CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA DA BO DELO USPEŠNEJŠE IN JASNEJŠA PERSPEKTIVA Razmišljanja in želje ob letošnjem t maju Ob največlih naših praznovanjih smo ge že navadili, da si iskreno in prisrčno gtiskamo roke ter si zaželimo še mnogo jieče in zadovoljstva pri našem delu. Hkrati pregledujemo prehojeno pot in dosežene uspehe, zraven pa ocenjujemo težave, ki smo jih morali premagovati, ter ugotavljamo napake, zavoljo katerih je bilo naše delo često težje in manj uspešno. Na 'tej osnovi si istočasno za- titujemo nadaljnjo našo pot ter ugo- tavljamo sile, ki nam bodo še potrebne za dosego postavljenih ciljev. Ob letoš- njem prvem maju pa delamo analizo našega dosedanjega dela ter si začrtu- jemo bodoče smernice še z večjo vnemo kot sicer, saj letos praznujemo prvomaj- ske dni v pripravah in v pričakovanju velikih in pomembnih dogodkov: Sed- mega kongresa Zveze komunistov. Kon- gresa delavsikih svetov Jugoslavije ier štiridesete obletnice Oktobrske revolu- cije. Ce je kdo, potem so naši delavci, vsi naši delovni ljudje upravičeni, da pra- znujemo v polnem smislu te besede letošnji prvi maj. Zadovoljni smo lahko, da je Jugoslavija v zadnjem letu še bolj okrepila svoj vpliv v borbi za mir v svetu ter za enaikopravne odnose med narodi, čeprav še nekatera nerešena sporna mednarodna vprašanja danes vznemirjajo človeštvo. Stališče neodvis- ne Jugoslavije do politike taborov v svetu je vsekakor mnogo prispevalo za razčiščevanje najtežjih vprašanj iin ko- ristilo vsem delovnim ljudem, kljub očitkom, {ki so bili v zadnjem času po- lebej ostri s strani Sovjetske zveze in Mkaiterlh vzihodno evropskih dežel. Do- cieidno, pošteno in odločno stališče v iteh vprašanjih pa terja od nas odgovornost, ki Jo imamo do delavskega gibanja in napredne javnosti vsega sveta. Da se te odgovornocsiti v polni meri zavedamo^ dokazuje najlepše naša vsakdanja prak- sa, ko sodelujemo na enakopravni osno- vi z vsemi, ki si tega želijo. To odgovor- nost dokazuje tudi težnja, da vedno in povsod, doma in preko meja. naše do- movine želimo s svojim delom, z našimi stališči in odločaitvamii utrjevati sociali- wm. S posebnim zadovoljstvom pa bomo proslavljali letošnjii delovni praznik za- radi uspehov, ki srna jih dosegli na naj- težjem notranjepi pbdročjfu — v druž- benem upravljanju z našim gospodar- stvom. Saj je res, da delavski raared še zda- leč ni zadovoljil svojih materialnih po- treb, toda naš novi gospodarski sasitem, predvsem pa novi način delitve dohod- ka v gosipodairskih organizacijah in iko- n»unah pomeni močno vzpodbudo za iz- boljšanje gospodarstva. Ta sistem bo omogočil za več dela — boljšo plačo in boljše življenje ter mnogo večje možno- sti za gospodarsike organizacije in ko- mune, ki bodo sikrbele za skladnejši razvoj in napredek na vseh področjih t^ predvsem v smeri izboljšanja živ- ljenjskih pogojev delovnih ljudi. Toda Sistem sam — naši delavci to najbolje Vedo — nas ne bo rešil. Rešilo nas bo bolj organizirano, bolj uspešno in smo- trno delo na vseh področjih, katerega rezultat bo več in boljših proizvodov, ^r bo imelo za posledico hitrejše iz- boljšanje življenskih pogojev. In še n^tka^f. Ta poit, ki vodi k izbolj- ^nju življenja, ne more biti skokovita, f^prav so mnogi kolektivi v razmeroma ^raitkem času tudi v tem pogledu do- fcgii že lepe uspehe. Cesto pa v praksi, rešujemo probleme proizvodnje, po- rabljamo, da so proizvajalci istočasno tudi potrošniki. Mi sicer govorimo o ^1-ivu proizvajalcev, o vplivu delavske- ga irazreda na celotno naše življenje in ^Offajanje, toda v naših komunah, sa- •"oupravnih organih, v naši trgovini, *br1i in raznih uslužnostnih dejavno- ^tiih, ki naj izboljšujejo življenjsko ra- in olajšajo življenje, je tega nepo- ^ednega vpliva in konkretnega reševa- la interesov delavskega razreda še ^"ogo premalo. Ta vpliv bo moral pniii "o^ pravilne veljave tudi na naši vasi, ^'i^ našem kmetijstvu, saj bo naša skup- "^st, zlasti delavski razred v bodoče ^•fispeval tudi velika materialna sred- ^a Za hitrejše in uspešnejše odstranje- g^nje zao-^^talosti na naši vasi in pospe- izboljšanje življenjsike ravni za vse oelo-vne ljudi. Zafo bo prav, če bodo naši kolektivi največjem delavskem prazniku pri- kazali in poudarili svoje uspehe. Naj bo prvi maj revija doseženih rezultatov de- lavskega razreda in manifestacija de- lavskega in družbenega upravljanja, katerega vloga se mora čutiti tudi izven podjetja, na vseh področjih našega družbenega življenja, predvsem pa v komuni. Le s stalnim takim delom bomo izkorisitUi vse možnosti našega gospo- darskega sistema in družbenega uprav- ljanja za hitrejši napredek in izboljša- nje življenjskih pogojev. Te obširne in težke naloge pa bomo uspešno izvrševali le tedaj, če bomo v vse to delo vključili čimveč delovnih in poštenih ljudi, pred- vsem pa mladine. V vsej naši slavni no- vejši zgodovini ima mladi rod tako ča- stno mesto prav zavoljio tega, ker je najtežje naloge, ki jih Je pred nas po- stavil mednarodni in naš notiranji raz- voj in je njih izvajanje vodila KPJ, smatral za svoje ter jih tako dosledno in uspešno, čeprav pod najtežjimi po- goji, pomagal izvrševati. Vsa ta praksa nam še posebej dokazuje, da bo v bo- doče mladina v prvih vrstah in na naj- težjih mestih krčila pot v socializem. Ob njej bo delo uspešnejše, napori lažji iai perspektive jasnejše. Le tako bodo naše želje, ko si bomo v prvomajskih dneh zaželeli še večjih delovnih uspehov in sreče, dobile polno vsebino, sigurnost jamstvo. _ FRANC SIMONIC Sodelavcem, dopisnikom, naročnikom in bralcem ter vsem delovnim ljudem prisrčno čestitamo k največjemu delavskemu prazniku — i. MAJI/ Utedništvo in uprava CELJSKEGA TEDNIKA STRAN 2 30. APRILA — StCT. 16 POGLED PO SVETU Eden najbolj domišljavih vladarjev je bil gotovo Ludovik XIV. sončni kralj, ki je dal na svoje topove vrezati latinske besede »ultima ratio regum«, zadnji argument kraljev. Na to se člo- vek spomni ob gdttingenski izjavi 18 nemških atomskih znanstvenikov, ki je Adenauerja vznejevoljila, češ da bi se bili morali znanstveniki prej z njim posvetovati. Adenauerjev tekmec Ollen- hauer je ob tem dejal, da je Adenaue\ izpričal svojo predrznost in domišlja- vost, ki pa ne smeta odločati o usodi nemškega naroda. Da je napak iskati varnost Nemčije samo na vojaškem to- rišču! Tudi naše jugoslovansko stališče je nejca/co tako. Adenauerjeva izjava, da se bo Bundeswehr v 1—2 letih obo- rožil z jedrskim orožjem, pomeni iz- zivanje Evrope in vseh tistih narodov, ki žele mir, predvsem pa vseh tistih, ki so v dveh vojnah na svoji koži pre- izkusili tevtonsko besnost. Razume se, da imajo gdttingenski znanstveniki, nemški socialdemokrati in liberalci prav. Od take politike Nemčija ne mo- re pričakovati koristi. To si velja za- pomniti, kajti pravniški aksiom — volenti non fit iniuria —■ še velja: Nem- čija se nekoč ne bo smela pritoževati nad škodo, ki jo je samo hotela. Pododbor komisije OZN za razoroži- tev je zadnje dni delal uspešno. Ni si mogoče misliti, da bi ti razorožitveni napori bili prazna pena na veletokih nesoglasja, sovraštva in nezaupanja. Lahko bi spet posegli po starem izreku, ki ga je latinski pesnik Ovid položil v usta nesrečne Medeje: Video meliora proboque, deteriora sequor — razum nas vodi k dolžnostim, k resnici in pravici, vse to priznamo, slabost in strast pa nas vlečeta v zlo in pogubo. Vendar upajmo, da bo iz dolgoletnih sej tega pododbora tudi nekaj prireje. Ne sme nas begati vtis, ki ga delata obe vodil- ni sili sveta: obe bi radi dosegli walk- over, kakor pravijo Angleži, tekmo z enim konjem brez konkurence, svetov- no nadoblast. Nadoblast, hegemonija! Sladka bese- da za kandidate, ki računajo s tem, da hodo nekoč vtaknili ves svet v svojo malho. Eden takih je nedvomno mo- gočni Sam, ki se je že davno odvadil vivere parvo, živeti skromno. Eisen- hoiver je pred kratkim ob jordanskih dogodkih izjavil: »Po pogodbi iz 1. 1950 tn po sklepu Kongresa smemo pomagati sleherni državi na Bližnjem vzhodu, če zaprosi za pomoč zaradi komunistične agresije.« Uporabna jormula in že pre- izkušena! Poznamo jo dobro iz fašistič- nega jezika med obema vojnama. Upo- rabljal jo je Hitler, ko je posegal po svetovni nadoblasti. (Zoper njega je moral Zapad poiskati pomoč pri komu- nistih). Uporabljajo jo danes vsi oblast- niki, da bi zavarovali svojo fevdalno in kapitalistično oblast, kakršno že pač imajo. Oblast je za človeka velika slast, kajti z njo je združena tudi last in čast. Zato naš planet nikoli ni brez kandi- datov za nadoblast. V SZ so v 12 dneh imeli pet orjaških atomskih eksplozij, kakor je zabeležila japonska meteorološka služba. Dobro- dušni atomski fizik Rutherford najbrž ni pomislil, da bi njegov izum, s ka- terim je dušik pretvoril v kisik, nekje okoli Bajkalskega jezera v daljni Si- biriji rodil take pošastne poizkuse, ki groze z uničenjem človeštvu in človeku. Majhni fizikalni laboratoriji so se pre- tvorili v tvornice atomske energije. Cemu? Urana in plutona je dovolj, da stajamo ves led, kar ga je na našem planetu. A zazdaj še ni na vidiku atom- ski sporazum. Obe glavni atomski sili računata vsaka zase z atomskim blitz- kriegom in seveda tudi z atomsko zmago. Drugače pravijo Angleži. Oni se obo- Tožujejo z atomskim orožjem, da bi varčevali. Finančni minister pravi, da ho z zmanjšanjem števila vojakov pri- hranil 500 ,miliJonov funtov na leto, kar je v dinarjih bilijonska vsota. Spodnji dom je ta predlog sprejel, ven- dar je bilo 258 poslancev proti, 309 pa za atomsko oborožitev. Božični otoki bodo torej doživeli atomske eksplozije brez ozira na japonske proteste in pro- teste nekaterih Angležev samih. Da bi stvar imela tudi močnejši politični po- udarek, je Macmillan izjavil, da ne bo vrnil obiska Bulganinu. Rusi so to ro- kavico pobrali z izjavo, da bodo vse storili za izboljšanje odnošajev. In še nekaj drobtin: Norveška je zoper spre- jem Španije v NATO. Ta hi bil res hu- da lepotna napaka na Zapadnem bloku, morebiti še hujša, kakor če bi sprejeli Izrael, o čemer se je tudi govorilo. — Eisenhoiverjeva doktrina dobro plenja, vsaj ta čas. Richards je na to vabo ujel že lepo število večjih in manjših rib: Libanon, Irak, Iran, Afganistan, Pakistan, Libijo in Saudsko Arabijo. Izmuznil se je Jemen, zato pa je pri- jela Etiopija, v Sudanu pa najbrže tu- di ne bo drugače. — Na Cipru je Noel Baker, laburistični ekspert za to vpra- šanje, našel težje ozračje, kot ga je pri- čakoval. Odšel je v London z izjavo, da nobeden ne more preprečiti Cipr- čanom pravico do samoodločbe, če jo zares hočejo. Je pač 20. stoletje. Lon- don pa se §e ni odločil, Makarija ne sprejme, in vihti turško karto, čeprav je jasno, da ji ta ni ravno v čast. Grško-turška napetost zaradi Cipra je več kot lepotna pega na licu Atlant- skega pakta. Amerikanci so tu spet usekali po svoje. Harriman, guverner newyorške države, je Makarija povabil na obisk. Ali pa je to le prizor iz igre mačke z mišjo! — V Suezu traja pre- mirje brez pogodbe, a življenje dere dalje, celo Angleži so pristali začasno na egiptovske pogoje, le Francozi odloč- no vztrajajo pri bojkotu. Zato je Egipt napovedal, da Izrael pripravlja nov na- pad, casus belli pa bi povzročila iz- raelska ladja, ki bi zaplula v kanal. Sovraštvo med Izraelom in Arabci je neizčrpen vrelec strupenega ozračja, ki ogroža mir po vsem svetu. — V Jor- danu se utrjuje Husein in se naslanja bolj na Saudsko Arabijo in Irak, med- tem ko se je Nabulsi navezoval na Si- rijo in Egipt. Husein izjavlja, da je za neodvisnost Jordana in da je Nabul- si ja odstavil zaradi njegove notranje politike. Položaj je zapleten, ker je v Jordanu še vedno nekaj sirijske voj- ske in še dve angleški bazi. General Bollardiere, ki je odstopil s položaja komandanta zapadnega sektorja v Al- žiru, je bil zaradi nediscipliniranosti in zaradi sodelovanja v kampanji proti francoski armadi kaznovan na 2 me- seca vojaškega zapora. General ni odobraval nehumanih metod, s kateri- mi se nobena vojska ne more dobiti. Da ima general prav, je dokazala tudi druga svetovna vojna. Gestapovske metode, metode Paveliča, ki smo ga te dni ponovno zahtevali pred svoje so- dišče, nosijo v sebi vse, kar je najslab- še v človeku. Svobodno človeštvo pa hoče graditi svet razuma, sporazuma in vzajemnega spoštovanja. T. O. Strokovnjak mora biti tudi aktivist s posvetovanja kmetijskih strokovnjakov celjskega okraja Nedavno je bilo na Okrajni zadružni zvezi v Celju posvetovanje kmetijskih strokovnjakov. Posvetovanja so se ude- ležili tudi: Član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, dalje predsednik okraja Riko Jerman, sekretar OK ZKS Franf^ Simonič, sekretar OO SZDL Ja- kob Žen in drugi politični ter oblast- veni funkcionarji. Posvetovanje je bilo namenjeno te- meljitemu razgovoru o razvijanju kme- tijske proizvodnje, o raznih tekočih za- devah, o težavah, ki ovirajo akcijo za napredek kmetijstva in o podobnih pro- blemih. Razpravljali so o povečanju obdelo- valnih površin, o ix)trebi hitrejše aron- dacije zemlišč, o investicijah v kmetij- stvu itd. Med drugim so ugotovili, da bi bilo treba predlagati Zveznemu iz- vršnemu svetu več predlogov za zakon- sko ureditev nekaterih perečih proble- mov. Ugotovili so, da pri nas nimamo zakona, ki bi posameznike, če je treba, tudi prisilil, da se vključijo v akcije za napredek, če večina v vaški skupno- sti to želi. Gre namreč zato, da posa- mezniki ovirajo take akcije, kot so na primer melioracije in drenažiranje po- vršin na tak način, da ne dovolijo na svojih parcelah nobenih izbol j sevalnih del. Dostikrat zaradi tega tudi drugi, čeravno so v večini, ne morejo nič opra- viti. Tak zakon pa imajo celo v sosednji Avstriji, ki določa, da se morajo kmetje v manjšini podrediti večini za taka de- la, če ne, jim zemljišča zamenjajo. Govorili so tudi o pomanjkanju takih predpisov, ki bi zaščitili obdelovalne po- vršine, da jih ne bi po mili volji spre- minjali v neobdelovalne. Tako so v okraju pogozdili že več obdelovalnih po- vršin, medtem ko gozdarstvo niti za drobec ne propusti, če gre za povečanje pridelovalne zemlje. Ugotovili so tudi, da je vloga kmetij- skih strokovnjakov nerazdružljiva z vlo- go političnega in gospodarskega akti- vističnega dela. Pravzaprav razlike da- nes med temi sploh ni, saj je vsak prizadeven strokovnjak tudi aktivist v politično-gospodarskem smislu. Razgovarjali so se tudi o nujnosti večje koordinacije pri akcijah za na- predek kmetijske proizvodnje. V okraju rastejo plantaže sadja. Prej ali slej bo nastalo vprašanje, kako predelati slabše in kako prodati dobro sadje. Zvezna kmetijska zbornica bo morala postati bolj elastična in iskati možnosti prodaje. Kmet je za napredek in uvajanje do- nosnih kultur, kadar je prepričan, da bo te pridelke tudi prodal. Kot je to urejeno v hmeljarstvu, tako bi moralo biti tudi pri živinoreji, sadjarstvu itd. Strinjali so se s predlogi, da je tre- ba povečati napore pri izgradnji prede- lovalnih podjetij. Zdaj se očitno kaže dobra stran dejstva, da nismo pustili propasti celjsko tovarno sadnih sokov. Pridelovalcem mleka je treba približati mlekarne, vasem pa dati posnemalnike, da ne bodo kmetje nosili ure daleč »-vo- do-«, temveč skoncentrirane maščobe v maslu in siru. V ospredje je prišlo tudi vprašanje celjske mlekarne. Po zagotovilih, ki nam jih dajejo odločilni faktorji v Beogradu, je investicija za celjsko mlekarno v prioritetnem planu. Tudi predelovanje mesa pri p^as ni do- seglo potrebnih kapacitet. So meseci v letu, ko je težko dobiti meso, so pa tudi taki, ko ga je preveč. Predeloval- nice naj bi izravnale to nihanje v za- logah, hkrati pa tudi nepotrebno, za proizvajalca destimulativno, nihanje cen klavni živini. V razpravo so poleg strokovnjakov posegli tudi prisotni politični in oblast- veni funkcionarji. Tov. Leskošek, ki je potek razprave z zanimanjem sprem- ljal, je vmes dal vrsto koristnih napot- kov. Med drugim je dejal, da je naloga tistih, ki ugotovijo, da je treba v zvez- nem merilu nekatere predpise menjati, uvesti nove ali dopolniti, da te sugestije pošljejo na merodajna mesta, ker to ne koristi samo njim, temveč vsej skup- nosti. Birokratsko in togo obravnavanje raznih predpisov in uredb je znak po- manjkanja lastne gibčnosti duha. Za- koni in predpisi uravnavajo določene stvari, ne morejo pa jih za vsak posa- mezen primer do pike predvideti. Ce bi bilo to mogoče, bi nam ne bilo treba sestankev, sej, posvetovanj, ne bi bilo treba dela v komisijah, odborih itd. Vsekakor je bilo posvetovanje izredno koristno, saj so razčistili vrsto nereše- nih vprašanj, obenem pa so se dome- nili za še bolj sistematično in z vso jav- nostjo povezano akcijo za napredek kmetijstva. _ Z^asedanja obeli zborov OLO Celje Premalo izkoriščeni skladi eeljskem oRraJu Na zadnjj seji obeh zborov OLO Celje, ki je biLa pred dnevi, so odborniki naj- več razpravljali o okrajnih in občinskih skladih. Ugotovili so, da sMadi v dbči- nah in okraju niso bili lani v celoti iz- koriščeni. Okrajne sklade so lani kori- stili v višini 9-5% od planiranih 896 mi- lijonov din, občinski skladi pa so bili razmeroma slabše izkoriščeni, in sicer komaj 70%. Neizk;oriš)čenih investicij- skih skladov po občinah je ostalo še 134 milijonov din, v občinskih skladih za kreditiranje gradnje stanovanj pa je ostalo neizkoriščenih 208 milijonov din. Vsa ta sredstva bodo občine izkoristile v letošnjem letu. Ko so razpravljali o predračunu do- hodkov in izdatkov okrajnih skladov za letošnje leto, niso o. tem zavzeli no- benega sklepa, saj bodo spremembe okrajnega družbenega plana prvenstve- no vplivale na sredstva iz skladov. Na seji so imenovali tudi upravni od- bor na novo ustanovljenega, finančno samostojnega zavoda »Celjska razstav*« Predsednik OLO Celje, Riko Jerman ie govoril o gospodarstvu v i. ietrti iPred dnevi je na množičnem sestan- ku SZDL v prvi četrti v Celju govoril o našem gospodarstvu predsednik OLO Celje, tov. Riko Jerman. Predavanje je bilo zelo poučno, saj so se navzoči se- znanili o glavnih principih naše gospo- darske politike, o plačnem sistemu itd. Želeti bi bilo, da bi terenske organi- zacije SZDL večkrat organizir-ale tadco kvalitetne sestanke. Prav gotovo bi ljudje na take sestanke prihajali v mno- go večjem številu kot sicer. Priporočljivo bi bilo, da bi se terenske organizacije SZDL poslužile tudi programa preda- vanj, ki jih nudi Ljudska univerza v Celju. f ter imenovali za direktorja tega zavoda tov. Viktorja Gorenjska. Ker je mandatna daba dosedanjdm sodnikom-porotnikom E>otekla, so na se- ji izvolili 197 novih sodnikov — porot- nikov. Na vzgojo socialnih delavcev pozabljamo Današnja socialna služba sloni pretež- no na prostovoljcih ali pa na nižjem administrativnem kadru, z nezadostni- mi strokovnimi ali splošnimi kvalifika- cijami — in je sorazmerno tudi slabo honorirana. Nov, mlajši, strokovno kva- lificiran kader pa se šele ustvarja, ven- dar prepK)časi in v nezadostnem številu. V FLRJ imamo za sedaj samo v Zagrebu in Ljiibljani višjo šolo za socialne de- lavce s približno 30 slušatelji. V zamisli so še slične šole v Beogradu in Skopi ju, pozneje morda še v Sarajevu in drugod. V LRS bi po idealni, vendar realni za- misli bilo potrebno okrog 800 do 900 strokovno sposobnih socialnih delavcev. Na področju okraja Celje imamo tre- nutno samo 2 absolventa zagrebške šole in nekaj izvrstnih starejših socialnih delavcev ter delavk z večletno prakso in ti dosegajo tudi prav lepe uspehe. Vendar to ne zadošča. Večji zdravstveni in socialni zavodi, ki bi takšen kader najlbolj potrebovali, pa ga nimajo, niti ga ne poskušajo najti, niti ga štipendi- rati. Tako bi na primer socialnega de- lavca nujna potreibovala celjska bolniš- nica, bolnišnica TBC Novo Celje, Topol- šica. Dom onemoglih v Vojniku, Zavod za rehabilitacijo invalidov v Laškem, mladinski domovi — nadalje občinski ljudski odbori, družbene organizacije, okrajni sindikalni svet ter večja pod- jetja. Pa tudi pri Posredovalnici za delo ne bi bilo takšno mesto odveč. Mnenja smo, da bi predmet o social- nem delu tudi prav dobro koristil sploš- ni izobrazbi in bi ga morali uvesti v šole. Ker se bliža čas razpisa štix)endij, apeliramo na zavode, organizacije in podjetja, da o potrebi socialnih delav- cev razmišljajo, razpravljajo in odlo- čajo. R. F. Več smslosti pri sprejemanju mladine v Zvezo komunistov Na sestanku sekretairjev osnov- nih orgaJiizacij Zveze komunistov s področja celjsike občine, ki ga je vodil seikretar Občinskega komite- ja ZKS v Celju tov. Cvetko Pelko, so ugotovili nekaj pomanijlid jivosti, ki hiiol z vojno«, Objavite tajne pogodbe, »Vso oblast sovje- tom«. Demonstracija se je vršila na poziv Centralnega komiteja boljševiške partije. 7.—12, majla Sedma vseruska konferenca partije boljševikov. 133 delegatov zastopa 80 tisoč članov. Platforma Lenina sprejeta. Izvoljen nov Cen- tralni komite. 15. maja Iz Začasne vlade sta pod priti- skom množic morala lizstopiti naJ' vidnejša zastopnika ruske buržu- azije Miljukov in Gučkov. Sesitav- Ijena je bila prva koalicijska Za- časna vlada iz zastopnikov me- ščansikih strank in menjševikov ter eserov. MenjSeviški ministri — Skobelov in Cereteli, eserovski —• Cemov, Kerenski in drugi. Menj- ševiki in eseri podpirajo protire- voliicđijo. 2ELEZNIEAR MARJAN elektroinstalaterstvo močnega in Šibkega toka celje, stanetova 19 Telefon št. 20-64 Čestita k delavskemu prazndiku 1. maju! Instalacije, montaža neonske raz- svetljave, ix>pravila kuhalnikov,, likalnikov, sestava električnih peči in štedilnikov. KRISTALIJA CELJE Steklo, x)orcelan, keramika. Na deibelo Na droibno čestita svojim dobaviteljem in cenj. strankam k prazniku dela — 1. maju in se nadalje priporoča Iz malega raste veliko ... St. APRILA — »Wv. 16 3 STRAN ^PoBdrav Ba Prvi maj Praznih množic vsega sveta . . . V novo cvetje, v mlado zelenje, rdeča zastava v vetru vihra, svetla in topla kakor življenje . . . Kakor življenje jutrišnjih dni, ko se na zemlji objame družina delovnih in svobodnih ljudi, v volji, ljubezni in sreči edina . . . Tistemu času nasproti vihraj, zmagovita naša zastava! Bodi vesel nam Prvi maj! Delu čast in oblast in slava! Kje bomo letos LETOVALI? Bližamo se zaključku šolskega leta in aadnji čas je že, da se posamezne orga- nizacije pripravijo na letovanje za mla- iino. Doslej so bila letovanja dokaj neorga- nizirana, saj so bila razkropljena v šte- vilnih obmorskih krajih ter v območju pLaninsikega sveta. Tako razdrobljena letovanja so terjala od organizatorjev obilo truda, večje stroške, pa tudi pra- vega pregleda ni bilo nad njimi. Da odpravi take nevšečnosti in da se stroški letovanja pocenijo, je bila na iniciativo Okrajnega odbora SZDL v Celju ustanovljena komisija za letova- nje, ki je pomožen organ Sveta za zdravstvo piri OLO Celje. Naloga te komisije je v tem, da izbere primeren kraj za vzorno urejen camp, v katerem bi našle prostora vse organizacije na področju okraja, ki bi želele letovati. Kot najprimernejši obmorski kraj je bil izbran Rovinj, ki nudi res vse ekonom- ske prednosti letovalcem in organiza- torjem. Hiter in direkten prevoz z vla- kom, cenena tržišča, vodovod, elektri- ka, senca v borovih gozdovih ter pri- jetna klima brez burje, so gotovo osnov- ni pogoji za uspešno letovanje. S kra- jevnimi organi je bila siklenjena 'p>ogod- ba za dobo 20 let, tako da bo organizator lahko postavil na izbranem prostoru osnovne potrebe, kot so sanitarne na- prave, kuhinje, shramibe, umivalnice, lope za obednico, športna igrišča itd. 2e T tem letu bodo postavljene prve, lično izdelane montažne hišice aa majmlajše. Tudi vse ostale naprave bodo montažne. Ko bo pa v nekaj letih dograjen istrski vodovod, bodo vse naprave prenesene na Crveni otok, ki naj bi bil stalno na- menjen letovalcem našega okraja. S tem pa še ni rečeno, da bo naša mla- dina letovala stalno samo v tem kraju. Komisija bo svojo dejavnost še razširila in iskala za letovanje še druge kraje ob Jadranu. Tisti, ki jim dbmorsika klima ne prija, bodo letovali v višinskih letoviščih, za- enkrat v Bočni in na Mozirski koči. Zaradi neugodnih kopalnih prilik, burje, oddaljenosti in dragih adaptacij bo že letos opuščeno stalno letovališče v Bakru, pa tudi Obč. LO Celje gradi novo v Baski ter bodo to leto zadnjikrat letovali tudi v Bakarcu. Organizacije, kot so TD Partizan, dru- štva prijateljev mladine, Zveza borcev, razne šole, družine počitniške zveze, ta- borniki itd. naj bi pravočasno prijavile število udeležencev letovanja omenjeni komisiji. SPLOSNO MIZARSTVO Frane Kerin Celje, Delavska 8 (Gaberje) se priporoča Rimske toplice vas vabijo za prvomajske dni Kdor se želi pošteno odpočiti in razvedriti, bo za prvomajUike dni prav gotovo pohitel v Rimske Toplice. Gostinsko podjetje v Rimskih Toplicah bo za to v polni meri poskrbelo. Poleg otvoritve plavalnega ba- zena, kjer je celjslii plavalni klub Neptun organiziral republiške tek- me v plavanju in skokih, bodo obiskovalci Rimskih Toplic v prvomajsikih dneh deležni še vrste presenečenj. Gostinsko podjetje bo odprlo obnovljen jedilni salon, kjer bodo lahko gostje v vsakem času po- streženi s prvovrstnimi postrvmi iz domačega ribnika. Razen tega bo gostinsko podjetje nudilo obi- skovalcem po zmernih cenah prvo- vrstna jedila in pristno domačo kapljico. Za razvedrilo in ples bo skrbela kvalitetna plesna godba. Torej poskrbljeno bo za vse — za športnike, za ljubitelje plava- nja, za ljubitelje plesa, kakor tudi za ostale, ki so prijatelji domačih kuhinj&kih specialitet in odlične kapljice. Zato ne odlašajte. Pohitite za prvomajske dni v Rimske Toplice, kjer se boste najlepše in najcene- je razvedrili. Zadeva Clauherg kriCeC primer, ki ga nismo dovolj glasno obsodili Več ali manj je javnosti znana »zadeva Clauherg-«, ko nacistični zdravnik — zločinec — še ni bil kaznovan za svoje zločine. Še več, v Zapadni Nemčiji ima službo kot ugleden ginekolog. Ta človek, ki je kriv za tisoče žrtev in pohab- ljencev, je na svobodi. Zakaj to pravim? Zato ker se mi zdi čudno, da ta primer ni na- šel odmeva v svobodoljubnem svetu. Niti pri nas. Čudno se mi zdi, da naši zdravstveni delavci, zdravniška društva, in z njimi vsa čitajoča javnost ni dvignila svoj glas proti taki ironiji pravice. 7. april — dan zdravja je bil pri- lika za tak upravičen revolt. Mar smo res postali tako tolerantni ali pa se čutimo nepoklicane, da v imenu teh žrtev zahtevamo pra- vico? f. r. ALBIN MEDVED OBSOJEN na tri leta in pet mesecev strogega zapora Pred dnevi se je pred senatom Okrož- nega sodišča pričela razprava proti Al- binu Medvedu, bivšemu predsedniku Okrajnega sindikalnega sveta v Celju. Razprava je trajala dva dni. Dakazno gradivo ter čez petdeset predočenih iz- povedi raznih prič je jasno dokazalo obtoženčevo krivdo. Dokazni material obremenjuje obso- jenega poleg raznih drugih malverzacij še za 50 tisoč dinarjev zatajitve druž- benega denarja, tako da se je odškod- ninski zahtevek zvišal na 660 tisoč di- narjev. Razprava je tudi razkrila, zakaj je obsojeni ta denar uporabljal. V naj- več primerih je bil ta denar razdeljen za razna darila, nogavice, ure, brivske aparate in podobno ter kot nagrade raz- nim uslužbencem OSS, pri čemer je naj- večji delež obdržal obtoženi Albin Me- dved zase. Poleg materialne vsote, ki je zlasti neopravičljiva za 140 tisoč dinarjev, ki bi jih morali dobiti poplavljene!, pa je Medved s svojim neodgovornim ravna- njem oblatil ugled celjskega Okrajnega sindikalnega sveta. Do takega početja so privedli familijarni odnosi na OSS, deloma pa je pripomogel k temu tudi obtožencev razburljiv in dvoličen zna- čaj. Medved je istočasno, ko se je okori- ščal z denarjem, ki ga je sindikalna po- družnica namensko določila za pereče potrebe, na ves glas grajal pojave, ki so bili drugod. Razprava je tudi pokazala, da je obto- ženi začel zbirati obtožno gradivo zoper nepravilno razdeljevanje stanovanj v Celju prav v času, ko je sam poklical k sebi uslužbenca stanovanjske uprave in zahteval dodelitev stanovanja ne da bi bil prej v prioritetni listi. Po oceni obtoženčevih dokazov, izpo- vednega in dokaznega gradiva je senat Okrožnega sodišča v Celju izrekel pre- tekli torek ob 23.15 uri obsodbo obto- ženemu Albinu Medvedu. Medved je bil obsojen zaradi prekrška deviznih predpisov, za goljufije in za- tajitve zaupanega denarja in razne opre- me OSS na skupno kazen 3 leta in 5 mesecev strogega zapora. Poleg tega b« moral povrniti vso zatajeno opremo ter ostalo prizadejano škodo v višini 101 tisoč dinarjev. Za utajeni znesek 369 tisoč dinarjev bo OSS zahteval pravdni postopek, ker si je obsojeni prilastil le del te vsote, ostalo pa je razdelil. Razprava je bila zaključena v sredo ob 0,05 uri, ko je senat zavrnil prošnj« obsojenega Albina Medveda, da bi ga do polnomočja sodbe izpustili na pro- stost. Prvi obrisi celjskega ljudskega kopališča Prostovoljno delo privabi vsako popoldne precej ljudi na gradbišče prostozrač- nega kopališča ob Ljubljanski cesti. Za'nji čas so dela precej napredovala. v zemlji se že vidijo obrisi bodočega bazena. Zemeljska dela bodo v kratkem končana, potem pa pride na vrsto betoniranje korita in ostalih naprav. Mn«r- žične organizacije naj bi poskrbele za čim večjo udeležbo svojih članov. ?ri tedne prebežnika... Cez nekaj dni so jih zbrali. Bilo jih je sedemdeset. Moških in žensk. Odpe- ljali so jih v Neumarkt. Tam so jih vse skupaj potisnili v večji prostor in začel se je sejem živih ljudi. Prišli so kmetje. Ogledovali so jih, otipavali in izbirali. Krepke fante in dekleta so hitro gobrali. Onadva pa, ki sta sklenila, da se ne bosta ločila, sta končno našla dva kmeta iz ene vasi. ^ako bosta vsaj blizu. Kmetta sta pla- vala 200 šilingov za vsakega in ju od- I>eljala. Tam sta postala hlapca. Delala sta od ^re do mraka. Ker nista imela delovnih so jima dali cape po visoki ceni. *^de je plačal za gumijasite škornje in *^*^apan suknjič 200 šilingov, plača pa je bOa obljubljena v vižini 400 ši- (Nadaljevainje in konec) To je bilo bogastvo, o katerem sta sanjala. Toda pošta je prihajala. Sklep, da se vrneta, je vedno bolj dozoreval. Ali kako ...? if** V isti vasi sta bili tudi dve dekleti. Ena je bila v domovini natakarica, dru- ga tik pred diplomo na učiteljišču. Zve- deli sta, da kujeta načrt za vrnitev. Ro- tili sta ju, jokali, da ju vzameta s seboj. To bi rada storila, nista pa vedela kako? Skopuštvo gospodarjev jima je bilo v (j)omoč. Morala sta se javiti v Gradcu. Na registracijo bi ju morala peljati go- spodarja, ker pa jima je bilo žal denarja, sta fanta pustila sama. Komaj sta izmo- ledovala nekaj več denarja, kot jima je bilo potrebno za vožnjo. Spet sta sedla na vlak. V Gradcu pa nista izstopila. Odpeljala sta se napreg. V Celovcu sta izstopila ... *** Zdaj so se začele težave. Kraj jima ni bil znan. Ravnala sta se le po nagonu. Polde se je orientiral tudi po mahu na drevju. Hodila sta vztrajno proti jugu. Toda kje je meja? Da bi padla Avsrtrij- cem znova v roke? Ne, na noben način. Toda Polde m je znašel. Srečala sta neko žensko in jo vprašala za vas, za katero sta vedela, da leži ob meji: — Povejte nama, je vprašal Polde, kako prideva do vasi in da ne bova za- šla na med o? Zenica jimaje pokazala. Tudi to, kje morata paziti, da ne prideta pred mejne karavle. Potem sta šla. Navidezno proti vasi, potem pa v goščavo in naravnost v smer, pred katero je ženica svarila____ *** Morala sta biti že čisto blizu meje, ko naenkrat na gozdni jasi zagledata ne- kega fanta. Lahko bi ju izdal. Sklenila sta, da ga prebutata, tudi zvežeta, kajti nazaj nista hotela več. Sanje o bogastvu v svetu sta že presipala. Njuni srci sta hrepeneli po domu, po svojcih. Naravnost sta fanta vprašala, kje je meja. Fant ni mogel doumeti, da silita nazaj, toda ko sta mu krepko povedala, da nočeta biti hlapca in preziranca v tu- jini, je verjetno doumel in jima presene- čen F>okazal smer. Samo še nekaj minut hoje in bila sta na drugi strani. Brez nezgode in ozidrav- Ijena želja po svetu in bogastvu. **♦ Kot ju je noč vzela, tako ju je vrnila. Sredi noči sta zadnje dni marca potrkala vsak na svoja domača vrata. Kdo ve, kdo je bi bolj vesel: onadva ali domači. Bila sta med svojimi, ki ju ljubijo, ki sicer niso bogati, so pa prisrčni. Drugi dan sta spet sedla v avtobus in se ocipeljala v Celje. Prijavila sta se in hitro opravila. Med tem je nastal ta zapisnik... Tri tedne je zadostovalo Jožetu in Poldetu. da sta se prepričala o medu, ki se cedi po svetu. Znanci so verjetno presenečeni. Morda jim celo verjeli ne bodo, zlasti ne tisti, ki znajo prišepeta- vati, češ, pojdite v svet. Na koncu te zgodbe, ki morda ni čisto do pike taka, bi verjetno radi vedeli, kako sta se opravičila izvoljenkam. So jima odpustile? To bi tudi jaz rad vedel. Sicer pa mi- slim, da so. Merkur 2eleznina celje, gubCeva ulica se priporoča za ugoden nakup. Svojim cenjenim odjemalcem čestita k 1. maju! Slaščičarna ZVEZDA CELJE, PREŠERNOVA ULICA 7 Telefon št. 24-58 nudi vsak čas sveže slaščice vseh vr^ v veliki izbiri. V poletnem času sladoled. Čajno pecivo, ka- kao, turška kava, bela kava, mleko in drugo. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! Svojim cenjenim gostom čestitamo k 1. maju! Miloa Klinar ključavničanstvo CELJE, MARIBORSKA 13 Izdelovalnica vseh vrst štedilni- kpv iz nerjavečega jekla, Prevzc- namo stalno ključavničarska dela vseh vrst. Delovnemu ljudstvu čestita k 1. maju! sodaviCarstvo rVAN naraks CELJE čestita delovnemu Ijndstru k 1. maju, prazniku dela,! KOLEKTIV RESTAVRACIJE Vino Koper oeaiSia arojim cenjenim gostom in Tseaau delovnemu ljudstvu k prazniku dela! FrijMTOičamo se na obisk. Važno sporočilo našim naročnikom Ker do letošnjega marca še ni- smo izterjali naročnine po pismo- noših, kot smo to storili doslej, prosimo in upozarjamo vse dolžni- ke, da nam naročnino nemudoma il>oravnajo po položnici na naš te- koči račun pri Mestni hranilnici štev. 620-606-1-T-266. Naročnino naj poravnajo vsi na- ročniki, ki jo dolgujejo za lansko leto in vsi tisti novi naročniki, ki so se na list naročili konec decem- bra 1956 ali pa letos, sicer ne bodo prišli v poštev pri žrebanju prvo- majskih nagrad. Letna naročnina znaša 500 din, za pol leta 250 din, za četrt leta 125 din. Denar nakažite po denarni na- kaznici ali pa kupite na pošti po- ložnico. Vsem tistim naročnikom, ki ne bodo poravnali naročnine do kon- ca maja 1957, bomo list ukinili. Oni pa, ki si želijo na novo na- ročiti na naš list, naj istočasno z naročilnico nakažejo tudi naročni- no, ker bomo list pošiljali le onim naročnikom, ki bodo naročnino z naročilom tudi nakazali. Prisiljeni smo tako ukrepati, ker nam neredni plačniki močno ovi- rajo poslovanje. Uprava CELJSKEGA TEDNIBLA Mitra Mitrović; Koncepcija novega šolsbega sistema Komisija za šolsko reformo zaključu- je delo. Na zadnji seji je sprejela pred- log o novem šolskem sistemu, katerega bo kmalu dala v pretresanje Odboru za prosvelo pri Izvršnem svetu Zvezne skupščine. Predvidoma bo ta predlog prišel pred Skupšono na eni izmed sej v mesecu juniju. Komisija je predlagala deklaracijo o sistemu izobraževanja in vzgoje v Jugo- slaviji in istočasno tudi osnovni zakon o stistemu izobraževanja in vzgoje. Medtem ko deklaracija vsebuje široko obdelan nov sistem izobraževanja, vzgo- je lin smernice razvoja, bi zakon v prav- ni formi reguliral status in karakter šol, dolžnosti ljudskih odborov ter organov društvenega upravljanja za sprovajanje šolske reforme v življenje. Nov sistem, ki vključuje tudi izobra- ževanje odraslih, ima namen ustreči po- trebam socialističnega razvoja v našem družbenem življenju ter interesom dr- žavljanom socialistične družbe. V de- klaraciji so izdelani tudi splošni cilji vzgoje. Splošno karakteristična je težnja no- vega sistema, da bi vsem državljanom nudili enake možnosti pri splošni iz- obrazbi, ki naj vsebuje tudi družbeno- moralno, intelektualno ter fizično iz- obrazbo in vzgojo kot nerazdružene vzporednice sodobne izobrazbe. Komisija v svojem predlogu vztraja pri nadaljnji demokratizaciji na najširši osnovi, ki naj vsem državljanom, na osnovi njihovih sposobnosti in možnosti, odpre pot za šolanje do najvišjih kvali- fikacij. Pri tem bo šolanje odraslil;, se- veda na širše in trdneje postavljenem sistemu, odigralo izredno važno vlogo. Tudi zahteva po širšem izobraževanju strokovnjakov je karakteristčen del novega sistema. Osemletka bo obvezna za vse šole kot predizobrazba. Na ta način bodo industrijske šole dobile dru- gačen značaj, enako tudi šole učencev v gospodarstvu. Deklaracija predlaga široko področje za bodoči razvoj šol, ki bo rastel vzpo- redno z gmotnimi in drugimi pogoji. Predlog poudarja potrebo jugoslovan- skega karakterja šol. Predložen je eno- staven tip osemletke, jugoslovanski pro- fil strokovnih kadrov itd. Da bi pa šolo čim tesneje povezali z družbeno skup- nostjo, je posebno pri osemletkah pred- videna vrsta možnosti prilagoditve po- trebam šolske okolice. V sedanjem predlogu komisija ni iz- delala načrtov in programov. To delo pa opravljajo strokovne skupine Zveznega zavoda za preučitev šolskih in prosvet- nih vprašanj. V izdelavi so programi osemletk. Programi za osemletke bodo kmalu končani in bodo v bodočem šol- skem letu osnova dela v njih. Deklaracija nadalje daje široko osno- vo za preobrazbo notranjega življenja in dela šol ter pedagoških principov, ki morajo dominirati v novi šoli in va- njo vnašati nov duh. Med temi principi je najosnovnejši ta, da bo povečana aktivnost učencev sa- mih, nj. hova samoiniciativnost in samo- stojnost pri razvijanju posebnih inte- resov ter nagnenj. Deklaracija bo v maju pregledana v skupščinskem odboru za prosveto. Po- leg deklaracije pa bo Komisija za šol- stvo pripravila bogato dokumentacijo prosvetnih vprašanj. S. S. Izredna aiirmacifa celjskega gledališča Lani, pieti 19.36, se je v Novem Sadu ustanovilo »Ster.jmo pozoije« — vsako- letni festival nove, izvirne jugoslovan- ske dramatike. V počastitev klasičnega srbskega komediografa Jovana Stenje Popovića bo vsako le.o maja ali junija velika vsezvezna prireditev v najstarej- šem sibskem kulturnem središču, v »srbskih Atenah« — prestolnici avto- nomne Vojvodine Novem Sadu. Pravico, da se prijavi k udeležbi na Sterijinih igrah, ima vsako jugoslovansko poklic- no gledal šče, ki je v tisti sezoni uprizo- rilo kako novo (za letos je merilo š.roko: povojno) izvirno domače dramsko delo, resnega ali veselega žanra, izvirno dra- mo ali vsaj novo dramatizacijo. Posebna komisija odbora Sterijinih iger obišče vsa prijavljena gledališča in potem po kvalitetnem razboru povabi tiste usta- nove, ki po mnenju komisije predstav- ljajo v- tem letu najboljše, kar so dala jugoslovanska gledališča za napredek domače dramske ustvarjalnosti. Skoraj avtomatično se udeležijo Sterijinih iger gledališča iz republiških (nacionalnih) prestolnic, vendar tudi ne vedno vsa: tako letos na primer ne bosta zastopana niti Bosna in Hercegovina, niti Crna gora. — Se strožja so seveda merila za mala ali — po danes že preživelem iz- razu — »provincionalna« gledališča. To se najbolje vidi po letošnjem izboru: saj so poleg gledališč iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Skopja (in gledališča v No- vem Sadu, ki bo gostitelj vse prireditve) povabili eno samo gledališko družino iz manjšega mesta. To edino gledališče je Celjsko. Ze samo dejstvo, da je izvršni odbor Sterijinih iger CG sploh povabil v Novi Sad, pomeni do danes najvišje javno priznanje naši ustanovi, odkar obstoja — saj smo prišli v konkurenco najvišje- ga jugoslovanskega gledališkega tekmo- vanja topot po izbiri neprizadetih oce- njevalcev, ne morda po svoji želji in po lastnih organizacijskih ukrepih. Ta iz- bor pomeni počastitev za vso slovensko gledališko kulturo — ker je edino po- krajinsko gledališče ravno slovensko — in seveda še prav posebno priznanje prizadevanju celjske gledališke družine, v tem primeru še zlasti režiserju Hien- gu in avtorju Milošu Mikelnu. Povabilo^ tudi dokazuje, da je bila sodba vsega našega občinstva — v samem Celju in v manjših kraj'h na terenu — vseskoz pravilna: saj je simpatični sprejem, ki ga je »Petra Seme pozna poroka« doži- vela prav povsod, presegel tudi najbolj drzna pričakovanja. Po vsem tem CG upravičeno lahko sklepa, da je delo njegovega »'hišnega avtorja« Mikelna zares »najsrečnejša idejna programska poteza letošnjega re- pertoarja«, kot je nekdo zapisal: saj predstavlja r^vno tisto smer sodobne drama-ixe, ki ustreza najširšim vrstam c:;činsiva in tudi visoko omikanim sla- dokuscem, hkrati pa tudi najintenzivne- je izpoveduje problematiko duhovnih tokov svojega časa. Komisijo »Sterijinega pozorja«, ki si je 2. 4. ogledala uprizoritev »Petra Seme«, £0 sestavljali: Slavko Jin, Filip Kum- batovič, Borisav Mihajlovič, Boško Pe- trovič in Mladen Leskovac — pet zelo uglednih in znanih imen jugoslovanske literarne in gledališke omike. Najširše razsodišče, ki je — da tako rečemo — odobrilo' udeležbo CG na Sterijinem fe- stivalu, se pa imenuje: celjsko občin- stvo. Velika manikstacija narodne in umetne pesmi (12. redni letni koncert Mladinskega pev- skega zbora I. gimnazije v Celju) Pred nedavnim je bil v celjskem Na- rodnem domu 12. redni letni koncert Mladinskega mešanega zbora I. gimnazi- je v Celju pod vodstvom prof. Egona Kuneja. Koncert so začeli z mogočno Mihel- čičevo »Pesem mladinskih delovnih bri- gad« ter pesem »Tržaškim bratom«, v kateri je lepo recitiral ob spremljavi zbora Boris Sinigoj, ter »Medo pleše«. V nadaljevanju sporeda je zbor rasel ob toplih tonskih sličicah P. Liparja s solom sopranistke Nade Sevškove. Skladbe so bile mojstrsko izvedene in izdelane s finim umetniškim izrazom, polnim rahločutne nežnosti, Posebno je ugajala sopranistka Nada Sevšek, ki se je od. lani razvila glasovno in izrazno v kvalitetno pevko, ki ima s svojim kras- nim glasom in umetniškm podajanjem vse pogoje za nadaljnji razvoj. V svojem solističnem partu je pokazala sigurnost, lepo tehnično izdelanost in muzikalnost. Sledila je Skladba M. Lipovška »Ri- chepinov motiv«, ki jo je zbor podal s pravo baladno barvo, vseibinsko polno, in pravo umetniško ilustracijo. K pro- dornemu uspehu te skladbe je pripomo- gel že do skrajnih fines izdelan enoglas- ni začetek, ki je bil že sam na sebi redek umetniški užitek. Tu so pevci pokazali, da so morali skozi trdo šolo, saj je zbor zvenel izenačeno in polno kakor orgle. Nato je zbor v iskrenih doživetjih Pahorjevihi skladbic v malih tonskih členih pričaral pristne belokranjske mo- tive s pravim izrazom ritma, melodije in dinamike. S Premrlovo pesmjo, ki vsebuje naravno, iskreno melodijo, z jasno, pregledno obliko in čistim izra- zom, je bil končan prvi del koncerta. Po odmoru je zibor zapel II. rukovet »Iz moje domovine« S. Mokranjca, v katerem je dovršeno prikazal srbski na- cionalni glasbeni izraz. Tudi tenor-solo Franca Sirka je ugajal. Sledile so pesmi z vsemi odtenki glasbenih lepot, med ka- terimi je gledalce prav prisilila do po- polnega doživljanja narodne umetnine slovenska narodna v predelavi mojstra zborovskih pesmi S. Mihelčiča »Tam v dolu«. V enostavni, topli Zborovski pri- redbi ji je sledila Kramolčeva koroška narodna »V Pliberci, v jormanci« ter Grumova »San se šetao«, prekmurska narodna, ki se je odlikovala s tehnično preciznim izvajanjem in plemenitim estetskim čutom. Bajićevo hrvatsko narodno »Kolo« je delo, polno folklorne lepote in spominja po harmonizacijski strukturi nekoliko na Mclkranjca, ven- dar je napisana v bolj svobodni obliki in ni vezana na staro tradicionalnost. Ko so jo drugič ponovili, jo je uspešno diri- giral glasbeno talentirani Tonček Kolar. Sledila je »Mitraljeza«, skladba hrvat- skega komponista M. Devčiča, s tipični- mi znaki hrvatskega melosa, polnega no- vejše, vendar ne ekstremne tehnike. Nadvse uspel koncert je zalključila pe- sem F. Lhotke »Polet mladosti« db eksaktni spremljavi klavirja, ki so jo mladi pevci podali v prekipevajočem zvočnem izrazu mladosti in razvnetja. Koncert našega najboljišega mladin- skega pevskega zbora je izredno uspel in je bil vseskozi prava manifestacija lepe narodne in ume' ne pesmi. J. B. nevSeCna pomota Zadnjič smo pisali, da je g. Beard iz Cambridgea (tudi v podnaslovu je bila napaka) prinesel v Celje vest, da je bila prva slovenska Sheakespearova igra v slovenščini igrana v neki vasi blizu Ce- lja. V resnici je bila ta stvar znana na- šim gledališkim zgodovinarjem že prej. Napaka je nastala zaradi tega, ker je naš poročevalec narobe razumel pripo- vedovanje g. Bearda, ki je dejal, da ga veseli, da je v Celju zvedel tak drago- cen podatek. ZAKLJUČEK KMETIJSKO GOSPO- DARSKE gOLE V BUCAH Pred dnevi so v Bučah proslavili za- ključek kmetijsko gospodarske šole z gospodinjskim tečajem. Solo je z uspe- hom zaključilo 29 mladih fantov in de- klet. Sola je organizirala Kmetijska za- druga v Kozjem ter je v ta namen na- bavila kuhinjsko opremo v vrednosti 90.000 dinarjev. Ob zaključku tečaja so dekleta priredila razstavo kuharskih iz- delkov in ročnih del. Ta tečaj je obisko- valo 20 mladih deklet. ' V. F. Naši portreti Ničesar takega ni za razvedrilo delavstva Clan našo redakcije je zastavil pod- predsedniku Okrajnega sveta Svobod tovarišu Ivanu Golji nekaj vprašanj, ki jih v kratkem objavljamo. Tovariš Ivan Golja se je pričel udejstvovati v prosvetnih in kulturnih društvih leta 1935, ko se je vključil v primorsko tol- minsko društvo »Soča«, ki je imelo te- daj središče v Celju in je precej ostro nastopilo v boju proti nemškutarjem. Kasneje je bil tudi aktiven član dru- štva »Naprijed«, vse do zloma stare Ju- goslavije. Med NOV je bil v partiza- nih, po osvoboditvi, 1946. leta, pa se je aktivno vključil v sindikat. Od leta 1951 je zaposlen v Tovarni emajlirane posode, nekaj mesecev prej pa je pre- vzel dolžnost podpredsednika Okrajne- ga sveta »Svobod«, kar je ostal vse do d^es. Med drugim je tudi predsednik Ob- činskega sveta »Svobod« ter izobraže- valne komisije itd. — Sola za odrasle? — Delo šole za odrasle je na splošno zelo zadovoljivo. To lahko trdim vsaj za Celje, ker je pred kratkim z uspe- hom končalo prvi letnik 36 ljudi. Sploh je šola za odrasle posrečena in uspešna vzgojna oblika dela ... — Dramska sekcija Svobode? — — Nekdanji celjski amaterski oder se je preimenoval v Delavski oder Svo- boda. Njegovo delo je uspešno, posebno še, če upoštevamo težave, s katerimi se bori. Sedaj so si uredili prostor za nastope v nekdanjem kino Domu, kjer pa bo obenem tudi lutkovni oder, ki ga bo verjetno prevzela sekcija Svobode celjskega učiteljišča. Ta delavski oder je pred kratkim že z uspehom uprizo- ril Krčmarico Mirandolino, s čemer so prvič gostovali tudi v nekaterih drugih, krajih, oziroma vaseh. Med temi ama- terji je tudi nekaj delavcev, ki jih kul- turnoprosvetno delo veseli in zanima. — — Kako gledate na preorientiranje CG v potujoče gledališče? Kaj se ne bo tisti trenutek, ko bo celjski teater v tem popolnoma uspel, zmanjšala vlo- ga Delavskega teatra? — — Brez skrbi! Kaj takega se ne bo zgodilo. Ljudje bi radi videli toliko stvari, da eno samo gledališče ne bi nikdar moglo zadovoljiti njihovim že- ljam, in potrebam. Seveda so zaenkrat gostovanja naše gledališke družine omejena, ker ni- mamo niti lastnega prevoznega sred- stva,^ sicer pa je brez njega celo CG. — — Kaj mislite o vplivu filmske plaže na delavca? — — Slabi filmi nikakor ne vplivajo tako porazno na delavca kot na mla- dino, posebno otroke. Delavec gre pač tja, da si ogleda vsaj tisto skromno, kar mu nudijo. Prisiljen je, da si ogleda filme, kakršne pač vrtijo. Drugod, po večjih mestih, kjer je dosti več kine- matografov, se da to vprašanje rešiti dosti lažje. Sicer pa sem sploh prepri- čan, da za primerno razvedrilo de- lavca ni ničesar takega, kar bi noro in je to dejstvo našemu delu le koristilo. Vsi c-dgovomi činitelji so se v polni meri zavedali oziroma se zavedajo, da je naj- pomemibnejši činitelj v proizvodnji ven- darle človek — namreč ipravi človek na pravem delovnem mestu. Lahko trdimo, da smo krepko zarezali braztdo v ledino in da je uspeh zadovoljiv, če pomisli- mo, da smo bili v vsem začetniki in brez vsakršnih izkušenj. Naše delo je Ix>gnalo korenine. Pravzaiprav ni ravno potrebno, da gre sleherni mladinec ali mladinka skozi poklicno svetovalnico. Komur je nje- gova pot jasna, samo ob sebi umevna, ki ima v sebi že zaključeno in več ali manj utemeljeno mnenje ali sodbo o svojem poiklicu, ni treba še svetovati, kaj naj si izbere. Saj si je verjetno že sam, po dobrem premisleku, dobro in prav izbral in ima najbrže vse telesne in duševne lastnosti, ki so potreibne za poklic, za katerega se je odločil. Dru- gega mu ne merom reči, kakor: »Srečno pot!« Med tisoči in tisoči mladine v kritičnih letih začetkov in sredi pu- bertete, v 14. ali 15. letu starosti, pa so vendarle taki, ki stoje na razpotju in ne vedo ne kod ne kam. Ti navadno potnkajo na naša vrata in za take je v sedanjih okoliščinahi tudi postavljena naša poklicna svetovalnica; le-tem je treiba F>oniagati. No, kaj pa nam za to prvo leto našega delovanja oziroma poslovanja povedo številke? Ce upoštevamo, da so bili to tiisiti miladinci, ki so iskali v naši usta- novi nasveta, kako bi se usmerili, labko smatramo, da je bil promet kar obse- žen. Vsega skupaj se je oglasilo v Po- klicni svetovalnici v Celju od 1. marca do 31. decembra 1956 219 mladincev in 213 mladink, iskupaj 432 mladih ljudi, ki so izpolnili osemletno šolsko obvez- nosit. Od tega so bili z osnovno šolo do 4 razredov 25 moških in 11 žensk, siku- paj 36; z nepopolno osemletno ali nižjo gimnazijo 125 moških in 128 žensk, skupaj 253; ts popolno osemletko ali niž- jo gimnazijo 65 moških in 74 žensik, skupaj 139; z višjimi razredi gimnazije od 5. do 8. razreda pa 4 moški. — Od navedenih so poslala ipodjetja ali usta- nove v obravnavanje 13 mošikih, rodi- telji pa 206 moških in 213 žensik, sku- paj 419. — Po starosti in sp>olu imamo naslednjo sliko: do 15 let 84 moškib in 51 žensk, skupaj 135; ido 16 let 102 mo- ška in 106 žensk, skupaj 208; do 17 let 27 moških in 45 žensk, skupaj 72; do 18 let 6 moških in 11 žensik, skupaj IT mladincev in mladink. — Iz mesta Ce- lja je iskalo v svetovalnici sveta lOJ moških in 77 žensk, skupaij 186, iz oko- lice pa 110 moških in 136 žensk, skupaj 246. — Obravnavali smo tudi nekaj pri- merov prekvalifikacije, ki ipa mso všte- ti v navedene številke, ker je šlo z» starejše ljudi. (Konec prihodnjič) V KREMPLJIH INKVIZICIJE Znan ameriški pisatelj, soprog še bolJ znane Marlyn Monroe, je zašel v kremP' Ije »lovcev na čarovnice«. 30. APRILA — Stev. 16 0 STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Rut Gersteter, grizUca in shroplfenie Gersteter je precej debela in obna julijska sliva. Med zgodnjimi sli- vaiTii je na prvem mestu. Škoda, ker naj- .jj^ še niste videli, kako željno ljudje pjiupijo to sadje na trgu — po čedni cen;, seveda! Prva drevesca te sorte sem posadil pred kakimi 15 leti, zdaj jih •jnam že sedem. Zarodila so kmalu, ven- jar J^ ^il° "-"^ preobilnem vsakolet- nem cvetenju le premalo zrelih sliv. Ta- jcoj, ko so se plcdič; začeli debeliti, so za- feli' odpadati in odpadati, da sem po nekaj tednih z žalostjo prešteval »žalu- joče ostale«. Odpadle slive so imele po jve luknjici, manjšo in večjo, včasih pa tudi več. Mesto luknjice je bil tu in tam kupček smole — slivove gume. To je povzročila češpljeva grrtzlica, ki dela silno šikodo češpljam in slivam, po- sebno pa tej odlični sorti. Ta »zverina« je komaj pol centimetra dolga, črna ali Češpljeva grizlica je uničila ves sad rumena osica. ki leta v času, ko cveto slive ali češplje. Samica odlaga po eno jajčece, včasih tudi po več, na odprte ali še zaprte cvete. V 8 do 12 dneh se iz ;ajčec izvalijo goseničice in se pregri- 2eJ9 v notranjost ploda. (Manjša luk- njica na plodu je »vhod«, večja pa »iz- hod«.) Ko gosenica uniči prvi plodič, gre v drugega, tako, da uniči po 4 plo- dove in še več — izžre notranjost plo- dov, koščico in meso. V 5 do 6 tednih odpadejo zadnje, že precej debele slive, iz katerih se preselijo zdaj že do 12 mm dolge gosenice v zemljo. Staro izročilo pove, če slive in češplje cvetijo v hladnem in deževnem vreme- nu, da bogato dbrodijo. Zakaj? Zato, ker tako vreme otežkoča osicam odlaganje jajčec. Ne moremo dovolj prijjoročati sad- jarjem yeč zanimanja za poletno škrop- ljenje sadnega drevja. S pravilnim in pravočasnim škroipljenjem bi podese- torili pridelek sliv in češpelj. Imamo c*bilo sredstev, ki jajčeca in goseničice zanesljivo uničijo, a le, če škropimo pravočasno (ko še niso odpadli vsi ven- čni listi), ko so goseničice še zunaj plo- da. Morda bi z novodobnimi škropivi mogli uničiti tudi škodljivca v plodu, ki pa bi ibil, že preveč nažrt, izgubljen. Navajam par podatkov iz svojih iz- kušenj. Za leta 1955 imam zabeležen da- tum 13. maj, ko sem škropil vse češplje in slive proti grizlici z 0,2% lindanom, 2a Gersteter, a skoraj prepozno. Imam namreč okoli 15 sort sliv in češpelj, ki cveto 'v različnem času. Tolkrat sem škropil, ko so odcvetele zadnje sorte. Lani so pa slive cvetele nekoliko po- zneje. Zgodnje cvetoče sem škropil 15. "laja (tudi Gersteter), pozno cvetoče pa 18. maja z istim sredstvom, kakor prejš- nje leto. In uiapeh? Lani so se naše »geršteter- ce« prvič lomile pod težo okusnih plo- I.režbo! In naše pekarne? Ondan sem si kuipil četrt kilograma kruha. Niso mi ga z.a- vili, ker pač nimajo papirja. Ker nisem imel aktovke, niti kakega papirja s se- boj, sem pač vzel kruh v rcike in šel. Tako beraški sem se zdel samemu sebi. Se besedo o blagarničarkah v trgo- vini. Ali bi bilo res tako težko našteti stranki drobiž s pripombo »hvala«. Saj se blagajničariiki ni treba zahvaljevati, toda s to besedo bi bilo nekaiko izra- ženo, da sem cpravljen in pomeni be- seda iz,-az zDdovoijs:va, da sem v trgo- vini kaj kuipii. Toda biagajničarka ti nasu^'S drobiža, kot d i bi hotela reči »izgni«. Se več: v neki trgovini sem doživel, da mi je biagajničarka rekla »v redu«. Kaj se .to pravi — to mi lah- ke rečeijo na davčni upravi, ne pa v trgovini. Torej malo več kul'turne postrežbe v celjđkih trgovinah in gostiščih. Za dvig hektarskega donosa Zadružno trgovsko podjetje »Agro- tehnika« v Ljubljani ima svoje skla- dišče tudi v Smartnem ob Paki. Vod- stvo tega skladišča oskrbuje vse kme- tijske zadruge Šaleške in Zgornje Sa- vinjske doline z umetnimi gnojili, ka- kor tudi z vsem ostalim reprodukcij- skim materialom. Razveseljivo je, da je le-to že letos dobavilo zadrugam preko tisoč ton raz- nih vrst umetnega gnojila in nekaj ton zaščitnih sredstev. S tem oskrbuje to podjetje na tem področju nad 90% vseh umetnih gnojil samo. Razen tega pa je dobavilo tudi precej kmetijskih strojev in orodja v več milijonski vred- nosti. Podjetje teži za tem. da nudi za- drugam ves material čim bliže nji- hovim skladiščem, pomaga pri nabavi in daje istočasno tudi zaželeno strokov- no pomoč, kar je vsekakor pohvale vredno. Na paši . . , Pomlad je pognala travo v naglo rast. Kozolci in skednji so se že spraznili. Prišel je čas paše. Sveža trava pa bo povečala tudi mlečnost. Kot človeku, tako tudi živali svež zrak, gibanje in sveža hrana najbolj prijajo. Lučka zadruga v borbi s kmetijsko zaostalostjo v nekdaj tako priljubljeni letoviščar- ski vasici Luče (zakaj smo napisali »nekdaj«, bomo še povedali) sta danes dva močna činitelja, ki oblikujeta luč- koga Savinjčana: prosveta s svojimi po- žrtvovalnimi učitelji in kmetijska za- druga s svojim dobrim voditeljskim ka- drom. Oba orjeta trdo ledino .. . O lučki prosvetni dejavnosti, ki je malo dane najuspešnejša v celjskem okraju, smo nedavno že pisali. Danes pa bi radi spregovorili o Lučah kot kra- ju, kamor zelo počasi prodira napredno kjnetijstvo. Prodira pa le — in to je v veliki meri zasluga kmetijske zadru- ge. Menim, da je prav, da se najprej pomudimo pri elektrifikaciji, ki bo po- menila za Lučane največjo in najvaž- nejšo povojno pridobitev. Spet ne mo- rem mimo dejstva, da je idejni pobud- nik za elektrifikacijo Luč bil prosvetni delavec in da je šolsko vodstvo pokreni- lo vse potrebno, da z načrti in delom niso zavlačevali. Se bolj pa je treba pri- biti, da je KZ s svojimi visokimi denar- nimi prispevki postavila osnovo elek- trifikaciji Luč. Vsega je do danes prispevala že 6 in pol milijona lastnih sredstev. Prav toliko so prispevali tudi kmetje sami (v lesu), poleg tega pa na- pravili že preko 200O prostovoljnih de- lovnih ur. Za dokončno elektrifikacijo pa bo p>otrebno še precej žrtvovati — pripravljena je KZ in pripravljeni so kmetje. Z ozirom na mnogoštevilne žrt- ve NOB in z ozirom na nujnost ureditve priznanega turističnega kraja, si ICZ strahovito prizadeva za znižanje, odnos- no ukinitev gozdne takse, ker sicer bi preštevilčni posek že šel v škodo gozdov. Dejstvo pa je, da v teh gorskih predelih predstavljata prebivalstvu vir dohod- kov samo les in živinoreja. Zato pa tudi KZ posveča največ pozornosti tem pa- nogam. Kmetom zadruga pomaga pri ureja- nju gnojnih jam ter pri nabavi plemen- ske živine. Zanimiv je porast uporabe umetnih gnojil v zadnjih letih. Do ne- davnega je KZ lahko med svoje kmete razpečala največ 2000 kg umetnih gno- jil, letos pa so zabeležili rekordno števi- lo — 40.000 kg. Ker se zadruga zaveda tudi donosnosti malinovih nasadov, ji je s pravilno agitacijo uspelo pridobiti že precej svojih članov za gojitev mali- novih nasadov. Menim, da je lučka KZ ena med red- kimi zadrugami v našem okraju, ki je pravilno razumela svojo osnovno nalo- go in se v vsem svojem delovanju usme- rila predvsem v pospeševalne naloge. Ker vedo, kakšne važnosti je za ta gor- ski predel živinoreja, so se v zadnjih dveh letih vrgli največ na ureditev pla- ninskih pašnikov. Na osmih planinskih pašnikih, ki se nahajajo tudi v višini nad 2000 m, so uredili napajališča, ba- zene, živinske staje in pastirske koče. Uredili so delno tudi poti, letos pa bodo začeli tudi čistiti in gnojiti pašnike. V sezoni se na teh pašnikih pase preko 300 glav govedi, v visokogorskih pašni- kih pa tudi do 1500 ovac. En pašnik s primernim tekališčem so uredili tudi za svinje. Kmetje radi zaupajo planinske- mu pastirju svoje ščetinarje, saj zgleda, da jim višinski zrak prija in se vračajo jeseni skoro kar godni za »šunkarje«. Ovce pa dajejo kmetje tem raje v pla- nino, ker vedo, da so gori najboljši ple- men jaki solčavske pasme in tako že za- druga sama skrbi za strogo selekcijo, tako pri govedu, ovcah kot pri svinjah. Kmetijska zadruga tudi v celoti skrbi za gozdna pospeševalna dela. Lansko leto je ibilo pri ureditvi gozdnih vlak, cest in čiščenju gozdnih površin naprav- ljeno za preko 3 milijone din — letos pa bo vrednost teh del presegala 4 mili- jone. Trenotno vršijo pogozdovanje in bodo na celotnem teritoriju zasadili pre- ko 70.000 gozdnih sadik. Lansko leto so tudi uredili gozdnih cest in poti v dol- žini 25 km, obnovili pa 2 odnosno 3 mo- stove. Poleg trgovine, za katero velja načelo, da lahko kmet v njej vse kupi, pa tudi vse proda (odkup j.e zelo uspešen), ima- jo točilnico s sodobno urejeno kuhinjo, kjer 30 stalnih abonentov dobi celo- dnevno dobro, okusno in visoko kalorič- no hrano za 150 dinarjev. S kmetijsko zadrugo so Lučani v splošnem zelo zadovoljni, zato pa se tu- di iz leta v leto veča število novih članov in je danes le še malo domačinov izven zadruge. (Trenutno imajo registriranih 2O0 članov). Letnega prometa je bilo lani 137 milijonov, čistega dobička pa 6 milijonov 600.000 dinarjev. Pri zadrugi obstaja tudi aktiv mladih zadružnikov, ki šteje 46 članov ter sekcija žena za- družnic. Mladi zadružniki se zelo zani- majo za proizvodne naloge in so v zim- skem mesecu obiskovali kmetijsko go- spodarski tečaj. Sekcija žena zadružnic pa je pretekli mesec organizirala gospo- dinjski tečaj, katerega je obiskovalo 22 žena in deklet. Upravni odbor KZ, ki šteje 11 članov, ter nadzorni odbor s 3 člani si torej v vsakem pogledu zelo prizadevata za raz- voj lučke zadruge, saj je smotrno druž- beno upravljanje to zadrugo uvrstilo med najboljše KZ v celjskem okraju. Ob zaključku bi se še vrnili k gornje- mu odstavku, zakaj Luče danes kot tu- ristični kraj niso več tako privlačne. S samo elektrifikacijo, ki bo stala težke milijone, Luč še ne bomo približali tuj- cu. Prav tako težak problem kot elek- trika, predstavlja za Luče vodovod, o katerem smo tudi že pisali. Kmetijska zadruga pa je pripravljena tudi za vo- dovod (načrte že imajo, začeli pa ga bodo graditi, čim bodo zaključili z elek- trifikacijo) prispevati levji delež, saj bo s poživljenim turizmom imela tudi sama ogromne koristi. Seveda pa bo s tem v zvezi predhodnje treba urediti še sani- tarije, saj so Luče redek primer v naši republiki, kjer bi bile vaške higienske razmere tako kričeče (pokopališče v sre- di vasi, gnojišča tik vodnjakov itd.). Za- nima me. če si je to že ogledala Okrajna sanitarna inšpekcija! CELJSKI JEDNIK T T8AKO mSOl Stara mati razvaja otroka Dejstvo je, da otroci navadno zelo visijo na svojih starih starših. V dosti primerih je vzgoja o'trok tudi povsem prepuščena enemu od staršev zakoncev, ki so največkrat upokojenci :n so jim otroci na stara leta prav za prav edino razvedrilo in zabava. Ker so starši' v teh letih navadno že razibromenjeni vseh težjih skribi in odgovornosti, so tudi bolj umirjeni, bolj potrpežljivi in se znajo z otrokom svojega sina ali hčere bolj za'bavati in tudi več ukvarjati, kot so se ukvarjali v »aktivnih dneh« z last- nimi otroki. To je vse v redu in prav in srečna sta zakonca, ki sta čez dan oba zaposlena in imata v hiši nekoga, ki se briga za njune otroke. Toda često- krat stari starši v svoji veliki ljubezni do vnučkov gredo predaleč in otroke naravnost razvajajo. Poznam zelo pa- metno mater, ki svoji desetletni hčerki vsak dan prej ko gre v službo odkaže lažje domače opravke, da bi tako otro- ka že zgodaj navadila na pomoč v go- spodinjstvu. Dobro ve, koliko ima taleri- tirano dekletce časa za šolo, koliko za igro, zraven tega pa bi jo rada uvedla v gospodinjske posle, kar je za vsako deklico vsekakor koristno. Pomivanje posode, brisanje prahu, postiljanje po- stelj itd., desetletne deklice ne bo pre- obremenilo — in koncem koncev je to koristna priprava za mlado gospodinjo. Pa sem imela spet srečen nos, da sem prišla v tako hšo ravno ob pravem času. Očeta in mame kajpak ni bilo doma, Bertica pa je še po 9 uri poležavala v postelji (šolo ima popoldne). Ljubezniva stara mama je sedela ob njeni postelji in krpala nogavice. Seveda sta si imeli dosti povedati. Nisem mogla držati je- zika, pa sem pobarala Bertico, če je nič ne moti, ko ji sonce sije v posteljo, saj bi lahko stari mami že E>omagala, če že za šolo nima kaj početi. »O, saj mi je mama naročila, da pospravim kuhinjo in pomijem po zajtrku — pa je že vse zame napravila »nona«. Tako mi je ža- rečih oči pripovedovala o »zlati noni«, ki ji odvzame slednje delo, ki ji ga na- loži mama. Zanimalo me je, kaj de ma- ma nato. če ve, da daje stara mati de- kletcu potuho in vse delo opravi mesto njega. »O, saj mama nič o tem ne ve. Že pol leta nona opravlja moje dolžno- sti«. Naprej nisem hotela izpraševati, ker sem se bala odkritja, da morda dekletce tudi nalaže svojo mater, da sama oprav- lja poverjene ji dolžnosti. Tudi stare mame nisem hotela o tem več izpraše- vati. Zvedela pa sem še tole: da pusti dekleta lenariti v postelji, kolkor časa se mu ljubi, da opravi vse dolžnosti me- sto nje, da ji snaži čevlje, plete šolsko ročno delo in verjetno bi ji delala tudi domače šolske naloge, če h': ji »"»-ilska učenost« že ne zbledela. Ko sem ji samo pripomnila, če se ji ne zdi napačno, da svojo vnukinjo tako razvaja, se je na- smehnila, »B'ežite no. saj bo še tako ali tako dosti trpel, zdaj pa naj uživa otroška leta!« Morda bo ta stara mamka slučajno čitala tele vrstice — zato končam tu svojo misel, ki je vpričo Bertice nisem hotela končati. Ljuba, dobra stara mati, tvoja ljubezen ni pravilna. Da bi bila jaz mesto Bertičine matere, bi ti to zelo zamerila. Današnji čas zahteva delov- nega in požrtvovalnega človeka. Kar boš Bertico naučila, to bo Berta znala! Prva sem, ki privoščim otroku, da uživa svoja otroška leta — toda uživa jih lah- ko tudi v delu. Ali ne bi bilo pravilneje, da bi svoji vlogi z Bertico včasih zame- njali — da bi ti, s sedmimi križi poči- vala, vnuknja pa bi ti osnažila čevljeJn pcmila posodo! Na vse zadnje pa dekli- ce Bert.činih let tudi prav rade »gospo- dinjijo«, če jih navajaš k temu, so prav ponosne na svoje uspehe, kadar jih po- hvališ in je tudi to koristno delo njihova igrača ... In še nekaj ne morem zamolčati:^ali bo to dekletce iskreno do svoje družine in soljudi, če jo ti že zdaj navajaš ne- iskrenosti do lastne matere? Ne zameri mi ostrih besed, ampak — jaz ti svojega otroka ne bi zaupala ... Komisija za volitve in imenovanje pri Občinskem ljudskem odboru Rogaška Slatina RAZPISUJE mesto pisarniške uslužbenice Pogoji: 1. Vsaj nepopolna srednja šola z znanjem strojepisja, 2. po možnositi nekaj let prakse v pisarniški sitroki. Plača po uredbi, dopolnilna plača po odloku. Kolkovane vloge predložiti do 10. maja. J. Javofšek CELJE, IPAVCEVA ULICA ST. 26 Telefon 26-98 ORODNA IN STROJNA DELAVNICA oesitita svojim cenjenim strankam in delovnemu ljudstvu k 1. maju! Opekarna Ljubečna Bukovžiak pošta Celje — poštni predal 13 — telefon: 26-01 — Celje izdeluje in nudi VSE VRSTE SPECIALNIH STROPNIKOV IN OR OPEKE PO KONKURENČNIH CENAH. — PO ŽELJI DOSTAVLJAMO OPEKO NA STAVBIŠCE. — POSLUŽUJTE SE NASiH KVA- LITETNIH IZDELKOV! Vsem našim poslovnim prijateljem čestitamo k prazniku — 1. maju IZ CELJA IN ZALEDJA Sforsilf zelezat\i bodo nadvse svečano proslavili t. maj Letos bodo Zelezarji iz Štor nadvse lepo proslavili mednarodni praznik dela — 1. maj. Pripravili so več prireditev. Na predvečer praznika bo v prostorih doma kulture slavnostna akademija z pestrim sporedom. Razen slavnostnega govora bo ob tej priliki nastopil ženski 4n mešani pevski zbor, tamburaški zibor In godba na pihala. Na sporedu bo tudi nekaj zbornih recitacij in živih slik iz življenja in dela delavskega razreda. Pred začetkom akademije bo godba na pihala pred domom Svobode priredila samostojen promer^dni koncert. Mla- dinci in gasilci pa bodo prižgali kresove na vseh bližnjih gričih. Na dan prvega maja bo godba igrala budnico, nakar bodo štorski zelezarji pohiteli v svoj počitniški dom na Sveti- ni, kjer se bodo v veseli družbi in naravi razvedrili. Manjše proslave bodo tudi v Kompo- lah, na Svetini, Teharjih in v šolah. T Železarni Store so izvolili nov delavski svet Po daljših pripravah so v Železarni Ctore 24. aprila svečano izvolili nov de- lavski svet. v predvolilnih pripravah so v vseh 9 volilnih enotah imeli več se- stankov in razprav, na katerih so ana- lizirali dosedanje delo delavskega sveta ter se pogovorili o bodočih nalogah v podjetju in o pripravah za Kongres de- lavskih svetov Jugoslavije. Na okrajni konferenci delavskih svetov bo kolektiv eastopalo 11 delegatov, 1 delegat pa jih |jo zastopal na Kongresu delavskih sve- lo v Jugoslavije. v nov delavski svet so izvolili 60 predlaganih kandidatov, med rjimi tudi ▼ečje število mladih delavcev n žena. V počastitev 11. obletnice mladinskih delovnih brigad so v Storah priredili akademijo Mladinski komite Železarne Store je T počastitev 11. obletnice mladinskih delovnih brigad pred dnevi priredil v domu Svobode v Storah spominsko aka- demijo z bogatim kulturno-umetni- škim programom. Na akademiji je go- voril član Okrajnega komiteja LMS v Celju tovariš Frido Gradišnik o vlogi mladine. Na sporedu je bilo tudi nekaj recitacij in živih slik. Najlepša točka sporeda pa je bila nastop stočlanskega mladinskega pevskega zbora Celjskega učiteljiišča, ki ga vodi prof. Boris Fer- linc. Polnoštevilna udeležba je bila naj- boljše priznanje organizatorjem pro- slave, čeprav se proslave niso udeležili vidni voditeljii raznih organizacij, dru- štev, ustanov in podjetij iz Stor, kar je Tredno vse graje. M. nekaj drobnih iz celja Na železaiiški postaji so največkrat odprta samo ena vhodna vrata, dočim so druga zaklenjena. To bi vsekakor kazalo odpraviti, saj je potniški promet iz dneva v dan večji. Tudi pometemje prostora pred blagajnami in na peronu v času največjega prometa, naj bi me- rodajni odpravili. Zelja mnogih celjskih gospodinj je, da bi bile trgovine s sadjem in zelenjavo odprte že ob 6. uri. To je potrebno zlasti sedaj, ko se bliža poletje, da bi si lahko eaposlene žene nabavile potrebno pred eačetkom delovnega časa. Mnogi se pritožujejo nad tem, da »e mestni in okrajni koleki lahko nabavijo samo pri vratarju občinskega ljudskega odbora. Zakaj ne bi te koleke prodajali tudi v trafikah? Trafika v P|ešemovi ulici, ki ima pre- ko vsega dneva največ prometa, že dav- no ne zadošča potrebam občinstva. v tem malem prostoru je večkrat velika gneča. Ljudje so nezadovoljni in stre- sajo svojo jezo na prodajalko, ki ne mo- re dovolj hitro streči. v tej ulici bi bil taželjen večji lokal za prodajo tobačnih izdelkov in drugih potrebščin. * Klopi v mestnem parku in na Savinj- skem nabrežju so v zelo slabem stanju. Ker se bliža poletni čas, je skrajni čas, da bi klopi popravili. v zajtrkovalnici na Tomšičevem trgu naj bi odstranili iz prometa močno ob- rabljene skodelice, saj na goste tak in- ventar neestetsko vpliva in jim jemlje tek. Kar Je črno ni belo Vedno se zgodi, da je kaj narobe. Ho- te ali nehote, zaradi malomarnosti ali zaradi česa drugega. Toda ljudi bodejo slabe stvari v oči. Mnogo bolj kot do- bre. Zgodi se, verjetno da je bil hudoben slučaj, da sta se sprla DEŽURNA SLUŽBA IN BENCIN Nekemu avtomobilu iz Rimskih To- plic je zmanjkalo bencina. Ljudje pori- vajo avto po celjskih ulicah od bencin- ske črpalke do črpalke. Usmiljenja ni- kjer, bencina še manj. V dežurni ben- cinski črpalki tema. Nikjer nikogar. Ob dveh ponoči. In v Celju? Konec: ljudje porivajo avto po asfalt- ni cesti proti Rimskim ... Vse zaradi bencina... 15 KOMISIJ ZA KANAL Vse, kar je narobe, se ne zgodi samo v Celju. Sploh ne! Da samo za primer IX)stavim: v Rimskih Toplicah si je ubi- jalo glave nad nekaj metri kanala pet- najst komisij. Vsaka je vedela povedati kaj novega. Rezultat? Voda dere še da- nes po cesti. Lani je bilo zaradi tega okoli 80.000 dinarjev škode. Kako bo letos? KRUH VOZIJO PO CESTI Prav letos mineva deset let, kar so v Rimskih Toplicah zaprli zaradi upravi- čenih razlogov pekarno. Od takrat vo- zijo dvakrat na teden kruh iz Laškega. Tako dobivajo v Rimskih star kruh, ves zverižen in polomljen. Prav bi bilo, da bi pekarno sedaj obnovili, saj so vsi pogoji za to. Odgovorni naj bi o tem razmišljali. ZAKAJ RAJE KUPUJEMO MLEKO V MLEKARNI Nedavno sem čitala članek, da se ne- katere gospodinje, ki kupujejo mleko v mlekarnah pritožujejo zaradi polnje- nja steklenic. Nd jim prav, če steklenica zaradi pen ni popolnoma polna. Meni se še to ni zgodilo, kajti če hočem čakati, mi prodajalna rade volje dolije mleko, ko se pene poležejo. Da pa ne bi bilo treba čakati, smo se starejše gospodinje privadile na to, da nosimo s seboj plo- čevinaste posode za mleko, kjer je na- livanje hitrejše in mera točna. Ze več kot 10 let kupujem mleko v mlekarni ter sem s postrežbo in mero zelo zadovoljna. Vedno sem sigurna, da je mleko sveže in zdravo, ne morem pa tega trditi za kupljeno mleko od kmetic, ker nisem gotova, ali je živina zdrava. Iz izkušenj tudi vem, da kmetice na trgu ne nudijo tako kvalitetno mleko, kot ga kupim v mlekarni. Tudi iz sani- tarnih razlogov raje kupujem mleko v mlekarni. O.J. GIBANJE PREBIVALSTVA v časn od 13. do 26. aprila 1957 je bilo Rojenih: 38 dečkor in 39 deklic. Poročili so se: Jožef Jeseničnik, Žagar iz 2epine in Štefanija Kresnik. delavka iz Bokovžlaka. Jožef Grum, električar in Jožefa flevnik, tkalka, oba iz Celja. Leopold Golej, avtomebanik in iTana Arzenšek, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Stanislar Emeršič, elektroinstalater in Albina Taler, tkalka, oba iz Celja. Alojz Lovrec, polj- ski delavec in Marija Kranjc, polj. delavka, oba iz Celja. Aleksander Grum, pomož. delavec in Milcna-Julijana Skamen tkalka, oba iz Celja. Lndvik Jazbec, delavec iz Bodrišne vasi in Av- fuština Robnik, bolničarka iz Celja. Bruno Bn- an, šofer iz Trnovelj in Olga Iludiček, vrtna- rica iz Celja. Pavel PlatoTŠek, Bpokojenec ix Zagreba in Marija Zaler, zlatarka iz Celja. Janez Gregorc, električar iz Frankolovega in Marija Ramšak, poljedelka iz Rožnega Trha. Umrli so: Ivan Leskovšek, pomožni delaTec iz NoTcga Teleaja, star (2 let. Jolaada Spes, otrok iz Trno- Telj. star 8 dni. Romana Spe«, otrok iz TrnoTelj, stara 8 dni. Katarina Cregar, gospodinja iz Yel. Sodea, stara S9 let. Emilija Deiman, etrok ia Saviae, stara 4 dni. L—fli Cileniek, etrok Kaau, «tar 1 let«. Prihodnja številka našega lista bo izšla v petek, 10. maja Zaradi prvomajskih praznikov ▼ tem tednu naš list ne bo izšel. Na- slednja številka lista bo izšla šele v petek, 10. maja. Naši naročniki in bralo! s tem ne bodo prikrajšani^ saj ima zato ta številka dvojni obseg ter zaradi tega stane v kol- portaži 20 din. Uredništvo Tone SSrebotnjak Pred dnevi se je pri delu v Železarni Store ponesrečil strojni ključavničar Tone Srebotnjak, ki je naslednjega dne podlegel poškodbam v celjski bolnišnici. Bil je vesten, izredno marljiv delavec ter zelo priljubljen in zgleden tovariš. Tone je bil rojen v Predjami pri Po- stojni. V Zemunu se je izučil za klju- čavničarja, nekaj časa je delal tudi v ljubljanski »Tkanini«. Bil je tudi v Nemčiji, od koder se je vrnil domov, v Jurklošter, nato pa je odšel v Koz- janski odred, kasneje pa je služboval v KNOJ. JI.A je zapustil šele 1947. leta. Za svoje zasluge v NOV je prejel Me- daljo zaslug za narod. Po tem, ko je izstopil iz JLA, je delal nekaj časa v Zemunu, nato pa pri celj- skem LIP, dokler ni prišel v štorsko Železarno, kjer ga je kmalu vzljubil ves kolektiv. Tone Srebotnjak je bil zaveden delavec, ki je delal tudi kot sindikalni aktivist, kot aktiven čLan organizacije SZDL in ZB NOV. Ob njegovi prerani smrti se je k nje- govemu pogrebu zbralo več sto ljudi, ki so se prišli poslovit od priljublje- nega tovariša. Prišli so tudi pevci in godba iz Štor. Tone Srebotnjak bo ostal vsem pri- jateljem in znancem v najlepšem spo- minu. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLIH| T MOZIRSKI OBCINI SO IZVOLILI NOVE DELAVSKE SVETE Delovni kolektivi v mozirski občini so te dni izvolili nove delavske svete. Ude- ležba na volitvah je bila dobra. Novo- izvoljeni delavski sveti se bodo sestali v kratkem in na njih izvolili upravne od- bore ter delegate za okrajno konferenco delavskih svetov. V MOZIRSKI OBCINI BODO IZVOLILI 18 ŠOLSKIH ODBOROV Na nedavni seji sveta za šolstvo so razpravljali o izvolitvi novih šolskih od- borov ter izdelavi načrta šolske mreže v občini v zvezi s šolsko reformo. Do konca maja bodo izvolili 18 šolskih od- borov, v katerih bo 138 članov. v zvezi z novo šolsko reformo se je svet odločil, da bodo najprej ustanovili popolne osemletne šole v Mozirju, Ljub- nem in v Gornjem Gradu. Pozneje pa še v Rečici, Lučah in v Nazarju, ostale šole pa bodo dobile status nepopolnih osemletnih šol. UČITELJI V MOZIRSKI OBCINI SO AGILNI Na učiteljskem zborovanju so raz- pravljali tudi v izvenšolskem delu uči- teljev ter ugotovili, da so večinoma vključeni v izvenšolsko delo. V množič- nih organizacijah in društvih aktivno dela 50 učiteljev. Na zborovanju so tudi sklenili, da bo- do Dan mladosti, ki bo 25. maja svečano proslavili -po vseh šolah. T LENARTU PRI GORNJEM GRADU so pred dnevi zaključili 3-mesečni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 20 deklet. Ob zaključku tečaja so prire- dile bogato kuharsko razstavo. V KOŽLAKU PRI GORNJEM GRADU bodo 1. maja odkrili spominsko plo- ščo v spomin žrtvam iz NOV. Pri od- kritju bodo sodelovale množične org^^ nizacije in Organizacija ZVVI iz Gor!! njega Grada. Na področju mozirske občine je včl^^ njenih v 6 turističnih društvih nad 5oj članov. Poleg propagande za čimvečjj dotok turistov v kraje Zg. Savinjske djetij že 30. aprila. Zvečer pa se bodo zbrali na Trgu Svobode pred občino vsi prebi- valci na skupni proslavi, kjer bo sode- lovala godba tovarne usnja ter gasilska društva. URBANISTIČNI NACRT ZA VELENJE je bil sprejet na zadnji seji Občinske- ga odbora v Šoštanju. Na seji so ime- novali tudi tehnika tov. Alojza Poster- nika za direktorja Termoelektrarne v Šoštanju. KONČNO V ŠOŠTANJU TUDI MLECNA RESTAVRACIJA Vse kaže, da bo Šoštanj končno le do- bil svojo mlečno restavracijo, za katero je bilo že toliko govora na zborih vo- livcev in drugih sestankih. Na občinskemu ljudskemu odboru predvidevajo, da bodo v ta namen lahko uporabili prostore dosedanjega gostišča »Pri mostu«, ki bo te prostore opustilo' zaradi združitve z gostiščem »Pri stari pošti«. DOBRI REZULTATI RENTGENSKEGA SLIKANJA PLJUC V SOŠTANJSKI OBCINI Fluorografsiko slikanje pljuč, ki ga na področju šoštanjske občine izvaja Insti- tut za tuberkulozo iz Golnika, dobro na- preduje. Zdravstvena ekipa je dosedaj pregle- dala že blizu 7.000 oseb. Odziv prebival- stva je bil odličen. Povprečen odstotek udeležbe prebivalstva na teh pregledih znaša 98%, v Šoštanju in Ravnah pa celo 90%. PREKOP BORCEV V KOZJEM IN ŽUSMU PRI LOKI Člani zveze borcev v Zusmu in Koz- jem hočejo letošnji 1. maj počastiti tudi s tem, da bodo svojim padlim tovari- šem, katerih trupla ležijo po najrazlič- nejših zapuščenih in neprehodnih gra- pah, pripravili skupno počivaUšče. V Zusmu so skupen grob uredili v naj- lepšem delu parka, kjer so pred 2 leti postavili tudi spomenik padlim borcem. V Kozjem pa bo skupen partizanski grob na pokopališču. V Zusmu kot v Kozjem bo slavnostni prekop padlih borcev v nedeljo pred 1. majem. TUDI V SLOV. KONJICAH KINEMASKOP Kinopodjetje t Slov. Konjicah je pred nedavnim montiralo posebne na- prave za predvajanje kinemascopskih filmov. Predvidevajo, da bodo prve to- vrstne fikne lahko igrali že v prvi polo- vici tega meseca. S to napravo so se Slov. Konjice uvrstile med prve pode- želske kraje v Jugoslaviji, ki lahko predvajajo kinemaskopske filme, saj so jih predvajali doslej samo v ne- katerih večjih mestih. L. V. IZ SKOMARJA NAM PIŠEJO ... da je prosvetno dn;ištvo »Jurij 'Ro- dovnik« v nedeljo uprizorilo Finžgarje- vo igro »Ddvji lovec«. V društvu delt tudi folklorna skupina mladincev k mladink, ki je doslej naštudirala že !• narodnih plesov. ... da tudi knjižnico dobro obiskujejo. Največ zanimanja je za dela domačih pisateljev, ki so kmečkemu prebivalstvu najbolj razumljiva. ... da je Kmetijska poslovna zveza po- sejala na šolskem vrtu 300 vrst poskus- nih žitaric. V treh letih nameravajo do- biti naj.boljša semena pšenice, ovsa in ječmena za setev v višinskih predelih. Izgleda, da bodo letos dobili tudi kmetij- sko m.eteriološko opazovalnico. ... da bodo začeli vaščani graditi vo- dovod, za katerega imajo že pripravlje- ne cevi, čim bo vreme ugodno. IZ VOJNIKA NAM POROČAJO.- — da so nedavni zdravniški pregledi šolskih otrok pokazali, da ima 80^ učencev deformirano hrbtenico. Zato bodo na vseh šolah uvedli pred učnimi urami vsakodnevno korektumo telo- vadbo. — da bodo v Tednu mladosti — v maju organizirali mladinski festival, na ka- terem bodo tekmovali pevski 'zbori osnovnih šol in gimnazij. Sodelovali bodo tudi aktivi mladih zadružnikov in društva Partizan. — da je bila v Strmcu ustanovljena mladinska organizacija, ki šteje 56 čla- nov. Ce bo Strmec letos dobil zaželeno prosvetno dvorano, bo možno to mla- dino pritegniti ▼ močnejšo prosvetno dejavnost. KRONIKA NESREČ SMRTNA NESREČA ZARADI NEUPOŠTEVANJA PROMETNIH PREDPISOV 17. aprila zvečer se je zgodila na La- porskem mostu, ki vodi preko potoka Boljske v Dolenjii vasi pri Preboldu težka prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Skladiščnik Kmetijske za- druge v Polzeli Franc Beloglavec je upravljal s traktorjem in prikolico, če- prav nima vozniškega izpita. Vozil je hlodovino. Na vsak blatnik traktorja je postavU po enega potnika, čeprav to ni dopustno. Ker je bil nevešč vožnje, je prekoračil hitrost ter zaradi tega zavo- zil iz Laporskega mosta v Boljsko. Trak- tor S prikolico je zdrvel 3,5 m globoko ter pod seboj pokopal mizarja Franca Tumšeka iz Polzele, ki se je vozil na desnem blatniku. Franc Turnšek je v vodi poškodbam podlegel, lažje pa je bil poškodovan voznik traktorja ter drugi sopotnik, brat pokojnega — Kon- rad Turnšek. Razen tega pa so ocenili materialno škodo na 250.000 dinarjev. Pri sekanju drv se je s sekiro vsekal v nogo Konrad Kos iz Marija Reke pri Preboldu. Pri delu je stroj ix>škodoval roko Francu Hrušovarju iz Teharja. Marija Koštomaj iz Ostrožnega se je pri pranju perila opekla z vrelim lugom. Pri padcu si je zlomil nogo Franc Pin- tar iz Grajske vasi pri Gomilskem. Zvonko Cater, star 13 let iz Topovelj pri Braslovčah, je našel patrono in se z njo igral. Patrona je eksplodirala. Do- bil je težke poškodbe po glavi in telesu. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Štefka Belič iz Rogaške Slatine je sko- tila z okna pet metrov globoko. Utrpela je poškodbe po telesu. Pri delu je padlo težko železo na no- fo delavcu Jožetu Kadenšku iz Celja in mu jo težje poškodovalo. Pri padcu si je zlomil nogo Leopold Ropaš iz Sel pri Vranskem. V Šentjurju je padel s stavbnega odra delavec Rudolf Nunčič. Poškodoval si je hrbtenico. Težjo poškodbo je pri padcu dobila na glavi Marija Terglav iz Brega pri Polzeli. Pri padcu s kolesom je dobil pretres možganov Vilko Zalokar iz Ostrožnega. Konj je z udarcem poškodoval nogo posestniku Antonu Juraku iz Megojnic pri Grižah. Po nesrečnem naključju je prišel z nogo pod rudniški vlak v bližini mo- stu pri Žalcu Milan Marc iz Zabukovce. Nogo mu je težko poškodovalo. Bogdan Marinkovič iz Celja si je prerezal žile na levi roki. Antonija Ajdič iz Šešč pri Preboldu si je pri padcu zlomila nogo. Pri padcu si je zlomil nogo Franc Pinter iz Grajske vasi pri Gomilskem. Kmetiiska proizvajalna poslovna zveza ŽALEC čestita k mednarodnenin delavskemu prazniku, 1. maju Tsem savinjskim kmeitoTalcem, kmetijskih zadrugam in kmetijskim posestvom ter vsem ofitalam delovnim ljudem z željo, da bi pri svojem delu dosegali vedno večje uspehe za dobrobit in blagostanje naših delovnih ljudi! STRAN 7 Partizansko orgonizacijo je treba ^ približati terenu v zadnjem letu je partizanska organizacija v celjskem okraju napravi- la znaten korak naprej v svojem razvoju. Boljša kvaliteta dela, notranja utrditev društev in večja širina — to so glavne značilnosti, ki vse bolj pri- hajajo do izraza v Partizanu. Da bi zvedeli kaj več o načelnih smereh te vseljudske organizacije, je naš dopisnik obiskal predsednika okrajne zveze Partizan Celje tov. Ančika Janka, in mu ix)stavil več aktualnih vprašanj. Prisluhnimo razgovoru! *akSno je stanje v društvih J^tizan in KAKSNA je vsebina ^ njihovega dela? »Naša društva so se doslej vse preveč ^gpirala sama vase. Nismo še dosegli orave^^nožičnosti. Kazlogov za to je ^eČ, bistveni pa brez dvoma v tem, da ^rt^tva niso bila dovolj povezana s ko- muno, SZDL, sindikati in mladino! Naša (jrustva se morajo vključiti v družbeni razvoj svojega kraja in povezati z druž- t)enim dogajanjem v kraju, kjer je sedež njihovega dela. Več ali mah j so se dru- štva doslej obračala le na pomoč od egoraj, na okraj in republiško zvezo. Ta centralizem ni v skladu z našim družbenim življenjem in predstavlja «viro pri nadaljni rasti naše organiza- cije. Vsebina dela v naših društvih je v reliki nreri odvisna od prednjakov, ki «am jih močno primanjkuje. Vadbene ure morajo predstavljati osnovo naše- |a dela. Pri njih morajo naši mladi ljud- je pridobiti določeno znanje in izobraz- bo, ki se ne bo omejevala zgolj na obrt- niško posredovanje telovadnih veščin. Tu gre za vzgojo mladega človeka preko pestrih oblik telesne vadbe. Doslej smo cenili naša društva le po številu zuna- njih manifestacij — po akademijah in nastopih. V organizacijah so forsirali učenje obveznega programa za te zu- nanje manifestacije, na pravo vsebino telovadne ure pa so pri tem pozabljali. Danes pa FK>stavljamo pred naš vodniški kader, da se za ure telesne vzgoje pri- pravlja, da si postavijo določen učni in vzgojni smoter. Takšno delo pa zahteva od naših vodnikov boljšo strokovno iz- obrazbo. Pomagamo si trenutno s prire- janjem seminarjev po občinah in sek- torjih, kjer imamo večje število društev. Tu moram pohvaliti celjski aktiv učite- ljev in profesorjev telesne vzgoje, ki nam s svojimi člani daje dragoceno •trokovno pomoč«. ustanavljati bo treba občinske zveze partizana Ob vprašanju uspešnejšega razvoja Partizana je tov. Ančik dejal: »Čutimo, da ne moremo uspešno voditi vsa dru- štva iz sedeža okraja. To pa tudi ni v skladu z našim družbenim razvojem. Kašo organizacijo moramo čimbolj pri- bližati terenu, kajti v vaški skupnosti najbolje poznajo probleme določenega kraja in jih bodo tudi najlaže rešili. Zreli so vsi pogoji, da preidemo k usta- navljanju oibčinskih zvez Partizana v Žalcu, Celju, Slov. Konjicah, Mozirju dn Šoštanju. Mobilizacija mladine bi bila v naše vrste s tem uspešnejša, obenem pa tudi uspešnejša povezava naših dru- štev s krajevnimi odločujočimi faktor- ji. Okrajna zveza bi naj v bodoče bila le koordinacijsko telo, društvom bi naj pomagala le pri vzgoji vodniškega ka- ^a, pri strokovnem izpopolnjevanju, •rganizirala kvalitetnejša okrajna tek- »novanja (široka mreža tekmovanj bi se »aj odvijala v društvih in občinah) in podobno.« statut partizana je zastarel »Razgibano življenje, ki ga čutimo na ▼sakem koraku, je zavelo tudi v Parti- zana. Dosedanji statut organizacije ni odročju telesne vzgoje in športa v celjskem okraju brez dvoma dosegli še vidnejše uspehe kot v zadnjiih letih, k si jih eni in drugi, pred- vsem pa naša skupnost želi od nas vseh.« Kladivar ne sme igrati na svojem igrišču Prcjteklo nedeljo je prišlo po tekmi med Kln- divarjem in Slobodo iz Varaždina do pretepa, v katerem so nekateri vročekrvneži začeli fi- zično obračunavati s sodnikom. Nogometno dru- štvo Kladivar ni storilo za zaščito sodnika niče- sar in so ga prepnstili ljudem. Pri TNZ v Celjn smo zvedeli, da je Tajništva Kladivarju prepovedalo igranje nogometnih te- kem na vseh igriščih celjske občine vse do tedaj, dokler ne bo nogometno društvo storilo vse z« preprečitev takšnih nekulturnih in neodgovor- nih incidentov. ŠPORTNI SPORED: Nedelja 28. maja — ob 9.M na Golovcu Okrajno prvenstvo društev Partizan t kr««B, ob 16.N na Skalni kleti 2NK Celje : Brežice. Sreda 1. maja — ob 9. «ri Okrežlj« PRVOMAJSKO SMUČARSKO TEKMOVANJE V SLALOMU; , v Rimskih Toplicah MEDDRUŠTVENE PLAVALNE TEKME, WATER- POLO IN SKOKI V VODO. (Nastopajo najboljši slovenski plavalci in ska- kalci v vodo). PRODAMO •sebfti avtomobil BMW-32e z rez. menjalnikom T dobrem stanju; zralmi kinoprojektor 16 m/m znamke «-Victor-«. Ogled je možen vsak dan v do- poldanskih urah. Bolnišnica za TBC Novo Celje Razgiban športni teden CRNA NEDELJA ZA CELJSKI NOGOMET Najbolj razburljivo srečanje je bilo na Gla- ziji v blata in mlakah. . . . Mladina Kladivarja je v predtekmi močno oblegala v lokalni derbjr tekmi vrata Olimpa, zgoditka pa vse dd za- ključnega žvižga sodnika le ni bilo ... Se bolj H«srečno se je končalo glavno srečanje VMC lige med Kladivarjem in blobodo iz Varaždina. Gostje so igrali sila previdno in ko se jim je po edini kombinaciji pred vrati Kladivarja v 25. minuti posrečilo po Ivanoviču doseči efekten gol, so se povsem umaknili v obrambo. Nihče pač in verjel, da jim bo to skromno vodstvo zado- stovalo za zmago. Kladivar je igral vso tekmo le na njihovi polovici in kljub temu igralci niso znali izraziti terenske premoči z goli. Take ne- učinkovitosti že zlepa nismo videli na celjskih tleh. 2oga se je neštetokrat motovilila pred vrati gostov in nikogar ni bilo. ki bi postavil piko na »i« . . . Je pač tako, da žoga ne gre sama v mrežo! Tudi okroglemu usnju je potreben pospešek, določena sila, da se premakne tja, kamor gle- dalci najbolj žele — med »začarane« prečke. Tega gledalci in igralci Kladivarja v nedeljo niso doživeli. Psihoza je bila izredna in sodnik Vamplin iz Čakovca, ki je vodil to srečanje z napakami, je še pridjal ognja na žerjavico. Mera je bila polna, ko je bil 5 minut pred zaključkoat srečanja zrušen v kazenskem prostoru Posinek, sodnik pa je za prekršek dosodil le prosti streL Nogometna pravila pač določajo za takšen pre- stopek najhujšo kazen — 11 metrovkol Tako je bil sprožen plaz in določeno število prenapetih gledalcev je pričelo s svojo »ofenzivo«, ki jo lahko imenujemo za naše pojme — pravi kul- turni škandali Sodnik je za nekaj trenutkov bil v rokah ljudi, ki ne obvladajo svojih živcev in samega sebe. Poleg šovinističnih psovk, ki jih je več ali manj moral poslušati skozi vso tekmo od redkih posameznikov, je ob tej »ofenzivi« dobil tudi precej krepkih brc in udarcev po različnih delih telesa, nekdo pa mu je v vsem »junaštom« strgal tudi sodniško majico. Res — pravi heroizem, za katerega ne najdemo primernih besed! Ob vsem tem škandalu pa si lahko opazoval otroke vseh starosti, g kakšuo naslado in mešanimi občutki so doživljali takšeu razplet dogodkov na športnem igrišču. Ali lahko vse to imenujemo še športna vzgoja? Kako lepe Tzglede so prav v nedeljo dobili od sta#.-jših, zrelih ljudi! Kot smo že pred leti zapisali, tako ponavljamo tudi ob tem žalostnem, prav mučnem prizoru za vse pošteno športno občinstvo našega mesta, da bo treba poseči po »roki pravice« in v bodoče že v kali zatreti poskus za take vrste divjaštva, ki meče temuo senco na vse športno Celje. Nedeljske prena- peteže je treba pošteno kaznovati, vodstvu društva pa priporočamo, da s številnejšo redi- teljsko službo skrbi za varnost vseh tistih, ki se borijo na nogometem igrišču. Ne bi bil odveč tudi vzgojni nkrep, da se ljudem, ki ne obvladajo samega sebe, v prihodnje ne dovoli vstop na nogometne tekme. Več ali manj pošteno športno občinstvo našega mesta te ljudi že pozna iu ne bi bilo težko realizirati te naloge. Storovski nogometaši so se vrnili poraženi iz Lendave. Nafta jih je obrnila s 4 : 2 (2 : 1). Tudi nogometaši Olimpa so se vrnili iz Radeč brez točk, pravijo pa, da je bilo srečanje vse prej kot športno, zato so vložili tudi protest. B moštvo Kladivarja je prišlo iz Rogatca s porazom 1 : 2. Tudi tam ni bilo vse v redu s sodnikom in gle- dalci. Ce mimogrede pripišemo, da so tudi t Ljubljani premikastili sodnika na stadionu Odreda oz. pred njegovimi vrati, potem velja le še trditev, da gledalci po svoji surovosti pre- kašajo igralce in koliko več incidentov bi bilo, če bi jih »prelevili« v aktivne športnike ... Ali bo treba, v bodoče igrati prvenstvene tekme za zaprtimi vrati? Ali je tu ie kakšna druga re- šitev ... ?! Plavalne tekme v Rimskih Toplicah Na večer pred delavskim praznikom 1. majem bo imela godba na pihala SKUD »Fr. Prešeren« pred železniškf postajo koncert, organizacije terenski! SZDL pa bodo organizirale kurjenjt kresov na Golovcu, Miklavžkem in Jo- žefovem hribu. Za sam praznik 1. maja bodo sindi- kalne podružnice kolektivov organizi- rale izlete, ki bodo povezani z razved- rilom, kratkim kulturnim programom in podobno. Kolektivom in podjetjem priporoča- mo prvomajski izlet v Rimske Toplice, kjer bo celjski plavalni klub »Neptun« organiziral 1. maja propagandne pla- valne tekme ter waterpolo. Do sedaj st je prijavilo 158 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem bo prevzel Okrajni odbor organizacije SZDL. Na tekmovanju, ki bo propagandnega značaja, bodo nastopili tudi državni skakalci v skokih v vodo Dobrin, Po- renta, Košorog, Rubinič, Vrtačnik itd Waterpolo tekem se bodo udeležili ZPK Ljubljana, Ilirija, Celuloza, Rudar, Pre- šeren, celjski Neptun pa bo postavU dve moštvi. Celjski waterpolisti so se lani plasirali v I. slovensko ligo, kljub temu da niso imeli možnosti za tre- ning. Tekmovanje bo trajalo ves dan, pri- čelo pa se bo ob enajsti uri dopoldna Plavalnim disciplinam bodo sledile pro- pagandne tekme s skoki v vodo, nato pa waterpolo. Sodil bo celotni celjski sodniški zbor. MLADI ROKOMETAŠI NA DELU Na naših šolah se v polnem tempu poleg pri- prav za zaključek šolskega dela vršijo tudi ogorčene borbe za naslov najboljših v posameznih športnih igrah in panogah. Po košarki, smučanju in odbojki (mladinke) so se v za"dnjem tednu spoprijeli mladinci sedmih celjskih šol v malem rokometu. Razveseljiva je ugotovitev, da so poleg srednjih šol nastopile tudi vajenske, ki so po- kazale ŽĆ kar zadovoljivo znanje. Manjka jim le več rutine in vadbe. V ospredju so bile borbe med I. in II. gimnazijo, učiteljiščem in ESŠ. Te ekipe so se namreč znašle tudi v finalu. Tokrat je presenetilo učiteljišče, ki je kot lanskoletni prvak branilo prehodni pokal SS OLO Celje. Najprej so premagali I. gimnazijo s 7 : 4 (4 : 1), potem ESS z 11 : 5 (5 : 0) in v borbi za naslov prvaka so po dramatični borM za las zgubili proti IL gimnaziji s 6 : 7 (3 : 4). Tako so si mladinci II. gimnazije letos priborili nazaj prvenstvo v igri, ki je na tem zavodu postala šport št. 1! Ne- koliko so nas razočarali mladinci I. gimnazije, ki niso v boj poslali svojih najboljših moči in potemtakem niso mogli računati na boljši plas- man, v brbi za tretje in četrto mesto so jedva premagali ESS g * : 51 V spodnji hiši srečamo najprej vajensko šolo L, sledita pa MIŠ in ŠTU. Na stotine mladih gledalcev je spremljalo potek 18-tih tekem, ki so bile zaključene v pičlem popoldnevu. Vsi so užjvali v številnih zadetkih, ki dajejo tej igri poleg dinamičnosti in domi- selnih kombinacij še posebno draž. Med naj- boljšimi strelci so bili Milinovič, Cepin, Vodi- čar, Vovk, Goršič, Jan in Levstik. Nič manj gledalcev ni bilo na tekmah med Rudarjem (Tr.) in reprezentanco celjskih sred- njih šol kjer so celjski dijaki slavili zmago s li : 9 (5 : 4). Tudi odlična ekipa ljubljanske L gimnazije je zapustila Celje s porazom z mla- dimi šolskimi reprezentanti s 16 : 20 (8 : 9)1 Mladinke učiteljišča so izgubile tekmo z II. gim- uazijo z f : 4 (t : 1). PODALJŠANJE OSEBNIH IZKAZNIC Matični nrad Občinskega ljudskega odbora Celje obvešča prebivalce mesta Celje, da bomo podaljševali veljavnosti osebnih izkaznic od dne 29. aprila do 4. maja po naslednjem razporedu: Dne 29. aprila Kovinska ulica do konca. Dne 3. maja Krajgherjeva ulica, prej Kocbe- kova v celoti. Dne 4. maja Krožna pot in Kurirska ulica, prej del Nove vasi. Dne 30. aprila, 1. in 2. maja veljavnost osebnih izkaznic ne bomo podaljSevali. RAZGLAS Uprava za dohodke ObLO Celje obvešča na podlagi čl. 78 Uredbe o dohodnini davčne zave- zance privatnega sektorja s področja občine Celje, da so predlogi pavšalnih davčnih osnov za leto 1957 javno razgrnjeni na vpogled pri Upravi za dohodke ObLO Celje, Gregorčičeva ulica št. 5, pritličje — trakt C, na oglasni deski. Predlogi so stavljeni za vse obrtnike uslužnost- nih strok ne glede na število zaposlene delovne sile in za obrtnike ostalih strok ki ne zaposluje- jo delovne sile ter za privatne gostilničarje. Seznam je na vpogled od 25. 4. 1957 do vključ- no 4. 5. 1957. Obenem sporočamo, da se bodo javne seje davčnih komisij za pavšalno odmero davka za leto 1957 vršile po naslednjem razporedu: Obrtno predelovanje kovin in elektrotehnične orbti,— 6. 5. 1957 ob 8. uri: brusači, ključavničar- ji, kovači, mehaniki, urarji, eleklričarji. Predelovanje zemlje, kamna in stekla — 6. 5. 1957 ob 10. uri: lončarji, steklarji. Živilska obrt — 6. 5. 1957 ob 11. uri: medič&rji, slaščičarji. Orbtno predelovanje tekstilnega blaga — 6. 5. 1957 ob 15. uri: krojači, šivilje, pletilje, dežni- karji, klobučarji. Obrtno predelovanje lesa — 7. 5. 1957 ob 15.uri: bičevnikarji, kiparji, kolarji, lesostrugarji, mi- zarji, podobarji, sodarji. Osebne storitve — 7. 5. 1957 ob 17. uri: brivci, frizerji. Obrtno predelovanje usnja — 8. 5. 1957 ob 8. uri: čevljarji, krznar ji, sedlarji. Druge obrti — 8. 5. 1957 ob 10. uri: dimnikarji, fotografi, klavir, tehniki, vozoličarji, mlinarji, svečarji, prosta (domača) obrt. Privatni gostilničarji — 8. 5. 1957 ob 15. urL Uprav« za dohdke ObLO Celje AVTOBUSNI PROMET CELJE obvešča potnike, da bodo vozili avtobusi za De- lavski praznik dne 1. in 2. maja t. I. takole: Dne 1. maja na vseh progah po nedeljskem voznem redu z izjemo Podsreda—Celje, Kozje— Brestanica—Brežice, Šmartno ob Paki—Gornji Grad in Celje—Vitanje ob 12.1«, ki ta dan ne obratujejo. Dne 2. maja bodo vozili avtobnsi na rednih progah po normalnem voznem redu s nasleduji- mi spremembami: Namesto jutranjih voženj v Celje, ki ta dan odpadejo, odpeljejo avtobnsi na naslednjih pro- gah iz končnih postaj šele popoldne in to: iz Rečice ob Savinji ob 13.4t, z Vranskega ob 13.5t, iz Podsrede ob 12.30, iz Bistrice ob Sotli ob 12.45, iz Planine pri Sevnici ob 13.00 iz Loke pri Zusmu ob 13.00, iz Šoštanja ob 13.40. Vse avtobusne pro- ge se vračajo po normalnem voznem redu na končne postaje. ' POZIV ČLANOM ZVEZE BORCEV CELJSKEGA PODROČJA Občinski odbor Zveze borcev ima pripravIJn rokopis za knjigo »Celje v borbi za pravico \% svobodo«. Za morebitno dopolnitev zgodovinskih važnosti v tej knjigi bi potrebovali še razu« dopolnitve. Zato občinski odbor ZB Celje pros* borce in sodelavce v NOB na tem področju, da važnejše dogodke opišejo in dostavijo na Ob* činski odbor ZB Celje, komisiji za zbiraaje zgo- dovinskega niotcriala, Celje, Kajuhova 1. Pfr- sebej opozarjamo, da je vsak količkaj važeu do- godek dobrodošel. Uporabljive sestavke bomo honorirali. Občinski odbor ZB Celje, Komisija za zbiranje zgodovts- skega materiala KUHARICO za Celjsko kočo išče PlaninsSg* društvo. Celje. Nastop službe takoj. STENODAKTILOGRAFINJA išče službo. NasloT v upravi lista. GOSPODINJSKA FOMOCNICA, starejša. sam»r stojna želi službo pri manjši družini starejiil oseb. Pismene ponudbe na upravo lista podi >Stalno mesto«. PRODAM čebelnjak s čebelami. Vprašati: gostil- na Rizman, Griže. PRODAM ugodno radio »Telefunken« 6-cevni, ■ magičnim oČ"esom. Ogled po 2. uri. Naslov t upravi lista. PRODAM malo posestvo za 600.000 din. ArcUa Stev. 10. PRODAM ugodno lepo stavbišče 725 m» z vodo- vodom v Celju, podaljšek Kersnikove ulic«. Naslov v upravi lista. FRODAM parcelo 700 m« za zazidavo, 20 miu«t iz Celja. Vodovod iu elektrika na parceli. To- vornik, Celje Cesta na Dobravo 31. PRODAM dva rabljena kompletna okna 152X1» cm v dobrem stanju. Celje, Nova vas 21. PRODAM belo pleskano pisalno mizo iu ^ steljni vložek. Naslov v upravi lista. PRODAM rabljen trgovski inventar, stojalo petrolej 200 litrov s črpalko, in 6 kom. železni! okenskih mrež (gitrov) 185X85. Semer Šo- štanj. PRODAM ugodno parcelo 700 m» na DečkoTcte naselju. Naslov v upravi lista. PRODAM okna z nadsvetlobami, dva dvodelte in dva trodelna kompletna s šipami. PRODAM v Celju vseljivo enodružinsko hU^ z 55 arov zemlje. Veber Viktor. Celje Zav#- dna 4. PRODAM ugodno enodružinsko hišo, gospodatr sko poslopje z inventarjem, vinograd s sadot- njakom (1.16 ha) na Gradu pri Celju. Vse T dobrem stanju. Možnost reje goveje živine ik čebel. Ugodno za upokojence. Naslov v uprart lista. PRODAM vrtečo elektrii^.no aparaturo za izlol- bo in moško kolo. Prodajalna srečk, Celje. PRODAM šivalni stroj znamke »PFAFF«, a okroglim čolničkom po ugodni ceni. Inform«^ cije v gostilni Lina Dobovišek, Šentjur pil Celju. PRODAMO hišo z nekaj zemlje v Gotovljah fm nizki ceni. Informacije do 4. maja pri CeroT- šek Ivanu. Žalec 21. DVOSTANOVANJSKA hiša z vrtom 5 minut o« kolodvora naprodaj. Višner. Plečnikova Celje. KUPIM eno ali dvosobno stanovanje v Celjn. Naslov v upravi. ODDAM sobo enemu ali dvema podnajemniko- ma. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje s kopalni(» za enosobno s kopalnico. Pismene ponudbe bu upravo lista pod »Prilika«. ZAHVALJUJEM se Veterinarski bolnici v Celjm zlasti pa dr. Ivanu Vomerju in Cirilu Mastnt- ku za ves trud in za uspešno zdravljenje na/o krave. Zupančičevi, Smarjeta 57 PROSIM najditelja listnice z 2500 din gotoviuo in z dokumenti, da vrne vsaj dokumente u* v njih označen naslov, denar naj si obdrži ih nagrado. PREKLIC Preklicnjem članek objavljen v »PAVLIHU pod »KAKSNA SREČA«, da je v KZ Dobru« 10 milijonov primankljaja vnn prišlo. Primankljaja stvarno ui bilo, pač pa đru9* manjše nerednosti posameznikov. Veber Fraut KINO UNION, CELJE Od 1. do 8. V. 1957, »Carmen Jone«», ameriiki barvni cinemascopski film Od 9. do 13. V. 1957, »Marijana moje mladostic, francbsko-nemški film Dne 12. V. 1957, matineja ob 10. uri: »Ugrabite- lji«, ameriški film KINO METROPOC. CELJE Od 1. 5. do 4. 5. 1957, »Držite Utove«, ameriikl barvni filai Od 5. 5. do 8. 5. 19$?, »MATI«, sovjetski burTBi film Dne 9. 5. 195?, matiueja »Ljubezeu uo WJiU««, •b 10. uri., ueriiki kvrai film. Nedelja, 28. april« 11,15 Celjski mozaik 11,30 Izbrali ste — prisluhnite! 11,45 Pogovor z državljani Ponedeljek, 29. aprila 17,30 Zabavna glasba 17,35 Domača kronika in objave 17,45 Športni komentar 17,55 Zabavna glasba Torek, 30. aprila 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17)20 Izbrali ste — prisluhnite! 17,35 Našim kmetovalcem 17,45 Igra Celjski instrumentalni kvintet, poje- ta Erika Kozoderčeva in Volodja Peer Sreda, 1. maja i,00 — 23,00 Prenos sporeda RL Četrtek, 2. maja 6,00 — 23,00 Prenos sporeda RL Petek, 3. maja 17 00 Domača kronika, reklame in objave 17',20 Igrajo tamburaši Svobode Celjo p. v. Ferda Piliha 17,35 Gospodarska vprašanja 17,45 Igra kvartet »Lesko« p. t. Oskarja Les- kovška, poje Gidica lluiičeTa Sobota, 4. maja 17,00 Domača kronika, reklame iu obJoTC 17,20 Izbrali ste — prislukuitoJ 17,35 Za vsakogar nekaj OBJAVA INVESTITORJEM, LASTNIKOM IN UPRAVNIM ORGANOM ZGRADB Opozarjamo investitorje, zasebne lastnike in upravne organe zgradb, da morajo po Odredbi o obveznem označevanju letnice dovršitve na gradnjah za kapitalno graditev in na gradnjah za družbeni standard (Ur. list. FLRJ 27/50) označiti ^».tnico, kdaj je bila gradnja dovršena. Letnica dovršitve gradnje se mora označiti tudi na gradnjah, ki so bile dokončane v času od začetka leta 1945 do dneva uveljavitve te odredbe. Po 1. septembru 1957 bodo vse zgradbe pregledane ter vsi, ki ne bodo izpolnili določil že citirane odredbe, prijavljeni v kaznovanje. Odgovorni uslužbenci investitorja oziroma organa za upravljanje, odgovorni uslužbenci zadružnih ali družebnih organizacij in zasebni lastniki, ki ne bodo ravnali po teh predpisih, bodo kaznovani z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za gradnje in komunalne zadeve AVTOBUSNI PROMET-CELJE obvešča potnike, da bo od 1. maja t. L dalje podaljšana avtobusua proga CELJE—LAŠKO do RIMSKIH TOPLIC, po naslednjem voznem redu: Odh.: 9.00, 13.30, 17,30 17.30 Celje Prih.: 10.10, 14.45, 18.20, 18.45 9.1» 13-40, 17.40, 17.40 Tremerje 10.00, 14.35, 18.10, 18.35 9.20,* 13.5», 17.50, 17.50 Laško 9.50, 14.25, 18.90, 18.25 9.27, 13.57,-- 17.57 Vrteča 9.45 14.18,--, 18.18 Prih.: 9.35, 14.05,-- 18.05 Rim. Toplice Odh.: 9.35, 14.10,--, 18.10 Proga obratuje vsak dan. Vožnja + vozi samoza čas kopiliške sezone od 2. VI. do 30. IX. 1957. Izjemoma pa vozi dne 1. maja t. 1. zaradi pla-valnih tekem tudi ob 17.50 do Rimskih Toplic povratkom. Vozne cene od 1. V. 1957: Celje—Laško 50 dia,Celje—Rimske Toplice 80 din. AVTOBUSNI PROMET-CELJE CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CEUE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU ~ IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA T CELJU Pred 40. obletnico Okrobrske revolucije 1. HORVAT PRIPOVEDUJE Bil sem rdečearmejec SPOMINI NA OKTOBRSKO SOCIALISTIČNO REVOLUCIJO V RUSIJI. — BOJI ZA KIJEV 1917. LETA. — SREČANJE S PISATELJEM PETERLINOM- PETRUSKO. — BIL SEM KOMANDANT BATALJONA. — RANJEN V GLA- VO. — BIL SEM NA RAZLIČNIH BOJIŠČIH SIBIRIJE, V SREDNJI AZIJI, NAJVEČ PA V UKRAJINI. — VIDEL SEM LENINA. Zanj sem zvedel čisto slučajno od ne- kega znanca. Povedal mi je, da se je med redkimi drugimi tudi tovariš I. Horvat prijavil za Spomenico, ker je sodeloval v Oktobrski socialistični re- voluciji. Rekel je, da se je precej branil, skromen kakor je, da bi poslal kakršne koli podatke o sebi. Končno so ga pre- govorili drugi. Poiskal sem ga doma. Mislim, da je bilo po peti popoldne. Takrat se vrne s sprehoda. Sprva, ko sem mu povedal, da bi rad zvedel kaj o njegovem življe- nju za časa Oktobrske revolucije, je bil presenečen. Res je bil. Potem me je povabil v neveliko so- bico. Sedla sva, jaz na stol, on na kavč. V ozadju polica z leksikoni ali kakšni- mi drugimi knjigami. Počasi je začel pripovedovati. Nasmehnil se je in si prižgal cigareto. Pred mano se je raz- grnil čisto nov in do sedaj tuj svet. Ru- sija, v času Oktobrske revolucije. Krva- vih bojev za pravico zapostavljenega delavstva, Leninovih ognjevitih govo- rov. »Proti koncu 1914. leta je manjši vo- jaški oddelek avstrijskega i>eš;polka prešel prek Karpatov prostovoljno na rusko stran. Med njimi sem bil tudi jaz. Tako sem se znašel v Rusiji,« je pripo- vedoval tovariš Horvat. »iNekoliko ka- sneje sem se javil k Srbskemu korpusu, kjer pa sem ostal le malo časa, 1917. leta sem namreč vstopil v Jugoslovanski re- volucionarni bataljon v Kijevu. Ko so se pričeli boji v Kijevu, kjer bi naj prevzeli oblast sovjeti — bilo je zadnje mesece 1917. leta — je prišlo v našem Jugoslovanskem bataljonu do ostrih političnih razprav in razprtij. Prav v tem času je štaib Rdeče garde razgla- sil, naj se javijo vsi inštruktorji, ker so nameravali na novo formirati čete Rde- če garde. Mnogo se nas je brez okleva- nja odzvalo pozivu. Začela se je ostra borba za Kijev. Po približno dvotedenskih bojih, artilerij- skem obstreljevanju in (krvavih uličnih borbah smo zavzeli mesto in citadelo. Tako je bila v Kijevu vzpostavljena sovjetska dblast. Po brest-litovski mirovni pogodbi je bila Ukrajina prepuščena na milost in nemilost reakcionarni vladi hetmana Skoropadskega. To vlado so postavili in podpirali Nemci. Nemška vojska je vpadala na ozemlje Ukrajine, toda ko- maj ustanovljena in slabo oborožena ukrajinska Rdeča garda se ji ni mogla vedno postaviti uspešno po rdbu. Medtem, v začetku 1918. leta sem bil z jugoslovanskim oddelkom Rdeče garde v Caricinu, sedanjem Stalingradu, kjer sem čisto slučajno srečal našega pokoj- nega pisatelja Peterlina-Petruško, ki je sodeloval ^ri mestnem sovjetu. Bil je nemiren duh, rojen popotnik. Nikjer ni imel obstanka. Vedno je potoval. Še en- krat sva se srečala, bilo je mnogo ka- sneje, leta 1927 v Mariboru. Kmalu nato je bila ustanovljena Rde- ča armada, kjer sem služil v 8. armadi južnega fronta. Bil sem komandant ba- taljona nekje v severni donski oblasti. Zelo dobro se še spominjam boja, ko sem bil ranjen v glavo. Bilo je nekega sončnega popoldneva. Naše položaje so obstreljevali s topovi. Nenadoma je po- čilo nekje či.sto blizu mene. Zaskelelo me je v glavi. Konj, ki je stal poleg mene, je bil ubit. Ničesar več se nisem zave- del. Bil sem težko ranjen v glavo. Ko se mi je vrnila zavest, sem bil grozljivo presenečen. Zdelo se mi je tako strašansko,čudno, kako da ni več nikjer sonca. Prek pokrajine se je razgrnil mrak in po nebu so začudeno mežikale drobne zvezde. Komaj sem se s strašnim naporom napol dvignil. Zagledal sem ubitega konja, ki je ležal poleg mene, nekaj stran pa človeška trupla. Takoj sem se spomnil vsega. Od nekod, mo- ralo je biti zelo daleč, so se čuli redki streli. V bližini sem slišal človeško go- vorico. Cez nekaj tednov sem že spet okreval. Pozneje sem bil še po raznih bojiščih Rusije. V Sibiriji, Srednji Aziji, največ pa v Ukrajini. Težko si je predstavljati prostranost step, Sibirije in drugih po- krajin. Še teže pa je samo v nekaj vrsti- cah vse to opisati. Kakšna je Sibirija? Na to vendar ne morem odgovoriti! Ka- kor če bi kdo vprašal, kakšna je Evro- pa. Toda tam, kjer sem bil, so bili gozdo- vi in mesta in ljudje, oblečeni v obleke iz kož, v visokih škornjih. Tudi Kavkaz sem videl. Znamenita zdravilišča. Toda takrat, bila je pač voj- na, se ni nihče brigal zanje. Pogled na Kavkaz je čudovit, nepozaben. V začetku, leta 1922, ko sem ozdravel in prebolel pegasti legar, so me dodelili Upravi premogovne industrije v Done- škem bazenu, kasneje pa neki kemični tovarni v Odesi, od koder sem se leta 1925 vrnil v domovino. Leta 1920 sem bil skoraj vse leto v Moskvi. Takrat, bilo je jeseni, sem se jaz udeležil velikega delavskega zboro- vanja v neki tovarni na Krasni Presni. Bil sem čisto blizu govorniškega odra. Prišel je V. I. Lenin. Vsi smo ga burno pozdravili. Potem je začel govoriti. Nje- gove besede so zvenele jasno, ognjevito in strastno. Videl sem 'ga še Ob nefki dru- gi priliki, toda takrat ne tako od blizu.« Potem je .pripovedoval še o raznih drugih svojih doživljajih. (Odlomek iz pogovorov z I. Horvatom) SMENTANO MESO Vse bolj so stalne naše trzne cene! Samo meso še mora v ceni pasti! To -čuli smo in brali — notabene! Verjeli smo: zdaj standard mora zrasti! A. znana pesem se je ponovila: Cez noč so ceno dvignile mesnice! Kako se je nesreča ta zgodila? Potrošniku je skrb zmračila lice. Povišico mu vzela bo mesnica. Upokojenec močnik bo požiral, zanj zob mu treba ni — to je resnica! A standard? Kdo bi se še z njim prepiral! VOZNI LISTEK (Šentjur — 1. III. 1957) Pred okencem potnikov vrsta stoji, naprej se pomilza počasi, o srečen, kdor vozni listek dobi tam pri železniški kasi! Tedaj zašumi pred postajo že vlak in potniki vanj pohitijo, seveda karte še nima vsak, pa saj jo v vlaku dobijo! A. v službi sprevodnik je zmerom tak, da s potniki se ne šali, zato zahteva povrhu stotak od vseh, ki brez kart so ostali. Postaja ga ni obvestila, zakaj brez listka so nekateri. Le plačaj zdaj in stotak dodaj! Pridušajo se pasažirji. A. komur uspe, da potuhne se t kot, ni treba mu šteti stotaka, brez voznega listka opravi pot in smukne v Celju iz vlaka. ZA SMEH IN DOBRO VOLJO... VPRAŠANJE IN ODGOVOR ... Nedavno je posvetovanju kmetijskih strokovnjakov prisostvoval tudi član Zveznega izvršnega sveta tov. Franc Le- skošek-Luka. Nekdo med >^sejalci« je hotel zvedeti iz odločujočega vira kako naj ravna v primeru, če gozdarji np pustijo posekati hrasta sredi travnika ali sadovnjaka, češ, ker je hrast gozdno drevo . . . — Rad bi vedel, če je pametno tako ravnanje gozdarja? je vprašal na koncu svojega izvajanja in pogledal zveznega poslanca Leskoška. — Kaj vprašujete če je to pametno, odvrne Luka, gozdarja vprašajte, če je pameten. — Naposled iadt v Celfu CINEMASCOP (mm Joiies Končno smo tudi v Celju dočakali cinemascop! Kot prvi film v tem si- stemu bodo vrteli te dni v Unionu ameriški film Carmen Jones. Gre za drzen poskus ameriškega reži- serja Premingerja, za ekranizacijo oper- nega dela, kar pa ne pomeni, da mora vedno uspeti. Filmski producenti se lo- tevajo velikih oper predvsem zato, ker so njihove popularne melodije bile že neštetokrat »preizkušene« in ni nevar- nosti, da bi prišlo do neuspeha. Seveda to nikakor ne velja za Pre- mingerjev film, ki je več kakor drzen poskus modernizacije na staro temo, poskus prestavitve dogajanja iz vroče- ga Španskega v še bolj vroči črnski ambijent črnske četrti Chicaga. Gre za to, da je Amerikancem serviral nekaj novega, naturalistično obarvano zgod- bo, rahlo romantično pesem črnih lju- di. Saj res, samo črncev! Sijajna reši- tev: morali zaskrblenega ameriškega državljana je bilo zadoščeno. S pre- stavitvijo zgodbe v črnski ambijent je režiser ubil roj muh na mah. Koliko prahu bi dvignila usoda Carmen in Jo- seja, če bi jo režiser naprtil njegovim belim bratom. Tako pa je vse skupaj sprožilo nekaj ogorčenja le v dobri, stari Evropi, češ da je tako ravnanje barbarsko, da je režiser žalil Bizeta ... Carmen Jones je tudi kot film izreden tehnični do- sežek. Vse pevske partije so odlično zasedene in gotovo tako kulturnega petja že dolgo časa marsikdo ni slišal. Ob skorajda otroški črnski mentaliteti zaživi pred nami zgodba — čeprav se zdi na prvi hip komu kolobocija — pristna, avtohtona in za marsikoga celo mikavna. K dobremu filmu so pripomogli tudi seveda danes že znamenita »Crna Car- men« Dorothy, pa tudi njena poglavit- na soigralca »Crni Jose« in »Crna Mi- caela«. TOVARNA ŽICNIH IZDELKOV CELJE VAM PRIPOROČA VSE VRSTE ZiCNEGA PLETIVA IN PLATNA, KOVINSKO POHIŠTVO TER ŠLARAFIJE ZA KAUCE IN AVTOMOBILE ♦ VSEM NAŠIM POSLOVNIM- PRIJATELJEM ISKRENO ČESTI- TAMO K PRAZNIKU DELA 1. MAJU Za zbolfsanje vašega zdravja obiščite ZDRAVILIŠČE DOBRNA Zdravilišče Dobrna Vam po pravkar izvršenih preureditvah in modernizaciji terapevtskih oddelkov nudi uporabo najrazličnejših prirodnih in fizikalnih sredstev za zboljšanje Vašega zdravja. Velik korak naprej pomeni za zdra- vilišče uvedba fango (bentonit) oblog. Vulkanski material z odličnimi termič- nimi lastnostmi, pomešan s termalno vodo in pregret do zaželene tempera- ture, uporabljamo posebno pri gineko- loških obolenjih. Podoben je način uporabe močvirskih oblogr, ki prav tako pomešane z vodo akratoterme in segrete do višjih tempe- ratur, kot jo ima sam vrelec, dajejo poleg toplotnih učinkov s svojim zamo- tanim sestavom in fizikalno-kemičnimi lastnostmi (asor'bcija in sor^bcija snovi, koloidi, estrogeni, adstringens, zvišanje sekrecije žlez) dobre uspehe pri ženskih boleznih. Posebno pri sterilnih ženah priporo- čamo celotne močvirske kopeli. Drobno zmlet močvirski material s prej navede- nimi lastnostmi razvija večjo delovanje, če pride v dotik z večjo površino kože. To omogoča podvodna masaža s curkom vode in zraka iz kompresorja, ki pred- stavlja srečno rešitev racionalne upora- be močvirskih kopeli tudi tam, kjer se tak material ne nahaja v neposredni bližini kopališča. Med najmočnejše dražljaje na telo prištevamo solne kopeli, ki jih Dobrna prav tako uvršča v svoja zdravilna sredstva. 'm Plinske kopeli, sedeče kopeli, vaginal- na izpiranja poleg do sedaj uporabljenih termalnih kopeli (36" C) v marmornatih kadeh, bazenu in ohlajeni termalni vodi (na 28—30*' C) in elektro-terapija (kratki valovi, soluks, višinsko sonce) izpopol- njujejo terapevtski register. Gostom je na razpolago delna in ce- lotna masaža ter masaža vezivnega tki- va ali masaža refleksnih con posebno pri ženskih boleznih (menstruacijske motnje). V iste namene služi specialna gimnastika. Diagnostiko v zdravilišču podpira tudi laboratorij. Uporaba termalnega vrelca za pitne kure v novourejeni pivnici je prav tako pridobitev novega leta. Splošna zdravilna sredsitva (klima, mirna okolica, solarij, dietna kuhinja, koncerti, sprehodi) harmonično zaklju- čujejo bogati terapevtski register, iz ka' terega je zdravnikom zdravilišča (spe' cialist ginekolog v času sezone) možno individualno predpisovati potrebne oib- like zdravljenja. Splošne indikacije (hipertonije do 20^ mg Hg, neorganske in kompenziran^ srčne hibe, neurovegetativne distonije) ostanejo še v veljavi. Pitne kure priporočamo pri kroničnil^ obolenjih jeter in žolčnih potov, pri ka' taraličnih procesnih želodca, črevesja in sečnih potov. Zdraviliška ambulanta razpolaga ^ sredstvi za kontracepcijo. IZ PRAKSE... — Elektrika? Ne. Poplava? Ne. Na kaj se bomo izgovarjali, če ne bomo dosegli plana? RAZLIKA ... — Kam greš? vpraša nekdo svojega prijatelja zidarja zgodaj zjutraj. — V službo! — Popoldan ga spet sreča, ko z zidar- skim orodjem hiti od doma in ga vpraša: — Kam? V službo? — — Ne. Delat... — ON NE DELA... V vlaku se pogovarjajo. Nekdo, ki s svojim spremljevalcem govori o delu in napredku neke tovarne, daje videz, da se na tisto tovarno res spozna. Eden med poslušalci, ki ne verjame vse, ga vpraša: — Pa vi zagotovo veste, da je to res. Delate pri tem ix)djetju? — Ne! pravi spremljevalec, ki ni ho- tel degradirati svojega predstojnika — on je direktor. GARANCIJA... — Tovariš, zagotavljam vas, da bo tale sesalec za prah zares dobro služil. Pet let najmanj vam bo neprestano slu- žil. Sicer pa imate garancijo ... — — Garancijo? Res? Od koga. Od DES? — (Državne elektrarne Slovenije) DNEVNI RED... — Naš delavski svet se bavi s kmetij- sko proizvodnjo, pa mu nihče ne reče, da je dvoživka. — — Kako to? — — Kar dnevni red seje si poglej, pa boš videl, da so ravno pri mlačvi. .. -. JRoboff težaki in učenjaki Nekoč se je v časopisnih stolpcih po- javilo precej člankov, v katerih so se kvazi učenjaki navduševali za »vzrejo« človeško podvrsti z nekakim križanjem opice s človekom, ki naj bi ljudem služila za težaška dela. To je bila pre- cej prismojena ideja, ki so jo hitro pozabili. Ljudem ni treba več misliti na take kombinacije, kajti v tehniki si je člo- vek znal napraviti take pomočnike, ki so v zadnjem času prekosili celo naj- bistrejše ljudske možgane, na drugi strani pa robote kolose, ki zmorejo na- rediti več kot bajeslovni velikani. Danes Obstajajo elektronski možgani, ki računajo stotisočkrat hitreje in ve- liko bolj zapletene računske operacije kot to zmore človek. Poročali smo že, da so izdelali stroj, ki prečita debele knjige klasikov v nekaj urah. Taki stroji zamenjujejo na desetine najbolj- ših uslužbencev. Pa tudi po moči niso roboti nič slab- ši. Imajo take, ki z isto železno roko, ki dviga tone težke tovore, lahko pod- piše listino, zlagajo krhka jajca v za- boje, da celo obrijejo moškemu brado. Presenetljiv razvoj je dosegla tudi me- dicinska tehnika. Dandanes lahko ki- rurgi operirajo srce, medtem pa za pa- cienta bije mehanično srce. Imajo tudi umetna pljuča itd. So tovarne, kjer celotni delovni proces opravljajo ro- boti pod vodstvom treh, petih ljudi. V svetu obstajajo umetni vratarji, stra- žarji velikih bank, umetni prometniki. Vse to je že, toda kaj vse še bo. Ro- boti bodo zamenjali celo armado ljudi, ki se bodo lahko več posvetili svojim osebnim problemom, svoji zabavi in izobrazbi. Ti roboti, od »učenjakov do »težakov« pa imajo to prednost, da niso prav nič nevarni za človeka, ko ga izključi iz uporabe, medtem ko bi »polludje« fan- tastično zasanjanih »novatorjev« rabili celo armado policajev, ki bi pazili na varnost človeštva pred takimi spakami. PASJE ŽIVLJENJE Sedel sem v restavraciji Krasavin. jjepričakovano priteče natakarica k moji mizi: »Kličejo vas k telefonu.« »Verjetno je pomota. Nihče ne ve, da sem tu.« postal sem radoveden. Stopil sem v telefonsko kabino, vzel sem slušalko in dejal: »Halo: kdo je tam?« »Jaz sem, Cebakov. Vsi smo v Al- hambri, čakamo te.« »Kdo, hudiča, ti je povedal, da sem tu? Ne morem priti, ker ni nikpgar doma razumeš ...« »Kako da ni nikogar, če pa mi je zdaj, pred nekaj minutami, nekdo de- jal po telefonu, da si pri Krasavinu?< Norčuješ se, prijatelj. Ključe od sta- novanja imam s sabo in preden serr. odšel sem zaklenil. S kom si govoril?« »Bil je nek moški glas, ki ga nisem prepoznal.« »Ne boš me! Sam bom poklical...« Nervozno sem zavrtel svojo številko. Na oni strani se je odzval nekdo z jeznim glasom: »Kaj pa je spet? Kaj hudiča hočete?« »Govorim s številko 256-64?« »Da, ampak gospodarja ni doma.« »Seveda ne more biti doma, če je tu. Gospodar sem jaz... Kdo ste vi in kaj delate v moji hiši?« Po kratkem premoIku se je spet oglasil: »Trenutek... Tu sva dva. Dal bom slušalko drugemu. Griša, pridi za tre- nutek k telefonu.« Drugi glas je vprašal: »Kaj hudiča še hočete? Eden za dru- gim kličejo k telefonu, pa ne razu- mejo, da nas nadlegujejo pri delu. Kaj zdaj hočete vi?« »Zvedeti, kaj počenjate v mojem stanovanju.« »A, vi ste gospodar...? Torej, ker ste že tu, povejte nam, kje skrivate i ključ pisalne mize. Ce ga ne najaeva, bova morala razbiti vse ključavnice, to pa bi bil greh polomiti tako lepo pi- salno mizo. »O, barabe! Ce se takoj ne poberete, bom alarmiral vso hišo ...« »Ce misliš, da naju lahko žališ, se ^otiš: še ena žalitev, pa bo vse lepo Pohištvo tega ošabnega stanovanja po- lomljeno. To pa, verjemite mi, ne bi bilo po volji niti meni; prvič zaradi ^1'uda ne, drugič pa zato, ker je po- •^ištvo zares lepo.« »Postavite se za treuntek v mojo kožo,« sem odgovoril in ga skušal po- miriti. »Ropate mi v hiši, pa še zahte- vate, da bi govoril z vami v tonu, ki je v rabi v aristokratskih salonih.« »Prava reč, če ti kaj malega vzame- va. Ti ne boš trpel kake posebne škode, medtem ko midva... kaj hočeš: saj vendar morava tudi midva živeti!« »Razumem,« sem odgovoril v prija- teljskem, tonu, »čujte: popolnoma se bom vživel v vaš položaj. Recimo, da vam res uspe odnesti predmete, ne da bi vas ženska v vratarnici opazila. Kaj potem? Poznam tiste krvosese, ki ku- pujejo take predmete. Oni zaslužijo, vas pa vtarviiejo v zapor. Tako je zadošče- no stokrat prokletomu kapitalističnemu principu, ki uči ljudi, da živijo od tu- jega dela. Govorim vam odkritosrčno, ker mi ni toliko do lastnine. Lahko se jutri zbudim tudi brez budilke, vi pa... Kaj boste dobili zanjo. Malo manj kot nič. Dali vam bodo največ ■dvajset rubljev ... »To pa že ne! Za manj kot petin- dvajset je ne dava!« je dejal glas na oni strani. ^^Preidimo k stvari,« sem nadaljeval. »V mojem stanovanju je sto petnajst rubljev. Ponujam vama prijateljski predlog: povedal bom, kje je denar. Vzela bi sto rubljev, petnajst pa bi jih pustila, da bi si jutri lahko nakupil živež. Zato pa vaju ne bi prijavil po- liciji, nikomur ne bi povedal, še manj pa komu naročil, da vaju sledi. Ure- dimo VSO stvar na prijateljski način, brez vmešavanja drugih. Je v redu?« »Vse to je malo čudno«, je odgovoril presenečeni tat. »Veste, midva sva že pospravila srebmino v škatlo in na- redila paket.« »Saj ni treba odvijati. Piistite kar tako, bom že jaz.« »In če vzameva denar in pred- nie;e? . . . »Pa kaj ste? Barbari? Divje ži- vali? ...« »Ne, ampak naše življenje je zares bedno, pravo pasje življenje.« »Aha, razumem. In prav zato vam zaupam. Torej, če mi daste besedo, da ne boste vzeli ničesar, vam povem, kje je denar. Toda, morate mi pustiti pet- najst rubljev za jutri.« Tat se je nasmejal skozi zobe in rekel: »Velja.« »Pa bosta pustila vse tako, kot je, ne bosta ničesar odnesla?« »Vse. Nama vsaj ne bo treba vlačiti s sabo vse te ropotije.« »Najlepša hvala. Torej, na moji pi- salni mizi je plava škatla s papirji in pismi, pod njimi na dnu je denar. Ko boste odšli, ne pozabite ugasniti luči.« »Prav. Ampak midva imava pona- rejene ključe, ki jih zdaj ne rabiva več. Kam naj jih dam, ko zaklenem?« »Na zadnjo stopnico levo.« »Prav« Ko sem se vrnil, sem našel na mizi v jedilnici škatlo s srebrnino, zraven pa tri bankovce po pet rubljev in li- stek: »Budilko sva dala v spalnico. Ovrat- nik zimskega plašča je ves razjeden od moljev. Služkinja bi se morala bolj brigati za to. Držala vsa obljubo v upanju, da jo boste tudi vi in naju ne boste prijavili. Griša in Sergej.« ;Prvi maj Jeta 1934 v Celiu Tudi zavedno celjsKo delavstvo je v bivši Jugoslaviji vedno slovesno pro- slavljalo svoj delavski praznik 1. maj — simbol svobode in prav:ce. V teh dneh je na stotine zavednih delavcev odšlo na skupinske izlete na Celjsko kočo, Smohor in Mrzlico. Ti izleti so bili prava parada delavske zavednosti in enotnosti. V dneh tega delavskega praznika so najzavednejši delavci — komunisti iz- vršili vsako leto po celjskih ulicah tro- silne akcije s parolami 1. maja, letaki in ilegalnim časopisjem, ki so ostro ob- sojali takratni protiljudski režim. Iz te dobe se nam je ohranil zapisniik sodnega procesa, ki je obravnaval de- javnost celjskih partijcev ob praznova- nju 1. maja 1. 1934. Po podatkih mestne policije v Celju so bili že v noči od 27. na 28. april na področju Cinkarne v Gaberju pri Celju raztrošeni komunistični letaki in razni komunistični časopisi. Letaki so nosili naslov »Rekrutom vseh dežel Jugosla- vije« in so bili izdani od centralnih ko- mitejev Komunistične stranke Jugosla- vije in Zveze komunistične mladine. Le- taki so pozivali rekrute, ki so one dni odhajali k vojakom, da se pridružijo skupni borbi za zrušenje vojaškofaši- štične diktarure in monarhije ter za vzpostavitev delavsko-kmečke republi- ke na razvalinah Jugoslavije. Od časopisov so bili raztrošeni »Rdeči prapor«, »Mladi udarnik« in »Proleter«. Vse te časopise je ilegalno izdajala Ko- munistična partija. Vsebina vseh raztrošenih letakov in časopisov je bila revolucionarna. V njih se pozivajo delavci in delavke na orga- niziranje revolucionarnih skupin po podjetjih in izven njih za borbo proti obstoječemu redu. Delavstvo pozivajo v strnjeno borbo proti nadaljnjemu zni- ževanju mezd, opisan pa je bil tudi gladovni štrajk političnih jetnikov v Sremski Mitrovici itd. Po preiskavi, ki jo je sprožila ta tro- silna akcija, so aretirancem dokazali udeležbo pri tej akciji. Tako je bilo 27. junija 19*34 na zatožni klopi tukajšnjega okrožnega sodišča 8 delavcev obsojenih od 2 do 8 mesecev zapora. Obtožencu Mihaelu Zupancu, delavcu iz Za vodne, so dokazali, da se je bavil s komunističnim čtivom, ki mu ga je oskrbel Slander Vilč iz Prebolda, brat narodnega heroja Slavka Šlandra. Re- volucionar Vilč Slander je bil zadnji ko- mandir 1. Celjske čete in je padel 26. avgusta 1941 v Sentrupertu. V noči od 30. aprila na 1. maj 1934 je bila razobešena na kostanjevem dreve- su na bivši Kralja Petra cesti (danes Stanetova ulica) pred Rakuschevim skladiščem (danes poslopje OZZ) v Celju rdeča zastava, ki je bila 1 in pol metra dolga in 60 cm široka in na kateri se je nahajal napis »Zivio komunizem!« Pri razobešanju so sodelovali Peter Stante, Florijan Zabojnik, Viktor Ar- zenšek, Alfonz Dolcher in Ivan Ošo. Idejo, da bi izobesili 1. maja rdečo zastavo, je sprožil Peter Stante, ki je sam kupil blago in napravil zastavo, Ošu Ivanu pa je naročil naj napiše be- sedilo. Stante je tudi sam izbral sode- lavce, ki jih je dobro poznal že iz de- lovanja pri »Svobodi«. Zvečer 30. aprila so se zbrali v Ber- gerjevi gostilni v Kapucinski ulici (da- nes Savinjska ulica), kjer so sporazum- no določili, da bodo zastavo izobesili na kostanjevem drevesu pred Raku- schevim skladiščem. Vsakemu je bilo določeno mesto, kjer bo pazil na pasan- te, medtem ko bo Stante izobešal za- stavo. Ko je bilo vse domenjeno, se je Stante odpeljal z Arzenškovim kolesom po zastavo. Takoj po njegovi vrnitvi so se vsi podali na dogovorjeni kraj. Ker pa je bilo v tem času na cestah preveč pasantov, so odšli pred kolodvor v na- meri, da izobesijo zastavo na. kakšno drevo pred postajnim poslopjem. Tu po klopeh pa je sedelo vse polno rekrutov, zato so se vrnili pred Rakuschevo skla- dišče in oprezovali toliko časa, da so se ulice izpraznile in da je mogel Stante nemoteno izvršiti dogovorjeno delo. Med razobešanjem so ostali str azili na vseh ulicah ob križišču Cankarjeve, Vodnikove ulice in Kralja Petra ceste. Stane Terčak Pri;omajsfia na^tadna. križanka Tudi za letošnje prvomajske dni smo našim naročnikom in bralcem pripravili nekaj razvedrila. Nagradna križanka vam tokrat prav gotovo ne bo delala težav, saj ni pretežka. Kakoir po navadi smo tuidi letos pripravili glavne nagrade le za naše stalne naročnike, in sicer tiste, ki so plačali naročnino za lansko leto in prvo polletje letošnjega leta. Tem smo namenili 5 nagrad. 1. nag:rada 3.000 din, 2. nagrada 2.000 din, 3. nagrada 2.000 din, 4. nagrada 1.000 din, 5. nagrada 1.000 din. Pri žrebanju bomo torej upoštevali le tiste pravilne rešitve naših stalnih na- ročnikov, ki so poravnali naročnino, vse ostale rešitve žal ne bomo mogli upo- števati. Da bi naši bralci — ljubitelji nagrad- nih križank, ki niso naši stalni naročni- ki, ne bili prikrajšani, smo tudi za njih namenili 4 nagrade po 500 dinarjev. Rešitve je treba poslati na uredništvo najkasneje do 7. maja, izid žrebanja pa bomo objavili v našem listu v petek, 10. maja. Upoštevali bomo le tiste križanke, ki bodo izrezane iz lista in pravilno iz- polnjene. Ob robu napišite svoj točen naslov ter pripombo, če ste stalni naroč- nik ali ne. Na levem robu omota je tre- ba pripisati: Prvoma^pska nagradna kri- žanka. • Pri reševanju Vam želimo veliko uspeha, pri žrebanju pa veliko sreče. KRIŽANKA 1.MAJ VODORAVNO: 1. ter 145.: želja nredništva vsem delovnim lju- dem ob praznilcu dela; 28. drobiž; 29. predrimska železna doba (imenuje se po švicarskem mestu La Tene); 30. znamenit rimski vojskovodja; 31. nedelavnost; 32. lučaj; 33. velika reka v Sibi- riji; 34. motna; 35. signalna naprava; 36. dvo- jica; 37. mast; 38. okrajšano žensko ime; 39. pa- met; 41. srbohrvaški predlog; 42. moško ime; 43. reka in mesto v Argentini; 44. domača žival; 45. vodna žival s kleščami; 45. žabja noga; 47. geslo; 48. buča, krmilna rastlina; 50. nagota; 51. boleči- na; 52. okrajšano moško ime; 53. veznik; 54. nota solmizacije; 55. daljša časovna doba; 56. alko- holna pijača; 57. lepi ptiči; 58. brišem; 60. zna- menit italijanski pesnik (Torquato); 62. predlog; 63. češki narodni ples; 64. vrsta velikega ko- stanja; 65. vosku podobna snov, ki se pridobiva iz destilata nafte in katrana; 66. rimska boginja plodnosti; 68. hrvaška reka; 69. dragi, ljubi; 70. gradbeni material; 71. ptič s krasnim perjem; 72. medmet negodovanja; 73. del vsake stavbe; 75. domača žival; 76. znamka italijanskih avtomo- bilov; 77. sultanova »zbirka« žena; 78. vzročni veznik; 79. travnik; 80. ničvrednež. podlež; 81. mir, tišina; 82. južnoameriški sesalec, podoben tigru; 83. rudniški jaški: 84. preddelavec pri zidarjih; 85. lastnost človeka, da si zapomni do- ločene stvari; 87. krotek, pohleven; 88. vzdevek Goethejeve matere; 89. podim, zasledujem; 90. oblika pomožnika »biti«; 92. dolžinska mera; 94. majhna merska enota; 95. zadnja in prva črka abecede: 96. Jurčičeva povest; 97. poraz pri ša- hu; 98. lahko hlapljiva tekočina; 99. pripadnik azijskega naro niso dovolj upoštevali dela stalnih kO' misij. V delavskem svetu pogostokrat ra^; pravljajo tudi o vprašanjih, ki so ma^} pomembna ali pa celo taka, ki ne sp^' dajo v njegov delokrog. Sicer je o teP^' kaj spada v pristojnost delavskega sV^ ta, težko govoriti, vendar naj bi delavsl^ svet v glavnem .razpravljal o vpras^ njih kot so n. pr. proizvodnja in finan'^ ni plan, investicijski plan, tarifni P''^^ vilnik, boljša organizacija dela ipd' vsem ostalem pa naj bi razpravljale misije delavskega sveta. 30. APRILA — Stev. 16 11 STRAN prane Stardlekar, predsednik DS v Žel. Štore Delavsko upravlianie pri nas se je močno uhoreninilo pelavsko samoupravljanje v Zelezar- ■ Store je v svojem večletnem delo- vanju napravilo velik korak naprej pri ^ Qjem delu in se s svojim delom uve- Lvilo pri upravljanju podjetja. Vse- ujna dela upravnega odbora in vsebina jgja delavskega sveta je danes popol- poma drugačna kot je bila pred leti, saj so se člani delo\'netia ivolcAu\a ne- nehno izobraževali in s tem dosegali povprečno znanje, ki jim danes pri de- lavskem samoupravljanju mnogo ko- risti. Posebno značilna je vsebina lan- skoletnega in letošnjega dela, ko je delavski svet imel 12 komisij, ki so bile sestavljene iz članov DS, UO in stro- kovnjakov. Te komisije so imele na- logo spremljati določene probleme v podjetju in z njimi seznanjali DS, ki je odločal o načinu rešitve in zadolže- val merodajne v upravi podjetja, da probleme rešijo, pri tem pa kontroliral izvedbo svojih sklepov. DS se je v svo- jem delu bavil z večjimi problemi, do- čim je UO obravnaval vse še tako majhne a pomembne stvari in o svo- jem delu poročal delavskemu svetu. Na ta način sta si oba organa delavskega samoupravljanja medsebojno pomagala in s tem storila vse, kar je bilo v nju- ni moči, da podjetje dosega čim večie uspehe. Pri vsem tem delu okoli uprav- ljanja podjetja sta DS in UO našla še vedno dovolj časa za skrb za delovnef^a človeka, tako glede prehrane, izobraže- vanja, dopustov v svojih domovih, itd. Za izboljšanje prehrane v menzi je do- ločil precejšnjo vsoto, ravno tako za pomoč onim, ki gredo na dopust. Po- leg vsega sta DS in UO skrbela za po- moč onim, ki so istrošili svoje sile v podjetju. Za strokovno izpopolnjevanje svojih delavcev je osnoval 2-letni tečaj za visoko kvalificirane delavce in poskr- bel, da tečaj redno deluje. Celotno de- lovanje DS in UO je imelo za cilj dvig- niti produktivnost, znižati stroške in zboljšati varnost pri delu, kar vse vpli- va na dviganje življenjske ravni. Priprave za volitve so končane in so potekale po skrbno pripravljenem pro- gramu. Kandidatno listo smo pripravili na osnovi predlogov, ki so bili izneseni na sestankih oddelkov in pododdelkov. Poleg novih kandidatov kandidira tudi nekaj starih članov DS, ki bodo v novi DS vnesli nekaj izkušenj iz delavskega samoupravljanja. Po našem mnenju so kandidati dobro izbrani in prepričani smo, da bo nov DS imel še boljše uspe- he pri svojem delu v korist kolektiva in skupnosti! Priprave za volitve v novi DS smo povezali s pripravami za kongres DS Jugoslavije. Seveda s tem priprave še niso končane ter bomo z njimi nadaljevali. O svojem delovanju so organi delav- skega samoupravljanja seznanjali ko- lektiv na sestankih in preko posveto- valnih teles, ki obstajajo v oddelkih. S tem je DS in UO vplival na kolek- tiv in ga vzpodbujal k boljšemu delu. Vpliv^ članov delavskega samouprav- ljanja pa je čutiti tudi izven železar- ne, povsod tam kjer njegovi člani so- delujejo kot n. pr. v šolskih odborih, potrošniških svetih, svetih ljudskega odbora, skratka v številnih organih sa- moupravljanja, in množičnih organi- zacijah. Sadovi delavskega samoupravljanja so tu Prerojenje v Tovarni žičnih izdelkov Konec preteklega leta je naše gospo- garstvenike prijetno iznenadila vest, da so od vseh podjetij v celjskem okraju v tovarni »Žične« prvi izpolnili letni plan (14. decembra). Vest je iznenadila tembolj, ker je bilo celjski javnosti do- bro znano, kako v težkem položaju se je nahajala preteklo leto ravno ta tovarna. Leto dni prav za prav niso imeli nikake- ga vodstva, zabredli so v dolgove (41 mi- lijonov) in bili 22% pod letnim planom. Delavski svet je v glavnem predstavljal en sam človek, »člani na papirju« pa so dremali in prikimavali. Delavski svet se včasih tudi po pol leta ni sestal na seji in nič čudnega ni, da je pri takem stanju v sicer marljivem in požrtvovalnem de- lovnem kolektivu zbledela vsaka kri- tičnost. Zanimivo je, da so z zameno direktor- ja ostali v delavskem svetu in uprav- nem odboru v celoti isti ljudje, pri ka- terih pa je vsa zadušena iniciativa že v prvih mesecih novega vodstva udarila na plan. V kolektivu je nastalo pravo tovariško vzdušje in delavci so spoznali: tovarna je naš drugi dom, branimo ga, dvignimo ga do najvišjega razcvita — čim več bomo napravilil tem večji bo naš kos kruha! Osnovno načelo, ki ga je osvojil pre- rojeni delavski svet je bilo: slednji de- lavec mora biti seznanjen z vso proble- matiko, ki zadeva tovarno :n slednji de- lavec mora sodelovati pri reševanju te problematike. Potrebe same so terjale pogoste sestanke delavskega sveta in upravnega odbora in tako so v pičlih 6 mesecih imeli 7 sej DS in 25 sej uprav- nega odbora. Vse važnejše sklepe in odločbe so nabili na oglasno desko, kjer so viseli tudi po 15 dni, nakar so jih. dali v razpravo kolektivu. Upoštevajoč vse pripombe, ki so jih iznesli delavci, je delavski svet na svojih sejah pravično in hitro ukrepal. Rezultat dobrega dela delavskega sveta se je poznal zlasti v avgustu pre- teklega leta, ko so dosegli rekordno pro- izvodnjo, odkar podjetje obstaja (plan so prekoračili za 54%), v prvi polovici decembra meseca pa so že kot prvi v celjskem okraju izpolnili letni proiz- vodni plan. Prav tako so tudi v pretek- lem letu poravnali vse dolgove in si pri dobaviteljih surovin znova ustvarili ugled. Zanimiva je tudi primerjava ter iz- polnjevanje prejšnje in današnje nor- me. Pri izdelavi pohištvenih vzmeti je nov direktor tov. Kokalj sam preizsku- sil norme z najboljšim delavcem. Pre- študirali so skrajšan delovni postopek in nekdanjo normo 330 kg v 8 urah dvig- nili kar na SOOkg v istem delovnem času. Zanimivo je nadalje, da prej nizke norme 330" Kg delavci niti dosegli niso, današnjo, tol.ko višjo, pa celo presegajo. Morda lahko večino uspehov, ki jih tovarna žičnih izdelkov danes dosega, pripišemo dejstvu, da je močan delav- ski svet, sestoječ iz 19 članov v letu 1953 začel najprej zdraviti najaikutnejšo rano podjetja: nediscipliniranost. Na slednji nji slej i so poleg važnih proizvodnih nalog govorili tudi o vprašanju discipli- ne. Zato pa se danes tudi lahko posta- vijo pred mnogimi celjskimi podjetji, da so pri svojem kolektivu disciplino raz- vili do najvišje mere. Skoro ne morem mimo pripombe, s katero je njihov de- lavec karakteriziral pravilen odnos di- lektorja do kolektiva: »Tako z veseljem delamo vsi skupaj, tako radi se poko- ravamo disciplinskim predpisom, ker nam ni ničesar grobo vsiljenega, ker nas direktor vsak čas obišče na delovnih mestih — ne kot policaj, temveč kot to- variš in prijatelj — in nas lepo opozori na morebitne napake. Kako prijetno de delavcu za strojem, ko ga direktor vpra- ša tudi po zdravju in socialnih razme- rah.« Tudi za tehnično zaščito sivojih delav- cev se delavski svet v tovarni Žične zelo zavzema. Skoro na slednji seji raz- pravlja o zboljšavah. Prav tako pa DS skibi tudi za izobrazbo svojih delavcev. Skrbno nadzira šolski napredek vajen- cev, na delovnih mestih pa se obrato- vodje radi še posebej pcbavijo z njimi. 9 ljudi poseča tudi sindikalno šolo. Ce bi hoteli v tem zavednem in po- žrtvovalnem delovnem kolektivu nave- sti imena vseh, ki imajo dosti zaslug za tako uspešno izpolnjevanje proizvodnih nalog, bi porabili preveč prostora. Sploh pa tovariš direktor sam trdi, da je ce- loten kolektiv zelo požrtvovalen in da gre zahvala za vse uspehe kar vsem članom kolektiva. Vendar pa ne bi mo- gli mimo dejstva, da je tehnični vodja, tovariš Kislinger prihranil podjetju že težke milijone in prispeval lep delež k dvigu proizvodnje. Podjetje se mu ima zahvaliti za mnoge tehnične zboljšave. Lansko leto je skonstruiral stroj za po- hištvene vzmeti, letos pa vleg za cevi iz ploščatih valjanih trakov. Podčrtati je treba tudi dejstvo, da tovarna vsa re- montna dela opravi sama. Težak problem, s katerim se bavi ves kolektiv in posebej delavski svet, so tesni prostori. Vse dobro hotenje in vsa pogosta razpravljanja pa ne morejo ro- di .i uspehov, ker razšir.tev podjetja pač zavisi od investicijskih kreditov. Prav tako pereč problem je tudi nabava ma- teriala. Visoko kvalitetnih jeklenih žic in pocinkane ter galvanizirane pobakre- ne žice jim stalno primanjkuje. Proiz- vodnja pa kljub temu ne trpi in so zato začeli proizvajati druge proizvede, za katere glede materiala niso v zadregi. Njihov zelo donosen artikel je izdelo- vanje šlarafij za avtokaroserije, ki so ga osvojili lansko leto in ga že serijsko zdelujejo. S šlarafijo zalagajo celotno avtomobilsko industrijo ter vse avto- karoserije v Jugoslaviji. Letos pa so za- čeli izdelovati tudi rešetke za hladilni- ke, saj je tudi to dovolj perspektiven proizvod. S svojimi mnogovrstnimi proizvodi (preko ^00 jih je) so v lanskem letu osvojili tržišča malodane po vsej Jugo- slaviji, kjer so vsa glavna grcsistična podjetja njihovi odjemalci. Praksa delavskega samoupravljanja pri Betonu je rodila nešteto izboljšav Pri gradbenem podjetju Beton so v zadnjem času vztrajno iskali primernih cbiik organizacije samoupravljanja, ki bi odgovarjale najrazličnejšim zahte- vam z čirom na neurejenost razmer v gradbeništvu na sploh. Znatna ovira za kvalitetni dvig dela organov samo- upravljanja v gradbeništvu je že v dej- sivu, da je organizacija -gradbenega podjetja podvržena znatnim spremem- bam. Dejavnost podjetja se odvija na mnogih gradbiščih, ki so prostorno zelo oddaljena in zato samoupravni organi ni- majo zadostnega vpogleda v vse proble- me, ki nastajajo na terenu. _ Tako so imeli pri Betonu sprva samo centralno samoupravne organe, ki pa niso delali dovolj uspešno, ker niso ime- li zadostnega stika z gradbišči. Poleg centralnih organov so pozneje volili še upravne svete ekonomskih enot. Ta ob- lika je bila že prožnejša in so jo lansko leto še izpopolnili s tem, da so ekonom- ske enote dobile lasten delavski svet in upravni odbor. Razmere pa jih silijo, da iščejo še boljše organizacijske oblike in so letos mnogo razmišljali o tem, ka- ko orgoje. Na vseh gradbiščih, kjer se pokaže potreba, or- ganizira podjetje delavske kuhinje, na stalnih deloviščih pa delavsko-usliiž- benske restavracije. Kuhinje nudijo de- lavcem primerno ceneno hrano z za- dostno kalorično vrednostjo. Celodnev- na hrana stane 130 din. Ker pa ta znesek ne krije dejanskih stroškov, krije del dovoljene režije podjetje. Po gradbiščih so postavljene barake, ki imajo kar lepo opremo. Vsak stanovalec ima svojo po- steljo z zimnico in žičn'mi vložki, svojo omaro itd. Delavec plača 8 do 10 din za nočnino, dočim razliko od dejanske cene (50 din) krije spet podjetje. Ker pa so ta stanovanja kljub vsem stroškom ne- primerna, zlasti za zimski čas, je DS sprejel sklep, da podjetje začne misliti na gradnjo zidanih samskih stanovanj. Prav tako pereče je tudi vprašanje dru- žinskih stanovanj gradbenih delavcev, zato bo po sklepu DS podjetje že v le- tošnjem letu zgradilo 16 družinski sta- novanjski blok. Kolektiv bo pri teh gradnjah sam največ prispeval s pro- stovoljnim delom. Tudi kadrovskemu vprašanju posveča podjetje veliko pozornost, saj imajo kar 78 vajencev v gradbeni stroki, 33 pa v obrtnih .delavnicah. Da bi se vajenci gradbene stroke čim bolj usposobili v svojem pKDklicu, so organizirali zanje letne praktične izpite, kar se je pokaza- lo zelo pozitivno. Vajenci so po stavbah razdeljeni v skupine in se pod stalnim strokovnim vodstvom usposabljajo za svoje poklice. Poleg tega podjetje šti- pendira 5 slušateljev gradbene fakul- tete, dva slušatelja srednje tehnične šole, 5 štipendistov poseča mojstrsko delovodsko šolo, 1 štipendist pa eko- nomsko srednjo šolo. Komisija za delovne odnose pri grad- benem podjetju Beton je tudi med prvi- mi v Sloveniji izdelala pravilnik o za- ščitnih sredstvih, za katerega se danes zanimajo najrazličnejši gradbeni kolek- tivi v LRS. Pred sestavo pravilnika so s svojimi delavci v kolektivu vodili ob- širne razprave in proučili probleme za- ščite delavca zares temeljito. Po tem pravilniku bodo gradbeni delavci pod- jetja Beton dobili vsa potretbna zaščitna sredstva in najnujnejše higienske pri- pomočke. JULCKA TOMAZIC, PREDSEDNICA DS TOPER Kako dvigniti produktivnost dela? Delavski svet tovarne Toper že ves čas svojega obstoja skrbi za produk- tivnost dela, za izboljšanje kvalitete izdelkov, precej pa so razpravljali tudi o problemu znižanja proizvodnih stro- škov, kjer so storili vse, kar je bilo največ mogoče. Pred nedavnim novo izvoljeni delav- ski svet šteje 23 članov, med katerimi sta dva mladinca. Vse delo imajo raz- deljeno po komisijah (n. pr. komisija za investicije, za analitične ocene delov- nih mest, za znižanje cen itd.). Spre- membe tarifnega pravilnika so bile pravilno analizirane in postavljene tako, da je bil sprejet brez ugovora. Od komisij je najvažnejša komisija za higiensko-tehnično zaščito podjetja, vendar bi lahko ta storila za zaščito in skrb delavcev še mnogo več. DS je precej razpravljal tudi o vpra- šanju prostorov, namreč tistih, kjer de- lajo v nekdanji tovarni tehtnic pre- šite odeje. Velik in življensko važnega pomena je tudi star strojni park, ki je izrabljen že 80 odstotno, prav tako pa je tudi z vsemi ostalimi napravami. Zaradi tega se je povečal tudi problem zaposlitve delovne sile, ki stalno nara- šča, obenem pa se delavski svet zelo trudi, da bi lahko korakal vštric s kva- liteto drugih tovarn, kar pa je nemo- goče, ker imajo povsod drugod moč- nejši in nov strojni park. PREHOD NA INDIVIDUALNE NORME Delavski svet je preusmeril skupin- ske na individualne norme, kar je za posameznega delavca mnogo pravil- neje, poleg tega so popravili tudi raz- merje tarifnih postavk na posameznih delovnih mestih. V tovarni je zaposle- no le malo polproletarcev, vendar pa je velik odstotek socialno ogroženih, ki včasih precej preobremenjujejo proiz- vodnjo, saj bi ta sicer narasla gotovo za 10 odstotkov. DS tovarne je na zadnjih sestankih razpravljal tudi o kongresu delavskih svetov, zadnje čase pa — sicer preko sindikalne podružnice — sodeluje tudi z raznimi družbenimi organizacijami. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „SAVINGRAD" CELJE IZVRŠUJE VISOKE IN NIZKE GRADNJE TER VSA V ZIDARSKO STROKO SPADAJOČA DELA ^ DELO SOLIDNO — CENE ZMERNE NOVA HIŠA Bilo je majhno prase. To je reklo: >>Postavim si hišo, da bom imelo sta- novanje.« Slo je v gozd. Tam je srečalo zajca. '>Dobro jutro, prase!« je pozdravil za- jec. »-Kam potuješ?« »V gozd. Tam si postavim majhno hišo,« je reklo prase. «-Tudi jaz nimam stanovanja. Pomagal bi ti rad pri zidanju,« je dejal zajec. »Kaj pa znaš?« je vprašalo prase. »Znam nositi les,« je odgovoril zajec. »Dobro,« je reklo prase. »Pojdi z me- noj !« Prase in zajec sta šla dalje. Srečala sta ovco. »Dobro jutro!« je pozdravila ovca. »Kam potujeta?« »V gozd. Tam si postavim majhno hišo,« sta rekla prase in zajec. »Tudi jaz nimam stanovanja. Poma- gala bi vama rada pri zidanju,« je de- jala ovca. »Kaj p>a znaš?« je vprašalo prase. »Znam nositi kamenje,« je odvrnila ovca. »Dobro,« je reklo prase. »Pojdi z na- ma!« Prase, zajec in ovca so šli dalje. Sre- čali so gos. »Dobro jutro!« je pozdravilfe gos. »Kam potujete?« »V gozd. Tam si postavimo majhno hišo,« so rekli prase, zajec in ovca. »Tudi jaz nimam stanovanja. Poma- gala bi vam rada pri zidanju,« je dejala gos. »Kaj pa znaš?« je vprašalo prase. »Znam nositi apno,« je odgovorila gos. »Dobro,« je reklo prase. »Pojdi z na- mi!« Prase, zajec, ovca in gos so šli dalje. Srečali so kozo. »Dobro jutro!« je pozdravila koza. »Kam potujete?« »V gozd. Tam si postavimo majhno hišo,« je reklo prase. »Tudi jaz nimam stanovanja. Poma- gala bi vam rada pri zidanju,« je dejala l<:oza. »Kaj pa znaš?« je vprašalo prase. »Znam nositi pesek,« je odvrnila koza. »Dobro,« je reklo prase. »Pojdi z na- mi!« Prase, zajec, ovca, gos in koza so šli dalje. Srečali so petelina. »Dobro jutro!« je pozdravil petelin. »Kam potujete?« »V gozd. Tam si postavimo majhno hišo,« je reklo.prase. »Tudi jaz nimam stanovanje. Poma- gal bi vam rad pri zidanju,« je dejal petelin. »Kaj pa znaš?« je vprašalo prase. »Znam zjutraj zgodaj buditi in klicati na delo,« je odgovoril petelin. »Dobro,« je reklo prase. »Pojdi z na- mi!« Prišli so v gozd. Pričeli so zidati hišo. Petelin je vsako jutro kikirikal in zbu- dil prase, zajca, ovco, gos in kozo. Za- jec je nosil les, ovca je nosila kamenje, gos je nosila apno, koza je nosila pesek, prase pa je zidalo hišo. Kmalu je bila hiša gotova. Bila je lepa hiša. Petelin pa je zdaj rekel: »Pomagal sem vam pri delu. Ni mi dovolj pravice, da smem stanovati pri vas. Zahtevam tudi plačilo. Vsako jutro sem vas klical na delo. Ce bi mene ne bilo, bi ta hiša nikoli ne stala. Plačajte mi torej moje lepo petje!« Prase mu je odgovorilo: »Mi vsi smo delali, mi drugi še teže kakor ti in ves dan od jutra do večera. Zato bomo zdaj vsi v tej hiši stanovali. Nihče ne dobi drugega plačila. Tako smo se domenili.« Petelin pa se je še kar naprej repen- čil: »Zahtevam plačilo! V tej hiši sploh nočem stanovati. Prenizka in preozka je zame. Vajen sem večjega in lepšega Po angleški narodni) stanovanja. Za plačilo pa vas bom tožil. Po vsem svetu bom grdo govoril o vas.« »Potem pa kar pojdi od nas!« mu je zaklicalo prase. »Saj pojdem. Ti si pač prase. Zajec, ovca, gos in koza pa niso nič boljši od tebe. Sram vas bodi vse skupaj!« Tako jih je zmerjal petelin, nazadnje pa je še pljunil prednje. Tedaj pa se ,je skozi gosto praprot priplazila lisica. Hlastnila je po petelinu in že je izginil v njenem gobcu. Tako je v lisičinem želodcu dobil svoje novo sta- novanje. Prase, zajec, ovca, gos in koza pa so srečno živeli v novi hiši. Priredil F. R. Slovenski hniiževnihi v ugankah Kako jim je ime? 1 Slovencem dal je prvi Abecednik in knjige za vodnika v boljši čas. Papistom maral biti ni prisklednik, zato okušal je tujine mraz. 2 Na svetlo spravil prve je Novice, da Zadovoljni Kranjec bi jih bral, a kuharije je učil Kranjice, Iliriji posvetil je podzrav. 3 Pel o krivici je in bolečini, z Zdravico nam naprej pokazal pot, prelep je Venec spletel domovini, iz Vrbe luč bo večno grela rod. 4 Vesela nam je Najdihojca znana in mnogo še nam je poklonil mož. Kdo ne poznal Martina bi Krpana? Na pot mu čas nasul je malo rož. 5 Dolenjec bil je, urednik, pisatelj in Jurij Kozjak je njegov junak. Deseti brat nam je že star prijatelj, kot Domen nam Sosedov sin je drag. 6 Z Globokega mož borben — epik vstal je, Ponočno potnico, Anko, Mejnik in Staro pravdo — bisere nam dal je. Slavi ga tudi celjski spomenik. 7 V enajsto šoto je najraje hodil. Na klancu stal pisateljev je dom. Kot Hlapec Jernej je do kraja vodil veliki boj z lažjo, krivico, zlom. 8 O Cicibanu pel je in zastavil je deci Sto ugank v pouk in smeh, boj partizanov z verzi je pozdravil, poet svoj dolg je vedel v tistih dneh. 9 Nad Dravo Samorastnik se rodil je, ki v knjigah slikal je ljudi in čas, zvesto za novo pravdo se boril je. S Solzicami je vzel slovo od nas. 10 Ni pisal pesmi le obtožujočih študent z uporno dvignjeno glavo, vzel puško jB in bombo v dneh prevročih in Bele vode pordečil s krvjo. F. F. Mladinska nagradna krišanka Za naše mlade bralce smo namenili prvomajsko križanko, neoziraje se, če so naši stalni naročniki ali ne. Pravico do nagrad ima vsakdo, kdor bo pravilno rešil križanko. Za naše mlade bralce smo v ta namen pripravili 5 lepih knjiž- nih nagrad. Izpolnjene križanke izrežite iz časo- pisa ter j h s točnim naslovom ter s po- datki, katero šolo obiskujete, pošljite na uredništvo najkasneje do 7. maja. Na le- vem robu omota pripišite: Mladinska nagradna križanka. Izid žrebanja bomo objavili v petek, 10, maja. Uredništvo VODORAVNO: I. in 45. praznik, ki ga le dni obhajamo; 14. glaVno meslo evropske države; 15. moško ime; 16. skrajšano moško ime: 17. grška črka; 18. domača žival; 19. naredba, za- poved; 20. prometno sredstvo; 21. ne mrtev; 22. dve zaporedni črki; 2^. nacistična vojaška formacija, znana po grozodejstvih; 24. zgodno; 25. žival, ki živi pod zemljo; 26. po gosje se oglašam; 27. hotel v Kranjski gori, tudi žensko ime; 29. nadležna žuželka; 50. reka v Istri; >1. predlog; 32. posnemanje kozjega glasu; 33. vstavi AP.A; 34. narejen z ulivanjem; 37. čebelji pro- dukt, med; 40. trije enaki soglasniki; 41. vpra- šalni veznik; 42. ljubkovalno ime za očeta; 43. drugi del imena neke vrste zobne paste; 44. grška črka. NAVPIČNO: 1. okrajšava za profesor; 2. divja zver (živi tudi v makedonskih gorah); 3. vstavi VM; 4. polj- ska cvetlica; 5. okrajšano žensko ime; 6. osebni zaimek; 7. dva enaka soglasnika; 8. del vsake posode; 9. velika reka v Afriki; 10. veznik; U. kot 17. vodoravno; 12. jugoslovanska reka, tudi vrsta cigaret; 13. mesec v letu; 18. visoki vojaški čin (množina); 19. del obraza; 21. priprava za rezanje lesa; 23. srebajoč pije; 24. vrsta, pasma; 25. dež (srbsko); 26. gosto poraščeno z drevjem; 28. specialno jeklo; 32. poltema; 34. vrtna lopa; 35. kralj živali: 36. ime črke. ki jo rabimo le v tujkah; 37. kratica za »Slovenija avto promet«; 38. železniška proga; 39. skrajni del celine (dvo- jina); 40. kot 39. navpično (množina); 42. okrajšan veznik; 43. veznik; 44. število. PUHA, PUHA Puha, puha, kaj se kuha v vlaku, da tako brbra? Mar se joče, ker je vroče, ker predolgo že divja? — Puha, puha, vrela juha v kotlu v paro izhlapi, strašno stiska se in piska ter kolesa mu vrti.— Kakor ptice vse vasice mimo vlaka odlete, gozdi, njive vode sive, mesta, zvezde in gore. Siromašen zajček plašen ves se trese od strahu, brž od vlaka odkoraka v posteljico iz mahu. Račka bela pa se dela, kot da nič se ne boji, v kalni vodi vztrajno brodi, z ribicami se gosti. Puha, puha, brez posluha gode, brunda črni vlak. Kadar kihne, vse odpihne in napravi cel oblak. PUNTAR FRANC IDRO-CELJE TOVARNA FINO-MEHANIKE Žiro račun pri Komunalni banki 62-KB-1-Z-375 — Telefon št. 20-39 Opremljamp foto - laboratorije za fotografijo in fotokemisTrafijo. — Izdelujenu) risalne mize v treh ve- likostih ter v to stroko spadajoča in ostala dela finomehanike. Reklama za pravljično trgovino Kupujte le sladkor — čistilo, ki zanj vsaka zvezdica ve! Glej, sonce jih z njim je umilo, da vse se kot nove blešče! Naj^boljše, najlepše dišave dobite gotovo pri nas! Saj z njimi si rožnate glave škropijo cvetove vseh vaz: Ce čevlje boš rabil ix) modi, pri nas jih gotovo dobiš! Se slon ves ponosen v njih hodi in drobno stopica v njih miš. Kožuhi so res kvalitetni! Le zajček se v svojem tišči ... a zajčki so pač strahopetni zatorej poskusite vi! Pri nas še dobite: kolesa, pajace brez psov in na psih, dobite medvedja ušesa seveda z medvedi na njih. Pri nas si lahko kupite avto, ki sladek je kakor bonbon, pri nas si izberete flauto, ki skuha se kot makaron. Ah, skoraj bi čisto pozabil! imamo še morje kvarat. Saj te še vaš mucek bo rabil, čeprav je po vratu kosmat... Pri nas se vse plača z zlatniki, (to zvezde so s sinjih obal) a če so le-ti preveliki, pustiš jih pred vrati v lokal. Otroci reklamo poznate!? Seveda, saj ni taka reč! Pomaga, da hitro prodate stvari, ki bi morale v peč. pojoCa kletka Radio poje, stoji na polici, poleg na postelji dremlje fantič. V radiu mesec se v žarnici sveti, mesec in luna in linun mladič. V radiu pojejo ptiči in žabe, ptiči in žabe in star netopir. Breze šumijo in spremljajo krta, krt pa igra na razmajan klavir. V radiu godejo črički in čmrlji, črički na gosli, a čmrlji na bas. Punčka iz cunj se s Irobentco muči, ko obnemore z njo mučim se jaz. V radiu mesec, joj, zvezdice stiska, vsaka drugače zapiska svoj »au!« Beli metulji kot beli cvetovi piskajo, piskajo v črno piščal. JpRadio poje, stoji na polici, ij:<|a pod polico posluša fantič. Breze šumijo in spremljajo krta, ampak klavir je že čisto zanič. Fantek je Bobo in Bo bo verjame: radio kletka je čudnih zverin! Pojejo, godejo, kot da so same, kot da je Bobo že star pobalin, ki mu je treba še v mraku zaspati. Ampak on — Bobo — je strašno zaspan! »Tiho!« zakliče, a nič ne pomaga. »Ah, menda mislijo, da je še dan!« Trrrrk! Bobo gumbek na kletki obrne, mesec ugasne in vsi obneme. Murni in čmrlji in ptički in žabe, krt in metulji in breze zaspe. Bobo zadremlje. a v radio smukne pisan, prebrisan fantiček'iz cunj. Bobu pred očke zaspane fantiček bajke poslikane zvabljaiz strun ... NA VRTILJAKU Visoko sedimo, krepko se držimo, ko v divjem se krogu podimo, vrtimo. Pogumno zajezdil je Milan konjiča in goni ga z bičem čez Kranj do Tržiča. Ivanka je sedla v prelepo kočijo. obiskat gre teto tja k Savi v Litijo. Kaj vidite v avtu smejati se Mico? Po češnje mudi se ji v sončno Gorico. Na slona Andrejček je zlezel junaško. Potuje v Ljubljano in k stricu še v Laško. Poglejte, s Kamele že maha nam Niko. Nocoj še dospeti bi hotel v Metliko. Saj godba igra nam, potujmo veselo in z zemljo okroglo vrtimo se smelo! Ko pa zavrti se nazadnje nam v glavi, tedaj potovanje se naše ustavi. Vsi trudni in lačni, a zdravi in celi za dinarjev pet smo do cilja prispeli. FRAN ROS 30. APRILA — Stev. 16 13 STRAN PRVOMAJSKI POLJUB FRAN ROŠ Kakor umite so beograjske ulice čiste 1 §čale v zgodnjem soncu, tu in tam ine mladega zelenja dreves, vse pa f'^, radostnimi barvami zastav s pete- ^krakimi zvezdami in rdečih. Kakor da niso bile prav tiste ulice velikega '^esta, ki so po njih še v nedavnih mrkih '"Ičeh'grozeče odmevali škornji okupa- fLj-jevih krvnikov in se ustavljali pred Z. in ono hišo. In Terazije! Tam kjer so kandelabrih viseli obešenci, da bi ^jlj v strah vsem, ki so ljubili svobodo domovino ... Vseh takšnih ulic in Jj.gov zdaj ni bilo več. Bil je tu že Prvi maj 1945. Prvi po 'tirih letih okupacije in borbe Beograda, ^.^i v novi svobodi. In vendar je tam na zahodu, v Sloveniji, vojna še pusto- šila in morila v svojih zadnjih krčih ka- vor že smrtno ranjena zver, ki hoče še zadnji hip potegniti s seboj v pogin čim več življenj. Vse te ulice tu so bile zdaj svetle in yesele. Šumele so v gneči pisanih mno- žic, ki so se zgrnile za ta svoj praznik, 23'praznik dela, da ga kakor nikoli še prosile v svobodi, ki je delovnim lju- bem dala oblast. Od Slavijo sem se je premaknil mo- gočen sprevod. Oddelki vojske s topovi, tanki in kamioni, pešci in konjeniki. Tam je prikorakala ena izmed slavnih proletarskih brigad, ki je bila pravkar prispela na oddih iz vročih borb v Bosni. Resni, trdi obrazi so temneli izpod čelad p.rekaljenih borcev, ki so neštetokrat 2rli snorti v oči, ko jim je pobijala to- variše. Tisočev teh zdaj ni tu ... Nepregledne pisane množice so va- lovale, vse eno samo nemirno morje za- stav, cvetja, napisanih parol in sijočih lic. Vanje uvrščene godbe so udarjale poskočne koračnice. Nad mestom so brneli avioni in se lesketali v sinjem ozračju. Prestolnica Jugoslavije je sla- vila. V sprevodu je vedro, sproščeno vzkli- kala tudi Tinka Konečnikova. Cmooka in mehkolična je rahlo zibaj e se v prož- nem koraku sledila taktom godbe. Na- smehi jana se je ozirala po ljudeh, sto- ječih ob hišah na obeh straneh ulic, in po okrašenih oknih. Pri tem je večkrat stisnila roko svoji sosedi Minki Topla- kovi, ki je bila ena izmed redkih Slo- venk v isti tekstilni tovarni z njo. Vse ostale tovarišice iz njenega sindikata — po osem v vsaki vrsti sprevoda — so bile Srbkinje in z vsemi je bila prija- teljica. Tinka se je ozrla tja na ulični vogal, kjer da bosi;a gledala sprevod njen oče in mati; kakor sta rekla. Toda sredi pre- gostih množic ju ni bilo mogoče zasle- diti z očmi... Tudi zanj a je bil to lep praznik kakor za vse Slovence tu, ki so Jihi bili nacisti pred skoraj štirimi leti Pognali z domov. Nikoli sicer niso dvomi- tem, da se vrnejo, zdaj pa je bil ta njihov srečni dan vendar že tako zelo '^iizu... . Z nekega brda v okolici Beograda so ^^ali topovski streli, godbe so igrale, z ^rezoblačnega ne^ba je sonce grelo že pre- ^obrotno. In Tinka se je spomnila svo- ^^ga brata Jožeta, ki se je pred vojno j^^il kolarstva doma pri očetu. Ze pred *^'1oTn dni je odšel od njih tu in se pri- družil srbskim partizanom. Iz Vlasenice ^b Drini se je javil pjozimi, ko je živ '^^al po krvavih borbah, in nedavno je pisal, da je zdrav in jim vsem s Pn&ko v roki odpdra pot domov ... Tedaj so dekleta v sprevodu zapele E?^em o Romani j i planini in Titu. O i^^, ki ga bodo že čez nekaj minut vi- P^i^i ko bodo tam na Terazijah kora- ^^ie mdmo njega. V hipu so se Tinki zdrznile oči. Saj to ni bilo mogoče! Ali je bil to zares on, Remšetov Vinko! Kraij pločnika, v ospredju množice je stal mlad pariizan, dokaj visok in vitek, z zlato medaljo za hrabrost na prsih, rahlo oprt na palico. Ob krtkih brčicah se mu je videla rdečkasta brazgotina, prav talina, kakršno je imel Vmko, po- tem ko mu je ogorek iz tovarniške peči pozgal košček kože na licu. To je moral biti Vinko, ki so še tam v celjskem Ga- berju Konečnikovi stanovali v sosešči- ni z njegovimi starši! Vinko, ki ji je malo pred vojno rekel tiste lepe besede: — Tinka, rad te imam! Ali ti je to prav? Tedaj je vsa zardela povesila oči pred njim in svojo desnico voljno prepustUa njegovi za pol minute ... »Tinka, saj si vendar ti!« se ji je tudi sam približal, ko mu je prihitela tistih pet korakov iz sprevoda nasiproti. Prijel jo je za roko, nato je sklonil glavo in je Tinko hitro, rahlo poljubil na levo lice. iPAudilo se mu je z besedo: »Predvčerajšnjim sem prišel v Beo- grad. Jeseni sem bil v Beli krajini ran- jen v nogo, pa se mi je prisadilo. Z avio- nom so me prepeljali v južno Italijo in zdaj semkaj. Ali se lahko vidiva popol- dne? Kje, Tinka?« Z naporom se je toliko ix)mirila, da je mogla reči: »Ali ne kar ttikajle, pred tole hišo, kjer zdaj stojiva?« »Ob štirih popoldne?« »Da, Vinko, ob štirih!« In še jo je prijel za roko: »Mnogokdaj sem mislil nate, Tinika! Ali me nisi pozabila?« »Nisem, saj veš ...« Odbrzela je od njega vsa zardela v obraz in je čutila na sebi nasmehljane poglede mnogih ljudi iz sprevoda in s pločnika db hišah. Pohitela je, da se vrne na svoge mesto med tovarišicami, in že je morala odgovoriti prijateljici Minki: »Veš, to je bil Vinko, ki sem ti že pravila o njem. Ali si videla, da me je poljubil? Nikdar še ni tega storil, zdaj Pa kar pred vsemi. No, pred vojno sva bila še na pol otroka. Zdaj pa je parti- zan, ranjen je bil, v Italiji se je zdravil, odlikovanje nosi. Za popoldne .sva se dogovorila ...« je čebljala veselo vzne- mirjena. In še enkrat se je ozrla. Ni mogla več opaziti Vinka, vendar je z roko pomahala nazaj. Tudi po hišah tam je pogledala, da bi si zapomnila kraj, kjer sta se srečala tako nepričakovano in kjer se že čez nekaj ur spet najdeta. »Ali ga imaš rada?« je tiho vprašala Minka. »Ne vem, mislim pa. Štiri leta so vmes in dolgo že nisem ničesar slišala o njem. Samo to sem vedela, da njegovih niso izselili, Vinko sam pa da je odšel na Dolenjsko v partizane. Name pa ni po- zabil ...« »Lahko sd vesela, Tinka!« »Saj sem. Veš, k nam ga popeljem. Oče in mati ga poznata, sosedi smo si bili. Res je sreča, da se nisva izgrešila.« Veliki sprevod se je bližal Terazijam, kjer so med zvoki godb nenehno odme- vali vzkliki, zdaj in zdaj pa je ozračje pretresel strel. Vse bolj so se gostile množice, zbrane na širokem trgu, pol- nem trobarvnih in rdečih zastav, pra- porčkov in napisov. Tinki je toplo gorel obraz. Desno lice, ki jo je bil nanje poljubil Vinko, ji je žarelo še bolj od levega. Bilo ji je, kakor da jo z vseh strani obseva to dobrotno in srečno prvomajsko sonce. Zdaj zdaj bo tam na prostranem trgu zagledala tudi njega, Tita, velikega sina domo- vine ... CeljsRi skojevei pri napisnili akeijati 1. maja 1941 Iz prvih dni nemške okupacije Spod- nje Štajerske imamo izredno malo po- datkov o akcijah naših aktivistov, pa še ti so mnogol^rat zaviti v težko ilegalnost. Celje z okolico, kot središče borbenih tradicij Partije progresivnega delavstva že izpred vojne, je že takoj po prihodu okupatorja strnilo svoje vrste in mu prizadejalo v propagandnem smislu težke udarce. Lahko trdimo, da se je na naših terenih že v prvih dneh okupa- cije med nosilci narodnoosvobodilnega gibanja in širokimi ljudskimi množica- mi ustvarila tesna, spontana povezava, ki je dosegla ravno v Celju najvišjo stopnjo organiziranega odpora v 1. 1942. Ni čudno, če je nastopil okupator v ma- ju 1. 1942 z najhujšim terorjem prav pri nas. Sam šef gestapa za okupirano Spodnje Štajersko Lurker je premestil svoj štab iz Maribora v Celje, da bi lah- ko neposredno posegel v dogodke in na licu mesta ukrepal o najdrastičnejših merah proti pripadnikom narodnoosvo- bodilnega gibanja. Naši tereni so bili v tem času najbolj razgibani in za nje najnevarnejši. Skojevei v Celju, Cretu in Skofji vasi so bili že 1. 1941 nosilci vseh napisnih in trosilnih akcij po mestu in okolici. Prva taka trosilna in napisna akcija je bila komaj slabe tri tedne po prihodu oku- patorja. To so izvršili celjski skojevei po nalogu partijskega komiteja v noči pred delavskim praznikom 1. maja 1941. To je bila na naših predelih prva talka organizirana akcija, ki je zajela velik prostor in množičnost. Gibalna sila teh sabotažnih akcij so bili ravno skojevei, prav posebno pa še skojevke, ki so poleg akcij vzdrževale kurirske zveze in s polno odgovornostjo in predanostjo iz- vrševale najtežje naloge, ki jih.je za- htevalo od njih narodnoosvobodilno gi- banje. Tovarišica Anica Rajerjeva-Kočar, skojevka, pripoveduje o tej prvi akciji v knjigi: Celje v borbi za pravico in svdbodo, ki se pripravlja, naslednje: >Takoj ob začetku nemške okupacije ^redi aprila 1941 me je moj brat France povezal s poštnim uslužbencem Fran- cem Sorčanom. Treba je bilo pridobiti zanesljive mladince za opravljanje ile- galnega dela. Ker me je poznal tudi to- variš Tone Grčar, sem takoj postala ku- rirka. Nosila sem ilegalno gradivo do trgovca Božiča in mizarja Stiblna. V pravo ilegalno delo sem se vključila že ob prvi bližnji akciji. Dva dni pred 1. majem 1941 me je Franc Sorčan seznanil s Tonetom Ko- som, delavcem v Westnovi tovarni. Kmalu po prihodu okupatorja je okrož- ni sekretar SKOJ Dušan Finžgar-Fidži odšel v Maribor in nato v partizane na Pohorje. Okrožni sekretar SKOJ v Celju je postal zdaj tovariš Tone Kos. Za 1. maj 1941 je partijski komite organiziral veliko trosilno in napisno akcijo med Celjem in Grižami. Ob pol devetih zve- čer pred tem delavskim praznikom se nas je 8 do 9. mladincev zbralo na Glazi- ji. Na največji kostanj je Tone Kos raz- obesil rdečo zastavo z znamenjem srpa in kladiva. Glazijski plot smo popisali z raznimi parolami kakor: Zasužnjen 1. maj — kako dolgo še? Smrt okupatorju! Dol s fašisti! Proletarci vseh dežel, združite se! Naša skupina je trosila letake do se- danje gostilne Širše na Ljubljanski ce- sti. Pri Ložniškem mostu je bil tovariš Božič z naslednjo skupino, ki je imela podobne naloge. Take akcijske skupine so bile razporejene na primernih raz- daljah po vsej cesti do Griž. Kosu je dal navodila za našo akcijo Sorčan. Letake smo delali na šapirografu pri Kočarjevih na Slomškovem trgu št. 7. V maju 1941 smo pričeli tiskati letake tudi za Savinjsko dolino in Revirje. To delo smo opravljali pri nas tov. Milica Gabrovec-Lenka, Franc Sorčan in jaz. Javka za oddajo letakov je bila pri tr- govcu Božiču v Stanetovi ulici, pri krz- nar j u Ključar j u-Kožuhu v Razlagovi ulici in pri mizarju Sfciblnu na Maribor- ski cesti. Delo je naraščalo in šapirograf nam ni več zadostoval. Zato smo dobili roto- stroj in smo z njim delali pri Stiblnu. Matrice smo pisali pri trgovcu Bož-ču. Za tehniko je odgovarjal tov. Fluks- Egon. To je kratek fragment o izredno po- žrtvovalnem in predanem delu celjskih mladincev, organiziranih v SKOJ. Stane Terčak BWRAi POLDE (RESNIČNA ZGODBA S SiROKE CESTE ŽIVLJENJA) V vegasti bajti, ki se je kakor lasta- vičje gnezdo ob tram prilepilo ob suho reber strmega hriba, se je rodil kot poslednji otrok. Morda ne hi bil zadnji, če se oče ne bi ponesrečil in pustil žene in matere s šestimi otroki. Okrog bajte je bila krpa skope zemlje, v bajti pa majhna mizica s še bolj plitvo skledo, po kateri je šestero žlic uporno strgalo, da bi nasitilo lačne že- lodčke. Pomanjkanje in glad sta bila v bajti redna gosta, ki sta drugovala go- lim in bosim otrokom. In vendar so otroci uporno rasli in z njimi potrebe, koča pa ne in tudi ne kruh. Tedaj je rekla izgarana mati čeprav z bolečim srcem: >>Pojdite, otroci moji, in si naj- dite svoj prostor, kakor in kje si kdo ve in zna!« Komaj je Polde videl na mizo, ko je prišla vrsta tudi že nanj. Izletel je iz bornega gnezdeča in se udinjal za pa- stirja, za hlapčka in posla in prejemal za priložnostno delo in se boril za kruh, za življenje. Pa da bi le bilo čeprav pri- ložnostno delo! So bili časi, ko dela ni bilo in niti za najbolj pridne roke in tudi ne za Poldetove. Polde se je sre- čaval z brezposelnostjo in okusil vse njeno gorje. Naposled vendar! Bil je že odrasel fant in je že oblezel domovino počez in povzdolž, ko se mu je želja spolnila: dobil je delo v domači okolici. Oh! Polde je imel občutek, da se je prerodil, da sonce lepše sije in da ima življenje tudi pol obraza prijaznega. Svojo srečo je de- lil z materjo. Toda... Kogar tepe življenje z eno, ga udari še z drugo roko in Poldeta je udarilo z roko nesreče. Postaven fant je bil in je odrinil k vojakom, kjer je nesrečno padel in si poškodoval hrbte- nico. Po štirih mesecih so ga odpustili iz bolnice in vojašnice bednika z bolno, skrčeno nogo. Kam? Kam naj gre bolnik in pohab- ljenec, ki nima doma? Dom je zdavnaj prešel v druge roke. Mati je na neznatnem preužitku hirala, dokler ni po Poldetovi vrnitvi zaradi svoje in sinove nesreče kmalu izbirala. Kam? Kje bo našel streho, kdo bo rezal vsakdanji kruh nesrečnemu nebog- Ijencu, ki si pomagati ne more in niče- sar ne premore? Kdo bo skrbel za be- težno telo in kdo bo skrbel za njegovo zdravljenje? Kjerkoli je Polde potrkal, se vrata niso hotela odpreti, srca pa še manj. Za lajšanje nesreče bednika ni bilo ne napisane in ne nenapisane pra- vice. Polde jo je iskal zaman. Kaj storiti, kaj ukreniti? Poginiti za plotom ko sestradan pes? Z lastno roko storiti konec življenju in trpljenju? Ali... Polde, nekdanji postaven fant — oh, kako je to mučno, kako je to strašno ponižujoče! — se je odločil — za: ali trkati na vrata od hiše do hiše, na usmiljenje od srca do srca. Kruljavo truplo je podprl z bergljo, del čez rame torbo in — postal berač. Ob socialno in telesno uboštvo se je naselilo v njem sedaj še moralno ubo- štvo. Skrivinčena postava ga je delala pokveko, na starčevskem z zmrščeno brado poraslem licu so se začrtale po- teze neumne toposti. Bil je v nadlego ljudem, sebi pa še bolj in se vživel pa prenašal usodo družbinega izobčenca, dokler zaradi onemoglosti ni prispel y ubožnico. Morda mirovanje, morda zavest pre- skrbi j enosti, ali pa oboje je vračalo Pol- detu duševne in telesne moči. Sepal je na krajšo nogo, vendar pa hodil brea opore in se druševno uravnoveševal. Ta- kemu je ubožnica odrekla streho in skledo. Polde je zopet moral zašepati v s vel. Stopil pa je v ravnokar se porajajoči nov svet. Na krvavih razbitnah starega in krivičnega je vznikal nov red socialne pravičnosti. Novi življenjski tokovi so zajeli tudi Poldeta. Dobil je delo in 2 njim streho in kruh. Polde se je strastno zagrizel v delo. Z delom se je vključeval v družbo delovnih ljudi, se je vračal ▼ življenje, v katerem je našel svoje, člo- veka dostojno mesto. Vse dni v tednu Polde marljivo del^^ v nedeljo pa se očeden in urejen, y praznični obleki s površnikom povrh in s cigareto v ustih razvedri v tovarniški družbi. Marsikdo se ozre po njem: «-Da je to nekdanji berač Polde!-« Te dni je Polde obhajal petdesetlet- nico. Obhajal jo je z malo svečanostjo s svojimi delovnimi tovariši za pogrnje- no mizo. Njegovim besedam o najdeni sreči, da je dobil svoj prostor na sončil, so najbolj zgovorno pritrjevale solze, ki so zdrsele po rjavem licu petdeset- letnika. Horvat Izidor. Načelo ^^Železninarjc^^': najstrožja kontrola poslovanja Celjanom je gotovo še v spominu, v kako težko situacijo je zabredlo pod- jetje »Zelezninar«, ko je še delalo v sklopu Kovinotehne. Po epilogu, ki se je odigral pred sodiščem, je kolektiv trgovskega podjetja Zelezninar nap>el vse sile za zboljšanje stanja v vsakem pogledu. Ko so v drugi polovici leta 1956 začeli samostojno delati, so naleteli na vrsto težkoč, ki jih je bUo tem težje pre- magovati, ker ni bilo nikake|a vodstva. Menda lahko tudi tukaj trdimo, da je delavski svet problem zgrabil močno v roke in tako so pod vodstvom novega ravnatelja vsi uslužibenci dobra 2 mese- ca delali na reorganizaciji nabavno pro- dajne ter komercialne službe. Knjigo- vodstvo je bilo v redu vodeno in ni bilo nikakih pripomb od strani nadzornih komisij. Vsaka šola nekaj stane. In tako je tudi afera pred sodiščem Zelezninarju na široko odprla oči in mu do skrajnosti zaostrila čut za kritiko, samokritiko in tankovestno p>oslovanje. Delavski svet, ki ga tvori celoten kolektiv, je kot prvo sprejel nače.lo, voditi najstrožjo kontro- lo nad vsem poslovanjem. Domala na vseh sejah je upravni odbor podrobno razpravljal o organizaciji dela in izJbolj- šanju stanja v podjetju. Predvsem je bilo nujno, da so zaradi stroge kontrole v novo ustanovljeni prevzemnici blaga oštevilčili s ceno slednji predmet, od najmanjše, do najvišje vrednosti in s tem preprečili vsako razliko v cenah. Nadalje so na predlog delavskega sve- ta z novim letom uredili tudi kartoteko cen, s katero bodo lažje zasledovali cene na tržišču, lažje čim ceneje postregli potrošnike, ker bodo imeli točen pre- gled, kje lahko nabavljajo blago najce- neje. Morda jim nekatera grosistična podjetja zamerijo, ker so se odločili, da bodo nekatero blago nabavljali direktno od industrije in ne od grosista, ker bodo na ta način lahko potrošniku nudili ce- neje blago. Delavski svet v tem podjetju polaga tudi dosti pozornosti kulturni postrežbi Vsi prodajalci imajo nalog, da upošte- vajo vse želje potrošnikov. Ce tega ali onega blaga zmanjka ali pa ga sploh nimajo v zalogi, si prodajalec v posebno knjigo potrošnikovih želj vpiše iskano blago, sporoči takoj nabavnemu oddel- ku in čez nekaj dni je zaželeno blago že v trgovini. Dosti si delavski svet pri- zadeva tudi za znižanje cen in so lani porabili preko 3 milijone dinarjev re- zervnega sklada v te namene. Delavsko samoupravljanje pri Zelez- ninarju je danes že tako razvito, da vsa- ko spremembo in vse probleme rešujejo kolektivno. Včasih pride na sejah do precej ostrih debat, končno pa vzkladi- jo vse pozitivne predloge in pravilno in pravično ukrepajo. In ker se za na- predek podjetja zalaga celoten kolektiv — od direktorja, do poslednjega delavca in uslužbenca, zato so tudi premijski pravilnik ovrgli in premij sploh ne iz- plačujejo. Dobiček pa delijo enako na vse zaposlene. Trenutno imajo v podjetju 6 vajencev. Ker je vajence za trgovino — predvsem moške vajence — težko dobiti, si jih najdejo na deželi. Poleg minimalne pla- če, vajencu preskrbijo in plačajo stano- vanje ter hrano, ga oblečejo in mu pla- čajo tudi inštruktorja, če mu v Vajenski šoli bolj trda prede. Ravno tako so za vajence določene tudi občasne nagrada Za izredno skrb do vajencev so bili že nekajkrat pohvaljeni po vodstvu vajen- skih šol. Za vajence, ki se posebno težko učijo, so v I. nadstropju pripravili miren kotiček, kjer se med delovnim časom dvakrat tedensko učijo pod nadzor- stvom. Vsako drugo soboto organizirajo zanje tudi praktične izpite, ki jih vodi poslovodja. Učence tudi ocenjujejo. Te izpite vzamejo vajenci zelo resno in jim dosti pripomorejo pri polaganju prak- tičnih izpitov. GAJSEK ANTON A VTOMEHANICNA DELAVNICA Celje, Mariborska 5 — Tel. 24-28 Popravila osebnih in tovornih avtomobilov in gasilskih motork. Postrežba solidna in točna. Delovnemu ljudsitvu čestita k prazniku dela! VELENSEK MIHAEL CELJE, MARIBORSKA 36 Izvršuje vsa elektroinstalacijska dela jakega in šibkega toka na novogradnjah, kakor tudi vsa v stroko spadajoča popravila. Delo solidno — Cene nizke Čestita svojim strankam k 1. maju! Trgovina z živili RIMSKI DVOR Celje čestita svojim cenjenim strankam k delavskemu prazniku — 1. maju in se nadalje priporoča STRAN ® 30. APRILA — Stev. 16 Tam, k\er se \e po 300 letih uresničila STARA PRAVDA Nai socialističnem kmetljsRem posestvu Žovrtek se Je razcvetela pomlad Treba je zatisniti oči, ko stojiš nekje pod šumečimi smrekami, med cvetoči- mi jablanami sadnih plantaž ali pod mrežo žic hmeljskega nasada na socia- lističnem kmetijskem posestvu Zovnek, da se poglobiš v burno zgodovino tega idiličnega kraja ob vznožju Dobro- velj . . . Ko so leta 1130 žovneški gospodje odhajali s svojega zidanega gnezda vrh strmega griča v zavetje prijetne doli- ne, so tod šumeli gozdovi in lovski ro- govi so vzpodbujali tlačane — goniče, da so hitreje iskali divjad med grmov- jem. Žovneški gospodje so takrat začeli svoj rodbinski vzpon in kmalu postali gospodarji dobršnega dela slovenske zemlje, pa tudi hrvaške in gornješta- jerske. Preprosti kmečki ljudje pa so tu tJačanili, pod udarcem biričevskih gorjač spreminjali gozdove v njive, odnašali na grad desetino, hodili na tlako in upali na boljše in svobodnejše življenje. Slovenski kmet, ki mu je nekoč bil vodnik slovenski plemič Pra- Slav, po katerem imajo ime bližnje Bra- slovče, je bil potrpežljiv. Toda tudi njemu je v stoletjih trpljenja postala mera polna. Leta 1456, ko so Celjani izumrli, so kmetje prišli v last Habs- buržanov. Krivice so se kopičile, misel o svobodi pa je postala vse glasnejša. Prišlo je leto 1635. Kmetje so pogra- bili kose in vile, zavihteli cepce, tla okoli žovneškega gradu so se zatresla. Kri je pojila travnike, na katerih da- nes cvete na stotine jablan. Uporniki so bili poraženi takrat in štirideset let pozneje tudi, toda uporniški duh se je vselil v ljudi in ni prenehal živeti vse do najnovejše dobe. Slovenski kmetje so ostali in obdelovali težko zemljo, vi- tezi so izumirali, žovneški grad je v samoti onemel, nižje doli na robu goz- dov pa je leta 1816 zrasla nova gra- ščina, ki so jo imenovali »Ruhetal«. Lastniki so se naglo menjali, kmetje so ostali. Ostali so in upali na boljše dni. Zakon o kmetijski odvezi je v Sa- vinjsko dolino, pa tudi sem na njen rob prinesel nov val življenja. Kmetje so postali svobodni, na svojih krpah zemlje. Cisto svobodni pa ne. Se vedno so tod gospodarili zeniljiški gospodje, ki so vedno našli sredstva, kako obdr- žati kmete v odvisnosti. Tovarnar Westen, ki je bil zadnji privatni posestnik tega velikega imet- ja, je celo povečal imetje. Vrsto kme- tov je v pičlih šestih letih gospodare- nja na Zovneku pognal na boben,oko- liškim kmetom pa je prebarval njiho- ve hiše z rumeno barvo, kar je bil znak, do kod sega njegova zemljiška posest. Želji po nacionalni in politični svo- bodi se je pridružil prebujeni uporni- ški duh v letih med zadnjo vojno. Kot pred stoletji, so se v Dobroveljskih hostah zbrali uporniki, kot takrat, je tudi sedaj močila kri zavednih Sloven- cev gozdna tla na žovneškem posestvu. Ko je bil konec vojne vihre, je bila postavljena tudi pika k zadnjemu stav- ku stoletja stare kronike žovneške go- spode, take in drugačne vrste. Geb- hard (Celjski) je začel, Westen pa za- ključil stoletja krivic in izžemanja. Zdaj pa spet odprimo oči in poglej- mo v sedanjost. Od tam, kjer se nad rodovitnimi polji razpenjajo žičnice hmeljskih nasadov, pa do razvalin žov- neškega gradu se razteza socialistično kmetijsko posestvo Zovnek. 150 ha ob- delovalne zemlje. Pred leti je še ni bilo toliko. Tam, kjer je na 35 ha posajeno nad 3.500 mladih sadnih dreves in tam kjer je nad 100 glav živine letos prvič odšlo na pašo, je bil še nedavno veči- noma gozd. Po vojni so na tem raz- sežnem posestvu gojili komaj en hek- tar hmelja, danes je zasajenega 35 ha. V hlevih imajo sedaj vedno okoli sto glav rodovniške živine, namesto prejšnjih osem pai^ov konj. Vse delo opravlja, troje trakotorjev. Prej raz- drobljeno kmetijsko proizvodnjo so zo- žili sedaj na tri glavne: hmeljarstvo, sadjarstvo in živinoreja. Vse drugo je odpadlo. Kulture, razen teh treh, so namenjene izključno samo za domače potrebe. Upravnik posestva, tov. Kovačič je imel prav, ko je povedal, da je kmetij- sko posestvo težje urediti kot tovarno. Ce ima tovarna stroje, streho in suro- vine, začne proizvajati s polno močjo. Tu na posestvu pa je treba šele čakati na sadove dela. 3500 sadnih drevesc šele raste. Na izsekah se živina. pase še med štori, z molznostjo krav še niso zadovoljni. Manjka tega in onega. Kul- ture pa rabijo ljudi, ljudje plačo in stanovanje. Do nasadov je treba spe- ljati še vozne ceste. Zgraditi je treba skladišča, sušilnico za hmelj, urediti nam.akalne naprave, hkrati pa vračati Cisto do graščine se raztezajo žični na i[;adi hmeljarja. Vrtnarija, ki je vidna na sliki je namenjena zgolj domačim potrebam za menzo kmetijskih delavcev sredstva, ki so si jih izposodili za in- vesticije. Cez leta, ko bo na posestvu cvetelo in rodilo nad 5000 sadnih dre- ves, ki bodo dajala dobiček, kot sedaj hmelj, potem, bo vse to veliko lažje. Ljudje na tem posestvu, ki jih je vedno okoli 60, se zavedajo tega, da pravo socialistično kmetijsko posestvo šele nastaja. Toda težav se ne strašijo tako kot so se jih njihovi predniki. Oni so gospodarji. Imajo delavski svet, upravni odbor. Vsi soodločajo o proiz- vodnji, o investicijah in delitvih do- hodka. Večinoma so to mladi ljudje iz okolice Konjic, pa tudi s Pohorja in iz Prekmurja. Tukaj stanujejo, mnogi so si ustvarili tudi družine in delajo tako kot njihovi tovariši v industriji, kajti med posestvom in tovarno je raz- lika edino »v tem, da je tovarna pod streho, posestvo pa ne in da na pose- stvu ne morejo mimo prirodnih, pred- vsem vremenskih pogojev. Sicer pa niso važne te primerjave. Važno je to, da nasledniki nekdanjih hlapcev in de- kel prav tako kot delavci v industriji vodijo svoje posestvo, da odločajo o vsem, kar se tu dogaja, da so deležni enakih pravic, da so zavarovani, da imajo plačane dopuste in končno tudi pravico na delitev dobička, ki ga ustvarijo med letom. Podobnost z mi- nulimi časi je ostala edinole v tem, da jih delo na posestvu veliko bolj veže tudi med prostim časom, kot veže pri- vatno življenje delavce v industriji. Upravljanje je na tem posestvu prav tako zanimivo kot v tovarnah. Na če- lu delavskega sveta je tov. Jagrič, upravni odbor pa vodi Vida Sevšek. Tudi pri njih imajo tarifni pravilnik, ki ga potrdi delavski svet. Plačo pre- jemajo mesečno kot akontacijo, ki se ob koncu leta, po bilanci in pregledu opravljenega dela dopolni po končnem obračunu. Delajo po normi. Vsak ve, kaj mora v enem letu narediti, zato si lahko že med letom, ko setev raste, zlasti pa ko dozoreva, izračuna koliko bo dobil. Odkar je delavsko samoupravljanje na žovneškem posestvu, je proizvodnia močno narasla. Prav tako so izginifa prejšnja trenja in nesoglasja. Kmetij- ski delavci v posestvu ne vidijo več začasne rešitve za preživljanje. Veči- noma vsi so se že prepričali, da je po- sestvo odvisno od njihove pridnosti in s tem tudi njihov življenjski nivo in brezskrbna starost. Čeravno so veči- noma vsi mladi, so vendar že nekaj let tu. Vživeli so se z zemljo, ki jo obdelujejo in z zaupanjem gledajo v bodoče dni. Kako bi sicer bilo mogoče razumeti, da so večkrat z manjšimi plačami kot drugje vztrajali na Zov- neku? Vedeli so, da bodo prej ali slej dobili plačilo za svoj trud in to takrat, ko bo ta velika »kmetijska tovarna« v polni proizvodnji. Napredek posestva ni ostal brez vpli- va na okolico. Hlevi okoliških kmetov so že precej napolnjeni s pasemsko ži- vine njihove sivorjave alpske pasme. Ob hmeljskih žičnicah socialističnega sektorja že po Braslovčah in na Go- milskem vidimo tudi privatne žičnice. Sadjarska »korajža« kolektiva na Zov- neki: se opri jemlje tudi drugih. Kdorkoli pride tja in si pogleda hme- ljišča, pašnike, hleve, sadovnjake in pride v stik z ljudmi, ki tam delajo, bo moral spoznati, da je kronika pre- teklosti, o kateri še pričajo razvaline starega gradu in novejša graščina med lepotičnim drevjem, zares zaključena. Na Zovneku se je razcvetel^ pomlad. Po dolgih stoletjih se je razcvetela tu- di v srcih ljudi, ki imajo oči uprte v prihodnjost in nimajo časa gledati na- zaj ter zamižali sredi polja, da bi si pričarali slike sive preteklosti. D O B K N A 8kozi štiri stoletja KDO JE ODKRIL TOPLI VRELEC? — PRIPOVEDKA O DOBRNSKI KOTLi NI. — PRVI LASTNIKI TOPLIC. — LETA 1855 JE OBISKALO ZDRAVILIŠCp 5G0 GOSTOV. — Število gostov nenehno raste. — leta 1955 jm JE bilo Ze 5.COO. — DOBRNA MED OKUPACIJO, PO OSVOBODITVI Ijj danes. O tem, kdo je prvi odkril topli vrelec v Dobrni in kdo je prvi spoznal njegovo zdravilno vrednost, ni nobenih pisanih poročil. V ustnem izročilu so ostale le pripovedke, da so ga našli pastirji. Zna- no ni niti to, če so ga opazili Rimljani, ko so prišli v te kraje. Prav verjetno je, da je vrelec ostal skrivnost tudi Celj- skim grofom, čeprav so bili gospodarji tudi te pokrajine. Po Ijudsken;! izročilu je bilo v dobrnski kotlini nekoč jezero, ki je prav lahko nastalo iz vrelcev termalne vode. Pa tudi to, da je nastalo jezero morebiti za- radi pogostih ;p>ovodnji, je lahko prav verjetno. V ustnem izročilu živi legen- da o neki cerkvi na jezeru, kar bi povsem odgovarjalo današnji cerkvi, ki stoji na nekakšnem pomolu, podobnem terasi. Dobrnske toplice so stare že okoli štiri sto let. Prvi lastniki toplic so bili fev- dalni gospodje pokrajine, med kateriinj so bili najstarejši iz rodu Nauhaus ob koncu XVI. stoletja. Po njih so se toplice precej časa imenovale »Nauhauser To., plitz«. Ti so tudi prvi izsušili prostor okoli vrelca, že leta 1582 pa je nastal prvi kopalni bazen. Leta 1624 je štajer> ski deželni svet dal nekaj denarja za zgraditev primerne kopališke stavbe, kjer bi se naj zdravili bolniki. Tako je Matija (ali Matjaž) Kočnik, takratni fevdalni posestnik Dobrne na Kačjem gradu, postavil 1624. leta prva kopališko zgradbo. Stala je skoro na iste mestu, kjer stoji še danes staro zdraviliško poslopje, in imela kopalni bazen in kabine. Vendar je bilo zdravi- lišče sprva le za silo urejeno in ni kaj prida uspevalo, zaradi tridesetletne voj- ne in kmečkih puntov. Tako je ostalo vse do druge polovice XIX. stoletja. Leta 1858 se je pobrigala zanj Štajer- ska deželna vlada, ki je še razširila zdra- viliške naprave. Od takrat so pričele to- plice redno obratovati. Tako je že tri leta pre.i (1855) obiskalo zdravilišče 500 gostov, število pa je od tedaj pa do leta 1950 naraslo na 6770 gostov in 99166 noč- nin. PRISELJENCI SPODJEDAJO DOMAČINOM KRUH Prav tako počasi kot toplice se je raz- vijala tudi vas Dobrna, kjer je že od začetka vladala močna fevdalna nemška roka, tako da so bila revna dobrnska naselja potisnjena ob stran. Domačini so se lahko uveljavili samo kot dninarji v zdraviliški službi, ali pa na grofovih poljih. Zaradi tega so bili prisiljeni, da so si iskali zaposlitve drugod. Namesto njih so prišli v Dobrno drugi ljudje, pri- seljenci. Danes vpliva zdravilišče brez dvoma pozitivno na celotno gospodarsko struk- turo Dobrne, saj je — poleg gozda in pri- dobivanja sadja — mnogim kmečkim gospodarstvom regulator, kajžarjem pa pomeni zaslužek. Vendar pri vsem tem ne bi smeli mimo tega, da ne bi omenili težnje upravnih organov, da zaposlijo kot delavce predvsem domače prebival- stvo, drugače pa predvsem priseljence. Predvsem zato, pa tudi iz raznih drugih vzrokov, se prebivalstvo izseljuje dru- gam, največ v mesta. NAPAD NA DOBRNO — OBNOVA KOPALIŠČA Ljudska revolucija in ustanovitev nove Jugoslavije sta dala tudi Dcbrai osnovo za razvoj. Ze takoj prvo leto nemške okupacije so se dobrnska naselja vključila v ilegalo. V bitki XIV. divizije z okupatorjem je padlo 40 partizanov. Med vojno je bilo zdravilišče vojaška bolnišnica, po vojni pa partizansko okre- vališče. Leta 1944 so partizani napadli Dobrno, vendar brez uspeha, ker je bila v zdravilišču močna policijska in gesta- povska posadka. Zdravilišče je bilo med vojno močno opustošeno, vendar je po- sebno v zadnjih štirih letih že mnogo popravljenega in iziboljšanega. Obnov- ljeni so vsi hoteli in kopališče, topliške usluge so se iziboljšale, tako da je bilo pred dvema letoma že 50O0 gostov, če ne štejemo poleg priložnostnih obiskoval- • cev. Lani je Dobrna še bolj zaslovela zaradi novih hidroterapijskih, t. j. blatnh ko- peli. Letos so na novo preuredili zdravi- lišče, pa tudi gostinski prostori so okusno urejeni. Sedaj so v zdraviliškem domu namestili tudi peči za centralno kurjavo, ta:ko da bo kopališče verjetno odprto tudi pozimi. V dobrnskem zdravilišču se že zelo marljivo pripravljajo na letošnjo sezo- no. Vse kaže, da bodo cene ugodne, pa tudi nekaj gostov se je že prijavilo za april, ko je zdravilišče in kopališče na novo odprto. Eda Arlič Đeloi;ni kolektiv fe lahko ponosen na svoje uspehe »GOEENJE« INDUSTRIJSKO EKSPLOATACIJSKO PODJETJE ŠMARTNO OB PARI — SE NAGLO RAZVIJA Lani so v tem podjetju še v precejšnji meri izdelovali raznovrstne mlatilnice. Z uvedbo taks na mlatilnice pa so na- ročila začela izcstajati. Vodstvo je stalo pred perečim problemom: Kako zaposli- ti delovno silo v tem kovinskem podjet- ju? Treba je bilo misliti na preusmeri- lev proizvodnje. Vse trgovine bi morale imeti po pred- pisih sanitarne inšpekcije posebne po- sode za prodajo jedilnega olja. Zato je vodstvo to okolnost izkoristilo ter se je takoj odločilo za izdelavo posod za olje. Zaenkrat izdelujejo le dva tipa posod in to 750 ter 760. Trije vložki po petdeset odnosno sto letrov so vdelani v poseb- nih ličnih omarah. Posode so seveda pokosi trane. V kratkem bodo začeli izdelovati tudi posode za mast in marmelado, katere pokositreni vložki bodo v ličnih lesenih okvirjih. Za posodo za olje je že sedaj tol ko povpraševanje, da zaenkrat vsem naročilom ne morejo zadostiti. Proiz- vodnja je zagotovljena za daljšo dobo. Podjetje »Gorenje« dobavlja iz svoje- ga kamnoloma tudi gramoz za cestno upravo, dnevjio pa odpošilja po več va- gonov kamenja-apnenca v Kutino na Hrvatskem. Z začetnimi deli so pričeli tudi že v drugem kamnolomu, kjer se nahaja zelen kamen, takoimenovani tuf, ki je vulkanskega izvora. V kratkem bo- do tudi ta kamnolom odprli. Največ tega kamna bo prevzel velenjski rudnik, ki ga bo uporabil za oblogo pri novih stav- bah. Z njijn bosta obloženi tudi novi stavbi Radio-Ljubijana ter Trtboveljske banke. Tudi iz inozemstva, zlasti iz Av- strije že prihajajo naročila. Lepe uspehe dosega podjetje tudi pri odkopa van j u in plasiranju raznih ben- tonitov in kamna-apnenca. Podjetje je stopilo v koperacijo s tovarno Metan v Kutini, ki edino predeluje bentonite ter jih tudi izvaža na tuja tržišča. Ker so strokovnjaki oibeh podjetij v tesni po- vezavi, so dosegli v proizvodnji tudi ve- like uspehe, saj gre ogromna količina predelanega bentonita v inozemstvo. Lani je podjetje odkopalo in prodalo več bentonita in drugih surovin za barv- no industrijo kot znaša vsa proizvodnja vseh sorodnih podjetij v državi. Lani so proizvodnjo več kot dvakrat presegli, letošnjo proizvodnjo, ki je za tretjino večja od lanske realizacije, pa bodo še povečali za 100%, ker je tovarna v Kuti- ni zgradila novo napravo za mletje ben- tonita. Delovni kolektiv in vodstvo podjetja je lahko ponosno na svoje uspehe, saj so bili doseženi brez posebnih linvesticij in popolnoma s svojimi lastnimi sred- stvi. SPLOŠNO STAVBENO IN MIZARSKO PODJETJE ŠMARTNO OB PAKI ČESTITA K 1. MAJU VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER SE ŠE V NADALJE PRIPOROČA DELOVNI KOLEKTIV 30. APRILA — Stev. 16 15 STRAN DVOJNA POMLAD V ŠALEŠKI DOLINI... Šaleško dolino je zavila pomlad v cvetje in zelenje in ker tam cve- te že nekaj let cvetje naglega napredka — besede o dvojni pomladi v Šaleški dolini niso odveč. Od Šoštanja do Velenja veje svežina med mla- dim zelenjem, veje nov duh med tamkajšnjimi ljudmi. Nov velenjski rudnik, v katerem so samo še malenkosti, spominjajo na preteklost, Novo Velenje, Termoelektrična centrala v Šoštanju so prepričljivi znanilci no- vega časa v tem prijaznem delu naše domovine. ^TERMOELEKTRARNA SOSTANJ — V GRADNJI« Ta napis pri vratih upravnega poslop- ja te dni izgublja svoj privesek »v grad- jiji«. Kolektiv prevzema zgrajeno to- varno električne napetosti v svoje roke. »Elektrarna v gradnji« pa bo novo pod- jetje, ki bo gradilo drugo fazo bodoče največje termoelektrarne v naši državi. Termoelektrarna v Šoštanju je bila zgrajena v rekordnem času, kljub vsem gospodarskim težavam, ki so nastale ob gospodarski blokadi vzhodnoevropskih držav pred leti. Leta 1952 na ledini pri Šoštanju ni stalo nič drugega, kot nekaj betoniranih stebrov. Danes stoji; 103 m visok dimnik, pogonske naprave 60 MW električne naprave, velik hladilni stolp iz katerega se dvigajo rahle bele dimne jnegliice, velikanska skladišča premoga, katerega vozijo po žičnici naravnost od novega rudniškega jaška, skratka ena najmodernejših termoelektrarn v naši državi. PROIZVODNJA JE DO SKRAJNOSTI MEHANIZIRANA V šoštanjski elektrarni dela v štirih izmenah 190 ljudi. Četrta izmena se zdi morda čudna, toda potrebna je, da pod- jetje obratuje tudi ob nedeljah in praz- nikih. Četrta izmena pa nadomestuje tudi tiste, ki so zboleli, one na dopustih itd. Delovni proces v elektrarn)! je do skrajnosti mehaniziran. Efelektrarna, ki napaja električno omrežje z 294 milijoni kilovatnih ur letno po planu, ima raz- meroma zelo malo zaposlenih. Nedaleč proč od tu je stara velenjska elektrarna, k ima kapaciteto komaj 7 in pol MW (nasproti šoštanjskim 60 MW), zaposlu- je pa 110 ljudi. Torej ob osemkrat večji kapaciteti in komaj s tretjino več delov- ne sile obratuje nova elektrarna v Šo- štanju. Razlika gre na račun mehan za- c:je in na račun boljše organizacije dela. NAJBOLJŠI TUDI MED ^ ENAKOVREDNIMI PODJETJI... W Pa ne samo v primerjavi s starimi termoelektrarnami, tucj. v primerjavi z novimi podjetji iste vrste, so Šoštanj- čani najboljši. Popolnoma enake so elektrarne v Kaknju in Kolubari, toda tam zaposlujejo od 30O do 4!20 ljudi. Za- kaj? Deloma zaradi tega, ker so v Šo- štanju od samega začetka posvetili vel'i- ko skrb kadrom in ker so princip meha- nizacije izkoristili do skrajnih možnosti. V Šoštanju so na primer dolge mesece poučevali mlade kadre po 4 ure teden- sko. Doiber del današnjih strokovnih de- lavcev je sodeloval že pri gradnji, še večji del pri montaži strojev, tako da ima kolektiv obratne naprave zares v mezincu. Delovni proces opravljajo v treh gru- pah. Prva je obratna grupa, druga kon- trolna, tretja vzdrževalna, ki se med- seibojno dopolnjujejo, da proizvodna ne- moteno teče. Kakšne so specifičnosti teh grup ni bilo težko v kratkih besedah pojasniti. ZAKAJ LETOS ELEKTRIKA NI »MRKNILA« Ne samo industrija, tudi vsaka dru- žina bo potrdla, da letos ni bilo »elek- tričnih mrkov«. Za to ima zasluge elek- trarna v Šoštanju. Od začetka obrato- vanja je proizvedla 30O milijonov kilo- vatnih ur energije. Letošnji letni plan so že do polovice izpolnili, saj so pro- izvedli 121 milijonov KWh do konca aprila. Letni plan — 294 milijonov KWh bodo bržčas visoko presegli. Kot prejšnja leta, je tudi letos bil nivo Vod pri hidroelektrarnah zelo nizek, šoštanjska elektrarna je dopolnjevala primanjkljaj splošnega nivoja napeto- sti, hkrati pa dopolnjevala omrežju tiste količine, ki so ob urah največje potroš- nje bile najbolj pereče. NE SAMO NAJBOLJŠI — TUDI NAJCENEJŠI... Morda bo kdo rekel, nič čudnega, saj irnajo malo ljudi. Toda plačni fond bist- veno ne bi povečal cene energiji, četudi bi jih bilo enkrat več pod streho elek- trarne. Pocenitev nastopa zaradi odlič- ne mehanizacije in dobre organizacije ^ela. Poglejmo, koliko cenejši so. Za kilovatno uro porabijo v Šoštanju 2,942 kalorij, v Trbovljah 4.354, v Bre- stanici 4.359, v Velenju 7.020 in v Ljub- ljani 6.353 kaloriij. Da bo še bolj razum- ljivo, poglejmo koliko kilogramov pre- moga gre za kilovatno uro: v Šoštanju 1.22 kg, v Trbovljah 1.49 kg, v Brestanici 1.30 kg, v Velenju 2.81 kg in v Ljubljani 1.67 kg. Pripomniti je treba, da ima v Tibcvlju, Brestanici in LjuibTjani večjo kalorično vrednost. Rentabilnost pa naj- bolje pokaže razlika porabe kalorij med staro velenjsko in novo Šoštanjsko elek- trarno, k; uporablja isti premog. NJIHOVE PREDNOSTI NISO STIMULIRANE Vsekakor je vse to uspeh kolektiva in tehničnega vodstva. Kljub temu, če od- štejemo sredstva, ki jih je vložila skup- nost. Tudi z novo, najmodernejšo napra- vo slab delavec ne more kaj prida na- praviti. Da so v Šoštanju najboljši in najcenejši proizvajalci med vsemi ter- moelektrarnami, se kolektivu to presne- to malo pozna. Po principih elektrogo- spodarske skupnosti imajo elektrarne pravico ustvariti le 40% dobička v od- nosu na plačni fond. Ker pa v Šoštanju zaradi organizacije dela ne potrebujejo toliko delovne sile, proizvajajo pa nepri- merno več kot drugi, je njihov plačni fond majhen in s tem tudi dobiček. Po- glejmo samo na primer njihove sosede v Velenju, ki imajo komaj za tretjino manjši plačni sklad, njih proizvodnja pa je nasproti šoštanjski veliko manjša. MLAD KOLEKTIV IN NJEGOVI NACRTI Presenetljiv je starostni sestav v tem podjetju. Bržčas se bo povprečje gibalo okoli 35 let. Ti mladi ljudje so se pri gradnji izučili in postali strokovnjaki na svojih delovnih mestih. V podjetju je zelo malo nekvalificiranih. Švicarji, ki so dobavili in montirali najvažnejše na- prave, so bili mnenja, da je tako prav, kajti starejši kadri bi se ob novih stro- jih ne znašli kar najbolje. Pred kratkim so v podjetju izvolili delavski svet in upravni odbor. Kolektiv bo v kratkem prevzel obstoječe napra- ve. »Termoelektrarna v gradnji« pa bo novo podjetje, ki bo nadaljevalo izgrad- njo druge faze. Cez leta bo tam stal še en hladilni stolp in še en pogon, v kate- rem bodo generatorji dajali 65 MW ener- gije, torej še za 5 MW več kot sedanji. Jelenjski socializem" niso prazne besede... Debela žica žičnice, po kateri drsijo vagončki od novega jaška do elektrarne in letno vanjo prepeljejo okoli 440.000 ton premoga letno, veže dvoje najvaž- nejših podjetij v Šaleški dolini. Pred dvanajstimi leti je tamkajšnji rudnik bil majhna in revna zadevščina. Danes spa- da med najvažnejše pri nas. V dobrih desetih letih je rast rudnika spremenila tudi obličje kraja in pognala življenje tukajšnjih ljudi v nezadržen tempo na- predka. POMLAD NAD ROVI Ne samo v gozdovih in travnikih, ne samo na njivah in vrtovih, tudi ob jašku, po katerem vozijo rudarje v jamo in iz jame, se je razcvetela pomlad. Rudarji pozdravljajo cvetje, ko gredo na »šiht«, razveseljuje jih, ko se vračajo. To ve- selje so si pripravili sami. Povsod, v obratu, ob cestah in javnih poslopjih, pred novimi stanovanjskimi hišami, sa- dijo rudarji cvetje. Prijetno udarniši'o delo . . Ce dandanes pridete v rudnik, imate vtis, da ste v parku. Šele ko sto- pite na dvigalo, k; se pogrezne v črno temo, šele takrat ste v rudniku. Cez čas bodo cveile tudi rože v zabojčkih na oknih stanovanj. Rudnik je dal zabojčke in rože družinam, da si ustvarijo prije- ten dom. BESEDA O VELENJSKEM STANDARDU... Pustimo zdaj rože. Naj cvetejo v po- mladne dni. Standard v Velenju. O tem se veliko čuje po svetu. Ogledal sem si ga v sta- tističnih poročilih, videl sem ga med ljudmi.. 140 motornih koles odplačujejo v Ve- lenju. Skoraj vsaka družina dma radio- aparat. Koles je še več. Stanovanja son- čna in zdrava. Potrošnja v trgovinah večja, gostilne tožijo po dobičkih ... To so stvari, ki jih vidite na oko. Ve- ljajo za Velenje drugačni zakoni in pred- pisi? Ne. Nič takega. Zato poglejmo naj- prej vzroke. Bila je jesen. Potreba po premodu je velika. Prodali so vse, kar so nakopali. Izšla je odredba o premiranju za ne- deljsko delo in viške nakopanega pre- mega. September: Povprečje nakopanega premoga na moža je naraslo na 2.520 kg. Najbolj pridni so ga nakopali tudi po 12 lo.i. Proizvodnja je rasla. V decembru je bilo povprečje že 3.344 kg na moža, v januarju pa kar 3.380 kg. Visoka proizvodnja je omogočila po- rast plačnega fonda. Običajnim 30 mili- jonom plačnega fonda se je priključilo v septembru že nadaljnjih 2 milijona 956.000 din dodatnega fonda, v januarju pa kar 8 milijonov in pol din. To je četrtina normalnega plačnega fonda. Zdaj pa lahko govorimo o plačah. V povprečju je nekvalif cirani »vozač« zaslužil v septembru 15.279 din, v ja- nuarju že 32.655 din. Kopač je v septem- bru (povprečje seveda) zaslužil 20.106 din. v januarju že 46.684 din. Vmes so bili taki, ki so nesli še kakih deset tisoč din več domov. Zaključek iz tega je, da se za večjo storilnost izplača dati delavcem stimu- lacijo, kar velja za podjetja. TODA TUDI TU NE GRE BREZ TE2AV... Zadnje dni se je zgodilo, da je proiz- vodnja padla. Toda samo za nekaj dni. Politične organizacije, upravni odbor, delavski svet, uprava rudnika, vsi so se zapodili v boj proti temu pojavu. Vzro- ki? Jih. j9 več. Rudarji so že po tradiciji bili vajeni, da pomladi odnehajo. Zakaj? Ker nekoč na pomlad ni šel premog v prodajo. Razmeroma majhen del rudar- jev že stanuje v Novem Velenju. Drugi stanujejo na deželi. Vzrok številka 2: Pomladanska poljska dela. In tretji. Raz- meroma vsi so dobro zaslužili. Toda vsi ne porabijo denarja za koristne stvari. Nekateri še vedno preveč pijejo. Bile so pustne veselice, bile so plače, gostilne 50 odprte in proizvodnja je padla. Toda nekaj dni vnetega prepričevanja in že so spet v starem tiru. ZDRAVNIK JE PLACAN OD ZDRAVIH LJUDI... To .je bil tudi kamen, nad katerim se je spotikala proizvodnja. Zdravnik je dobil dodatno plačo od števila ljudi v staležu. Kje so bili njegovi interesi? Pri rudniku naravnost povejo, da se socialno zavarovanje ne strinja z njihovim ukre- pom. Kaj so storili. Pogovorili so se z zdravnikom, da bo dobil premije od zdravih ljudi. Zakaj so to storili, Zato ker je statistika pokazala, da je bilo na dan plače po 20 bolnih več kot običajno. Ali bo zdravnik zdaj slabše ravnal z bolniki? On zato odgovarja. Bolje jih bo zdravil in tako znižal povprečje bol- nih. Ne bo pa Imel interesa, da bi za »mačka« dal ljudi v stalež. Pol miliiarde letnega prometa v veleblagovnici Ljudski magazin Kako dobro delavsko samoupravlja- nje vpliva na dviganje prometa, nam služi kot lep primer Veleblagovnica Ljudski magazin v Celju. Leta 1952, ko so v Ljudskem magazinu volili prvi de- lavski svet, je znašal letni promet 260 milijonov dinarjev. Promet se je večal iz leta y leto in so ob lanski letni in- venturi beležili že preko pol milijarde (520 milijonov) letnega prometa. Poseb- no lepe uspehe so dosegli leta 1954, ko so trgovino povsem preuredili in reor- ganizirali vse referate. Sprememba v tej trgovini ni samo estetsko prijetno vplivala na potrošnika — združitev in razvrstitev referatov mu je nudila točen pregled, kaj bo lahko kupil v pritličju, v I. ali II. nadstropju in je tako odpadlo vsako nepotrebno beganje in iskanje blaga po Obširni trgovini. Tako je našel ves tekstil v pritličju, vse gospodinjske potrebščine v I. nadstropju, konfekcijo in pohištvo pa v II. nadstropju. Ta pre- ureditev je zahtevala mnogo truda. De- lavski svet skupno s sindikatom je znal k sodelovanju pritegniti celoten kolek- tiv, ki je za to preureditev žrtvoval sko- ro 3 mesece — največ v nedeljskem času in v nočnih urah, ko je bila trgovina zaprta. Sej'e delavskega sveta kolektiva Ljud- ski magazin so vedno zelo pestre in kažejo člani izredno zanimanje za vso problematiko, ki zadeva trgovino. Pozi- tivno za kolektiv je predvsem dejstvo, da kljub vidnim uspehom nikoli niso zadovoljni s poslovanjem in stalno išče- jo poti, kako bi poslovanje v zadovolj- stvo potrošnikov še zboljšali. Delavski svet se sestaja k rednim se- jam vsak mesec, obvezno pa se še vsake 3 mesece sestanejo, da obravnavajo' stanje četrletne inventure in vso proble- matiko v zvezi s poslovanjem. Cesto skličejo tudi odprt sestanek DS, kjer skupno s celotnim kolektivom obravna- vajo splošne probleme v zvezi z discipli- no, štednjo in hitrim obračanjem blaga. Njihovo načelo je, da nobeno blago ne sme v trgovini ležati nad 6 mesecev. Zelo pozitivno v tem podjetju je tudi to, da je vsak poedinec v podrobnosti sez- nanjen s celotnim poslovanjem, saj ra- čunovodja na vsaike 3 mesece sestavi točno poročilo o prometu, o finančnem stanju, o zalogah blaga itd. ter ga posre- duje celotnemu kolektivu. Da se promet obdrži nekako na isti višini tudi v mesecih mrtve sezone (ju- nij, julij, avgust), organizira podjetje v poletnih meiS-cih interno tekmovanje po najrazličnejših točkah (kulturna po- strežba, točna kontrola in evidenca, či- stoča na referatu, redna administracija, vpisovanje v zvezek želj potrošnikov itd.). Ob zaključku tega tekmovanja do- bi najboljši oddelek prehodno zastavico, lansko leto pa se je DS odločil najpožrt- vovalnejše ljudi, ki so v internem tek- movanju nabrali največ točk, nagraditi z brezplačnim izrednim dopustom. Delavsko samoupravljanje je v Ljud- skem magazinu spričo nenehne in točne kontrole nad vsem poslovanjem pribori- lo kolektivu upravičen ugled, saj v vseh zadnjil letih ni bilo beležiti niti enega težjega prestopka, ki bi posameznika privedel pred kazensko odgovornost. Ze sam njihov sistem finančnega poslova- nja popolnoma onemogoča, da bi se po- sameznik kakorkoli sam okoristil. Sled- nji uslužbenec ve, da ima lahko vsak čas nepričakovano »pult kontrolo« in da bo v prmeru tudi najmanjšega samo- okoriščanja najstrožje kaznovan. (Kljub pomanjkanju kadra v takih primerih vodstvo podjetja ne bi poznalo senti- mentalnosti). Skrb za kader in socialna pomoč Veleblagovnica jemlje v uk predvsem vajence iz socialno šbkih družin (par- tizanske otroke). Delavski svet se zani- ma, v kakšnih razmerah živijo doma. Najpotrebnejšim plačuje tudi hrano in jim delno pomaga pri Oblačenju. Da bi se strokovno čim bolj in čim prej uspo- sobili, ostanejo gotove večere v trgovini in jim pomočnik z večletno prakso praktično prikazuje prodajo blaga in sproti popravlja napake. Pred praktič- nimi in teoretskimi izpiti jim preskr- bijo inštruktorja. Organizirali so tudi dvomesečni tečaj nemškega jezika, da prodajalci niso v zadregi, kadar se v sezoni pri njih oglase tuji potrošniki. Vsi člani kolektiva plačujejo s sindikal- no članarino tudi poseben prispevek v vzajemno pomoč. Ce zboli kakšen nji- hov član, ga obiščejo na domu ali v bol- nišnici s primernim darilom, ki so ga nabavili iz tega sklada. Pri delavskem svetu so postavili tudi nevralno komsi- jo, ki rešuje stanovanjske probleme svojih članov. , Podružnica v Velenju Z ozirom na hiter razvoj rudarskega naselja je v Velenju postala trgovska mreža prešibka in se je zato Ljudski ma.gazin Celje odločil, da bo z letošnjim 1. avgustom odprl v Velenju novo trgo- vino. Z upravo rudnika so že usposobili lep trgovski lokal, za premični inventar pa bo poskrbel Ljudski magazin sam. Trgovina bo založena z vsem blagom kot celjska veleblagovnica, le da bo imela zraven še špecerijski oddelek. Seveda pa vodstvo LM tarejo skibi, kje bo našlo kader, saj bo velenjska trgovina imela kar 16 referatov. Sicer pa je zna- no, da zna energično vodstvo Ljudskega magazina izvesti vsako nalogo, v katero se zagrize. DRUŽBENO UPRAVLJANJE SE ODRAZA PRI DELU KOMISIJ IN ODBOROV... Rudniški delavski svet šteje 72 ljudi, toliko jih bo tudi v novem. Upravni od- bor ima 9 članov. Oblike dela so tu v delu odborov in komisij. Obratnih de- lavskih svetov tu ni kazalo ustanavljati, kajti cd 2000 zaposlenih, jih 16O0 dela v jami. Proizvodnja torej ni raznovrstna. Pri podjetju delajo odbori za gospodar- stvo, za kapitalno izgradnjo in druZbeni standard, za proizvodnjo, tarifno pcliti- ko, higiensko tehnično zaščito dela in za kadre. Torej šest odborov. Za posebne naloge imenujejo začasne komisije. Družbeno upravljanje pa se v Vele- nju odraža tudi zunaj podjetja. Obilo je nalog. Tu raste novo moderno mesto, katerega ureditev terja vsestransko za- nimanje vseh ljudi. Treba bo graditi nove šole. Treba bo zgraditi zdravstveni in trgovski center. Javne naprave, šport- na igrišča, kulturni dom in še okoli 1700 stanovanj. Ze zdaj v Novem Velenju stanuje nad 3000 ljudi. Ker imajo v na- črtu porast proizvodnje na 3 milijone ton letno, bo treba zares zgraditi cei) urejeno mesto. Velenjčani sami si ne delajo skib', toda marsikdo se bo vprašal o bodočnosti Velenja. Le brez skrbi. Za 400 let je pre- moga. V tem času bo zgrajena industri- ja, ki bo zaposlevala ljudi novega cen- tra, ki bo kaj kmalu štel desettisoče pre- bivalcev. Taka je danes Šaleška dolina, ki'jo j s dvojna pomlad okitila v pozdrav delav- .skemu prazniku. Savinjska tovarna opeke Žalec nudi KVALITETNO OPEKO VSEH VRST: ZIDAKE. VOTLAKE, STROPNIKE TER DRUGE IZDELKE PO NAROČILU IN ŽELJAH NAROČNIKOV VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO K MEDNARODNEMU DELAVSKEMU PRAZNIKU AVGUST STOK CELJE, Ulica 29. novembra, telefon 24-27 Splošno kleparstvo in vodovodne instalacije, sanitarne naprave, montaža in preizkušnja strelovodov. Delovnemu ljudstvu čestita k prazniku dela! Vse za Fiat 600 Zeao lep je. Taiko silno sem navdušen, da bi dal za njega vse, kar imam. Ža- lostno je to, da je vsa moja premoženj- ska vrednost le polovica tistega, kar bi moral šteti za to vozilce. Ponoči ne mo- rem zasipati in če zaspim, so sanje še prijetnejše. Zjutraj sem ves poten in omotičen. Iščem zdravila proti tej ne- usmiljeni bolezni in uF>am, da sem ga tudi našel. Oglas, oglas v časopisu, to je Ideja. Napisal sem pismo in ga poslal oglasnemu oddelku z naslednjo vsebino: »Inteligent, srednjih let, išče osebo, ki bi bila soudeležena pri nakupu male- ga in ekonomičnega vozila FIAT 600. Leta in spol, niso važna. Ponudbe po- slati pod naslovom »Vse za FIAT 600«. Priznati moram, da je moja želja rasla kot zavreto mleko. Za osebo mi ni bilo mar. Moj cilj je bil svetlo plavi FIAT 600. Nekega dne je prispelo pismo in v njem je bUa ponudba. »Z Vašo cenjeno ponudbo se popolno- ma strinjam in prosim, če ste tako pri- jazni, pridite v nedeljo ob deseti uri v mestni park. Nosila bom svetlo plav površnik z belo bluzo, ki sem jo dobila iz inozemstva od moje tete. V rokah bom imela dežnik iz čiste svile zelen- kasto sive barve, na glavi pa novi klo- buček rdeče barve, prav tako inozem- skega izvora. Na veselo svidenje. Pepca Zmitek.« Ko sem bral pismo je bila moja slika o njej točno določena. Nisem se pustil motiti in komaj sem pričakoval nedelje. 2e pred desete uro sem namerU korak po poti skozi park in ostro c|pazoval sle- herno žensko, ki se je pojavila pred mano. Nenadoma opazim žensko, ki je odgovarjala opisu iz pisma. Ze sem ho- tel zbežati, vendar me je oi>azila. To- rej ... vse za FIAT 600 ... Po uvodnih besedah kot »veseli me, da sem vas spoznal«, sem takoj prešel k stvari. Po- gled sem uperil v tla in spregovoril: »Moja ponudba je zelo enostavna: Tsak polovico, šoferski izpit, v primeru poškodbe je plačnik tisti, kateri jo po- vzroči.« »Ali se strinjate?« »Seveda.« »To je vse. Nakup avtomobila pred- videvam še to leto.« »Torej moram imeti pripravljen de- nar?« »To se razume.« Povprašal sem jo za telefonsko Šte- vilko oziroma naslov. »Kličite 24-367 in vprašajte za Pepco, saj me poznajo.« »Na svidenje ...« Nekega dne sem prebiral časopis in opazil, da so v Ljubljano prispeli prvi primerki mojih sanj. Zgrabil sem po- vršnik in zdirjal v prvo telefonsko go- vorilnico. »Tam Pepca Zmitek?« »Da.« »Pepca, prosim vas, pripravite denar, ,sanje' so v Ljubljani. Jutri zjutraj od- potujem. Čakajte me pri vlaku.« Preden sem drugo jutro odšel, sem še obvestil šefa, da moram nujno odpoto- vati. Pepca Zmitek me je pričakovala pri vlaku in mi izročila denar. Med potjo sem še enkrat obnavljal prometne pred- pise in pregledal vozniško dovoljenje. Prispel sem v Ljubljano in takoj zdir- jal v podjetje, kjer lahko za minimalno vsoto kupiš tiste tako zaželene sanje. Tova ... rrrri... ššš, tovariš, lepo vas prosim, morate mi oprostiti, saj razu- mete: človek je nervozen, denar imam in sedaj lahko kupim, saj veste za kaj se gre, nikar me ne mučite ... aha tukaj je ... kar tega prosim.« »Človek božji, umirite se in povejte kaj želite.« »Hudiča ... ja... FIAT 600.« »Zelo mi je žal, toda ti avtomobili so namenjeni za državni sektor.« »Kako ...?« sem zajecljal. Se enkrat mi je lepo, bc/ o za besedo ipovedal, da je nakup izključen. Oko se mi je ustavilo na avtomobilu FIAT 600, ki se je šopiril v vsej svoji lepoti in čez čas se mi je zazdelo, da mi je pomežiknil. Žalosten sem odšel. Se enkrat se mi je nasmehnila sreča. Vsedel sem se v vlak in odbrzel v Ljuibljano. Tokrat sem bil mirnejši. »Saj se me' spominjate, pred mesecem sem bil tukaj. V časopisu piše, da so se- daj avtomobili namenjeni samo za ši- roko potrošnjo.« »Da, to je točno, vendar so v tem kvartalu namenjeni samo zdravnikom in invalidom. Ce ste eno ali drugo vam ,iz srca' rad postrežem.« Ničesar nisem vprašal. Melanholično sem se obrnil in zapustil trgovino. Med potjo sem kupil steklenico likerja in preden sem prispel do doma, je bila moja glava zelo težka. V stanovanju me je pričakovala moja zlata Pepca Zmitek in me sprvila v posteljo. Sedaj sem po- ročen in ne pričakujem več malega in srčkanega avtomobila FIAT 600, to pa zato, ker je Pepca odločila, da si morava za tisti denar kupiti pohištvo. Sodnika v špirit Tistega nedeljskega popoldneva je bilo v Pasjem dolu, majhnem provin- cialnem mestecu, dvakrat oblačno. Pr- vič je bilo oblačno čisto zares, toda rahlo oblačno je bilo tudi na nogomet- ni tekmi. Pripravljalo se je k nevihti. Športni meteorologi se v hrabrosti in navdušenju pasjedolskih kibicev niso motili. Niti najmanj ne. Nikoli nisem bil navdušen športnik. Ne vem, zakaj ne. Morda, ker je po- vsod preveč profesionalcev. Tudi pri pretepanju na športnih igriščihi Pri- znam. Tiste nedelje sem čisto slučajno zavil mimo igrišča. Vpitje navdušenih navijačev me ni niti malo motilo. Am- pak kakor nalašč se je ravno takrat pričelo tisto pravo. »Fuj sodnik! V špirit z njim! Fujjj ...« Žvižgi, žvižgi. Tudi vpitje. Zategli pisk piščalke, potem pa spet duhoviti vzkli- ki razvnetežev: »Sudja špegle! Fujjj ...« je zadonelo ubrano kakor v zboru. Ne- kateri so mahali z robci, drugi so gro- zili s pesmi. Sodnik, bi rad bil tepen? Igralci tekajo za žogo, se pehajo, sodnik leta in žvižga. Žvižgajo tudi t sti, ki so samo gledalci. Iz protesta' Zapletena situacija. Nekdo je nekog spodbil. Športno? Ne! 'Kaj potei Oprostite, če se prav nič ne razur^g. na takšne stvari. Pač nisem vnet vijač. Takšen privilegij prepustim raj drugim. ^' Igra prekinjena. Enajstmetrovk Vpitje. Razburjenost je privezana W kor pes na železno verigo. Toda vs^i čas bo izbruhnilo. Mora. Iz navade pg; Strel. Ena nič za goste. Pasjedolčan, komaj čakajo konca tekme. Vsaj neka teri. Zategel žvižg. Konec! Majhen W rej en dedec se kot melona pritulča q, igrišče. Drugi za njim. Posnemajt, vzgled. Pretep, sodniku raztrgajo sraj, co. Zraven so tudi taki, ki bi naj sicer solidni državljani. Toda sedaj jj samo huda kri. Pasjedolska kultura vjj na nitki. Maščevanje za izgubljeno tek, mo. Pomečkane duše se pretepajo j. točke. Kdo bo branil sodnika? Naj s sam! Zivio? — Fuj sudja! Fuj! Epilog: pasjedolci pred sodišče^ Brez komentarja. P R V O M A J SKI SfcAGER Ob prvem maju vsako leto razneži morje se ljudi in kamor komu najbolj drago, v naravo prosto se zgubi. Kdo raje kje visoko v hribih si varen kot bo poiskal in mir prijateljsko za roko s seboj bo na oddih peljal. Spet koga mika oštarija v naravi prvomajskih dni, ker v svežem zraku Šiška vino krepko domač okus dobi. In vlaki, avtobusi, ceste — povsod na kupe bo ljudi, a morda tudi kdo doma bo preživel tiste sončne dni. Sicer pa vsakdo ve iz prakse, da vreme je abstraktna stvar, ker sončni dan rad izrodi se v prav rahel dež (ali vihar). Podjetja, kolektivi, jirme in kje kdo sam bo odšantal, tu bled dijaček s penzionistom je na deželo odhezljal. Gre za ugled, reprezentanco — vsak si pomaga kakor ve: eden gre kam z avtovnobilom drugi na vejah obsede. In mislijo, da helikopter se zadnjic vneto jim drži, nekdo pa žaga v iluzije skrokanih prvomajskih dni. Star debeluh na trhli veji je videti kot pohalin, a lovec včasih za spremembo obesi puško rad na klin. Brkat možak se zraven njega zajedel v kruh je in molčal, a spodaj sta na ozki poti divjala bitka in živ-žav. Tako je pač in kaj se hoče, če divje tulijo ljudje — vsak rad takoj bi kam pod streho, ker se dežja strašno boje. Vespaš je moral z dolgim nosom hoditi zraven drugih peš, (ker pravzaprav na stare vespe loviti le device smeš.) A v novem avtu za krmilom sedel »izkušen« je šofer in sam gospod direktor divje nakazoval je vožnje smer. Njegova boljša polovica je koketirala z ljudmi, (čeprav vse to precej neumno in staromodno izzveni.) Najbolje so storili tisti, ki na izlet so s sodčkom šli, ker je pač to še najceneje, saj srkneš ga, kdaj se ti zdi. Nekdo bi rad bil Indijanec, spet drugi bil bi motorist, pred njima punčka s cigareto ' izziva starih dam zavist. Gospa Brezzoba je odnesla s seboj pol kuhinje na zrak, soseda pa otroka v culi — voziček naj odnese vrag! Ko sta se dva šele spoznala, sta si mežikala ves čas, a blizu njiju sinko, žena stoje in Pepi Kontrabas. Prav spodaj, čisto v kotu slike, dva penzionista sta zapela fortissimo star šlager »Molk«. O, kaj se vse na prvomajskih izletih lepega zgodi! a vsega je pač enkrat konec, če se denar v nič pretopi. Potem prav vsak domov se vrne in je ves mesec brez skrbi, kam bi z denarjem, kaj bi kupil, če ga od prvega že ni. Najraje pomečkano dušo da v žep, kjer je bil prej denar in upa spet na boljše čase, ko daroval bo celo plačo na nov izletniški oltar. NEPOPUSTLJIV... V Celjskem parku so čuvaji — sivo- lasi upokojenci, ki čuvajo, da kdo ne tepta trave, da ne trga cvetic in da se vneti kolesarji ne vozijo po stezah, na- menjenim sprehajalcem. Nek mlad kolesar se pripelje narav- nost pred enega od njih. — Plačali boste globo, tovariš. — — Nikar. Saj se poznate z mojim očetom, mar ne? — — Ni pardona. Plačali bi, pa če bi bih moj stari oče. — 30. APRILA — Štev. 16 17 STRAN stran 18 30. APRILA — Stev. 16 30. APRILA — Stev. 16 STRAN 20 30. APRILA — Stev. 16