Leop. Podlogar
Železniki
Gorenjski trg Železniki leži ob Sorici v Sorški dolini, kake tri ure hoda od Škofje Loke. Razteza se po ozki dolini ob vznožju mogočnega hriba Pečane ali Rakiiovca, skoraj četrt ure na dolgost. Lepa in prav zanimiva do-lina je to.
V  trgu prebiva bistroumno, delavno iu resno, toda zadnji čas zaradi neugodnih Časovnili razmer večinoma ubozno ljudstvo, ki se peČa z žele-zarstvom, Čisli, ostri zrak. bistre vwle in bližnji svctlozeleni bukovi gozdi privabijo marsikaterega odličnega izletnika v tilti gorski kraj. Pozimi je pa v tej grapi bolj žalostno. Zaradi visokih in strmih grebcnov mnogo his skozi tri mesece ne vidi sonca.
Železjiiki se delijo v tri dele: Racovnik, Trnje in Gorenji konec. Hiše so veČinoma zidane. Spodnji del trga nosi ime Racovnik. Na močviraem svetu je imela svoja gnezdišča divja perutnina: divje race. Najlepši je srednji del. Tod je rastlo v starih časih samo trnje, a dandaues ga krasita dve cerkvi, župna cerkev sv. Antona puščavnika in podružnica sv. Fran-čiska Ksav. na Logu zraven Trnja. Gorenji konec je nastal najpozneje. Ta del in spodnji trg Racovnik sta važna zaradi velikih fužin in plavžev.
V  predrimski dobi so ljudje topili rudo blizu Železnikov, kar pričajo kupi  stare  žlindre na Štalici. lz neznaueg-a vzroka so že pred prihodom Rimijanov železarstvo opustili. Rimljani tukaj niso odprli rudnikov in tudi pozneje  sc žclezarstvo dolgo Časa  ni  razvilo. Da Rimljani tu  niso imeli rudnikov, nam je v dokaz to, da se do danes ni našel noben sled o rimskem bivanju v ttzj okolici, tudt riraski novci se niso »aŠli. Da se tudi poznejši tukajšnji prebivalci niso pečali z železarstvom. aam pricajo darovnice nem-ških  cesarjev,  dane  brižinskira  Škofom.  V  njib   se  omenjajo  Železnikoro sosednji kraji: Selca. Luža, gora Pečana-Rakitovec; Železniki pa, ki leže tik pod PeČano, niti kak drugri kraj se tn ne oraenja. Sestavljatelj darilne
26
listine je ta kraj natanko poznal, ker tako jasuo in. določno zariše mejo loškega gospostva. Gotovo ne bi bil prezrt rudnika, ki bi se nahajal v začrtanih raejah.
ListiDa, izdaiia 23. novembra 1. 973. pove, da je cesar Oton II. (973—983) na prošnjo svoje soproge Teofane in svojega nečaka, bavarskega vojvode Henrika, podaril brižinskemu škofu Abrahamu nekatere dele svoje lastiiine na Kranjskem. Meja podarjenega sveta drži od izvira potoka Žabnice proti zahodu čez gorske vrhove in vmes ležeče gozde na Pečani (Boscana) in do konca ondotnih planin do tam, kjer izvira Hotavcljski potok. Ob tem potoku drži meja do raesta, kjer se ta potok izliva v Soro.
Iz te listine {Schumi, U. u. R. B. I. 12) posnemamo, da je bil ta svet prostrano gozdovje. Le tu pa tam se je naiajalo kako selo: Češenjca, Zali log in obe kmetiji »Na škovinah<, nad župnijsko cerkvijo v Železnikih. Ti dve kmetiji se nahajata zaznamovani v darilni listini brižinskoga škofa Albrehta 1. 1348. kot »dve kmetiji na Sorškem polju«.
Leta 1260, dne 25. julija se je zavezal brižinski škof Konrad II. (1258 do 1279) s eeŠkim kraljem Otokarjem. Ta mu je za to podelil 26. decembra 1260. gorsko (radarsko) pravico na vseh njegovih posestvih v Avstriji. (Dimitz, G. Kr. 1. 111). Ljudstvo je napravilo topilnice po gorah, pozneje okoli 1. 1340. pa so postavili laški fužhiarji svoje fužine nižje ob vodi, na kraju Spodnjih Železnikor.
Iz lisiin 1. 1348. in 1354- posnamemo, da so bili prvi železarski podjet-
niki Italijani. Brižinski Škofi so jim dajali zemljišča, gozdne parcele in jim
dovolili, da smejo postaviti svoje plavže. Zato so dobiTali od njih vsako
Četrtietje po 6 mark ali 40 fenigov. NaŠi ljudje so imenovali novo laško na-
sel bi iio.  na mcstu  sedanj ih  Spodnjih  in  Zgornj ih  Železnikov,   »Laho vse«,
kar se je ohranilo do danaŠnjega dne. Laški vpliv na tukajŠnje žclezarstvo
se pozna tudi iz mnogih krajevnih. izrazov, ki so se v Železnikili udomacili,
n.   pr.    Tigenj    ali    vigcnce   (ital.   igne =ogenj).    klavže    {chiuso = vodna
zatvornica),   fužina   (fucina = kovacnica),  škarjevec   (scarco = odtok   vodo-
voda). Tudi imena raznib žebljev so italijanska. Vendar zasledimo poleg
laškiK  mojstrov tudi domaČe podjetnike.   Že v  14.  stoletju  so omenjeni:
^tPIavec, Nikolaj Dermot, Andrej in Jurij Rumpler, Maksimilijan Lukovec;
^¦V 16. stoletju: Marko Plavec, Andrej Brccelj, Gregor Kisovec. Proti koncu
^Pt6. stoletja je Matija Notar na »Farjevem potoku« ustanovil plavž in »slo-
¦ vensko kladvo«, ki je okoli 1. 1642. prenehalo. Tuji fužinarji so se bavili Hvečinoma le s topljenjem rude in obdelovanjem železa. Kopanje in iskanje Bželezne rude so prepustili kmetom. iz okolice,  ki  so jo kopali na svojili BzemljiŠČih in donaŠali v Železnike na prodaj.
H Železni izdelki: žeblji, železni drogovi, žage i. dr. so šli navadno po H tovorili čcz Zalilog in Podbrdo proti Sv. Luciji na Tolminskem, od tu pa Hpo Soški dolini k Sv. Ivanu pri Devinu, deloma so se prodajali tudi škofje-Bloškim in kranjskim trgovcem.
B Škof je so obsipali Železnikarje s pravicami in svoboŠčinami. Vse listine H$e niso ohranile do danes; iz ohranjenih vemo, da so bili oprtMČeni mitnine Hin desetine. Podložni so bili sodstvu škofovega oskrbnika v Loki. Pozneje B«o se oprostili tudi tega. Volili so lastnega sodnika, zemljiški gospodi v Loko Bso plačevali  letno 6 mark in 40 fenigov.
H Za Časa kmctskih uporov leta 1515. so zrogovilili tudi Železnikarji in Bpristopili k takozvani »Kmečki zvezi — ubogi gmajni*. Čeprav so ti uživali Hvse mogoče ugodnosti, pravice in svoboščine po milosti brižinskega škofa,
¦ so vendar zahtevali »staro pravdo«,  stare pravice.   Brižinski  škof je bil Hzelo užaljen. Pisal je upornikom: »Nič nas ni za naše vlade bolj užalostilo ^^Lakor npor naših podložnikov na  Kranjskem. Novih davkov ne zahteva
¦                          27
škof. Od teh davšein ne prejme Škof nobenega vinarja. Okrbnikom je na-ročeno, naj ne (erjajo zanj več, kakor so zahtevali njegovi predniki.« Opo-minja jih k pokorščini tlo cesarja, ki zahteva rodno le to, kar so nju dolžni od nekdaj dajati. Železnikarji so le zalitevali stare pravice in te jim je škof vrnii, pa drugače, kakor so pricakovali. Vzel jim je to, kar so jim nekdaj njegovi predniki naklonili: zemljiške in druge svoboščine.
Kniiilu nato (1517) je izdal cesar Makshnilijan v sinislu centralistične uprave notranjeavstrijskih dežel poseben rudarski red. ki je povzrocil glede gospoščinc nad rudarskimi kraji poseben preobrat. Zemljiška gospoda je izgubila v rudarskih krajili sodno oblast nad fužinarji in rudarji. Ru-darski nadsodnik je imel vso sodno oblast nad ruduiki cele dežele. Ta je imel svoje podsodnike na rudarskih krajih, ki so v njegovem imenu sodili v vseh zadevah, lc smrtne obsodbe niso smeli izvršiti samostojno. Ta pre-uredba cesarja Maksimiljana, ki jo je pokrepi! še cesar Ferdinand L, je raocno zadela brižinskega škofa in njegove podložnike. Na mah so prišli Železnikarji ob vse od škofov podeljene svoboščine. Škof in Železnikarji so se pritožcvali pri vladi, izdalo pa ni nič. Železniki so postali {1575} deželno-knež.ji trg in kot fužinarski kraj podvržen odredbam rudarskcga. ali gor-skega reda. Po starem srednjeveškem obicaju je dal loški oskrljnik tudi naprej vsako leto o sv. Juriju objaliati in oklicati mejo loškega gospostva. Hlapci so dajali s pokanjem bičev zaiameuje, kako daleč oklicujsjo mejo. Železnikarji so se ob tej priliki napotili na svoje meje, da so bili prica, Če se jim morda ni meja kaj premenUa. Med pokanjem bičev so s^ oglašali tudi Železnikarji in klicali: s-pika pok, pika pok, mi smo cesarjev skok, vi ste pa škofov,« kar se ]e ohranilo še do daaies, le da je ljudstvo pozabilo na pomen tega spikapokanja«.
Leta 1848. se je z razglaseno usiavo spreineDilo v Železnikih toliko, da je pripadel trg okrajni sodniji v Škofji Loki, tržani pa so dobili namesto rudarskega  sodnika  žnpana.
V dušnopastirskem oziru so spadali Železniki prvotno pod Loko. L. 1355. je postavil loski župnik Hilprand Hak Nikolaja Kanclerja z dovoljenjem brizinskega škofa Alberta in odobrenjem oglejskega očaka v Selcah kot prvega vikarja. Železnikarjem so postala Selca zelo odrocna. Nič radi niso zahajali v Selca k božji službi. Zaradi vode, snega in plazov vČasih niso mogli do cerkve. Ljudstvo jc bilo siromašno in slabo oblečeno. V Selcah so jih zaničevali in zasmehovali, da se iiiso upali več pokazati se v župni cerkvi. Prosili so za samostojno župnijo pri vladi in očaku. Ocak je narocil gorenjskemu naddiakonu, kamniškemu Župniku KriŠtofu Planklju, (161^—1626), naj zadevo preišče in sporoča. Poročal je, da Železnikarji za-radt slabih in nevarnih potov res ne morejo redno v Selca. V verskem ozirn so slabo podnčeni; treljina ljudi ne zna moliti ne oČenasa, ne vere. Stvar je zaspala, pa se kmalu zopet vzbudila. Leta 1620. je požar umičil Železnike. Sezidali so novo, večjo cerkev in obcnem poslali prošnjo za samostojno žnpnijo. Selški župnik je nerad dal iz rok Žcleznike. Da to ljudstvo vsaj nekoliko zadovolji, je prihajal opravljat božjo službo v trg vsako tretjo ali Četrto nedeljo v mesecu in tudi vsaki tretji ali Četrti petek. S tem pa v Selcah niso bili zadovoljni in grozili so župniku, da se ne br> povrnil vefi živ v Selca, če bo hodil v Železnike.
Železnikarji so vložili 5. majnika 1. 1621. novo prošnjo pri oglejskem očaku. Ker ni bilo dolgo nobenega glasu iz Vidma, se je napotil fuŽinar Jurij Plavec sam do očaka. Pojasnil mu je žalostne verske razmore in pri-pravil očaka Hermolaja Barbaro do tega. da rau je 12. februarja 1622. dal ustanovno pismo. Ljudsko izročilo ve povedati, da so Selčani Plavca pisano gledali, ko je jahal v Videm, Še bolj pa, ko st* je s pismom vrac&l domov.
28
Železnikarji so poklicali iz Ljubljane frančiškana z imeiiom Leo, za njini nekega Eleozarja. Selški Župnik Andrej Wild je po svoji navadi priŠel v trg, pa je našel cerkev zaprto,
Leta 1623. je 13. decembra gorenjski naddiakon Plankelj blagoslovil v trgu cerkev in pokopališče. SelŠki župnik je bil pripravljen priznati v trgu lokalijo, a Železnikarji so se hoteli od zasovTaženih. Selc papolnomu osamosvojiti. Tržan Jurij Varl je odstopil dve hiši in nekaj zemljišea za župnišče. Leta (628. je nastopil prvi samostojni župuik Luka Varl, ki je pa zaradi sporov s selŠkim župnikom kmalu dal slovo Žcleznikom. Njegov nasleduik se je usedel ua trdao.
Cerkcv sv. Antona so zidali novo 1. 1872 pod Župuikom I. Mrakom, ouo sv. Frančiška na Logu pa v Ietih 1730—35. pod župnikom P. A. Bablom.
Trg je večkrat pogorel. Omenja se velik požar 1. 1620, nadalje I. 1796. iu 1797. Hudo je bil prizadet trg 30. majnika 1. 1820. Leta 1822. dne 23. inaj-nika je pogorel trg popolnoma, tudi obe cerkvi. Leta 1838. dne 15. inarca in 19. fcbruarja 1846. je trg silno trpel zaradi požara. —
S protestautovskimi zmotami je okužil tržane bivši kovorski župnik Peter Kupljenik, katerega so deželni stanovi nastavili kot predikanta v Lescah. Od iam je zahajal v Železnike in nekaj prebivaleev pridobil za nove luteranske nauke. Teh so se oklenili rudniški sodniki in nekatere družine: Prezelj, Robek, Kunatclj, Papler in Varl.
Lota 1584. je moral bežati, preganjan od vlade, soduik Andrej Gampa. Ta je odnesel največ pisem, v katerih so bile potrjene Železnikarjem trške pravice. Lela 1587. dne 18. junija je prišel Kupljenik obiskat v trg bolnega luterana Fclicijana Gampa. Kmetje so mu bili zagrozili, da ga zadavijo, Če ga zalotijo v Selški dolini. PriŠel je vseeno po skrivnih potih in padel v roke dveina loškima lovcema. Potegnila sta ga s konja, pretopla in odpeljala v Loko. Loški oskrbnik ga je dal prepeljati v Videm, kjer ga je izročil očakovemu sodišču. Kacijanarji v Begunjah so zaradi tega vlo-žili pritožbo pri deželnih stanovih, ki so poslali pritožbo na dvor v Gradcc. 7'a je odgovoril, cla je protcstantovsko bogoslužje pač dovoljeno po gra-dovih, ne pa po deželi na kmetih. Vseh pritožb in nevolje je rešil vse skupaj Kupljt>nik, ki je med tem pobegnil iz ječe.
Ko so v 16. stoletju prišli Želczniki izpod gospostva brižinskega škofa pod cesarja, se tržanom ui godilo slabo. Zasloveli so daleč po svetu po železu in žebljib.. Delalo se je v dveh fužinah, dveb plavžih, petih fužinicah in kovalo po muogih vigencih pri 110 ješah. Grodlja so napravili po tri, železa po štiri tisoč centov na leto. Bariglic žebljev so izvozili vsako leto okoli Štiri lisoč kosov in prinesli zanje domov do sto tisoč goldinarjev. To so bili za Zeleznike zlati časi, od katerih ni osialo tržanom drugega. kakor nekoliko vrojenega ponosa in nekaj spominov na boljše Čase, Kn so postavili na Laškem visoko carino, posebno odkar so začeli izdelovati »dratfnce«, je pojenjala kupčija z kovanimi žeblji. Železarska obrt jt* propadala in z njo peŠal tudi trg, ki jc izgubil od 1. 1800. polovico prebi-vaJcev. Veliko se jih je presclilo drugam, kjer so si s pridnostjo služili svoj kruh, katerega jim je doma zmanjkovalo.
Železnikarji so v časih, ko jim je Šlo dobro, dajali prav radi sinove v šolo. Nekateri so dosegli odlicnc službe: Anton Pfleger pl. Wartenau, c. kr. državni konferencni svetnik. Znana je cola vrsta dvornih. in sodnih odvet-»ikov, kakor: Gasper Levičnik, pl. Glomberg, dr. Semen, dr. Homan, dr. Eberl, dr. Crobath, dr. Globot-ndc i. dr. Mnogi Člani rodovin Globočnikov in Levičnikov so dosegli prav odlične službe.
Dne 8. jaiiuarja 1909. je zatisiiil v Železnikih oči tamkajšnji nadufitelj Josip Levičnik, ki je učil v Železnikih nad 65 let  (1843—1908). Mnogo Su
29
sedaj živečih Žcleznikarjev je hodilo k nje-mu v Šolo, Vsi se z reViko hvaležnostjo spomi-njajo tega vzornega šolnika. Dva in dvajset duhovnikov je bilo njegovih učencev, na ka-tere je bil -vedno ponosen. Med njimi je bil tudi pokojni župnik in dekan v Kranju, znani domaci zgodoTmar, po rodu Železnikar, zla-tomašnik Anton Koblar (roj. 1854., posvečen 1878.}, ki je o srojem rojstnem kraju napisal mičuo zemljepisno-zgodovinsko sliko »Želez-niki« v Domu in svetu 1892., str. 271—273. Priobčeval je iudi drugod temeljite zgodo-vinske sestavke.
Umrl je dne 9. avgusta 1928. ter imel veličasten pogreb.