem času veliko več naučiti kot pri nas. 1 o mu je pa tudi lažje, ker se Švicar pripravlja na vojaško službo že kot otrok v šolah, potom telovadbe, strelskih vaj in telesne vzgoje. Brez pretiravanja se lahko reče, da je v Švici vsakdo strelec. Vsaka vas ima strelišče. Tudi oni, ki niso pozvani na orožne vaje, morajo vsako leto iztreliti vsaj 40 strelov. Kdor se izkaže kot slab strelec, je vpoklican na trodnevne strelne vaje. Posebno pažnjo polagajo na častnike pri milici. Nekatere vpokličejo celo po trikrat na leto v razne strokovne kurze. Med našim in miličnim rezervnim častnikom je velika razlika. Poleg svojega poklica se mora stalno baviti z vojaškimi zadevami in voditi doma evidenco vseh njemu prideljenih vojakov. Znano je dejstvo, da mora vsakdo, ki pripada kavaleriji sam doma vzdrževati konja na lastne stroške. Na ta način so v Švici pri kavaleriji samo premožnejši državljani. Kavaleristi imajo pravico, da imajo doma poleg orožja tudi municijo, kar drugim oddelkom milice ni dovoljeno. Na ta način je premožnejši del Švice vedno popolnoma oborožen, kar gotovo ni demokratično v smislu ednakopravnosti. Milica je prav povsod nemogoča, kjer se ni mladina pripravljala že s šolsko izobrazbo na vojno službo. Poleg tega ni mogoča milica tam, kjer se le en del državljanov prišteva opoziciji, ki je sovražna obstoju države. Državnim sovražnikom ne bi bilo mogoče zaupati orožja, ki ga imajo vsi švicarski mili-čarji na svojem domu. Iz teli razlogov je češka komisija proti uvedbi milice v češkoslovaški. HUGO STINNES. Kadarkoli se govori o važnejših političnih dogodkih v Nemčiji, vedno se pojavi ime Hugona Stinnes. Ko se je razmotrivalo o krizi Stresemannovega kabineta, je ves svet vedel, da je glavni povzročitelj krize Stinnes. Odkod ta veliki vpliv nemškega veleindustrijca? Šele vojna je napravila Stinnesa bogatega. Tako bogatega, da se njegovo premoženje niti oceniti ne da. Neki letak Udruženja Novinarjev trdi, da je Stinnes udeležen že samo pri 360 podjetjih v inozemstvu. Stinnes-u je politika samo sredstvo v dosego njegovih kapitalističnih namer. Tekom vojne je bil največji aneksijonist. Vendar to ne mogoče iz idealističnih vsenemških nazorov, ampak izključno le v interesu nemške veleindustrije, ki je tudi njegov osebni interes. Po nemškem vojnem porazu se je Stinnes takoj prilagodil novim razmeram. Sklenil je z voditeljem nemških strokovnih organizacij Legiem »delovno zvezo«, ki je delavstvu navidezno zagotavljala pariteto s podjetni- Ui. Ko pa jo hrortila nemška politika co- pet na desno, je Stinnes zapustil delavstvo in krenil pod okrilje Hindenburga in Ludendorffa. V bistvu je Stinnes monarhist. Ne nasprotuje pa republiki, če ga le-ta ne moti v njegovem hlastanju po profitarstvu. Njegovo sedanje stremljenje je osredotočeno v tem, da se odpravi osemurno delo in ne obdavči posesti z radikalnimi davki. Da pridobi Stinnes javnost za svoje načrte, podkupuje in kupuje časopise. Vse večje nemško časopisje je danes v Stinnes-ovih rokah. Z denarjem in časopisjem je postal Stinnes najvplivnejši faktor v Nemčiji, mož, ki se pravpovsod uveljavlja v reakcijonarnem in nesocijalnem smislu. Z zadnjo vladno krizo v Nemčiji je sicer doživel poraz. Stinnesov načrt, da se vpostavi v Nemčiji diktatura in za tem monarhija, se zaenkrat še ni posrečil. Toda s tem še ni odstranjena vsa nevarnost s strani Stinnesa. Prav kmalu se bo zopet pojavil vpliv njegove gospodarske moči. Stinnes je dober vzgled zato, kakšna nevarnost preti demokraciji in delovnemu ljudstvu od velekapitala, ki je združen v eni roki. NEMŠKI POOBLASTILNI ZAKON JE SPREJET. Nemški pooblastilni zakon, ki daje berlinski vladi moč do izjemnih odredb (o katerih smo že zadnjič poročali) je bil v državnem zboru sprejet s 316 proti 24 glasovom. Za zakon so glasovali vsi socijalni demokrati. Nemška nacijo-nalna in ljudska stranka sta zapustili sejno dvorano, dočim so se komunisti udeležili protiglabovanja. Bavarska ljudska stranka je ostala v sejni dvorani, pa se glasovanja ni udeležila. Z glasovanjem je zaenkrat odgodena vladna kriza in Stresemannov položaj utrjen. VELIKA EKSPLOZIJA V VARŠAVI. Dne 13. oktobra je v Varšavi zletela v zrak smodnišnica, kjer je bilo vskladiščene veliko raznovrstne muni-cije. Vsled eksplozije je bilo ubitih 28 in težko ranjenih 40 oseb. Škode je več milijard poljskih kron. Na mestu, kjer je eksplodirala smodnišnica, se sedaj nahaja jama, odgovarjajoča višini dvonadstropne hiše. Več kilometrov na okoli so vsled zračnega pritiska popokale ši- pe, dočim je v neposredni okolici srnod-nišnice zrušenih več hiš. O vzroku eksplozije ni še ničesar znanega. Sumi se, da je eksplozija delo zlobne roke. ZA SIMPATIJE REKE se je pričela prizadevati Italija. Znižala je namreč železniško tovornino na progah Reka-Trst in Reka-Postojna za 50%. S tem bo nekoliko pritegnila promet na hirajočo Reko ter oživila ta-mošnjo trgovino, samo da se bo mogla italijanska vlada hvaliti napram reške-mu prebivalstvu, kake čudeže dela njen guverner in kako dobro bi šlo mestu pod Italijo. Iz tega bi sledilo, da se bodo Lahi skušali polastiti Reke najprej mirnim potom, potom samoodločbe prebivalstva, zato se mu skušajo prikupiti. Šiba bo pač pela pozneje. Poročila z dežele. Prvi slovenski župan v Ptuju. Z mestnega magistrata v Ptuju plapola slovenska narodna zastava. Pili volitvi župana dne 13. t. m. je bil izvoljen naš somišljenik tov. Blažek z 12 glasovi proti soc. demokratskemu kandidatu Šeguli, ki je dobil 10 glasov. Vse narodno prebivalstvo je vzradoščeno, ker je dobila ta velevažna obmejna postojanka slovenskega narodnega župana. Pa tudi vsa ostala slovenska javnost z navdušenjem sprejema to vest iz Ptuja, kar dokazuje pisava slovenskih časopisov vseh slovenskih političnih strank. Narod je zadovoljen, da je župansko mesto zavzel mož, ki ga poleg sposobnosti diči tudi odkrito nacijonal-no čustvovanje in udejstvovanje. Tov. Blažek je prvi slovenski narodni župan v Ptuju. Takega župana Ptuj tudi potrebuje, ker mora mestna občina poleg gospodarskih vprašanj varovati tudi naše narodne interese. Ni vseeno kako stališče zavzema občinski svet v narodnih vprašanjih. To smo videli nedavno pod bivšim županom, ko sc je šlo za prošnjo dramatičnega društva, katero je za Ptuj v narodnem pogledu velikega pomena. To smo videli tudi v neštetih drugih slučajih. S tako politiko, kakor jo je vodil Losinšek in lmlcor co jo vodili vsi Uje&OVl picJ- niki-nemčurji, se le utrjuje nemški element. Pri zdravi slovenski narodni politiki bi nikdar ne bilo mogoče, da bi se nemštvo tako1 razpaslo na čisto slovenski zemlji. Kar je zagrešila na našem narodu preteklost, to mora popraviti sedanjost in bodočnost. Za to skrbeti so dolžni vsi faktorji in ne v poslednji meri mestna občina, ki v prvi vrsti predstavlja mestno prebivalstvo. Poglejmo samo na Koroško in videli bomo, kaj se tam godi, dočim tukajšnji Nemci i nemčurji vživajo vso mogočo zaščito. Na ta način se gotovo ne daje opora našim zasužnjenim bratom. Mi pa moramo voditi tako politiko, da se bomo zlasti ob mejah okrepili, da tamkaj zavlada povsod čist nacijonalen duh, potem šele bomo močni na zunaj. Naša notranja moč je obenem moč na zunaj in obratno. Taka politika se. mora zasledovati povsod v naših obmejnih krajih. Tovariša Blažeka so volili poleg naših tudi demokratski občinski svetovalci, brez katerih tov. Blažek ne bi dobil večine. To se je zgodilo brez posebnega pakta in obvez od naše strani. Pač pa smo v principu pristali na skupno nacijonalno listo vseh narodnih strank pri bodočih občinskih volitvah, to pa z ozirom na nacijonalni interes Ptuja, ki bi radi skrajno pogrešenega volilnega zakona, ki je sedaj v veljavi, lahko prišel v roke Nemcev in nemčur-jev, katere bi soc. demokrati gotovo podpirali. Torej izključno le nacijonalni interes je bil merodajen za naš pristanek na skupen nacijonalni blok, kar bi bili storili tudi brez ozira na pomoč pri volitvi župana. Ako bo vladalo med narodnimi strankami, kar pričakujemo, strpljivejše razmerje nego je bilo do danes, je gotovo, da se bodo tudi razmere v Ptuju obrnile na bolje. Končno povdarjamo še to, da bo stremljenje novega župana šlo v smislu narodno-socijalističnega programa, na podlagi katerega je bil izvoljen, za tem, da se izvaja vsepovsod socijalna pravičnost, kar je tov. Blažek naglasil v svojem govoru, ki ga je imel o priliki izvolitve. Kot narodni socijalist bo ustrezal na eni strani željam narodnega občinstva, na drugi strani pa socijalno zatiranim slojem, katerih interese je na-rodno-socijalistična stranka v prvi vrsti poklicana zastopati, izvolitev novega župana je torej izraz volje volilstva, ki je na eni strani volilo nacijonalno, na drugi pa socijalistično. Z izvolitvijo tov. Blažeka županom mesta Ptuja se je zgodilo to, kar bi se bilo moralo zgoditi že pri prvih volitvah, a se ni zgodilo, in sicer ne po naši krivdi, ker smo mi prej kot slej ostali naziranja, da gre Ptuju naroden in socijalističen župan. Sedaj se je pogreška le popravila in prvi slovenski župan Ptuja je izšel iz narodno-soeijalističnih vrst. Želimo mu tudi mi največ uspehov in mu zagotavljamo, da ga hočemo pri tem vsestransko podpirati. Živel, novi ptujski župan! Celje. (Narodnost naših demokratov.) Tu se je zgodil nečuven slučaj. Ob 3. obletnici koroškega plebiscita je demokratska »Nova Doba« odklonila priobčitev notice o predavanju, ki se je vršilo pri tej priliki v Narodnem Domu. Svoje postopanje je motivirala s tem, da se niso dali plakati za predavanje tiskati v iijeni tiskarni. Zato tudi ni hotela sprejeti notičice o predavanju niti proti plačilu. — Marsikaj se je že zgodilo po krivdi demokratov, priznati pa moramo, da take nezaslišanosti nismo pričakovali od njih. Hvala bogu, da je bilo predavanje kljub temu dobro obiskano. — Recimo pa, da bi bilo slabo obiskano baš radi tega, ker ni bila priobčena omenjena notica! Se li gospoda ni zavedala, kako slabo bi to vplivalo na naš pokret na Koroškem? Nemcem je namreč neizmerno veliko ležeče na tem, da naše koroške prireditve ne uspevajo, ker vidijo v tem dokaz, da smo pozabili na .Koroško, kar naravnost uničevalno vpliva na naše neosvobojene brate. »Slov. Narod« je o tej zadevi pisal, da se je v Ljubljani povsem drugače postopalo, kajti v Ljubljani so vsi dnevniki brez razlike strank in brezplačno priobčevali pozive za predavanje, četudi se niso plakati tiskali niti v eni teh tiskarn. Sramota je to, kar se je pripetilo v Celju. Celjski demokrati tudi v takih važnih vprašanjih iščejo samo profit. Ce nočejo, da bo cela stranka trpela radi tega nečuve-nega slučaja, naj obračunajo s tistimi nenarodnimi gospodi, ki so zakrivili ta veliki narodni greh. Kajti biti naroden samo na jeziku, ne pa tudi v srcu in dejanjih, to je biti protinaroden! iz stranke. Redne seje načelstva NSS se vrše za-naprej vsak torek ob 6. uri zvečer v strankinem tajništvu. Uradne ure tajništva NSS so odslej od pol 9. do 12. in od pol 3. do 6. zvečer. — Telefon štev. 77. Krajevne organizacije NSS v Ljubljani, ki v smislu poziva okrajnega odbora še niso imele sej, se opozarjajo, da morajo takoj sklicati seje in o tem obvestiti okrajni ■odbor ali pa strankino načelstvo, taka da se bo še ta teden mogla vršiti seja okrajnega odbora, začetkom prihodnjega mesca pa zaupniški zbor. Na dnevnem redu je več zelo važnili vprašanj. Naša organizacija v Prekmurju. Iz Murske Sobote poročajo našemu tajništvu, da se v Prekmurju naša organizacija zelo po-voljno razvija. Glavno zaslugo na tem ima narodno - socijalističen tednik »Naš Dom«, ki sc je v Prekmurju že povsod udomačil. Protest NRSS proti odpuščanju rudarjev. Načelstvo NSS je poslalo velikemu županu dr. Lukami energičen protest proti odpuščanju rudarjev v kočevskem premogo-kopu. To postopanje je smatrati kot maščevalen akt. Trb. prem. družbe radi zadnjega štrajka rudarjev. V vlogi se posebno po-vdarja dejstvo, da so odpuščeni rudarji večinoma volilci in da je vsled tega zadeva pol. značaja. Ker so odp. rudarji primorani iti s trebuhom za kruhom, se na ta način krepi moč nemštva v Kočevju, kar ni v našem narodnem interesu. Načelstvo NSS zahteva od g. velikega župana najodločnejše ukrepe proti Trb. družbi, da se preganjanje jenja in da se že odpuščene rudarje zopet sprejme nazaj v službo. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1 Strokovni vestnik. Obrtno - nadaljevalne šole v Ljubljani. Svojčas je »Nova Pravda« prinesla oklic na vse merodajne faktorje, naj omogočijo otvoritev prepotrebnih obrtno - nadaljevalnih šol. Toda ta klic, kakor tudi vsi klici v javnosti so ostali brezuspešni. Približalo se je šolsko leto. Vse šole so se začele, le obrtno - nadaljevalnih tečajev im bilo. In oglasiti so se morali vajenci sami na ulici ter demonstrirati proti malomarnosti vlade in vseh faktorjev, ki ovirajo otvoritev teh prepotrebnih nadaljevalnih šolskih tečajev. Menda šele po tej demonstraciji so se zdramili odgovorni činitelji in sklicali anketo. Toda tudi anketa, ki se je vršila v nedeljo 14. t. m. in je že peta po številu, ne obeta nič dobrega, ker zopet se mora pisati vsem zadrugam, če so pripravljene kaj prispevati. Ko pridejo odgovori, se bo sklicala šesta konferenca in zopet bo treba pisati in no.. šole po tej metodi letos ne bo! Mi pravimo, nobenih konferenc več, dosti jih je bilo. Poživljamo vlado, mestno občino in vse, ki prihajajo tu v poštev: obrtno - nadaljevalne šole nam dajte! Dolgo smo čakali na nje, sedaj je skrajni čas, da jih dobimo. Vlada naj da potrebni kredit, mestna občina pomagaj in privatniki podpirajte! Malo dobre in resne volje, in vajenci bodo imeli še letos prepotrebno šolo. Če je pa ne bo, se ne čudite podivjanosti mladine in se ne čudite slabemu napredku obrtništva, saj ste vsega tega v največji meri sami krivi! Iz seje upravnega odbora NSSZ. V nedeljo 14. t. m. se je vršila seja upravnega ■odbora NSSZ. Na seji se je izrekel oster protest proti razmeram, ki vladajo v bolniški blagajni. Tudi se je protestiralo radi vprašanja delavske zbornice, ki onemogo-čuje tej delavski instituciji vsako redno- dedovanje. Napravila se je izprememba pri izplačevanju podpor in vpeljalo obvezno plačevanje v stavkovni in pravni fond. Sklenilo sc je ustanoviti enotno rudarsko organizacijo in sklenilo pozvati z vodilnega mesta vse podružnice, naj bodo točne in redne pri obračunih. Blejska Dobrava. 2e zadnjič smo se namenili poslati nekaj vrstic, pa smo odlašali, da vidimo, kake uspehe bodo imeli pri nas zastopniki rdeče in črne »internaci-jonale«, ki so pridno na delu med delavstvom. Tako komunisti kot klerikalci pridno delajo v potu svojega obraza, da bi vjeli na limanice vsaj enega nezavedneža. Pa je ...č, nič in zopet nič! Nimajo sreče ne prvi,, ne drugi. Vsakdo je spoznal komunizem in klerikalizem do golega, zato se s studom obrača od prerokov brez idej. Narodno zavedno delavstvo ve dobro, kje je njegovo mesto in tja pristopa. Zato se vrste NSSZ na Dobravi vidno množijo. Mi vstajamo, a vas je strah! Pa kar brez strahu, mi delamo le v korist delavstvu, nobenemu ne škodujemo. Zagorje ob Savi. Zadnja »Pravica« zahteva od dopisnika, ki je pod gornjim naslovom v »Novi Pravdi« o klerikalcih, popravek. Ne vem, kdo je dopisnik in da 11 bo zahtevo izpolnil. Upam, da je ne bo treba. Da pa izpopolnim dopis, se mi je zdelo potrebno napisati teh par vrstic. — Skoro bi lahko trdil, da stavke res niso vprizorili klerikalci, ker so se izrekli po končanem dejstvu le solidarnim, kakor NSSZ. Njihov zastopnik g. Kukman je glasoval celo proti stavki, je pa zato takoj slišal celo pridigo od s. Žorge. Zastopstvo NSSZ z menoj vred je pa itak moralo glasovati za stavko, iz že opetovano navedenih vzrokov in, ker bi tudi protiglasovanje nič ne izdalo. Dopisnik iz Zagorja že ve, zakaj očita klerikalcem demagoštvo, jaz ga razumem. Da sem se pa jaz navduševal za stavko, hm, ja naj bo! Ne vem pa, kaj bi bilo, če bi bili tudi mi uganjali demagoštvo. Edino, kar imajo klerikalci dobrega, je to, da pri njih ni(!) bilo stavkokazov. O tem bi vedeli rudarji kaj več povedati. Stavkokazi so bili povsod, pri nas in pri vseli drugih. Toliko v izpopolnitev dopisov v »Novi Pravdi« in »Pravici«. — V. K. Št. Pavel, Prebold. V nedeljo 21. t. m. ob pol 9. uri dopoldne se vrši v tkalniški jedilnici redni občni zbor podružnice NSSZ v Št. Pavlu. Na občnem zboru bo poročal tudi strokovni tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. Tovariši, tovarišice! Pridite vsi polnoštevilno in točno. — Odbor. Polzela. V zadevi odpusta predsednika tov. Artnika je v torek interveniral strokovni tajnik pri velikem županu g. dr. Lukanu, ki je obljubil uvesti preiskavo in z vso strogostjo nastopiti za takojšnjo odstranitev vseh nepotrebnih nemških elementov. Tudi bo NSSZ predložila g. ministru za socijalno politiko predlog za disciplinarno postopanje proti mariborskemu inšpektorju dela. Deložiranje slovenskih rudarjev v Kočevju. V Kočevju je pričela T. P. D. na debelo odpuščati slovenske rudarje in jili s pomočjo državnih uradov deložirati. Proti tem krivicam, ki se gode slovenskim rudarjem je v torek dopoldne protestiral pri velikem županu k. dr. Lukanu strokovni tajnik NSSZ, kateremu se je zagotovilo, da se uvede energična preiskava ter stavi zahteva, da družba popravi vse storjene krivice. Kočevje. Podružnica Narodno - soci-jalne strokovne zveze v Kočevju priredi v nedeljo, 21. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni pri Bizjaku v Šalki vasi svojo prvo vinsko trgatev, katere čisti dobiček je namenjen preganjanim in odpuščenim rudarjem in njihovim družinam. Ker je to prva narodna prireditev v Šalki vasi in ker je čisti dobiček namenjen v plemenite svrhe, se nadejamo obilnega obiska. Župan garantira, da bode milostno sodil in gostilničar obljublja pri zelo zmerni ceni dobro kapljico in izborna jedila, zato naj nihče ne manjka. —■ Odbor. Za stavkujoče rudarje je prejelo tajništvo NSSZ sledeče podpore: Kraj. organ. NSS v Celju 157.50 Din, Skupina mojstrov NSSZ v Litiji 150 Din, Skupina delavcev NSSZ v Litiji 69 Din, Podružnica NSSZ, Blejska Dobrava 317 Din, Ludovik Pust 30 Din, Podružnica NSSZ, Polzela 413 Diri, Podružnica NSSZ, Jesenice 220 Din, Podružnica NSSZ, Št. Pavel 237.75 Din. Skupaj 1594.25 Din. Mladinski vestnik. Opozorilo vsem bratom in sestram JNSM. Naši ideji se je Izneveril R u d o 1 i Šimnovec v Trnovem, vsled česar je bil odstavljen kot predsednik »Mladosti«. Ker omenjeni gospod še vedno trdi, da je naš pristaš, opozarjamo naše somišljenike, da nima imenovani nobenih stikov z našimi mladinskimi organizacijami. Ker je bil imenovani tudi odpuščen kot tajnik osrednjega vodstva JNSM, in ker sl vzllc temu prisvaja iunkcije, ki mu ne gredo, in je hotel pri neki podružnici dvigniti za osrednje vodstvo tudi denar, opozarjamo vsakogar, da nima odstavljeni tajnik nobene pravice več kjerkoli nastopati v imenu naših organizacij. Proti odslovljenemu predsedniku »Mladosti« se je vložila tudi policijsko kazenska ovadba radi kršitve društvenega zakona. — O tem gospodu bo treba še govoriti. Vinska trgatev »Bratstva«. Veselični odsek »Bratstva« v Ljubljani je po dolgem prestanku zopet pričel delovati ter nudil kot svojo 1. prireditev vinsko trgatev, ki se je vršila v soboto 13. t. m. in ki je nadvse izborno izpadla. Udeležba na prireditvi je bila nepričakovano dobra. Tainburaški zbor »Bratstva« je pod spretnim vodstvom zborovodje skrbel, da je zabava potekala neprisiljeno. Veselični odsek, ki je čisti dobiček namenil tamburaškemu zboru se tem potom zahvaljuje vsem, ki so se prireditve udeležili in podprli društvo; zahvaljuje se vsem sodelujočim, predvsem pa cenj. nečlanom društva. Odsek, ki je energično na delu, pripravlja za.zimo še več prireditev, med temi Miklavžev in Silvestrov večer, na kar že vnaprej opozarjamo. Tainburaški zbor »Bratstva« v Ljubljani se je te dni preselil v svoje nove prostore v Narodnem domu, kjer se bodo pod vodstvom zborovodje br. Mikuliča vršile redne vaje. Otvoril se bo tudi tečaj za začetnike. Na prihodnjem sestanku se bo razpravljalo o pravilniku zbora, kjer bodo natančno fiksirane pravice in dolžnosti članov. Iz seje »Bratstva« v Ljubljani. V torek zvečer se je vršila druga seja odbora Bratstva. Po poročilu predsednika brata Brandnerja, je poročal načelnik veseličnega odseka, br. Velepič, potem pa načelnik šolskega odseka br. Kravos, da so vse priprave za otvoritev srbo-hrvatskega tečaja gotove in je bil odobren njegov predlog, da se pouk, ki se bo vršil dvakrat na teden, prične v četrtek, dne 18. t. m. ob pol 7. zvečer v šoli na Grabnu. Nato se je vzelo na znanje poročilo načelnika predavateljskega odseka. Redna predavanja se prično koncem tega, najdalje pa začetkom prihodnjega mesca. Nadalje se je še razpravljalo o plesni šoli in je bilo sklenjeno, da se plesna šoila otvori v pondeljek, dne 22. t. m. v areni Narodnega doma. V ta namen je bil Izvoljen poseben plesni odsek, v katerem so poleg učitelja plesa br. Kosičeka še brat Zupan, sestra Coriary VODJA BAGER se išče. V tej stroki popolnoma izvežbani reflektanti z dobrimi spričevali naj pošljejo ponudbo na upravo lista pod „Ba-ger“. I9AN JeLAČIN, Ljubljana Uvoz kolonijalne in špecerijske robe Tvrdka ustanovljena leta 1888. Solidna in točna postrežba. 81 Po ču- dovito nizkih centih kupite letos za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manu-fakturno robo v veletrgovini K STERMECKI, Celje. Trgovci engros-ceno. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega da so pelje v Celje in poiskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. STERMECKI. Inserirajte „NoviVPravdi“i Lečnik Anton urar in juvelir Celje, Glavni trg. | Gradbeno podjetje B Ing. OUHIČ in DRU G. j j Ljubljana, Bohoričeva 20. Naznanilo o preselitvi. Vljudno naznanjam, da se je moja tvrdka J. MAČEK NAJVEČJA ZALOGA OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE nvacalila na Aleksandrovi @81 csEUla cesti iz hiše št. 3 v hišo štev. 12 (poslopje Mojninsbesii zavoda) in se priporočam z zatrdilom najsolidnejše postrežbe cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu za nadaljno naklonjenost! »•••i TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Šelenburgova ulica štev. 1. Kapital In rezerve Dinarjev 17,500.000'— Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. I PODRUŽNICE: I #1 I 1_____________ I Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenski a Bistrica m Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139, 148,458. EKSPOZITURE: I Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) ss iLieeeenauaaaeeojeetvT—— mm eeaoea enee ete ■ aoea aaea H0 ■ mm jšf&RtK gg C80EB 0 ———————e——B»e————ea———————— S 6j| |U|S3H‘euef|qn;i jiilCJ I TfM||3H O eutrpueiuoK — aaaaaeešaaee———B——B— —B— — — 0 EV 0 ^E0^^ 00B —Br 0 ^0 H0P ^0Bi •bbbbbbbbbbbobbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb