^novejše vesti FORI A, Brazilija. — Ob ju-r° ^eriški obali sta se zo-^Poprijeii angleška križar-Tl A1cantara in neka nemška i!lb°e°Žena roparska 1 a d -i a-l| e 'adji sta se spoprijeli že T Uglč v dveh tednih. Alcan- r'a j« odplula iz Rio de Jai- r1'0 Potem, ko so jo tri dni Javljali radi poškodb, ki L. Ie dobila v boju s prav to | 7° ladjo 28. julija. Tudi llmuska ladja je bila takrat j-r^odovana. r^ON a lpavl. ~~ Anglija se priliv- h ' da naroči v Zed- dr" al!-i a stotine milijonov do- % !ankov- topov in druge-feln.r°Ž''a' Angleška nakupo-n°Lea.vkomisija se že pogaja z ci'Lmkinii industrijci. ,tePtimGTON. — Vojni taj- fe'Lv i mson Je .ukazal šestim Ld, J1'1" arzenalom, da za-i I pJelati v treh šihtih, da ta-f'lfcg, Vt^aio produkcijo muni-^'|bilZa 60 odstotkov. S tem bo »h S V tetl arzenalih nadalj-potf, .000: strokovno izučenih K a 6V del°- vCaREST" ~ Romunska sifL je izdala odredbo, po ka-razdeli Žide v tri raz-Wt-.^ti židje, ki so se m { boriH za Romunijo, bo-' list'1*3'- nekaj pravic kot [r I ia ' in tisti- ki ima'jo ka" i ir|žittj'1'0 služb°. .io smejo ob-ifL. " ^si drugi židje pa ne L s!j °bdržavati nobene ja-i fiv;u.UZbe' ne smejo lastovati l4ohn' tr£ovin, gledišč in 3c4ber "^»ih takih podjetij. cf|mG • ne sme lastovati • 'pke ,i ^ so izvzeti od vo-Vt'f ^ užbe> toda za to bodo •oll'lv^ 1 Plačevati poseben /oiC^me poškodbe ^r|St y šem.e iz 3604 w- b^pkoju clobila včeraj nevar-- ' ko ^ stopila iz vo- irbvfcadPi feznice in 'e Pri r r avto- zlomila si -ie iio 0 in »ajbrže ima tudi u l»i| p°cen0. ?e Priporoča eib^v 'nic 14705 Thames "s Ijniž^/1'^ zunaj in znotraj IbJ cenah- Unijsko de-sT» oi»i na njegov te- r0l Uas v našem listu. AMERIŠKA . ----- AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 8, 1940 LETO XLIIL — VOL. XLIIl. Nevošl jivci! Philadelphia. — S truka, se je zavalil sod žganja in sicer sredi ceste, Policija je lcomaj ljudi prepričala, da to ni kaka nebeška mana. Nevošl jivci! Sod je namreč počil in žganje je sililo po svetu. Prihiteli so ljudje z skodelicami, s t e klenicami, zajemalkami in nekdo je prinesel celo kar škaf. Policija je ljudi odgnala, nato so pa prihiteli ognjegasci, ki so z močnim curkom vode počistili cesto, da bi ljudem ne zavijalo nosove, in da ne bi komu slabo prišlo radi "hudih duhov." Italijani so vzeli 3 mesta Italijanska armada v Afriki je prodrla 50 milj v notranjost angleškega Somalilanda. — Italijani nameravajo zapreti južni vhod v Sueški prekop. IZ Nemci iščejo brezalkoholno narodno pijačo; velika nevarnost preti slavnemu pivu V nedeljo 11. avgusta bo blagoslovitev nove cerkve sv. Lovrenca v Newburgu. Program za to slavnost priobčimo v jutrišnji izdaji. Zgodovina fare je pa priobčena v današnji izdaji na 2. strani. Spisal jo je g. kanonik Oman. -U- Države, ki jih je zasedla Nemčija, se morajo tudi k nji obrniti za živež London. — Belgija se je obrnila na Zed. države, da bi posredovale pri Angliji, ki naj bi odnehala z blokado in dovolila, da bi dobila Belgija živež iz Amerike. Kot se je izjavil ameriški poslanik za Belgijo, Cudahy, bo sredi septembra nastala pravcata lakota v Belgiji ,če ne bo prišla pomoč. Kot se pa doznava iz angleških virov, ne bo Anglija odnehala z blokado do nobene dežele, ki jo je okupirala Nemčija. Angleži pravijo, da se bodo morali Belgijci in drugi obrniti na Nemčijo, če jim bo primanjkovalo živeža in če je Nemčija pripravljena deliti z okupiranimi deželami živež, potem ne bo lakote tam letošnjo zimo. Cudahy pripoveduje, da je v Belgiji vsa industrija zastala in da je na tisoče ljudi odšlo iz dežele. V Franciji se nahaja še vedno do 2,500,000 belgijskih beguncev. Delavcev primanjkuje, da bi pospravili letino, ki 'gnije na polju, je rekel poslanik. -—o-— Preselitev Beauty salona Mrs. Vera čampa se je preselila iz 1478 Euclid Ave. na-10710 St. Clair Ave. Prostori so najlepše in okusno opremljeni. Mrs. Vera čampa obljubuje v novih prostorih v ceni in delu najboljše postreči. žene in dekleta obiščite jo, če hočete imeti lepe ko-drčke.- tillv'-U nedelj0 86 b0 VrŠH prostorih fare sv- ladi° J*611 bazar- ki ga pri" j Til -v, Up»a društva fare sv. | i |iu Se ruštva delujejo na 1vl°dplača cerkveni dolg, ;Pelje ^kijo za vašo korist it, na.rja nekomu v veliko i Hov' ,Povem°. da bo nekdo asen avto. Morda fP, 'to vJmi srečnimi prav vi. S j Vse prav prijazno Kotite to priredijo dopoldne pojdimo kajzer pokazal v javnosti, ker ga ima nemški narod še vedno v časti. Tako tudi bivšega prestolonaslednika. Ko je temu Hitler dovolil nekoliko več svobode, je bil šel v Berlin, kjer je zvečer posetil gledišče. Tam mu je narod priredil take ovacije, da se je Hitler ustrašil in prestolonasledniku prepovedal še kdaj priti v Berlin. Novi volivci bodo za Roosevelta, ko bodo prvič glasovali Princeton, N. J. — Poskusno glasovanje po deželi je pokazalo, da bodo novi državljani, to je oni, ki bodo v novembru stari 21 i let in bodo prvič glasovali, volili z večino za Rosevelta. Pomniti je treba pri tem pa tudi, da je to jako važno, ker od zadnjih predsedniških volitev pa do novem-berskih bo 9,000,000 novih volivcev, ki bodo precej odločevali. Te nove volivce se je vprašalo, če bi glasovali za Rosevelta ali Willkiea. In 54 odstotkov se jih je izjavilo za Roosevelta in 46% za Willkiea. O tistih, ki so leta 'l936 prvič glasovali in so glasovali za Roosevelta v razmerju i63 odstotkov, se jih je izjavilo i samo še 53 odstotkov, da bodo ^ponovno glasovali letos zanj Roosevelt ima še vedno močno zaslombo pri slojih z malimi dohodki. --o- Časnikarski naraščaj Mr. Raymond Turk, sin poznanega prodajalca zemljišč na 185. cesti in časnikarski poročevalec pri dnevniku Cleveland News ter član šolskega odbora v Euclidu je dobil hčerko novoro-jenko, ki tehta polnih 8 funtov. Mamica in hčerka sta zdravi, ataj pa ponosen, ker bo cigare kadil. Iskrene častitke. Zadušnica V petek ob 7:15 se bo v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. brala zadušnica v znak tri-desetdnevnice po pokojnem John Čampa .Sorodniki so prošeni, da se zadušnih molitev udeleže. Veverice so zdivjale , St. Louis, Mo. — V Caronde-et parku je bilo že dvanajst oseb obgriznjenih od veveric, ki so naenkrat zdivjale. Oskrbnik parka pripoveduje, da je hotel pognati malo veverico s klopi v parku, ko se je ta zagnala vanj in ga obgrizla po vratu in po hrbtu. Nek 12 letni dečko je povedal, da je skočila veverica nanj z drevesa, pod katerim je šel. Nihče ne ve vzroka temu. -o—- Italijani gredo na delo v Nemčijo Brennero, Italija. •— Včeraj se je peljalo preko prelaza Brenner 30 železniških voz italijanskih delavcev, ki jih je poslala vlada v nemške tovarne, jeklar-ne, in kemične tovarne. Na meji je bilo zbranih vse polno Nemcev, da pozdravijo Italijane. Prvi vlak je peljal 500 laških delavcev, ki so prvi izmed 20,000, ki bodo poslani v nemške tovarne. Berlin. — Starodavna in častitljiva plvovamiška industrija, ki je cvetela v Nemčiji nad ti-.sc.y^t U ki jti. pvosla.vila Aeniškp pivo po vsem svetu, je sedaj v nevarnosti. Nemški zdravstveni uradi in vojaške oblasti namreč vedno bolj zahtevajo vpeljavo "narodne pijače," ki bo brez alkohola in ki bo prevzela mesto sedanje pive. Nemško ministrstvo za zdravje je že več let propagiralo to idejo in zdaj se je pridružila temu še vojaška oblast, dalje mladinsko gibanje in končno tudi dr. Robert Ley, načelnik nemške delavske stranke. Nemški pfvovarnarji se že sprašujejo, koliko časa bodo mogli vzdržati proti taki propagandi. Brezalkoholne pijače se v Nemčiji dolgo niso mogle udomačiti, k# so bile drage in ker niso imele ravno preveč dobrega okusa. Toda leta 1936 je prišla v javnost mehka pijača "olimpi-čno pivo," ki se toči iz soda, ki se na pogled ne razlikuje od prave pive in ki ne vsebuje nobenega alkohola. Delajo jo iz sirupa, sladkorja, jabolk, sodaviee in ji dajo barvo, kot jo ima pivo. In da ne bi pivovarniška industrija preveč trpela, se je svetovalo, naj bi tudi to mehko pijačo izdelovali pivovarnarji. Ti niso pa nič kaj navdušeni za to pijačo. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Chicago. — Anton Prešeren leži težko bolan na svojem domu v Ciceru. Bolezen ga muči že precej časa. — Bolan je tudi "j)ld timer" Joe Jesih, ki biva v Berwynu. — .Ferdinand Peče, tudi pinoir, ki je bil aktiven v delavskem gibanju v Chicagu že j pred 40 leti, se že dve leti nahaja v umobolnici v Dunningu. — Dne 26. julija je v bolnišnici umrl petletni Donald Duller, sinček Franka Dullerja, 3415 So. Leavitt št. Hibbing, Minn. — Arthur Ko-čevar ,star 30 let, je 26. julija j umrl za poškodbami, ki jih dobil pri avtni nesreči v nedeljo, dne 21. julija, ko se mu je avto prevrnil. Louis Vidmar, ki se !je vozil z njim, je ušel vsaki poškodbi. Ponesrečenec je bil rojen v Ameriki in v Chisholmu zapušča mater, dva brata in dve sestri. — V Ev.elethu je bilo zadnje dni več rojakinj ogoljufanih po neki ciganki, ki jim je "čita-la srečo" in izvlekla iz njih precej denarja. — Geo. Popelnjak iz Virginije se je oženil z Evelyn L. Olsonovo z Elyja; nadaljnji ženini in neveste zadnjih dni so: Alvin Engelman in May me Oresko iz Aurore, Fr. Požar in Frances Lesar iz Eveletha, Mi-hael Rozman in Rose Marie Hirsch iz Virginije ter Alex Koški in Violet Ann Sertič iz J Wakef ielda. -o- V bolnišnici ! John Malovašič iz 391 E. 162nd St. se nahaja v Emergency Clinic bolnišnici na E. 152. |cesti. Prijatelji ga lahko obiščejo. NAKUPOVALNE ZNAMKE ZA AVIJAT1KO -o—-—■ Zadušnica V petek ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Josephine Vadnal-Woll'. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Tretja obletnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Joseph Bra-: dačem v spomin 3. obletnice nje-J gove smrti. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeleže. Pozdravi iz Chieaga Vsem prijateljem in znancem v Clevelandu pošilja najlepše pozdrave iz Chieaga, HI. Mrs. Cim-perman in družina. NEWBURŽANI SO SI POSTAVILI NOVO CERKEV t DOMOVINA I 'P. 186 V poslanski zbornici je vložen predlog proti nevarnim elementom Washington. — Adolph J. Sa-bath, demokrat iz Illinoisa, je vložil v poslanski zbornici predlog, ki določa ostro kazen za elemente, ki rujejo proti vladi in ki so sploh nevarni obstoju Zed. držav. Predlog zahteva za vsak prestopek 21 let ječe in $5,000 kazni. Predl9g je bil vložen kmalu zatem, ko je predsednik Roose-Velt naročil ameriškim gover-nerjem in drugim zastopnikom iz 42 držav .zbranim na seji z uradniki justičnega oddelka, da kongres in državne postavodaje vpeljejo postave proti raznim nevarnim propagandistom, Sabathov predlog je namenjen proti elementom, ki bi napeljevali ljudi za strmoglavi j en je ameriške vlade, ki napeljujejo k sabotaži, k nasilju, terorju, ki bi hoteli zanetiti vstaje ali plemensko in versko sovraštvo. -—o- Mr. Val. Plešec zida Plešcova gazolinska postaja na ! vogalu 169. ceste in Waterloo Rd. dobiva lično grajen dozidek, v katerem se bo avtomobilistom pod streho postreglo z vso ' udobnostjo. Valentin Plešec, 'pionir slovenskih trgovcev in obrtnikov v Collinwoodu ima kaj dober gradbeni okus kar znači S pročelje dozidka. Prosta »olnina Gdč. Nada Mihaljevič, hčerka dobro poznane Josip Mihaljevi-čeve družine je dobila radi pridnega učenja prosto šolnino v Clevelandski šoli umetnosti. i še ta mesec bodo vpeljali V| Clevelandu sistem, ki bo mnogim 'omogočil, da se bodo učili voditi letalo, ne da bi za to direktno kaj plačali. Načrt bo ta, da bo-ido trgovci dajali nakupovalcem I znamke in sicer vse od 4 do 10 znamk za vsak dolar nakupa. Te 'znamke bo kupec lepil v posebno knjižico in kadar jih bo imel 600, bo šel s to knjižico v to od-I ločeno letalsko šolo, kjer bo dobil v zameno za knjižico 10 minut vožnje v letalu. Posebni učitelj ga t>o poučil v glavnih skrivnostih letanja in mu tudi dal v roke vodilne inštrumente. Kolikor knjižic, ki imajo 600 znamk, bo prinesel človek v letalsko šolo, tolikokrat se bo peljal z letalom. Toda sam ne bo smel z letalom nikoli v zrak. Starost se bo upoštevala od 16 do 65 leta. Tak sistem imajo že vpeljan v državi Michigan. KAJ2ER JE BAJE SEDAJ V NEMČIJI t^on _ -: Je h nemški kaj- ^čij0 ?Gnda vrnil skrivoma ] 'n sedaj kot jetnik Ko SQtm Palači v Potsda-ti na Mn,eg0ve čete zasedle v l>reJZOzemskem. kjer je r^ijo 7nstv», se je vrnil 1° *iviia aj živi tukai sa-fvedal jJe' Hitler mu je -Jr61' s/, tiskati Berlin. ' ba.ie boji, da bi se na žegnanje v Newburg, potem I popldne pa še Newburžane pri-' peljimo k nam na naš bazar. Doma ni treba nič skrbeti kaj boste jedli, ker vam bodo naše spret-ine kuharice lepo postregle. Ra-j zume se, da tudi žeje ne boste . trpeli, pa če bo še tako vroče. Ker bo to zadnja letošjna prireditev za našo cerkev na prostem, boste prav gotovo vsi pri-' šli, da se še enkrat pozabavamo [skupaj. Rečem vam, da bo vse ' veselo, kar se bo dalo. Vas prijazno vabi v imenu odbora, Louij Erste, predsednik. IN NEDELJO BO BAZAR NA sr r ^VENJH PROSTORIH SV. VIDA Cairo, 7 .avg. — Italijanska armada, podpirana z bojnimi' tanki, kamelsko konjenico in le-1 i tali, se vsiplje v angleški Soma-liland v vzhodni Afriki. Italijani prodirajo proti mestu Berbe-ra potem, ko so zavzeli mesto Zeila in Qadweina v enodnevnem naglem pohodu, v katerem so pognali angleške čete nazaj. Angleško poveljstvo poroča, da italijanska armada prodira v največji vročini proti zalivu Aden in da je prodrla že 50 milj daleč v notranjost angleškega ozemlja. Potem ko so Italijani zavzeli mesto Zeila, pristanišče v bližini francoskega Somalilanda, upajo Italijani, da bodo zavzeli zaliv Aden ter tako zaprli južni vhod v Sueški prekop, s čemer bi An- gleži izgubili nad njim oblast. Berbera, ki je 90 milj oddajano pristanišče, je glavno mesto angleškega Somalilanda. Italijani prodirajo proti temu mestu jz oklopnimi kolonami. Mesto Zeila se je udalo Italijanom brez vsakega upora še v pondeljek. Angleži trdijo, da je to prodira-! nje laških čet izvajano samo z r.amencm, da se odvrne pozor-1 nost Angležev od egiptovske me-!je, kjer nameravajo napraviti j Italijani glavni sunek proti i Sueškemu prekopu. Tukaj ima-J jo, Italijani zbrani'najmanj dve diviziji po 30,000 mož vsaka. •i j Itali jani nameravajo zapreti i Sueški prekop, da bi tako usta-f vili plovitev angleških ladij iz 1 Indije. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription. $7.00 per year. _angle copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. o^SBšjdRS No. 186 Thurs., Aug. 8, 1940 Zgodovina fare sv. Lovrenca Enakopravnost se je slekla Dolgo se že nismo dotaknili lokalne politike. Pa je včasih potrebno ,da se razčisti skaljena voda in da si natočimo od časa do časa čistega vina. Naj omenimo tudi to. ker smo že pri tem, da piše Enakopravnost v tem svojem uvodniku, da so naprednjaki ustanovili Enakopravnost pred 22 leti zato, ker sta bila v naselbini takrat dva "klerikalna .lista." 'Kidor je to zapisal, ni bil takrat v Clevelandu. Ker takrat je bil tukaj samo en katoliški list, a drugi je bil popolnoma njih prepričanja. Ustanovili so torej list kot se ustanovi vsako podjetje. Par ljudi je mislilo, da je tukaj lepo polje za več listov in če so udarili po napredni poti, je bilo to zato, ker ustanovitelji pač v cerkev hodili niso. In da bi bolj vleklo so mu vzdeli ime "delavski list." To je vleklo in delavci so zložili za prvi stavski stroj. Danes od njih originalnih delnčiarjev menda ni več dosti. VeČina delnic je v rokah par oseb, prav tako kot je naše podjetja. In morda ne bo odveč, če se dotaknemo še par točk predno zaključimo. V koliko služi" Enakopravnost "napredni" struji, vedo naprednjaki sami. Kar se, tiče politike, je bil list že vse, kar je sploh mogoče biti. Najprej je bil'list bolj pri socialistih. Potem se je pridružil tretji stranki, La-Folletovcem. Ta stranka se je izjalovila, zato jo je list udaril k republikancem. Glavni boss pri Enakopravnost, Vatro Grill, je postal republikanski vardni vodja in izgledalo je, da bodo zvonili z obema rokama. List je podprl Hooverja za predsednika, pa so pogoreli. Nato se je'vrgel list v lokalno politiko, še vedno pri republikancih. Udrihali so fantje po takratnem županskem kandidatu Millerju in podpirali Burtona z znanim vzklikom: Mi priporočamo Burtona! Pa je prišel v deželo Roosevelt in Enakopravnost je iskala novega polja za svojo: pašo. Takrat smo mi zapisali : "Ne bo dolgo, in videli boste, kako bo skočila Enakopravnost v demokratski tabor!" Od tedaj je še ni preteklo ravno dosti vode mimo Clevelanda v Erie jezeru in evo Enakopravnosti pri demokratih! Grill, ki je takrat napadal županskega kandidata Millerja, sedi danes v izvrševalnem odboru, katerega načelnik je prav tisti Ray T. Miller. Jej, kako se včasih človek ugrizne v jezik! Koliko politične moči ima Enakopravnost med rojaki ne vemo. Lahko se pa sodi to po tem, da je vrhovni capo Enakopravnosti, Vatro Grill, že dvakrat kandidiral v javni urad in obakrat temeljito pogorel, čeprav je bila takrat na delu vsa njegova mašina, časopis in pristaši Ker je obakrat kandidiral na demokratski listi, bi človek sodil, da je skočil list k demokratom samo zato, da demokratje pomagajo Grillu do javne službe, ker so sedaj slučajno demokratje v sedlu. Pazite, če demokratski stranki spodleti, bomo zopet videli Enakopravnost, kako bo iskala drugo stranko oziroma tisto, ki bo na krmilu. Razume se, da se to dela vse radi "principov." . Prerokujemo tudi še tole: Ker je bila Enakopravnost že vse, samo katoliška še ne, bi ne bilo nič čudnega, če bo nekega lepega dne začela na vso moč pisati za sveto vero in bo takrat tudi papeževo nezmotljivost priznala. Samo, seveda, če bo to kazalo. Zato pa, naprednjaki so lahko ponosni na svoje glasilo. Edino to jim je morda nekoliko težko, ker ga ne morejo sproti dohajati, ko tako hitro spreminja svoja nagela. Tako morajo tudi pristaši lista spreminjati načela, sicer so par let zadej. Prav za prav se lahko reče, naj bi pristaši Enakopravnosti ostali kjer so, ker bo list po velikih ovinkih zopet prišel nazaj, ko bo obral vse politične kote, pa nikjer našel pripravnega gnezda. ■ Enakopravnost bo na te članke po stari navadi zastokala: uničiti nas hočejo! Po življenju nam strežejo! To je star bav bav, ki ga že čivkajo vrabci na strehi. Naj bi Enakopravnost raje pojasnila narodu, kaj jo je privedlo do teh velikanskih skokov iz enega tabora v drugega in naj začne dokazovati, zakaj katoliška Cerkev nima prav, če uči ne zmotljivost papeža. Če urednik Enakopravnosti trdi, da ne verjame v nezmotljivost papeža, mora navesti vzroke za to. Dozdaj nismo še čitali nobene prida polemike o tem v slovenskih listih. Torej ima Enakopravnost priliko, da se proslavi na tem polju in nam dokaže, zakaj bi ne smeli katoličani verovati, da je sveti Oče nezmotljiv. Mi smo se učili v katekizmu, da je papež nezmotljiv. Tega se, je učil tudi urednik Enakopravnosti. Dočim mi še vedno verujemo v ta nauk, ker je to del katoliške vere, je pa on ta nauk vrgel met staro šaro. Če nam pa urednik Enakopravnosti dokaže, da smo vsi katoličani v zmoti glede tega in da ima^on prav, pa tudi mi tega ne bomo več verovali. Toda ne zadostuje, da reče: mi ne verjamemo! Dokazati mora, zakaj ne smemo tega verjeti. Torej prosimo dokazov, ki jih ima urednik Enakopravnosti gotovo pri roki za svojo trditev. Pri tem, seveda, smatramo, da urednik Enakopravnosti ve, v katerem oziru smatra katoliška Cerkev, da je papež nezmotljiv. (Konec.) Še predno je tekoče stoletje povzdignilo nade ljudi za boljše življenje, so že bili naseljeni Slovenci v tej okolici. Če pa hočemo govoriti še bolj natanko, moramo priznati, da je tekla prav tukaj zibelka slovenskega naroda v Clevelandu in to je že od 1. 1887 naprej. Od tukaj so šli nekateri bližje jezera, na St. Clair so šli, kjer se je kolonija prav hitro množila da so kmalu začeli misliti tudi na svojo cerkev in na svojega slovenskega duhovnika. S početka so tudi ljudje iz našega "Newburgha" hodili tja doli k maši. Ko pa jih je bilo enkrat toliko, da so mogli misliti na svoje lastno društvo, katerega so tudi ustanovili leta 1899, se jim je prav kmalo porodila želja tudi po lastni župniji. Šli so na delo. Popisali so družine, bilo jih je preko 65 drulžin in precejšnje število samcev. Škofijski urad je dobil slovenskega duhovnika v o-sebi Rev. Francis L. Keržeta,-kateri je bil takrat zaposljen v St. Paulu, Minn., na kolegiju kot profesor. Enajstega decembra 1901 so se sešli tukajšnji Slovenci prvi-krat v svrho ustanovitve svoje lastne župnije. Organizirali so se v ta na/nen in takoj začeli s svojo lastno službo božjo v pritličju sosedne Holy Name cerkve. Kmalo po novem letu se je začelo že s pripravo za gradbo poslopja, katero bo služilo za cerkev zgoraj, za šolo spodaj. Stavba je bila zidana iz opeke delana kar po najcenejšem načinu mogoče. Veliko veselje je zavladalo med tukajšnjimi ljudmi, ko je 22 marca 1. 1902 prišel med nje slovenski škof iz St. Cloud,,prevzviše-ni gospod škof Jakob Trobec, da jim je blagoslovil vogelni kamen za novo cerkev in šolo. Newburški Slovenci s Father Kržetom na krmilu so šli krepko naprej od takrat, ko so dobili svojo lastno cerkev. Župnija je hitro rastla in se množila. Takrat je' bila pot v Ameriko na široko odprta in Slovenci so trumoma prihajali v to "obljubljeno deželo", da si" opomorejo. Dekle in fant sta se zaljubila tam kje v Sloveniji. Sredstev ni bilo, da bi si bila mogla napraviti primeren dom. "V Ameriko bom šel za par let," je rekel Janez Micki. "Tam . si bom prislužil toliko, da bova kupila nekaj zemlje in si postavila dom." Odšel je, ko pa je prišel sem je kmalo sprevidel, da se tukaj res denarja ne pobira kar z lopato. Pisal je po svcje dekle, ako je bil pošten, ,in prav kmalo je bila poroka pri sv. Lovrencu in napolnjevala šolo in cerkev. Naši ljudje so bili vedno skromni. Zato so tudi pri farnih zadevah večkrat premalo previdni. Father Krže je kupil poleg zemlje, ki jo je imela cerkev še tri lote, ker je videl, da fara raste in bo treba prav kmalo zidati naprej. S tem se je nekaterim faranom zameril. To ga je bolelo. Prišlo je zraven še rahlo zdravje zato je pisal v Indianapolis Father Josipu Lavriču, kateri se je na večkratno prošnjo končno vdal in prišel k sv. Lovrencu za župnika leta 1909. Pod spretnim vodstvom Father Lavriča je fara šla hitro svojo pot naprej. Treba je bilo povečati šolo, zato so kupili sestram, katere so do tega časa stanovale v šoli, neko staro hišo in jo preuredili v konvent. Leta 1912 se je Father Lav-rič lotil najtežjega dela na fa-ri, začel je zidati zelo potrebno novo župnišče. Faranom sv. Lovrenca moramo dati priznanje,' da so bili toliko pošteni, pravični in pa ljubeznjivi do svojega župnika, da so mu postavili primerno stanovanje brez godrnjanja. Kar se rado zgodi, se je zgodilo tudi tukaj. Father Lavrič, ki se je trudil, da je župnišče postavil in tudi skoraj poplačal, ga je le malo časa rabil. Meseca julija, nekako 20, ga je zgrabila pljučnica in pet dni pozneje, na sv. Jakoba dan, leta .1915 je zatisnil svoje oči za ta svet za vedno. Father Lavrič je bil skrben pa navdušen delavec v vinogradu Gospodovem. Rad je bil vesel in v veseli družbi, pa je bil tudi resen, kadar je prilika zahtevala resnost. Bil je izvrsten govornik in še danes je nekje v župnišču kup pridig, katere je spisal v teku šest let, ki jih je prebil pri sv. Lovrencu. Sedanji newburski župnik g. kanonik Oman Slovenskega duhovnika ta^ krat ni bilo lahko dobiti. Škof Farrelly je bil primoran torej poslati takega, ki ga je imel. Poslan je bil Rev. John Oman, takrat kaplan pri sv. Vidu, kateri je prevzel službo 1. septembra, leta 1915. Župnija sv. Lovrenca se je še vedno množila. Zato so bili primorani že leta 1916 postaviti novo hišo v kateri sta bili dve šolski sobi v pritličju, zgoraj iii spodaj pa so imele šolske sestre svoj kvartir. Da so mogli napt-avili to, je bilo treba prikupiti zemlje, kar je jasno kazalo, kako zelo prav je imel Fr. Krže takrat, ko je kupil nekaj zemlje čeravno se je zameril ljudem. Leta 1920 je bila šola zopet povečana za štiri sobe, stara šola pa predelana tako, da je odgovarjala šolskim zahtevam. Štiri leta pozneje, to je leta 1924, je prostora zopet primanjkovalo in, da se je cerkev mogla umakniti in svojega prostore dati za šolo, je aprila 28. Frank Kužnik zasadil prvi lopato pri kopanju za novo cerkev, za kar je plačal na lecitan-ti $325. Drugo je zasadil pokojni Krist Shuster, ki ga je stala $225. Tretji je bil Jos. Smrekar z $200 dolarji, tudi četrta lopata je stala Melhior Pluta $200 in potem so šle lopate nižje. To nam kaže, kako veliko navdušenje je vladalo med ljudmi te okolice za novo, cerkev. Toda cerkev, kot je bila nam potrebna bi, po mnenju arhitekta, j stala $150,000.00 reci stopetdeset, tisoč dolarjev. Zato smo rekli: "Naredili bomo za enkrat samo pritličje in ko malo to poplačamo (imeli so takrat še nekaj nad $12,000.00 dolga) potem bomo zidali na-prrej." Bog je dal srečo, ljudje' so precej dobro ^lužili in v šestih letih je bil plačan dolg in basement, kar je pomenilo skoraj $70,000.00. Nujno je bilo potreba povečati sestram hišo, zato smo se poprijeli tega dela in ko je bilo delo izvršeno leta 1930, nas je zagrabila depresija, 'katera nas je strašila in brcala, tako, da" na izgotovitev začete cerkve ni bilo mogoče misliti. V srce me je bolelo, ko sem videl, kako padajo naši pi-jonirji, pred izgotovitvijo cer- kve, kateri so s takim navdušenjem začeli novo cerkev in isto s hrepenenjem pričakovali. Naj jim bo Bog milostljiv in naj jim tam v nebesih povrne njih delo, trud, in žrtve. Depresija je trajala od leta do leta naprej. Dolg se je sicer nekoliko zmanjševal in leta 1938 ga je bilo še nekaj preko $14,000.00. Vendar pa smo začeli misliti na zidavo. Sklicali smo farno sejo, nekaj kar se pri nas redkokdaj zgodi. Zgodi se pa zato le po redko, ker ljudje sami ne marajo za take seje, kjer ,se veliko govori, pta malo stori. Na seji je bilo kakih dve sto ljudi, moških in žensk. Mnenja so bila, različna. Nekateri so delali za poplačevanje dolga, drugi so pa rekli: "Nekoliko bolje se dela, začnimo vsaj z nabiranjem fonda." Začeli smo. Fond je rastel in, ko je lansko leto dosegel $30,000, od katerega je bilo dvajset tisoč darovanega, deset pa posojenega, se je večina faranov strinjala s cerkvenem odborom, kateri je rekel: "Sedaj, ali pa nikoli." Kontrakt je bil oddan in 31. avgusta ob 8. zjutraj je bil položen prvi kamen za nadaljevanje nove cerkve sv. Lovrenca. Od takrat naprej je stavba rastla. Z največjim zanimanjem so sledili farani temu velikemu delu. Sprva so mislili postaviti samo stene in streho in potem zopet čakati dokler se ne nabere nekaj v gradbeni sklad. K sreči se je začelo malo bolje delati. Ljudje, večina ljudi, so z veseljem prispevali za novo cerkev. Računali so, da bo nova cerkev stala vsakega delujočega farana, može in ženske, sto dolarjev. Nekateri so jih takoj izplačali in to je pripomoglo, da je delo šlo naprej, ne samo do strehe, ampak do iz-gotovitve in opreme. Da, nova cerkev sv. Lovrenca bo imela vso novo opremo, nov glavni oltar, nove klopi, nove orgije, nov križev pot. Poleg tega ima strop posebne vrste, kakoršne-ga ni daleč naokoli. Pod je ves iz gumija, da se bo lahko držalo cerkev snažno in lepo.- Le stranske oltarje smo vzeli od spodaj in bodo ostali dokler se vse to nekoliko ne poplača. Kdaj bo to, je odvisno od delavskih razmer. Dolga na novi cerkvi ne bo veliko, ne preko $40,000.00, dasi vse skupaj z opremo, kar smo od lani novega napravili gre preko $90,000.00. Farani sv. Lovrenca so bili pametni glede tega podvzetja. Sli so, kateiri so imeli denar doma, ali pa morda na banki, katere danes plačujejo samo po procent in pol na vloge, in so ta denar posodili cerkvi, sami sebi toraj, po dva procenta. Na ta način imajo oni profit in cerkev, ker obresti po dva procenta bo fara prav lahko in z veseljem plačevala svojim lastnim ljudem. In sedaj pa se približuje dan blagoslovljenja nove cerkve. Veliko zanimanje in navdušenje za to zgodovinsko slav-nost, ki se ima vršiti v nedeljo 11. avgusta, 1940. K tej slavno-sti vabimo Vse sorojake, kjerkoli so že. Pridite in poveselite se. Blagoslovitev cerkve se prične že ob 7. zjutraj, a maša v gornji cerkvi pride na vrsto šele nekako o pol enajstih. Ves drugi čas vzame konsekracija oltarja, katero bo izvršil pomožni škof Most Rev. James McFadden. Po maši bo za one, kateri bodo hoteli, prigrizek in pijača. Ob 2. popoldne pa se vrši velikanska- parada, pri kateri bodo sodelovale vsaj tri godbe. Po paradi bodo pete li-tanije' in blagoslov, zatem pa prosta zabava na šolskih prostorih, tekma v pritrkovanju in godba in petje. Prav tako bo popoldne tudi nova cerkev odprta za pregledovanje. Veliko ljudi ne pride nikdar preko predzadnje klopi v cerkvi. Tukaj si boste lahko ogledali oltarje, zakristije, vse shrambe, okna strop in drugo. Sv. Reš-^ nje Telo bomo prenesli za isti popoldne spodnjo kapelo. Da bodo ljudje gotovo vedeli, da ne bo kdo brez maše, zato poudarjamo: Maše 11. avgusta bodo ob 5, 6, 7, 8. 9 in v zgornji cerkvi nekako 10:30. Gornja cerkev bo odprta šele potem, ko bo blagoslovljena. Ker bo tukaj več duhovnikov, bo skoraj gotovo še katera maša med zgoraj omenjenimi urami. Vse maše v spodnji cerkvi bodo isti dan kratke. Tako smo končno prišli do tega, kar smo si želeli že preko petnajst let. Bogu gre prva zahvala, kfer vse dobro pride od Njega in tako tudi naša možnost v tej zadevi. Prav v veliki meri pa gre zahvala faranom cerkve sv. Lovrenca, tistim faranom, kateri so pri tem po svoji 1 najboljši moči pomagali. Naj jim Bog poplača vse njih prizadevanja in žrtve, ker žrtve so s tako velikim podvzetjem zlasti, ker pride vse iz rok navadnih ljudi, kateri se živi je edino le od pridnih rok. Zberite se na dan blagoslovljenja iz vseh delov naše široko raztresene fare. In, ko pride na vrsto zahvalna pesem, naj zado-ni proti nebu najsilnejša zahvala, ki je kedaj prikipela iz grl vrlega slovenska ljudstva. Hvala večnemu Bogu! Vse stvari ga zdaj molite, Stvarniku dobrotniku, Večno slavo zadonite! Zbori angelski pojo, Hvali zemlja in nebo! J. J. O. stelj. Zdravstveno minis' upa, da bo skoraj zbranih 000 sester bolničark. Te # bodo prejemale na leto larjev mimo stanovanj« R hrane. Vse bolnišnice bodo najmoderneje opremljen® bodo imele zadostno št 1 zdravnikov in sester. Iz Euclida Drugi koncert na vrtu Slo venskega društvenega doma \ Euclidu se je vršil v četrtek, 25. julija, katerega so priredili godbeniki WPA Music Project Simfonična orkestra je igrala pod vodstvom Mr. Vaughan Ca-hil. Sodelovala je Mrs. Cahil, ali splošno poznana po njenem dekliškem in^enu, Jeanette Per dan, ki je zapela štiri krasne pesmi, zakar ji je navzoče občinstvo navdušeno ploskalo. Di-rektorij SDD se Mrs. Cahill iskreno zahvaljuje in želi, da prisostvuje tudi na prihodnjih koncertih. Priznanje in hvala gre Mr. Cahill-u; on nam je pripomogel, da smo dobili te koncerte. V sredo, 31. julija smo imeli zabavo v dvorani. Ta večer je bil pa namenjen naši mladini; godba je igrala za ples. Prihodnji koncert se vrši v petek, 9. avgusta ob 8. uri zvečer ; igrala bo Band koncert orkestra, obstoječa iz 40 godbenikov. V soboto, 27,. julija smo imeli premikajoče slike, katere je kazal Mr. Anton Grdina. Naj-prvo smo videli ljubljansko prireditev iz leta 1929, potem iz leta 1938,,ko smo zasadili prvo lopato temelja prizidka in zadnjo prireditev 2. junija, 1940. Pt>leg označenih je bilo na vrsti tudi več krasnih slovenskih vrtov v Euclidu in drugod. Vse te slike so krasne; kdor jih ni še videl, naj se potrudi, da jih vidi, kadar se bodo kazale. Vodstvo Slovenskega društvenega doma se Mr. Grdini iskreno zahvaljuje za njegovo brezplačno delo ter želimo, da bi v kratkem še enkrat pokazal te slike na vrtu našega doma. Odbor. IZ DOMOVINE — Na čudežen način rfc smrti. V bližini Jagodin« letna deklica Nada Jovf; pasla ob železniškem nasip)z ze. Ena koza je zašla na'e niški tir in Nada je h'tc S! njo, da bi jo spravila tem hipu' pa je zagledala' kaj metrov pred seboj b«1 ^ ski ekspresni vlak, ki je1 . vel z vso bržino. Prepriča' jo bo vlak povozil do si«1 je Nada hitro vrgla med' in vlak je zdrdral nad > Strojevodja, ki je mislil* kolesa razmesarila dekl'c ?3TI mogel vlak ustaviti šele1 sto metrov naprej. Na 1, začudenje vseh ljudi, Ki' >0 price nesreče, pa je Nada sla le malenkostne pošk"1' nogi. v 18 Ogoljufano dekle ^ njali. V Šibeniku se je'jc vav način končala ljubei 0] drama, ki je flokazala P® jj neustraše'nost mlade 1 je' Kneževič, medtem ko J' |at ljubimec Milo Dodiga P', ^ igral žalostno in nesrafl11 fj go. Dodiga se je znal P1 ti Katici, kateri je 2S' (je svojo vročo ljubezen i'1 me tal, da jo,-bo v najkrajši ,Ql popeljal pred oltar. Kobila vsa srečna in preživ' ^ nekaj lepih dni. Kdor P re popisati razočara^' ta deklice, ko je zvedela fa njen Milo že davno P°fd. da ima celo družino. $ 0l prijela za besedo, se jc ljivo smejal in se od ta1 t>a( več zmenil za Katico. 0C e , na deklica je bila se.v^' ire razkačena. Sklenila )e> ied bo maščevala. Zasledi tQ je, kjer je le mogla i" ačj se ji je posrečilo, da je in našla v nekem predmp ;a njeni roki se je zabli^1';pa saj je bila odločena, čunala z možem, ki jit>ot življenje. Zadela ga j" E>r< mo v levo uho. Milo Jc ; p narave in ima urne fs* se mu je posrečilo Pj«e( pred kaznijo ogoljufa' ili j kleta. Sedaj je pa tl'f a s mislil na maščevanje, sam ni imel poguma, ^ toi krito nastopil, se je oj^ dvema prijateljema. «, sta prijela Katico in {> r b( je hud besedni boj. K0",' ga vrgla Katico v obcestni! 0ra jo obmetavala s kame"' li r. se je komaj premakni1'1 pve dih bolečinah in z neP1' , ^ naporom se ji je konČ,l(l 'ilo čilo, da se je izkopala Pu* menja in se s težavo P Al do prvega zdravnika, ^h junaškega ljubimca, njegovih prijateljev, že zaprla, drugega Pfl' lvel ki se skriva, pa bod° J|i kmalu našli. 1 * Anglija potrebuje 40,000 bolničark Iz Londona poročajo: Zdravstveno ministrstvo je pozvalo ženske, da se naj prostovoljno prijavi 40,000 sester-bolničark, ki naj bodo pripravljene, da pojdejo kamor koli v Angliji, če bi bilo to potrebno. Ta nujni poziv je izšel kot posledica vsesplošne vojske. Po raznih krajih Angleške hitijo z gradnjo začasnih bolnišnic, ki bodo vsebovale skupno 37,000, po- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII če verjamete al' pa ne IIIIIIIIIIUIIIIIIIII Oni dan je priletel f ^lj sko postajo malo poŠti1, 'i. ški, ki je začel vpiti: ( ^U "Pomagajte! Portt* *Če Roparji so na delu!" j Ud Razume se, da je b1,') '°<1 vsa policija pokonci. , Re, so roparji?" so ga za^ ^oj sevati, ko so se pripr^ ^ jo uberejo oboroženi Net ven na cesto. . do "Kje je rop?" se z»c{ l5iar žak, "kaj jaz vem kjeJ; vela včeraj sem bral v ča90' Hoj se izvrši v te mmestu^ \ dve minuti po en rop< | odo **** ie®Nadaljeval je: si .^oja brata mislita zasledo-1 Ogellalie in belokožce, ki : railtroublerje imenujejo. Ji to J'e treba dobrih konj. Ali ■»pjahal moj brat Charli ko-' ^ sem ga vzel poglavarju j rote? Najboljšo indijansko jne1 in moj brat se razume oval |9o bolje ko kateri drugi be-isif ?Zec" na ie Pre3 nekoč mi je podaril iite£llesa mustansa- Misin sem n,a2S° odkl°niti in sem rekel: •la' rosiw svojega brata dovo-be! |ja> da si smem konja sam je C, Poglavarjev konj bo ičfli 1 Plen." sjj dkimal je. ;dje moj brat Charli po-n.a(i njegovo vse> kar ie ' ^emu izgubljati čas z ■klic na konja? Ali naj nas #|1Zhda °gellallom? Ali misli fa'' )rat, da bo Winnetou vzel kilmvPlen' ki ga -ie odvzel Da" ad» ■ Zakopal ga bo in konj 0 »azen. Howgh!" sr"el ugovarjati, raz- le (j bil. Sprejeti sem mo- l'e 1 ; , icer n ube\ „ Pa sem že ves čas ko-n kUdovaje gledal. Vranec ! ' rePkih udov, pa ličen in d j' |atj' da ga je bilo veselje 1 P', griva mu je vi-$ j u°Pok0 črez vrat, košati l P< ?iesSeJal skoraj do tal, no-^ de od zn°traj rožna- men' Vel^a Indijancu za r(). Je Plemenite krvi, in v P. lh. klikih očeh je gore. 30 he 2lVahnosti pa obenem ■r P1 (jaPreudarnosti, ki je obe-ta Se srne dober jezdec na por^ ,J Pa sedlo?" je menil t1 ;0l, vendar ne morete na ; j« Lj*,**1 sedln jezditi, ' * RČ ' 0«'ie ^^hna briga! Ali$še ^ kako si Indijanec 'jet! [ediovtOVOrn° sedl° v jezd" id^ifoi- ' pa kako si lovec in [ a^ ®e(Ho iz še tople kože je Videli bodete, jutri [in4a s Sedl°' ki me bodete za lisi" j)a®e. zavidali!" la^SVii,.^ Prikimaval in dejal : ji Wt0U je našel više gori je ^p1 sled velikega volka. ) j« t p *11 bo solnce zašlo, bo Ne e1' iz njeSove kože in P"|8eriiga koša Pa bomo nare- fa^li-'0-. tuj a « 1aj0 m°.ii bratje dovolj ie. %a » 0j?" , bor • inoej .Pa pojdimo! Ustreli-Ije, k Volka in poiskali tabo-n f' f b0 er bon^o prenočili in K0"'! ga ZakoPal svoj plen, ki ni \ oru lakotam. ne»' i rtli, as bo našla že spet na nil'1' >ve r°ublerjev. Uničili so iep" , ub?njene«a konJa> izro" icJ'filo s/ .ln sežgali so veliko a J Puli •°llh belih bratov. veli-o fjfel VJ® jezen na nje in jih a. Mi s roke> kajti po po-; i> 't.'* dVane so si zaslužili ' j«, ^Pu8tn. pf'l Iveij , vsm° kraj, kjer smo jd® lli v0reČn° srečanje, in poli t > sled. Kmalu smo ki ^ ^olka> bil je tiste vr-Ai ■ ustt . lndljanci pravijo co- Wl Varna / fm° ga in si Pois" ti*° taborišče. jK'0' da ; Večer smo sestavili p0s .3e koža do drugega f°v pieUS1!a' zakopali Winne-Iji^^lj in si mesto zazna? ^ Ob" b' ga pozneje spet : Zori Pa smo krenili nV ' če bi Smejali bi se ' i'^di. Ul videli, da so se tri- bfod p,odali na maščevalni . INejšp skoraj desetkrat T sovražnika. r^|el> ^ se je dobro ob-fli *letej V.eda bi bil prvo minu- i,t d°broZ Sedla' da se nisem Z*Cu ij^sk/azumel na njegovo Je , S0l°- Kmalu sva se .u fl debeli Pred Se je kmalu P' tm«a«ttmtmtmtt Gl. predsednik se zahvali za točnost in pregled ter določi 10 minut odmora. Nadaljevanje seje, kjer se razmotriva za boljši napredek organizacije. Tozadevno se da glavnemu odboru polno pravico, da uredi, kar je boljši za dobrobit organizacije, zlasti če je treba kaj ukreniti glede slavnosti kake podružnice. Sprejeto. Gl. tajnik čita pismo Glasbene Matice iz Clevelanda, ki vabi organizacijo za pristop k tej ustanovi ter da tozadevno primerno vsoto, da bi bilo mogoče vse to vzdržati ter voditi za napredek vseh Slovencev v Ameriki. Pismo se vzame naznanje, toda zaenkrat se ne more dati; lahko pa pozneje. Gl. podpredsednik, Benčina pravi, da bi se moralo kaj napraviti za mladino, da se jo lažje pridobi za organizacijo. Tozadevno se naj organizira kak "team," ki bi bili privlačni za rganizacijo. Denar za take stvari bi se dobilo od trgovcev, ker bi fantje nosili tako reklamo na suknjičih. Zapisnikar pravi, da naj nikar vse ne zidajo na trgovce, ker so nekateri na slabšem kot pa tovarniški delavci, pač naj se dobi kako drugo pot za to. Chas. Benevol predlaga, da se izplača nagrada za vse novopri-stople Člane v tej kampanji začetkom 1. septembra. Klasan podpira. Ker pa ni mogoče vsem takoj poslati, se da časa do 1 oktobra. Razmotriva se glede ustanovitve podružnice v Euclidu. Tozadevno bo skrbel Zupec, temu bosta pomagala tudi Benevol in Benčina. K temu ponudi vso svojo pomoč gl. predsednik. Na dnevni red pridejo tudi znaki S. M. Z. Ker ima gl. predsednik že en tak obris na roki, ga predloži. Zapisnikar je mnenje, da je ta stvar vseeno še malo prezgodaj ter naj bi se še kake druge obrise dobilo, zaeno tudi, da se vpraša podružnice za mnenje, kaj mislijo in koliko bi se jih priglasilo in potem na drugi glav. seji odobri in preskrbi za iste. Gl. predsednik vpraša, kaj bi se napravilo glede piknika, ki se vrši v Barbertonu v nedeljo 4. avgusta, kako bi bila stvar bolje in pa, da se za to agitira za čim večjo udeležbo, stroške; in dohodke se deli na vse podružnice. Zato bi bilo potrebno, da bi vsaka podružnica že v naprej nekaj prispevala. Po končnem raz-motrivanju se sklene, da se nič ne pobira v naprej, kajti upanje je, da bo piknik velik uspeh; samo možje naj se tozadevno malo potrudijo. Glede programa za piknik se vso stvar prepusti odboru v Barbertonu, ker so tam in bolje vedo kot pa tisti, ki so oddaljeni. Končen sklep je, da sedanja kampanja preneha 1. septembra, potem pa se zopet upelje. Za sedaj je že in tudi dosti jih je pristopilo tekom kampanj«, kar bi jih ne ako bi kampanje ne imeli. Končno se gl. predsednik zahvali vsem, ki so prišli na sejo ter prosi navzoče, da gredo na delo z podvojeno silo in agitacijo. Moška zveza mora napredovati, kajti ni dvoma, da bi ne, ker pogoji zato so j ako lepi, samo delati je treba. Zapisnikar še prečita zapisnik zadnje polletne seje. ki je sprejet kot čitan. Ker je dnevni red izčrpan, predsednik zaključi sejo. Fred Udovich, gl. predsednik Jože Grdina, zapisnikar IZPRIMORJA — Dva groba v Kronbergu pri Gorici. Nepredvidoma je smrt pobrala 61 letnega Avgusta Komela, lastnika znane gostilne pri "Jernejčetu." Pred ki*,atkim je nesrečnemu možu umrla žena v Ameriki, kjer i-ma tudi tri otroke. — V visoki starosti 86 let je umrl Jožef Pavlin, gospodar Turkčeve družine. Bil je dober, veren mož. V tolažbo lahko povemo, da pokojni s svojimi Častitljivimi 86 leti ni bil še najstarejši naš fa-ran in ne kaka posebna redkost. Imamo dve osebi, ki sta prekoračili že 90 let in še lepo vrsto čvrstih 80 letnikov. —100,000 lir za novo župno cerkev presv. Srca v Gorici. Vladni načelnik je nakazal sto tisoč lir kot dar za novo cerkev presv. Srca Jezusovega, ki je bila pred dobrim letom določena za župno cerkev nove goriške župnije. Znesek je g. pre-fekt izplačal župniku msgr. Montiju. Denar je namenjen za postavitev oltarja v spomin padlih in za nove orgle. Ker je cerkev obremenjena še s stroški zgradbe, ji je velikodušno nakazilo zelo dobrodošlo. —Trst,- junija 1940. V Jam-ljah so našli ob cesti, ki pelje na Doberdob, 42-centimetersko še nerazstreljeno granato. Nastalo je res kočljivo vprašanje, kako nevarni izstrelek uničiti, ne da bi se pripetila nesreča in ne da bi nastala škoda. Obzidali so zato projektil z zidom in prostor napolnili s peskom in zemljo, ter vse tudi primerno pokrili. S tem so hoteli zadušiti silni zračni pritisk, ki ga povzroči eksplozija. Razglasili so tudi, da v ponedeljek 3. junija, ko je bila razstrelba določena, v okolici enegja kilometra ne sme biti nobenega človeka. Razstrelba je bila izvršena v redu in brez nesreče. —Ker je prodajal slabo olje, V Kanalu je bil obsojen trgovec štokelj Rudolf na denarno kazen 500 lir in na plačilo sod-benih stroškov, ker je prodal 300 litrov namiznega olja, ki je imelo večjo količino kisline, kakor je to predpisano. >■ , > i ■ ,vv ' , , , NAJBOLJ TRPEŽNE RJUHE Z IMENOM PEQUOita mere 81 x 108 — Cena $1.79, sedaj $1.49 J8: oh VELIKE BRISAČE V RAZLIČNIH BARVAH Pa< Cena 29(l vsaka, sedaj 4 za 95? . ; be vam priporočamo Steklena posoda, ki je sedaj v Independenc dvorani v Philadelphiji, iz katere je tedanji vojni tajnik, N eni on D. Baker potegnil imena fantov in mož leta 1017, ki so bili potem pozvani v aktivno vojaško službo ter so se udeležili zadnje svetovne vojne. Vsemogočeda bodo to posodo uporabljali tudi sedaj, če bo vpeljano obvezno vojaško vežbanje. Jos. Stampfel 6108 St. Clair Avenue Cenjenim ženam in dekletom naznanjam, da S1". bc preselili iz 14781 Euclid Ave. v nove in moderno ui'e' prostore na / :nj 10710 St. Clair Avenue , i Kakor vedno do sedaj, tako bomo v delu in cena1' o, v naprej najboljše postregli. Sedaj specijalne cene. ALVERA BEAUTY SALON h VERA ČAMPA, lastnica — Slika nam predstavila morilca Ralph W. Griggs-a starega !,2 let. Ko so mu policisti v Los Angeles pokazali sekiro, s katero je ubil Gladys Long staro 35 leth se je Griggs z grozo odmaknil. Truplo umorjenlce je več dni vozil s seboj v svojem avtomobilu. Spoznali boste, da si boste la,hko privoščili počit«1 in mnogo več stvari, ki ste si jih želeli, če se b°s posluževali ulične železnicie ali busa po mestu, čni Clevelandčani so spoznali, da vožnja po ulic' železnici ali busu na delo vsak dan prihrani do dv sto dolarjev vsako leto nad stroški vožnje in par^ njem avta. Začnite danes in videli boste, kako * bodo prihranki kupičili. Dva mala Indijanca opazujeta. —^ Billy in Betty Ti meche, otroka indijskega poglavarja plemena Hopi, opažu jeta in stegujeta vratove, da si bolje ogledata velikega srebrnega ptiča, k ije prigrmel izpod oblakov. Slika je) bila posneta v Grand Canyon, Ariz. THE THRIFTY WAY TO GO Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI VENEC "Pač, pač," je hitel odgovarjat oni. "To je po mojem najboljši svet, dragi tast. Pošlji jo za eno leto k sestram v Oslo — tam naj se potem uči, kako zunaj v svetu ljudje govore drug o drugem. Poznam nekaj deklet, ki so tam," je dejal in se zasmejal: "Te ne bi legle in umrle od žalosti, ako bi dva nora fanta potolkla radi njih. Nočem reči, da bi takšno hotel za ženo — mislim pa, da Kristini rte bo škodilo, ako sreča nove ljudi." Lavrans je pospravil ostanek jedi v torbo in dejal, ne da bi pogledal fanta: "Upam, da imaš Kristino rad . . ." Simon se je narahlo zasmejal in ni pogledal Lavransa: "Lahko mi verjameš, da jo. imam rad — in tebe tudi," je dejal hitro in kratko, vstal in prijel za smuči. "Nobene nisem srečal, s katero bi rajši stopil v zakon." Tik.pred veliko nočjo, dokler je še bilo kaj sanenca po dolini in čez jezero M j os, je Kristina drugič potovala proti jugu. Simon je prišel na Jorund-gaard, da bi jo spremil do samostana -f. tako je torej potovala z očetom in zaročencem in se vozila na saneh, zavita v krzno, zadaj pa so sledili hlapci in sani s skrinjo za njene obleke in z darovi, živili in krznom za opatinjo in sestre v Nonne-seterju. DRUGI DEL ' 0' I- .. . . Ko je praznična ladja Aas-munda Bjorgulfsona nedeljskega jutra proti koncu aprila zavila mimo nosa Velikega otoka, so v samostanski cerkvi peli zvonovi, čez zaliv pa jim je odgovarjalo pritrkavanje iz mesta, zdaj močneje, zdaj slabot-neje, kakor je pač veter prinašal glasove. Nebo je bilo visoko in belo modro s svetlimi, gosto nabranimi oblački, sonce pa se je nemirno lesketalo na kodrasti vodi. Vzdolž obrežja je bila slika čisto pomladanska, polja so bila malone brez snega, na grmovju pa so ležale modre sence in rumenkasti odsevi. Na višavah pa, ki so ležale kot obroč okoli akerske občine, je v smrekovem gozdu nejasno belel sneg in na daljnih modrih planinah na za-padu onstran fjorda so se še zmerom lisile mnogotere bele proge. Kristina je stala spredaj v ladji z očetom in Gyrido, Aas-mundovo ženo. Gledala je proti mestu- in njegovim neštetim svetlim cerkvam in kamenini-tim hišam, ki so se dvigale nad mravljiščem sivo rjavih lesenih domov in golih drevesnih vej. Veter se je poigraval s krajni-ki njenega plašča in ji rval lase izpod zavijače. Prejšnjega dne so bili na Skogu prvič pognali čredo na pašo in ob tej priliki si je srčno zaželela domov ,na Jorund-gaard. Tam bo še dolgo trajalo, preden bodo smeli spustiti živino na prosto; nežno in sočutno je zahrepenela po kravah, omršelih čez zimo v temnih hlevih; še dolgo bodo morale potrpežljivo čakati. Mati, Ulvhild, ki je vsa zadnja leta sleherno noč spala v njenem naročju, mala Ramborg — kako si je želela k njim; tožilo se ji je po domačih, po konjih in psih, po Kortelinu, ki ga je v njeni odsotnosti imela Ulvhild, in po očetovih sokolih, ki so se- deli na svojih prečkah s čepico na glavi. Poleg njih so visele rokavice iz konjskega usnja, ki si jih nadel, kadar si vzel sokole na roke, in slonokoščene paličice, da si jih mogel čehljati. Pri srcu ji je bilo, kot da se je vse hudo minule zime umaknilo daleč proč in v spomin se ji je vračal dom, kakršen je bil nekdaj. 'Zvedela je tudi, da ga v soseski ni bilo človeka, ki bi slabo mislil o njej. Tudi Sira Eirik ne; bil je jezen in žalosten radi Benteina. Ta je bil pobegnil iz Hamarja; govorilo se je, da je menda uskočil na Švedsko. Tako torej med njimi in sosednim dvorom ni ležalo toliko strašnega, kot so se (spočetka bali. Spotoma so bili v gosteh na Simonovem domu in pri tej pri-ložnosati se je bila seznanila z njegovo materjo, brati in sestrami —»vitez Andres je bil še zmerom na Švedskem.' Vendar se med njimi ni počutila dobro in ljudje na Dyfrinu so ji bili tem bolj zoprni, čim manj je imela za to pametnega vzroka. Vso pot do Dyfrina je sama sebe prepričevala, da nimajo ti ljudje nobenega povoda za ošabnost in mnenje, da so kaj boljšega kot njen lastni rod — saj ga ni bilo, ki bi vedel za opričnika, Reidarja Darreja, dokler mu Jcralj Sverre ni pre-skrbel za ženo vdovo fevdnika na Dyfrinu. Vendar pa niso bili prav nič ošabni in Simon sam je nekega večera pripovedoval o svojem pradedu; "Za gotovo sem torej poizvedel, da je izdeloval glavnike —, torej boš prišla v malone kraljevski rod, Kristina," je dejal. "Pazi vendar na svoj jezik, fant,'' mu je rekla mati, vendar so se vsi za-smejali. Tako neznansko hudo ji je bilo, kadar je pomislila na očeta, ki se je smejal,'čim je dal Simon najmanjši povod za to; začelo se ji je svitati, da bi se bil oče morda rad malo več smejal v življenju, kot se je. Vendar ji ni ugajalo, da se je tako navezal na Simona. Veliko noč so vsi skupaj prebili na Skogu. Opazila je, da je stric kmetom in služinčadi strog gospodar — ta ali oni jo je povpraševal po materi in z ljubeznijo govoril o Lavransu, češ, imeli so lepše čase, ko je živel še tu. Aamundova mati, Lavransova mačeha, je samo zase bivala v eni izmed hiš na dvoru; ni bila še kdo ve kaj stara, pač pa bolehna in slabotna. Lavrans je doma redko govoril o njej. Ko ga je nekoč Kristina spraševala, če je imel hudo mačeho, je oče odgovoril: "Ni mi storila ne veliko dobrega ne zlega." Kristina je segla po očetovi roki, on pa je stisnil njeno: "Boš že še vesela, hčerka moja, pri častitih sestrah — tam boš prišla na drugačne misli in se ti ne bo tožilo po domu." Pluli so tako blizu mesta, da je vonj po katranu in soljenih ribah z nabrežja prihajal prav do njih. Gyrid je imenoma navajala cerkve, zgradbe in trge, ki so se dvigali iznad vode. Kristina se razen okornih stolpov Halvardove cerkve ni spominjala nobene stvari več iz tistega časa, ko je bila zadnjič tu. Objadrali so vse mesto v za-padni smeri in pristali ob Nunskem pomolu. Kristina je stopala med očetom in stricem skozi vrsto pristaniških lop in pirišli so na pot, ki je peljala čez njive. Za njimi je šla Gyrid, ki jo je Si- j mon vodil za roko. Služinčad je ostala v pristanišču, da bi pomagala nekaterim samostanskim hlapcem pri nakladanju prtljage na voz. Nonneseter in ves Leiran sta sicer ležala znotraj mestnih meja, vendar je stalo le tu in tam nekaj hiš ob poti. Nad glavami so jim drobili škrjančki v bledo modrem zraku in na golih glinastih pobočjih je kar mrgolelo malih rumenih tro-bentic, ob plotovih pa je že zelenela trava. Ko so prišli skozi vrata in stopili na križni hodnik, so jim iz cerkve ravno prihajale vse nune nasproti, iz odprtih vrat pa sta vrela petje in godba. Kristina je s tesnobo v srcu zrla za vsemi temi črno oblečenimi ženami z belo platneno ovijačo krog obraza. Globoko se je sklonila, možje pa so se pripognili, stiskaje klobuke na prsi. Za nunami je prišel trop deklet — nekatere so bile še otroci — v oblekah iz nebarvane raševine s črno belimi, sesuka-nimi opascami krog života; lasje so jim bili prepleteni s prav takimi črno belimi trakovi in krepko počesani nazaj. Kristina je nehote pokazala dekletom pogumen obraz, kajti občutila je neko plašnost in se zbala, da se jim ne bi zazdela kmečka in neumna. V samostanu je bilo tako krasno, da jo je vso prevzelo. Vsa poslopja okoli notranjega dvorišča so bila iz sivega kamna. Na severni strani je molela podolžna cerkvena stena visoko nad druga poslopja; streha se je dvigala v dveh stopnjah, na zahodnem koncu pa je stal stolp. Dvorišče je bilo tlakovano s kamenitimi ploščami, krog in krog pa je tekel pokrit hodnik, ki so mu nOsili streho lepi stebri. Sredi plq-šČadi je stala kamenita soha, Mater Misericordiae, ki je razgrinjala svoj plašč nad nekaj ljudmi, ki šo klečali krog nje. Prišla je sestra in jih povabila, naj ji slede k optanji v govorilnico. Mati Groa Guttor-mova je bila visoka, krepka starka, ki bi bila lepa, ako bi ne bila tako brkata okrog ust. Njen glas je bil globok in podoben moškemu. Bila pa je prikupne narave, omenila je Lavransu, da je požnala njegove starše, ter ga vprašala po soprogi in drugih otrocih. Končno je prijazno dejala Kristini : "Mnogo dobrega sem slišala o tebi, zdiš se mi pametna in dobro vzgojena, gotovo nam ne boš dajala povoda za nezadovoljnost. Zvedela sem, da si za-obljubljena temu bflajgorodne-mu in vrlemu možu Simonu Andressonu, ki ga vidim pred seboj—zdi se mti dober sklep tvojega očeta in tvojega ženina, da ti privoščita prebiti nekaj časa tukaj v hiši Device Marije, da se moreš naučiti pokorščine in službe, preden bo tebi sami dano velevati in odrejati. Polagam ti na srce, da se nauči ljubiti molitev in službo božjo, tako da ti pride v navado spominjati se v vsem svojem dejanju in nehanju svojega Stvarnika, mile Matere božje in vseh svetnikov, ki so nam dali najboljši zgled kreposti, poštenja, zvestobe in vseh čednosti, ki jih moraš imeti, ako hočeš upravljati dom in družino ter vzgajati otroke. Vrh tega se boš tudi učila v tej hiši, da mora človek dobro paziti na čas, kajti pri nas ima vsaka ura svojo porabo in svoje opravilo. Mnogo je deklet in žena, ki vse preveč rade pozno v jutro polegajo v postelji, zvečer pa dolgo sede za mizo in klepetajo — vendar ni videti, da bi ti bila taka. Letos se boš torej mogla mnogočesa naučiti, kar ti utegne koristiti v tej in oni domovini." Kristina se je sklonila in ji poljubila roko. Nato ji je gospa Groa velela, naj gre z ne- znansko debelo staro redovnico, ki jo je nazvala sestro Potenci j o, ,v samostansko obednico. Može in gospo Gyrido je povabila v neko drugo sobo k sebi na obed.r Obednica je bila lepa dvorana, ki je imela kamenit tlak in šilasta okna s šipami. Odprtina vrat je vodila v drugo sobo, in Kristina je mogla videti, da so morala biti tudi t^m steklena okna, kajti sonce je sijalo vanjo. Sestre so sedele že za mizo in čakale jedi — starejše nune na kameniti, z blazinami obloženi klopi ob steni z okni, mlajše sestre in gologlava dekleta % svetlih raševinastih oblekah pa so sedele na leseni klopi ob vrtanji strani mize. Tudi v sosednji sobi je bila pogrnjena miza, in sicer za najodličnejše preskr-bovance in za samostansko služinčad. Med njimi je bilo nekoliko starih mož; ti ljudje niso imeli samostanske noše, vendar pa so bili temno in spodobno oblečeni. Sestra Potencija je odkaza-la Kristini seclež na vnanji klopi, sama pa je šla za mizo in obstala blizu častnega sedeža opatinje na koncu mize — ta je bil danes prazen. Vsi so se dvignili, v tej in stranski sobi, sestre pa so od-molile molitev pred jedjo. Nato je mlada in lepa redovnica stopila na majhno prižnico, ki je stala na pragu med obema dvoranama. In dočim sta dve samostanski sestri tu, dve najmlajši nuni pa v drugi Isobi prinašali na mizo jed in pijačo,