266
Podučne stvari.
Zvonjenje oblakom.
Vsako leto od kod prineso novice žalostno novico, da je tam ali tam strela ubila zvonarja zvonečega pod zvonikom. „Novice" so že večkrat zvonarje svarile ter govorile o veliki nevarnosti, v ktero se podajo, kadar gredo zvonit. Letošnje žalostne prigodbe po več krajih potrjujejo zopet to.
Komaj začnejo črni oblaki zbirati se in zakrivati nebo, za prvo dolžnost si šteje zvonar, da teče pod zvonik in zvoni, kar se le da brez konca in kraja, in v nekterih krajih gorje mu, ako bi opustil zvonjenje, in bi takrat toča pritisnila! Že o Bahovi vladi bila je izdana postava, po kteri bi se bila imela ta nevarna navada opustiti in odpraviti, in zares je mnogo previdnih župnikov tako zvonjenje odpravilo in to po vsi pravici. Da brez vseh ugovorov vražnih ljudi ni bilo povsod,  je lahko vrjeti,   al   razumni   poduk   je   vraže
pregnal. — Ne da se sicer skazati, da bi zvonjenje strelo na-se vleklo, kakor se tudi ne more trditi, da je zavolj zvonjenja strela udarila v kako hišo, ktere sicer ne bi bila zadela. Poglavitni vzrok, ki ne dopušča v nevihti zvonjenja, je nevarnost, v kteri je zvonar sam* On je namreč, ko zvoni, v ravno tisti nevarnosti, kakor nespametnež, ki se skriva pod kako drevo , da bi se umaknil dežju. Strela se namreč najrajše spušča v visoke stvari, toraj najrajše v kak stolp ali drvo, in najrajše sploh se prijemlje ko vin s kih in mokrih stvari; glejte torej , kako očitna je nevarnost, ki preti zvonarju; toraj ni čudež, da se marsikteremu zvonarju trud plača s tem, da ga strela ubije. Ker vas pa djanske skušnje bolj prepričajo, vam navedemo dve iz letošnjega leta. Ni dolgo, kar smo brali v časnikih, da je v vasi Worglu na Tiroljskem strela ubila štiri ljudi. ki so oblakom o nevihti zvonili. Ker vas pa bolj ginejo domači izgledi, povemo vam, da je v ribniški dolini na sv. Ane dan strela ubila ravno pod zvonikom sv. Ane cerkve njenega klučarja, poštenega moža, kterega vsa dolina obžaluje, in on je le pod zvonikom stal!
Da nevarnost, o hudi uri zvoniti ali pod zvonikom ali pod kacim drvesom stati, bolj spoznate, povemo vam, kako da si je slavni Franklin izmislil blisko-vod, to je, tisti železni drog, ki je izpeljan iz zemlje ob zidu nad streho, da se po njem strela odvodi v zemljo. Franklin je namreč o hudem vremenu na dolgi niti spustil v zrak zmaja (lintvrna), iz papirja narejenega , ki je imel železno pokrivalce. Kar se železo začne blesketati, Franklin nit izpusti iz roke , ta hip skoči strelna iskrica iz oblaka v železo in zažge se zmajček z nitjo vred. Prav tako visoki in mokri zvonik strelo na-se vleče, in večidel gorje mu, kdor takrat stoji pod zvonikom.
Nočemo naštevati vraž , ki so sem ter tje še raztresene med vami o tem zvonjenji; rečemo le, dajte jim slovo za vselej , in držite se cerkvenega pomena naših zvonov, ki imajo le moč vsled molitve, h kteri vas vabijo, da milostivi Bog odvrne od vas nesrečo. V ta namen pa ravno ni treba, da bi zvonar brez konca in kraja in ravno sredi nevihte zvonil: zadosti je, da vam le naznani hudo uro, ki se vam bliža in vas opomni prosivne molitve za odvrnjenje njeno. — Vse drugo je prazno in vražno.                              Po ,,Gosp. Listu."