Babjeverstvo. Od sv. T o m a ž a nam piše pošten mož: Pri nas je več ljudi, ki še verujejo na vraže in earovnijo (coprnijo). Kadar jim živinče zboli, bodijo h konjedercem in drugim mazačem in babjevercem, kteri jih za nos vodijo in neko pošteno osebo obrekujejo, češ, da je čarovnica. — Isto tako pripisujejo človeške bolezni čarovniji ter pravijo: Ta ia ta oseba mi je bolezni kriva, poiščejo konjederca, ki temu blebetanju pritrdi, da svoje mažo bolj drago spe.a. Tako se nedolžni ljudje ob dobro ime spravljajo, denar pa pri nevednih mazačib zapravija. Nekega dn. bil sem med dninarji, ki 80 poštenega moža obrekovali, da je čarovnik. Ni6 ni pomagalo, blebetačem norčijo z glave zbijati, ostali 80 pri svoji trmi, češ, da ima .črne bukve." — Na vprašanje, odkod da jih je dobil, se hitro odrežejo brezglavneži, da ima dva. duhovna brata, od kterih je menda te bukve dobil! Od nekega hrama v Savcih si zarad 2 sosedov ne upajo živine na občinski pašnik goniti, ker se boje, da jim soseda napravita, da se kravam vse mleko spridi! Ravno tem ljudem je konjederec ta-le recept dal: Pomolzeno mleko tiste krave, ktero je čarovnica nobrala", naj hitro, dokler je še toplo, v nov lonec prelijejo, potem pa pred solnčnim vzhodom v lonec ustrelijo. Tako bode tistemu krava .padla, kteii jc pomolzeno poškodoval. Pa kaj se zgodi? Še tisti dan je ravno njemu, ki je po konjederskem receptu v mleko a.trelil, krava pogiaula! Tako nam poroča pameten mož, ki želi, da bi se nja rojaki pobolj- žali. — Poboljšali se bodo le, ako ae med njimi sv. krščanska vera oživi, kajti mati babjeverstva je slaba vera, toraj tudi vidimo, da 80 y takih zmotah, ki so Bogu nagnjuane, zakopani le ljudje slaboverniki ali neverniki, ktere Bog s tem kazuuje, da jih vraže trapijo. — V poduk pa bodi naslednja zgodbica iz ajdovskih časov, da se neumni ljndje krščanskega veka prepričajo, da so neznabogi pametneji bili od sedanjih babjeveicev. — K slavnemu Rimljanu K atonu (kakor piipoveduje sam sv. Avguštin de doctr. Chr. 1. II.) pride nekdo za sv.t vprašat, 6eš, da ga močno skrbi neka stvar, ki ima po njegovib mislih zanj hud pomen (rok): šišmiši so mu namreč bile škornje razgrizle! Katon pa odpravi preplašenega vprašalca s šaljivo besedo: nE brate, to nema nobenega pomena; pomenljivo bi le bilo. če bi bili čevlji šisniiši pogrizli."