Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Piše Gradimir.) (Dalje.) Valentin Orožen. (Glej 34. berilno vajo: nLastovki v slovo".) Kot sin priprostih kmetskih starišev se je rodil Valentin Orožen v dan 31. januvarja 1808. 1. na Sevnem pri Št. Juriji na Štajerskem. Studoval je na gimnaziji v Celji in Gradci, a po dovršenih gimnazijalnih studijah šel je v Celovec v bogoslovnico ter je bil 1. 1835. v mašnika posvečen. Služboval je potem kot duhovnik po različnih krajih na Spodnjera Štajerskem; naposled je bil duhovni pomočnik skozi 17 let v Št. Martinu na Dreti pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem. Od tod je šel v pokoj v Okonino, kjer je umrl v dan 4. maja 1875. 1. v G8. letu svoje dobe. Valentin Orožen da se v mnogih ozirih prispodabljati pesniku Jožefu Virku, o kojem smo uže slišali. Kakor Virk, bil je tudi V. Orožen prav vesel, prijazen in dober rodoljub; zlagal je slovenske pesnice, katere so se zaradi svoje priprostosti in miline silno prikupile ne le po slovenskem Štajerskem, nego po vsi krasni slovenski domovini! In kakor Virk, ljubil je tudi Orožen poštene vesele družbe in lepo ubrano petje ter je tudi sam rad pel, posebno svoje pesnice. Po vsem slovenskem svetu je znana Orožnova: rVse mine" (Kje so moje rožice . .), tu natisnjena nLastovki v slovo" i. dr. Poslovenil nam je tudi gledališko igrico: nMala pevka". Po smrti Orožnovi so izišli v posebni knjigi 1879. 1. v Celovci njegovi spisi z naslovom: »Valentin Orožnovi spisi". Phaeder. (Glej 36. berilno vajo: »Sraka in golob".) Pričujoča berilna vaja je posneta po Phaedru (izgovori: Pedru). Phaeder je bil rimski basnopisec, t. j. pisal je basni (naučne pripovesti iz živalskega živenja). BKranjska Cebelica". (Glej 37. berilno vajo: nMravlja s kobilico".) 0 BKranjski čebelici" sem vam užč nekaj omenil takrat, ko sem govoril o Ljubljanskem knjižničarji M i h i K a s t e 1 c i, ki jej je bil urednik. Pričela je izhajati 1. 1830. v zvezkih, ki so prinašali slovenske pesni. Od 1. 1830. do 1. 1833. prišlo je čvetero zvezkov na dan, a 1. 1848. objavil se je nje peti zvezek. ,,Kranjska Oebelica" je bila za nas Slovence velike koristi. V onih časih namreč so bili slovenski pesniki potihnili, in prihajali so na svetlo le učeni spisi in slovenske slovnice. BKranjska Cebelica" pa je tedanje pesnike sloveinske vzbudila in združila, da so se jeli glasiti in tekmovati v njej. Mej marljivimi sodelavci nKranjske Cebelice" imenujem le uže znanega vam Miho Kastelca, doktorja Jakoba Zupana, Blaža Potočnika, Urbana Jarnika; pa sodelovali so pri njej še drugi slovenski pesniki. V nKranjski Čebelici" so se smeli slovenski pesniki prosto gibati, t. j. vsak je slobodno opeval to, kar mu je velelo njegovo občutno srce. Vsled tega pa se je bilo slovensko pesništvo jako lepo razcvelo in navdušenje za miloglasno slovenščino oživelo. Tudi je nKraDJska Čebelica" pospeševala, da smo se Slovani spoznali drug z drugim, ker je vzprejemala prevode iz drugih slovanskih jezikov. A tudi lepe slovenske narodne pesni je prinašala Bčebelica". Posebno veljavo pa je zadobila še zato, ker je v njej priobčeval svoje prekrasne pesni Fran Preširen, najslavnejši vseh dozdanjih slovenskih pesnikov; on je slovensko pesništvo nekako veselo prerodil in obogatil. 0 njem bomo več slišali v naslednjem sestavku. Zares hvaležni moramo biti možem, ki so nam oživeli nKranjsko Cebelico", in osobito Mihi Kastelcu, ki je bil prevzel njeno uredništvo. Fran Preširen. (Glej 39. berilno vajo: nIzreki".) Vseh slovenskih pesnikov najslavnejši je bil in je dr. Fran Preširen. Rodil se je v dan 3. decembra 1800.1. v Vrbi blizu Bleda na Gorenjskem. Njegov oče Šimen je bil priprost kmet in ribič. Imel je osmero otrok (3 sine in 5 hčera), izmej katerih je bil naš Fran najstarji. Ko dorase za šolo, pošlje ga oče najprej v šolo v Kranj, a potem v Ribnico, kjer je bival Francetov strijec, dekan. Francek se je kaj dobro učil, tako celo, da je vsako leto bil v Bzlate bukve" vpisan in radi pridnosti obdarovan. Pre- brisani deček, ki je videl uže toliko prirodnih lepot v rojstnem mu kraji na Gorenjskem, prisluškoval je v Ribnici pridno, kadar so se menili krepkogovorni in šegavi Ribničanje. In tako se je bil navzel tudi Ribniške šegavosti, katera rau je ostala do poznejih let. Dovršivši Ribniško učenje pride na gimnazijo v Ljubljano, kjer je bil zmerom odličen dijak. A učil je tudi druge po hišah in si s tem služil marsikak krajcar, da je lože shajal. Učil se je pa tudi sam za-se mnogo, a ne toliko za šolo, nego za živenje. Prav marljivo se je lotil kot dijak v Ljubljani preučevanja različnih jezikov, navlasti romanskih (talijanščine, francoščine, spanjščine). Po dokončanem gimnaziji otide na Dunaj, da bi se na tamkajšnji visoki šoli izučil pravništva, ker hotel je postati jezičen doktor. Tu je imel priložnost, naučiti se več slovanskih jezikov, pečaje se mnogo z različnimi Slovani. V dan 27. marcija 1828. 1. postane doktor in se vrne v Ljubljano, kjer dobi cesarsko službo. A kmalu satn popusti to službo ter vstopi v pisarno Ljubljanskega jezičnega doktorja Chrobata za pomočnika. L. 1847. se preseli v Kranj, kjer odpre lastno svojo pisarnico. A tu začoe bolehati. Skrbno je za-nj skrbela in rou stregla sestra njegova; a vse ni nič pomagalo. Pribajalo mu je zmerom hujše. Naposled se uleže in po trinajsttedenski bolezai previden s sv. zakramenti za umirajoče umre v dan 8. februvarja 1849. 1. v naročji drage mu sestre. Zavedal se je do zadnjega vzdiha. BK_alu bo treba pred sodbo iti", zaječal je malo pred smrtjo; a zadnje njegove besede so bile: BVzdignite me, zadušiti me hoče!" . . . Fran Preširen je umrl veliko prerano — 48 let star. Se smrtjo njegovo je zatonila najlepša zvezda, katera je svetila na slovenskem nebesil Do zdaj ni ga bilo pesnika, kateri bi znal tako v srce segajoče pesni peti, kakor Fran Preširen! Njega po pravici zovemo mojstra, kralja slovenskim pevcem! Preširnove pesni so se razširile po vsi Sloveniji, pač zato, ker so lehko umljive in dopadljive tudi priprostemu Slovencu! V našem berilu nahajamo velekrasuo Preširnovo pesen BSpominjaj se smrti!" Zgodaj uže vzbudil se je Preširnov pesniški duh. Kot dijak na gimnaziji v Ljubljani poskušal je Preširen zapeti svoje prve pesni. Vender še le 1. 1830. je pričel polagoma objavljati več svojih pesni in to v BKranjski čebelici". Pozneje je tudi po drugih listih priobčeval svoje pesni, a 1. 1847. jih objavi v Ljubljani v posebni knjigi z naslovom: 8Poezije doktorja Franceta Preširna". L. 1866. pa sta Jurčič in Stritar v Ljubljaai iz nova izdala BPesmi Franceta Preširna", dodavši zbirki še nekaj do takrat nenatisnjenih pesni Preširnovih. To drugo izdanje je posebno imenitno zato, ker ima na prvih 48tih strančh izvrstni spis g. Stritarja flPreširnovo življenje in Preširnove poezije". Po tem spisu smo Slovenci še-le spoznali, kako izboren pesnik je Preširen! Ne pred njim, ne za njim ni nikdo tako vzgledno-krasnih pesni zlagal kakor Preširen! Zato ga lehko imenujemo preustrojevalca, stvarnika slovenskega pesništva! Njegovemu vzgledu so sledili vsi odlični poznejši pesniki. Vrli učenci Preširnovi so n. pr. Stritar, Jenko, Levstik i. dr., in zatorej je Preširnova zasluga, da jih iraamo! Pokojni Preširen je bil učen doktor in navdušen Slovan. On je iskreno ljubil slovensko svojo domovino, in žalila ga je v dnu srca njena nesreča. Njej je posvetil vse svoje močf; za njo je delal neumorno vse svoje živenje. Lepa, čista slovenščina bila mu je zelo pri srci; za njo se je vedno krepko potegoval. Sam je z vzgledom kazal, kako jo je pisati. Beseda v njegovih pesnih je pravilna, čista, gladka, lepo in narodno se glaseča! Kot človek je bil Preširen preblaga duša. Imel je mehko srce, ter hudo ga je ranjevala nesreča njegovega sobrata! Tudi otrokom je bil velik prijatelj. Rad jira je dajal mnogokrat sadja ali kaj tacega, česar si želi otroško srce. Zato so ga pa tudi otroci neizrečeno radi imeli. V Kranji so hodili kakor verne ovčice za njira proseč: »Gospod doktor, ali nam bote dali fig?" Obče je znana Preširnova poštenost, odkritosrčnost in nenavadna milosrčnost. Sara je živel v prav skromnih razmerah; navzlic temu nij šel berač od njegove hiše, da ne bi mu dal par krajcarjev! Pravijo, da je imel nekdaj le dve srajci; a vender daruje eno beraču, ki ga je milo prosil Jedne srajce". Ali ni to lep dokaz milega srca Preširnovega? In vender ta velezaslužni, blagi mož ni bii srečen! Prezirali so ga, mnoga krivica se mu je dogajala, žalost in britkost ste napolnjevali občutljivo njegovo srce! Posebno zapuščenega se je čutil na svetu, ko sta mu umrla najboljša prijatelja (Cop in Smole), katera edina sta ga popolnotna umela ter ž njim delila žalost in veselje! Od tedaj ni ga videl nibče več veselega! Tudi lep vzgled, kako iskreno in zvesto je Preširen ljubil svoje prijatelje! Preširen je pokopan na pokopališči v Kranji. Njegovi čestitelji so mu postavili uže 1852. 1. lep spominek na grob. A 1. 1872. so nekateri vrli Slovenci vzidali v rojstno hišo njegovo spominsko pločo, na kateri je čitati, da Bv tej hiši se je rodil dr. Fr. Preširen, 3. dec. 1. 1800." A tudi mi, ljubi otroci, slavimo Preširnov spomin! Posnemajmo izbornega pesnika v domoljubnosti, blagosrčnosti ter v trudoljubivosti. (Dalje prih.)