13, 6isv. V CELJU, četrtek, dne 29. prosinca 1820. LETO II. txhni* w«ak toreh, «»trtek In «oboto. - Cenai Za cdoleto 56K. «• pol k-ta 28 krön, za č«trt lela 14 K 4iJjSweC '\kron- *••»«••«¦• SI Z ka **an* *° *»¦¦»!•»• J« -plsmcne naroübe brez pošHjatv« jfcročnikl naj poäiljajo naročnlno Pp poitnl nakaznid. Reklainactje fjtde liflta so pottnlne proste. Ne- »«nkirani doplsi se nc sprejemajo. «« aopise brez podplaa a« ne ozln. ^l^p HIV ^^^^^^ ' ¦¦!• flip ÜHi ^^^^^^ ^^^^ Orednlfttvo In upravn*Atv« sc nah.-.ja v Zvezni tiskarui v Cd)u, StrosEmajerjeva ulioa *t. S. O^hsi ".e raCunajo po porabljenera prostoru in slccr: za navadne oglase po 48 Y od 1 mm, za poslana, na- xmmila občnlh /borov, tnznanila o smrti, zahvale ltd. 78 * cd 1 /mu rekJamne nolle a nrtd tekatom 1 K oil vrste, Ma!! oglasi (največ 4 vr«tf$ t K» Pri veckxatnJh objavah popu»t. Rokopls! sc ne vrečajo. Telefon Lt. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. G3BEJ ODGOVORM UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Mirovna pogodba. (Izvleček mirovno pogodbe, ki jo jo skle- nila Avstrija dne 10. septembra 1919 z /.vcznimi državami v Saint-Gcrmainu.) Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovcnccv. Avstrija se odreka v korist clržavc SHS vsem pravjeam in zahtevam do ilczel. ki lože onstran avstrijskih meja in .so bile s to ali s kako drugo poznejšo pogodbo priznane državf SHS. (Clcn 47.) Varstvo manjsin. Država SHS odobrava, da vzamejo zvezne države v mirovno pogodbo z dr- žavo SHS določila, ki jili smatrajo po- ire bn a /a varstvo narodnili, jczikovniii in verskih manjšin v državi SHS. Obscg in naein financijelnih brcincn bivšega av- strijskega cesarstva, ki bi jili niorala prevzeti država SHS z ozirorn na od Avstrije prevzete dežele, določa e'en 203. Avslrija prizna iz naslova prava in brez kakc formalnosti kot avstriiske državljane vse osebe, ki iniajo ob easu pravomočnosti te pogodbe v avstrijski državi domovinsko pravico (pertinenza) in nimajo kakega drugega državlianstvr.. (Clcn 51. 5.?. 64.) Drfavlianstvo. Vst osebe, ki imajo domovinsko pra- vico v ozemlju, katcro jc spadalo poprel pod Avstro-Ogrsko nionarhijo, dobijo brez vsega in z izključitvijo avstrijskc^a državlianstva — drznvljaiistvo one drža- vc. ki ima na tistcm ozctnlju suvcreni- tetno pravico. (ČIlmi 70.) Ne glede na določbo Ciena 70 pa dobe osebe, ki so pridobile domovinsko pravico v ozernlju države SHS po 1. ja- nuarju 1910, jugoslovansko državlja»- stvo sumo pod pogojem, da dobe za lo dovoljenjc države SHS. (Clen 76.) Oni, ki za velciiu 76 omenjeno dovo- Ijcnje ne prosiio, ali pa jim jc isto odbito, zadobe po zakonu državljanstvo one dr- žave, ki ima suvereniteto v onem ozem- l.iu, kjer so imeli poprcj domovinsko pravico. (Clen 77.) Osebe čez 18 let, ki svoje avstrijsko državljanstvo i/.^ubijo in pridobc po za- konu novo državljanstvo v stnislu člena 70, lahko tekom enejfa leta po sklcpii tni- rovne pogodbc optiraj'o (volijo) pripad- nost k oni državi, kjer so iincli domovin- sko pravico poprej, kakor so dose^li do- movinsko pravico v noveni ozemlju. Mož optira obenem tudi za svojo ženo, stariši /\\ otroke pod 18. leti. Osebe, ki optirajo, morajo tckom na- slednjih 12 niesecev preložiti svojc biva- lišče v ono državo, za katero so optira- !c: smejo pa obdržati neprcmično pre- rnoženje, katero so imele v ozemlju one države, v katerj so stanovale pred opci- Čeffri dnf. Ruski spisal Vsevolod M. Garšin, poslovenil Vinko V. Oaberc. (Dalje.) Ležim z zakritimi očmi, dasi sein se žedavno probudil. Noče se mi odpreil oči, ker čutim skoz zaprte vehe solnčni svet: če odprem oči, j in bo svetloba bodla. Pa saj ie bolje, da se ne genem ... VČeraj (zdi se mi, da je bilo včeraj) so me ranili. Minil je dan, prošla noč, proj- de drugi dan in noč, jaz umrem. Vseeno. "olie, da se ne zmezim. Telo Ie naj o- s*anc lepo na mini. Kako lepo bi bilo u- «aviti tudi delovanje možganov. A te- sonme- m°re§ nikakor zadržati. Misii. no bo"!?8,111!0 P° KlavK Siccr Pa' Stlj v Casnikih skoro b(> koncc- Samo ^c Izgubc baten nekai VrStic' da S0 na" ko, ubit ciobrovo?'n ne: 5o"jcnih toll- Ne, Sc imena ne n „)«c?o!Ctnik Ivslnov" -------------- iJ^cjo, samo na krat- * V uradnem poročiiu n t*i • Ajaslam. kjer je bil OarSln °rai;tekfl1 l)n stoji pisano: »Dobrovoijec-enoletnik n stak V. Oaršin je s primerom osebnc hrabrosti potegnil tovarise za seboj na napad, tekom katcrcga je bil sam ranlon jo. Vse prcmiOno prcinoženje pa smejo vzeti seboj in jim n« treba plačati nikak- šne carine ali pristojbinc zn iz- in uvoz. (Clen 78.) Opcija narodnih maiiJSin — v 6 mc- secih. Osebe. ki imajo domovinsko pravico v kakem ozemlju bivše avstro-ogrskc monarhijc, kjer se po piemenu in jezikn od večine prebivalstva razlikujejo, lahko tekom 6 niesecev po sklepn te pogodbe optirajo za Avstrijo ali SHS državo, kjer je pač večina prebivaicev, ki govorijo t. njimi isti jezik ali pripadajo istemu pie- menu. Določbe člcna 78^gl\jcle opeijske pravice vcljajo tudi tu. (Clen 80.) Obe državi se zavezujeta c\ivati svobodno izvrfievanje opeijske pravice. (Clen 81.) Omožene žeue sledijo v vseh teh otl- locbah stanju ni(jža, otroci pod IS. leti pa Marišcm. (Clen 82.) Splošnc uoločbc. Avstrija mora takoj izrociti udeluze- niiit in asociiranim vladani vse arliive. re.^istre. načrte in listine, ki zadcvaio cl- vilno. vojaško, financno, sodno ali dnigo upravo odstopljenega ozemlja. Cc bi sc posamezne listine odtegnile. jili mora Avstrija na zahtevo zopet izročiti. Ce pa zadevajo tc listine tudi avstrijsko upra- vo in bi jib slodnja ue mo^la izročiti brez znatne Skode. pa inora Avstrija prizade- tim drzavam sporočiti njili vsebino, rav- no tako pa tudi slediijc Avstriji. (Clen 93.) (Dalje prili.) Protest protl nasilfu antante. Jadransko vprašanje dospelo je v zadnji itadij. Nasilno poatopanje antante, njen ultimatum naSi vladi it» stališče antantinega časopisja izzvalo je po vsej Jugoslaviji največjfi ogorčenje in glasen odpor. Vsa kraljevina, ljudstvo, stranke brez razločka, vlada in vsa javnost za- sleduje z vso nipetostjo razvoj do- godkov, ki postajajo za našo mlado državo usodepolni. Skoraj nimamo iz- raza, da bi označili postopanje ncbrz- danil; imperijalistov, ki natr, Jiočejo za- vdati udarec, zato, da smo bili njih zavezniki takrat, ko se je Slo za njih lastno ko2o. Vse njihove obljube bile so Ie hlinjenje, zloiabljali so naše za- upanje v svoje pohlepne namene, sedaj pa, ko se jim je z naSo pomotjo pc- srečilo odvrniti lastno propast, »mo jim ničla, zahtevajo svoj levov delež. Proti temu nasilju pa nimamo skoraj nobenega sredstva; neko upanje nam Še daje Amerika, o katere stališču pa Se dosedaj tudi nimamo nobene jasnosti. ko porecejo: mrtev je jeden, iadan pro- stak kakor kakovo scene.* Cela slika se po bliskovo pojavlja pred menoj: To je bilo davno; sicer pa ie bilo vse, vse inoje življenje. ono žlv- Ijeiije, ko še nisem ležal tu s prcbitinii nogami, tako davno ... Sel sem po ulicl, gruča ljudi me je ustavila. Tolpa jc stala in molče gledaJa nekaj belega, okrvav- ljenega. kar je žalobno cvililo. Bil je mal lep psiček: Konjski tramvaj ga je povozil. Umiral je kakor jaz tu-le. Ncki hišnik ka-li je razrinil množico, prijcl psička za Sijo in ga odncscl. In tolpa sc je razšla. Odnese li kdo menc? Ne, leži in uniri. In kako lepo je življcnje! Onega dne, ko sc je pripetila nesreca s psic- kom sem bil srečen. Modil sem nekako upijanjen; pa saj so bili dani vzroki. Spo- mini ne mučite me; ostavite me! Btvša sreea, sedajne muke ... da bi ostale se- dajnc muke vsaj same in bi m.e ne trapl- li še spomini, ki me silijo k primeram ... O brige, brigc, hujše ste od ran. Ali vroče postaja. Solncc žge. Odpi- rani oči, vidim isto grrnovje, isto nebo, samo da v luči dneva. Aha, in tarn je tu- di moj sosed. Da, to jc Turek, inrtvec. Kak ogromen je! Poznam ga. To ie tisti. Pred menoj leži clovek, ki sem ga Edina naSa opora smo si samt, niajhni sicer proti svojim »zaveznikom«, vendar žilavi. Cel naš troimeni narod predramil se je v teh dneh iz resigna- cije. Kakor v Sloveniji, za katere naj- boijše deie se bije ta boj, tako iz HrvaSke in Srbije, prihajajo klici Ijnd- stva. Naša omladina, inteligenca in pro- letarijat, obrtniStvc, trgovci, rokodelci in delavci, organizacije in društva, na5i begunci iz vseh delov zasedenega ozemlja. vsi, vsi, mali in veliki, kmetje !n posli, ves narod, od nežnih otrok do sivih starcev se vzpenja, da da duška svoji ogorčenosti, svoji ozlovolje- riosti napram nanasitnim oderuhom, krSiteljem narodnih pravic, napram da- našnjim mogočhežem, ki na podlagi svojih zastarelih principov, tajnih po- godb in drugib mahinacij znažajo svojo moč nad maihnimi narodi. Iz vseh krajev naše združene do- movine, iz Beograda, iz Zagrcba, Sara- jeva in Dalmacije, Splita, Zadra, Ljun- ijane, Maribora, Ptuja . . . od Save do Vardarja, kliče ljudstvo brez razločka vere, političnega prepričanja in svojih teženj, složno, skupno s svojo vlado, vsemu nasilju nasproti odločni: »Ne!« Kakor jc staliSče vlade v teh dneh težavno, vendar ima ista lahko zavest, da je ljudstvo pripravljeno jo podpirati s vso svojo močjo. Kakor se tudi v notranjosti potezuje vsak za uvöljav- ljenje svojih lastnih nazorov, tako stoji strnjena falanga naroda napram zuna- njemu pritisku. Glasen protest celo- kupnega našega jugoslovanskega naroda in konečna odločitev vlade naj pokažeta svetu izven naših meja, da živi tu narod, ki se zaveda svojih pravic in ki zna zahtevati, da se mu prej ko siej dopusti prostor na solncu, kakor uživajo istega vsi drugi civilizirani narodi sveta! 7. nasiljem pa bi spravila antanta položaj zopet v neva:en stadij in te odgovor- nosti naj se zavedajo oni, ki nam vsiljujejo konečno nepravično rešitev naSih, sicer majhnili, a življenskopo- gojnih zahtev. Brez ugoditve ne bo mini in prej ali siej dosegla bo roka pravičuosti vse nasilnike, prej ali siej si bo naä m'adi narod — dorastel junak — vzel svoje pravice sam! Resnica o klerikalni polomiji Y Štnarju. Obljubili smo o dogodku na klerikal- neni shodii v Šmarju due 22. tin. objaviti rcsnici odgovarjajoče poročilo. Evo je: Dne 22. tin. je prircdila »Kniečka zveza« in »Slov. kršč. soc. zvoza« v Šinarju »izobražcvalni tečaj s poučnlni predavanjom«. Ta naslov bila je 1c krln- ka, pod katcro se jc skrivala politična tibil. Zakaj sem ga ubil? Mrtev lcži on tu, okrvavljen. Ceinu ga jc usoda prignala sem? Kdo ie on? Morebiti, da ima tudi on staro mater ~ kakor jaz? Dolgo bo ona po vcčerih po- sedala na pragu svojc uboge kočice in bo poglcdavala na daleki sever, ne pride-li njen nenaglcdni sin, njena pomoč in zaščita... A jaz? Jaz tudi . . . Jaz bi se ceto menjal z njhn. Kako je on srečen: ne sli- ši nič, ne čuti ne bolečih ran, ne smrtnih brig, ne žeje. Bajonet mu je šel narav- nost v sree. Olej, na inonturi jc vclika, cina luknja; okrog nje jc vse krvavo. To sem napravil jaz. Nisem hotel tega. Nisem hotel niko- 'iiu, zla ko sem sei na vojno. Misel, da bom tudi jaz moral ljudi ubijati, mi je bila nekam tuja. Prcdstavljal sem si samo, kako bodcin jaz kroglam nastavljal svo- je prsi. In šcl sem in nastavil. In kaj pa zdaj? Bedak, bedak! A ta- le ucsrcčni fellah (na njem je egiptovska uniforma) — on je še nianje kriv. Predno so jili posadili kakor slanikc v sodčck ua parobrod in jili odvczli v Carigrad, on gotovo ni slisal ni o Rusiji ni o Bolgariji. Veleli so mu iti in on jc šel. Cc bi nc bil šel, bi ga zaccli biti s palicami, ali pa bi mu bil morda kak paša pognal kroglo iz hujskarija. Iz prižnice je oznanil kaplan Muuda, da naj grc ljudstvo po niaši v dvorano gostilnc Habjan. Vse »Marijinc device« so se zbrale v ospredju dvora- ne, za njittii mladeniu in možjc. Prišlo jc nmogo duhovnikov iz okolice; iz Ma- ribora pa sta prisla urednik Zebot in ka- plan Krajuc. Med poslušalci je bilo veliko pristaSev JDS in SKS. Govornika Krajnc in Zcbot sta govorila skoro 4 ure. V obefi govorili pa ni bilo nic pouC-nega, ampak samo blatcnjc dczclnega'predscdnika dr. 2erjava, zasmeliovanjc vlade. uradnl- koV, politicnih nasprotnikov itd., kakor so ga zmožni edinolc 2ebot in apostol Krajnc ter njih klerikalni poveljniki. K tern govoroin so prosili nckateri poslu- šalci, ki jim jc šlo za stvar in kateri niso spadali ravno k »pobožnim ovčicain«, za bescdo. Klerikalni pctclini pa nobeni ten prosenj niso ugodili, akoravno so jili sli- sali čisto iz bližine. Na vsako tako pro5- njo so zagnalc «device« v ospredju kro- hot in klcrikahui učcnjaka sta robantila naprcj po brczvercih. Na možc, ki so pro- sili za besedo, padale so psovkc kakor ž^anjarji, brczverci, roparji, liberalci itd. Okrog 1. ure popoldne prcril se je gosp. Andorluh do odra proseč za bescdo. Med (em pa je zaklical Zebot: »Proklcti žga- uiarji, lc pridite gor; saj se vas nič nc bojinio!« Na ta izziv pa jc slcdilo tako} tk-janje. Množica je navalila prcko »dc- viškega kordona« na oder, potcguila Krajnca in 2cbota, ki se jc iovil za ste- ber, ter ju s poštenimi kmcčkimi pcstinl obdclovala. V prcrivanju dobil je tuui predscdnik župan Stoklas svoj dclež in nič premalo jili ni izkupil sladkogovski kaplan Somrek. Vhodna vrata v dvorano je branil nek ves razkuštran duhovnik ter potipaval kosti svojega rojstva. Ker jc postal izhod premajlien, vdrlc so jo pr- vc »device« skozi okno, za njimi pa dn?- ge »ovčicc«. Tako so spraznili pristaši JDS in SKS dvorano. Cela tolpa, nji nn- prej Zebot, ki si je na žreblju odrl roko. zagnala sc je proti farovžu. ki je hipoma bil podoben čebclnjaku. Tarn se je razvil velik krohot in klicanje »2ivio dr. 2er- jav«, »Živio dcmokratska stranka<. »2i- vio samostojna kinetska stranka!« Prl tcj ekspediciji 2ebota dobili so naši pn- sfaši spise, pravila in pisana hnjskanja s podpisi »generala« dr. Hohnjeca v roke, ker jib jc mo?, pri naglem odhodu — po- zabil. Laž jc torcj, da ic bilo to »poučno predavanje«, ker zgoraj označcni spisi dokazujejo nasprotno. ako nc bi bili že poslušalci sanii označili shoda kot Iniji- skanje proti vladi. La?, je, da bi bil kdo 2ebota simil z nozem in laž je tudi. da bi zmogel g. Habjan z 20—30 možmi prc- gnati 600 do 700 »krščanskih somišljeni- kov«. Oospodje 2ebot, Krajnc. Stoklas. revolver» v prsi. Scl je na dolgem, trud- nem pohodu od Stambula do RuSčuka. Mi smo napali, on se je branil. Ko pa ie vidcl, da mi — stra.^ni Ijndjc, ki se ne ho- jimo anglcške puSke patcntov Peabody in Martini — Ie lezemo in Iczeino kar naprcj. se ga je lotil obupen strah. Rav- no, ko jc hotel uiti, je neki mal clqvek, ki bi ga on mogel ubiti z cnim udaroni svo- je črnc pesti, priskocil in mu posadil ba- jonet v sree. Kaj je on zakrivil?^ In kaj sem zakrivil jaz, četudi sem ga ubil? Cesa sem jaz kriv? Zakaj me muči žeja? Kdo ve. kaj znači ta beseda! Cclo takrat, ko smo §11 po Rumuniji in delali v strašni vročini štiridcset stoplni pohode po petdeset vrst (kiloinetrov). nisem čutil kar čutiin sedaj. Ah. da bl vsaj kdo prišel! Bože moj! V svoji ogromni čutari imn gotovo vode. A treba sc splaziti k njemii. To bo stalo truda. Vseeno, poskn- sim. Plazim se. Noge ie vlačijo, oslabole roke koinaj picmikafo odrevenelo telo. Do crupl> sfa skoraj dva sc?ni:\, a za v,\z jc io več — nc vec, ali huje ncgo svojili deset vrst. ~- \eiKl''.: inoram. Qrlo gori, žge kakor ogouj. Up^.rci %l ^¦¦- « hv-- "^ >.lc. Vendav pa, »nor».>^iti. Stnui 2. »NOVA D O B A« Stev. 13 Somrek in konip., pa si naj zapomuijo, naj ne hodijo vcč v Šmarje, ker siüar- čani tic dopustijo blatiti vlade, njenih na- prav in njenili mož, nc da bi lmjskačcm in obrckovalccin ne izplačali takoj njili zaslužene kazni — čc treba, s svojinil trdimi kinečkimi pcstini, zoper katere bi se tudi kak v črni suknji skrit '-revolver« izkazal preslaboten! Gospodje okrog »Slovenca---, ali vas ni sram, da stvar tako zavijate, ko \m ves narod govori o tem. kako ste s-opet pogoruli! Tako vain gre ena postojanka za drugo! Vse protivljenje in vsi sklepi vasili »somišlienikov« ne bodo pomagali rešiti vas končnega pvopada. Saj morale vendar že nvidcti, da vatn sledijo vašc »ovčice« samo do gotova meie. patent pa postanejo iz njih »koštruui« ter vani od- rečejo pokorščino, ker si npajo imetl .woje lastno prepričanje, katerega pa vt mkakor ne nioretc dopustiti. kcr $c van s turn izvije vaše glavno orožie! POLITIČNE VESTI. Ultimatum naši vladi je samo pred- log Angleškc in Francoskc. »Jugoslavl- ia« prinaša izvirno poročilo iz BeograGa, ¦.¦i io r.n.šp v!:»da clobila iz Washington;» važuo brzojavko, v kateri se ii sporoča, da amcriška vlada in posubno Wilson nc odobrava ultimata, in tinu nc priznava nobene obveznosti, ker jo bil sklcnjen nc le brez soglasia, ampak celo brez sodc- lovanja Amenke. Wilson se slcjkoprej energično protivi izvcdbi londonskcKa pakta. Naša vlada pričakujc iniormacij iz Amerlkc. »Jutarnji list« objavlja telefo- nično vest, da je naša viada zaprosila vsled ultimatiima informacij pri Zjcdinjc- nih državah. Po spre.icmu istih bo formu- lirala odgovor antanti. V Beogradu sc ncstrpno pričakuje odgovor Wrilsona, — Diplomatski krogi so naziranja, da je lon- clonski pakt za Jugoslavijo onasnejši, ka- kor pogoji, ki so iih stavili zavezniški ambasadorii. Francoska in Angleška prl- znavata-odkrito krivičnost, ki bi nastala 7. izvršitvijo londo.isykj;a p:ikia Ce sc- itgotovi londonski pakt, ni izkl.iučeno. da bi se moralo prcj ali slei vzcti jadransko vprašanje zopet v pretres, prl katercm bi brez sodelovanja mirovne konferencc odločevala Zveza narodov. Nnša vlacla do 23. še nidobila natančnih informacij od delegacije v Parlzu, kar je pripisovatl slabiin brzojavnim razmeram, radi česar delegacija ne more dobiti dosti hitrega stikaz vlado v Beogradu. Rok za odgovor na ultimatum po- daljšan. »Messaggero« javlja iz Londona potrjeno vest, da se je juKOslovansk] vla- di na n.ieno prošnjo podaljsal rok za snre- jem alt odklonitev zadnjega predtoga v reškern vprašanju od 3 na 7 dni. Naša vlada še ni odgovorila na ul- timatum. »Jujcoslavija« prinaša iz Deo- grada vest, da naša vlada še ni odp:ovo- rila na ultimatum in stoji na stallšču, da poteee rok Se le danes, ne pa 27. tm., ker je sprejela istega dne 22. tm., od katc- rega dne teče sedemdnevni rok za od- govor. Odločitcv še ni padla. Ker vlada do 24. tm. opoldne od delegaciie v Parlza ui prejela podrobnih pojasnil o stanjn. v katerem sc nahaja jadransko vpra^nnie, Vlečem se. Noge se zadcvajo ob zemljo in vsak Rib mi povzročuje nc- znansko bol Kričim, tulim in stokam, ali vendar se plazim naprej. Konečno ga imam. Evo čutara . . . voda je v njej,.. pa šc koliko! Zdi se, da je nad polovico polna. O, vode imam za dolgo ... do same smrti! Ti me rešuješ, moja žrtva! Oprvši sc na eden laket sem začel odvezovatl čutaro in nenadoma sem padel — izgu- bivši ravnovesje — z licem na prsi svo- jlega spasitclja. Od njega je šel že precej močen mrtva§ki vonj. Napil sem se. Voda je bila topla, a nepokvnrjena in vrhnteffa ]c je bilo mno- RO. Nekaj dni še preživim. Spominiam se, da je v »Fiziologiji vsakdanjcga živlie- nja« pisano, da more elovek živeti brez piče več kakor teden dni, čc ima le vo- do. Da, tam jc tudi povedana zgodba s.i- moubojice, ki se je umoril z gladom. ?A- vel je zclo doljro, ker 3e pit. No, in kaj? Ce §e proživlm kakih pet ali Sest dni, ka.i bo iz tega? Na Siso proC. Boigari so pobejdi. Cestc ni blizu. Vse- cno — meni je umrcti. Samo da sem sl mcsto trodnevne agonijc pripravil tedcn- dnevno. Bi-li rie bilo bolje končati? Ob tnojem sosedu leži njegova pu^ka, odll- čen angleški proizvod. Treba samo iztes:- še Lsta ni zavzela definitivnega stalisča napram aiitautineniu ultimatimu. Vs:i javuost pa nestr|)iio pričaku.ie odločitvc. D' Annunzio mobilizira. h Rekc do- liajajo vesti, da namerava d' Anmmzio projilasiti na Reki splosno mobili/aciji) od lfi. do 40. leta. IV Anriunzio je mncnja, da brez krvi no bo šlo, bodisi. Ja pripad.e Reka Jugoslaviji ali pa Italiji. Itaiijani napadaio VVilsona. lržaski «Piccolo*, prinaša v svoji stevilki / dnc 24. tm. oster uvodni članek, v katerem napada Wilsona in Anieriko radi njiho- vega zavzemanja za .Iti^oslavijo. NlttUev povratek v Riin. Italijanski min. predscdnik je 22. tm. dospel v Rliu in sc podal 23. tm. na Kvirinal, kjcr ga Je sprejel kralj v enoiirni avdi.ienci. Na 10 >e sklical ministrski svct. Pogajanja čchoslovaške z Italijo. Pogajanja, ki so se vršila med Česko in Italij'o v Trstu, dovedla so do sporazimia. lzdelan je načrt pogodbe za pronictnc oduošaje in bo predložen parlamentom obeh držav. Stavka v zasedencm Tirolskeiu. >^)er Tiroler« javlja, da se je italjauska železničarskn stavka razširila tudi na jiižni del Tirolske v 75% obsegu. Tovor- nä promet je ustavljen, oscbni promet sc deloma vrši. Italtianske čctc zaptistc Sibirijo. 1/ Fvima se doznava, tia zapustijo it;ili.j«-!i- ske čete Sibirijo ter se vkrcajo na lad je. ki jih odpeljejo v domovino. Curchil hočc odstopitl. »Mcssaggcro« piše, da namerava angleški vojni mini- ster odstopiti. čim bi sc Lloyd (icor.u:o podal na pot mirovne politike napram sovjetski Rusiji. Predscdniškc volitvc v Ainciiki. Iz Zjedinjenih držav prihaja poročilo, da bo glasilo Bclc liiše »New York World« pri bližajočih se volitvah predsednika poci- piralo kandidaturo liooverja za predsed- nika Zjedinjenih držav. »Times« pravijo, da je ta vest presenetila visoke krogc,- ker je v tern razvidno, da podpira Wil- son kandidaturo Hooverja. fŽ~kOROTANA. Obsojen nemškutar. Sodišče v l)o- biiivasi je obsodilo nekega Ivana Magaj- neta, najemnika v Kazazali, ker je v svo- ji iiümskutarski zagrizenosti žalil pri ysa- ki priliki tamošnjcga učitelja g. Ljudcvi- ta Komarja. Prisodilo mu jc tcdcn dni zapora z enim trdim ležiščem. Tarn, bo imel priliko premišljevati o svojih zagrl- zenih zbadanjih in o občevanju z ljudml. Pri obravnavi je vse tajil, vendar so biü dokazi tako tehtni, da se bo moral za ža- liive pokoriti v ječi. V Velikovcu se je ustanovila 14. tm. Bclska podružnica SPD. Pospešcvala bo | .planinstvo in tujski promet v okolišu Že- lczne Kaplc, Dobrlevasi in Velikovca.— Priglasiti se je pri g. Avgustu Kolšck, no- iarju v Velikovcu. Velikovški hujskač. Pinterič ml. iz Velikovca agitira pridno za Avstrijo. V Dobju sc je spravil nad kmeta Valentina Slamanika. Ta ga je nokoliko časa poslu- šal, potcm pa poštcno ozmerjal in kot odločeii Slovencc ovadil pri orožništvti. Huiskač bo dobil po svoji zaslugi plačilo. Ko bi vsi zavcdni koroški Slovenci tako postopali, bi bilo kmalu konec nepresta- nih hujskarij. nitl roko; potem — eden mig — in konec. Patrone se tudi kupom valjajo. Ni uspel vseh izstreliti. Torej, končati ali — Čakati? Ccsa? Izbavljenja? Smrti? Čakati, da pridejo Turki in mi začno odirati kožo z mojiTi ranjenih nog? Pa je žc bolje, če sc sam . . . Ne ni treba obupavati. Boril sc bom do konca, do poslcdnjih sil. Kajti če me najdcjo, sem rcšen. Morebiti, da kosti nl- so načete; ine §e izlečijo. Videl bom še dom, mater. Ma§o .... Bože moj, nc daj jim zvedeti vso rcs- nico! Naj mislijo, da sem bil pri priči ublt. Kaj bo z njimi, kaj bo, če zaznajo, da sem se mučil dva, tri, četiri dni! Mesa se mi; potovanje k sosedti me je dovrseno izmučilo. Pa še ta groznl smrad! Kako jc počrnel . . . Kaj bo z nijni jutri in pojutrišnjem? In zdai ležim tu samo za to, kcr ntmam moči, da bi sc zavl'ckel proč. Oddahnem sl in zlezem na staro mesto; ravno prav, saj piha vc- ter od tam in bo nosil smrad od mene. Ležim v popolni oneniocjlosti. Soincc m\ žge lice in roke. Nimam s čem pokri- ti sc. Da bi bila vsaj hoc skoreje; zdi se mi, da bo ta druga. Misli sc me§ajo, pozabljiv postajam. * * * Konec prih. MARIBORSKE NOVICE. Oblctnica krvavega dneva v Mar!- boni je bihi 27. tin. Nahujskana uemška J muožica jc iani ta dan hotela pred ame- rikansko komisijo pokazati sv.oi odpor proti Jugoslaviji. Navalila je tudi na ma- Kistrat, pri cemiir jc padlo vcč — zadnjih ! žrtev za »ncmški« Myribor. Dusevni in dejanski uprizoritclji tell dogodkov pa sc mnogi še dancs.Jdatijo po Mariboru. Za brezpravne mariborske Nomcc se zavzema socijalistični list »Volksstim- me«, ki sc je ucdavno zavzemal tudi v.:\ -•- neinško šolo na Muti. Kako »brcz- pravni« so mariborski Nemci, kaže dej- stvo, da so jim ostalc vse sole, za katerc jc bilo dovoli ncmskili otrok. dočjm liso- či Slovenccv ]>red prjvratom v Maribo- ni niso iincli niti cue javnc slovcnskc so- le Nacin pisanja »jugoslovanskih« soci- jalistov je vsekakor snniljiv in niočno smrdi po lovljcnju uemskili idasov pri obcinskih volitv;ih. Zakaj govorite po ovinkih? Na dan z jasno besedo! Sokdlstvi». Občni zbor Ccljske Sokolskc Župc sc vvU v ncdeljo. ih\^ l. svečana t. I. do- poldnc ob l.\ iiri v drustvjni sc.bi c^ljskc- ga Sokoia. Dncvni red običajen. Šentjurski »Sokol« priredi v nedeljo H. svečana ob 19. (7.) uri »Večer jugoslo- vanskih narodnih pesmi« z glcdal. igro »Brat Sokol« v gostilni brata F. KlanjSc- ka. V sporedu so zastopanc narodnc pe- smi vseh treh jugoslovanskih piemen. -- Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, sc teni potom vsi |)rijatclji in znanci nai- vljudneje vabi.io. — ¦ Pevski /bor. CEUSKE NOVICE Naši Nemci nas tozijo. Izvcino, da j ij ncdavuo prišcl k zastopniku našcga Tiiu.ipjoyn Tiii:n>.ti:.st\d angluSki pnsla?.ik v Bcogradu in izjaVil, da doliva od celj- skih Nemccv neprestano pritožbe, kako se jim lnido godi, kako so brezpravni in enako. AngleSki poslanik je dobil sevedn primcrno. dejanskini razmcram odgovar- jajocc poročilo. NaŠi nemški sodržavlja- ui, ki se siccr cede same lojnlnosti, na dru»;;i strani pa dobivajo še vedno tajne direktive fz Graden {kakor n. pr. jiledc tistnnovitvc neniske Wirtschaitspartei!), bi radi postajali prcdrzni in upajo našo slovcnsko upravo v beogradskih kroglh očrniti kot krivično in pristransko. Do- iiiišljujejo si tudi šc vedno, da jhn grc v prej ncmških mestih vodilna vloga kakor nekdaj in kcr jim je odpadla, sc hoCcjo Iffrati »brezpravne«. Naj bodo uverjeni, da tc predrznosti ne bonio dolgo včč inirno glcdali. Seja volünega odbora JDS se vrši v petek 30. tm. ob 8. uri uvpčer v uredniStvu. Prosimo sigurno polno- Stevilne udeležbel Deroxratskl strankt hočejo obe- siti ustanovitev spodnje5tajerske »Wirt- schaftspartei«, pod katerim itnenom hoče, kakor smo že pisali, nastopati v bodoče nemška stranka pri nas. Brihtno mnenje, da smo demokrati ustanovili nemško Wirtschaftspartei, da bi soci- ialistom odtegnili pri volitvah nemške glasove, je kot kukavičje jajce izlegla mariborskasocija!istična,,Volksstinime". Baje je nek» socijalistični voditelj isto nedavno tudi v Celju modroval. Mi se takim neumnostim moremo le — smejati! Iz Celja. (Zborovanje begun- cev). V nedeljo 25. tin so zborovali begunci v »Nar. domu«. Oosp. predsednik prip>avljalnega odbora za begunsko or- ganizacijo ie otvoril zborovanje s pri- mernim ogovorom ter je pojasnil Statute »Narodnega sveta« s sedežem v L ub- Ijani. Na to se oglasi naš mnogozaslufni poslanec gosp. dr. Kukovec, ki je glede težkega vprašanja nasproti Italiji povedal marsikaj zanimivega in obenem tudi tolažljivega. Upamo, da Jugoslavia ne bo pila tako vroče juhe, kakoršno joi kuhajo laški škrati! KljuD tetnu pa ne smemo biti brezbrižni, pač pa pozorni in delavni, kakor še nismo bili nikdar poprej! Zato ie nujno potrebno, da naši celjski politični voditelji nemudoma skltčejo veliko ljudsko protestno zboro- vanje, na kterem naj precizirajo naše stališ*e ter stavijo odločne zahteve v jugoslovansko- italjanskem vprašanju. Zbor si je izvolil 20 zaupnikov in ti so si izbrali nov odbor in delegate za »Narodni svet«. Zborovalci so enoglasno sprejeli zelo odločno in neoporečno ute- meljeno resolucijo, ki se je odposlala kr. vladi v Beograd. Odposlali so tudi brzojavko ljubljenemu kralju in pre- stolonasledniku Aleksandru. Koncem so se begunci dogovorili, da se udeleže prihodnjih obiinskih volitev ter da bodo oddajali svoje glasove le tistim kandi- datom, ki bodo delovali za jedinstvo troimenega naroda SHS in /.a utrjenje naSe mile Jugoslavije. Zgodba o kavaSlrsklh čevljlh ali tatvina, verižništvo in navijanje cene. Pred Stirnajstimi dnevi je stanovanjska kotnisija v Celju odredila, da morata lastnika znane tvrdke ixprazniti sobo, kjer sta imel8 pisarno. Uklonila sta se le 8ili, poosebljeni v policiji, ki jima je znosiia pohištvo iz pisarne na dvorlšče in v klet. Ko sta se oba brata bila It nekoliko sprijaznila z usodo, ceä da najbrže tudi davkov ne bode trebalo več plačevati, pa pride lepejja dne k mlajšemu podjeten dečko s parom lepih visokih čevljev. Ponitdi mu jili na prodaj. Oospod, ki so mu čevlji vidno ugajali, jih začne takoj obuvati in se zelo za- čudi, da so mu tudi ti tako tesni kakor njegovi lastni. Postane pozoren in po- gleda, kje so njegovi. Pa, joj! Izginili so bili za časa selitve. 5e! je s pro- dajalcem takoj k žandarmeriji. Tani so dognali, da je irgovcu ukradel čevlje bivši hlapec, ki jih je prodal nekemu svojemu zuancu za 200 kron; ta .^nanec jih je pa dal za 400 Icron v komisijo fantu, ki jih je prišel prodajat za 550 kron. — Pravijo, da je resnega orožika pripresliSavanjuzadeve premagal smeh, tudi fant se je baje smejal, trgovec se je pa ob spominu na selitev samo pri- siljeno muzal. Prfivi pa, da mu §e vrneio morda tudi pisarno čisto slučajno, kakor so inu prinesli čevlje. Nifi jhn nl pravl Dokler so imeli naši pristni in nepristni nemci razne naprave v svojih rokah, so se godiie lahko v njih največie neumnosti in lumparije — živa duša ni niti bevsknMa. Sedaj se pa »vodilni organ« naših nem- cev, duSevno skrajno impotentni celjski nernSki listič zagznja in zadira v vse, kar nl več v njihovih rokah. V zadnji Stevilki se obreguje ob Trgovski gremij v Celju Nas to zadiranje ne razburja, če naSim parnemškutarjem dela veselje, naj še mirno naprej posnemajo pasji lajež. Pazlte na garderobol Pri kaki prireditvi sedogaja, da je večkrat kdo ob klobuk, suknjo, dežnik, boo ali kaj «ličnega, 'ker je pusti! svoje stvari — v garderobi. Oodi se pa to zato, ker. so garderobe ali brez številk, ali pa ker čuvajo obleko popolnoma nespo- sobne osebe. Je li čudo potem, če si kak tujega blaga lačen gost postreže s tuio lastmno? Nujbolj klasičen slučaj smo doživeli pred dobrim mesecem pri neki prireditvi, ko je čuvar pri garde- robi rekel iz dvorane privrelim gostom: ,.Kar sami si vzemite; najbolj veste, kje iniate kaj!" — Tako ne gre. Vgle- dališče, Narodni dom, Union itd. spadajo v garderobo številke in pazniki. Pasji zapor. Z ozirom na pojav pasje stekline v neposrednji bližini tnesta Celje se je odredil pasji kontu- mac tudi za okoliS mestnega magistrata celjskega. Tozadevni razglas je nabir na uradni deski. ObČesloven3ko obrtno druätvo v Celju fiklicuje svoj redffi letni občni zbor na nedeljo dne 1. tebruarja 1920. dopoldne ob 9. uri v Narodni dom v Celju s sledečitn dnevnirn redom: 1. Poročlla društvenih funkcijonarjev. 2. Volitev gospodarskega sveta (15udov na tri leta in dveh preglednikov na eno leto). 3. Ustanavljanje in ustroj obrt- niških gospod. zadrug (predavanje). 4. Enotna organizacija slovenskega obrtništva (predavanje). 5. Slučajnosti. — Občni zbor je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Obrtnläkl sestanek v Četrtek dne 29. januarja je pri »Dalmatincu« (g. I. Matkovič) na glavnem trgu ob 7. uri zvečer. Člani, ki reflektirajo na žico, žičnike ali mizarski klej, naj se čimprej prijavijo pri druStvenem tajniku, ker se bo blago te dni pričelo oddajati. Prijet tat. Včeraj je oil prijet tukaj Anton Peterc, rojen 1875 v Mari- boru. Ukradel je v Hotelu »Pri pošti« odejo, katero še je imel pri sebi. Prišel je iz Ogrskega; listine ki jih je imel, ga izkazujeio kot «•fikarja. Šolka vest. Na tukajSnji mestni šestrazrednici ie začasno prideljen v službovanje g. Josip Valenčič, stalni učitelj vZidanemmostu in začasni šolski vodja na Blanci. Umrla fe tukaiSnja poštna ofici- jantka gdč. Pavla Orohman, rojena 1876. k •.-,?¦-. 13 »N OVA DOB A« Stran 3. V nedeljo dopolclne bila je 5e vslužbi; ob 1. uri popoldne jo je -zadela leap in je umrla. Nesreča na ce«ti. V pcndeljek dne 26. tm. povozil je nek vozmk pred DijaSkim domom sinka tukajSnjega po- ticijskega uradnika g. BradaČa. Poškodbe so take, da je upanje, da deček okreva. VeČ snage prl pekih sm.o si že večkrat želeli. Te dni je rseka stranka zopet na§la v kruhu, kupljenem pri nemSkem peku, črva. Vsaj toliko po- trudili bi se lahko, da bi moko pre- sejali, ker žemlje in kruh so dovolj dragi in dovolj majhni. NekaJ gludaliških lož, ki so ostalu pri drjtžbanju v mcstnuni gledališču brez pu- nudb. oddaje »DramatiOno društvo« nak- nadno po povprecnih cenali v abonma. iutercsentom daje pojasnila tajnik »Dra- matičnega društva« g. I. Plahutu, pisar- na Delniske .pivovanie, Lcvstikova ulica St. 6, telefon st. 79. Hcony Porten v filnni «Na poskuš- nji« vidi so še danes (v sredo) v kinu v Ciaberji. Ne /amudite tega izvanredneßra iižttka! Ekspozitura centralnega urada pro- ti navijalcem, vcrižnikom in tihotapccir. bi glasom »Napreja« bila prieeta poslo- vati tudi v Ccl.iu. Ker nas ljudje prihajajo ' vpraševat, kje so nahaja tu ekspozltura, srao vprašali na pristojnem meslu glct'c -ekspoziture in dobili poročilo, da celisko okrajno glavarstvo oziroma mestno g"- rentstvo Še ni dobilo nebenega uradnega obvestila glede ustanovitve ckspoziturc v Celju. To javljamo prebivalscvu v vea- riost; obenem pa izrekamo zeljo, naj bi sc nslariovila ekspozitura čimprej, zakaj baš te dni sc .ie zopet zgodil slucaj, da sc je v ncki neiuški trgovini kupcu zaraeuniio blaso dražjc nego je bila naznaeena ceria \ izložne-m oknu. ONEVNF NOViGE Nove volitve v odbor Sfov. krnetij- | >ke družbe. Poroeali smo nedavno, da J sc je vršil za kranjske podružnice Slov. kmetijske družbe obeni zbor, na kateren; s(j klcrikalci na eiiden naein pri volitvah predsednika zmagali, nakar je bil vsled splošnega nemira. obeni zbor odgoiien. Sedaj priliaja poročilo, da ie deželna vla- ila ceio postopanje in volitev kot nepra- vilno razveljavila, to pa za to, ker bi sc bi! moral sklicati občni zbor za podružnl- ce iz c.jle Slovenije in ne samo iz Kranj- ske. Deželna vlada je ttidi narocila, da sc mora po vseh podnižnicah izvrsiti nova solitev dele^atov. nakar se mora sklicati nov občni zbor. EnoduŠMost juÄOslovanskJh časni- kav. V tell težkih dneli, ko se odloea u- soda .ladrana, zaveda se vse easnikar- stvo štrom naše mlade domovincjnopoi- nonia svoje misije. Vsi easniki, bodisi k:\- torekoli strankc, politični in nepolitiCni zavzemajo unako stalisCc, vztrajati na naSih pravičnili zahtcvah do narodne sa- niocdločbL1. narodne ncodvisnosti, protl nasiiju pariškili nioKotccv. Vsi su strinja- k) v zahtevi. da sc od nascga narodnesa in državnec;a telesa ne sine odrezati niti pedi naše zcnilje, našega /ivlja. To je očividen dokaz raznmevania narodnüi in državnih tc/enj. Svoje naročnikc opozarjamo na mi- luvno pogodbo, ki jo priuaša današnja »Nova Doha« v izvlečku in .io bo v pri- hodnjih Stcvilkah še nad-iljevala Mi»-o\- na pogodba.bo vsak čas tndi od nasc dr- žave podpisana in bo za vsakeKa drXav- ljana važno, da pozna vsaj njenc najno- membnejše določbc. Dosbj šc mirovne pogodbe ni noben slovenski list objavl! in je tora) zopet ravno »Nova Poba« pr- va, ki bo javnosti marsikako perečo nc- iasnost s teni razsvctlila. Upamo, da nam tudi obeinstvo izkažo enako pozor- nost za nnS trud, ki ni ravno niajhen. Poročll se je dne 21. tm. v Petrov- ^'»h g. Franjo Ter^an z gospo Pepco Stcf- neri^vo, nosestnico v Petrovčah. Bilo nin P1*1151^» »Jugostavija« v PIziiju. — is:,^«ani iuprcjc,la drustvo M.urom, ? v PlzllJU llst'llU)Vl!o ke tor vsa pevska in Kiu:sben, dru?tva ki nameravajo potovati v Čclio^im -V ' rcpubliko. ali sploh Selc stika v kulturnih ixisebno v glasbenih zadevah s Cehosto- vaškim narodom, naj sc obrncajo na to drnStvo, ki je izjavilo, da k pripravljeno, Jim v vsaketn oziru ustreči ter opozoriti na nje iavnost. To druStvo nam jc jascn dokaz, kako nmevajo in streine naši sc- j verni bratjc za kiiltnrnhn zblizanjetn obeli bratskili narodov; zato moraino ustanovitcv toga dnist\a kar na.itople.ie pozdravljati. Inienovanje vsoučiUških profcsor.iev za Ljubljano. Po poročilih iz ßeograua je izše! 27. tm., na dan sv. Save, kraljev ukaz o iinenovanji! vseueiliških profeso;- jev v l.jubl.iani. Doznava se,.da minister prosvetc ni mogcl ustreči predlogn l.inb- Ijanskega profesorskega kolegija v po- polnem obscgu. ^a/Jog leži edinole v proračmiskih težkočah, ker so po krivdi- bivšega poverjunika dr. Verstovska, kre- diti za ljnbljansko vsenčilišče odccj'jnf ninoK'o iiian.it. kot sc ie sodaj pokazalo zn potrebiu). Kakor se zugotavlja, se bo ste- vilo profesorjev kmalu ponuiožilo in bo- do tudi učcn.iaki. ki zaenkrat niso biii imeuovani rednini profesorjem, k;nolu dobili svoja prava mesta. —- Im.eitovani .so: Na pravni fokulteti: za rednc profe- sorie dr. Cjregor Krek in dr. Anton Skii- niovič, za izrcdnc;a profesor.ia dr. Rado Knsci; na filozofski fakultcti: za rednegr. profosorjn dr. Fra/i Jesenko. za izrednc- u'a profesorja docent dr. Had/.i. dr. IJu- domil Mnnptinan in docent dr. Karl Os- vald, za privatnega docenta pa Jakob Kelemina in dr. Izidor Cankar; na medi- cii2ski fakultcti: zn rcdncga profcsor.ia dr. Ivan Pieenik; na tcliniški fakultcti: za izrcdneg« profesorja inž. Alojz Kralj. y.w docenta iuž. Ivan Vnrnik; na rcoloŠki fakiiUetl: za rcdncga profesorjn dr. .Toslp Srobrnic, za izredna profesor.ia i\v. Franc Lukina.i in dr. Matija Slavic, za docenta pa profesor vcronauka Snoj. Novc tznajdbe Slovenca. O. Ivan Masle, brat izna.iditelja naprave proti trč-enju vlakov, Zvonimira Maslcta, izna- šel jc dvc stvari, ki znata postati velikc- ga pomena v varnostnem oziru. Prvič je s pomočjo električncga toka konstruirai blagajno, ki bo alannirala pri najmanj- sSem dotiku stražnika ali poljubno koga v hiši. Pri tern se uc da prctrgati zicc'ki vežc alarmnc zvonce z blagajno. Druga iznajdba Pa je ključavnica z električnim tokom in kljuCcin. ki ie rcgulir. na pose- ben način. Kl.iučavnica in kljiič sta zclo komnliciraiui in kdor ne pozna rcgnlacij- ske naprave in gotove štcvilke. ključav- tiice ne more odpreti: razun tcga pa ima ista tudi alarmno napravo. Obe iznajdbi knžcta. da postaneta varnostui napravi prve vrstc in že se pojavljajo inozeni- ske tvrdke, ki so pripravljenc izdclovati tnkc blagajnc in ključavnicc ter slienc varnostne naprave po torn načinu. Mla- deiTtu izumltcliu pa žeUmo mnogo usne- liov! DOPIS!. Gomilsko. V Kamciieah ie nana^Io- in;i umrl due 27. tm. poscstnik Ivan Fon- da v najlcpši moški dobi 30. let. PSgrcl) se vrSi dancs 29. tm. na pokonališče v Hraslovčah. N. v in. p.! Poljcane. Prctekli tcden je tukaj u- mrl zdravnik Fr. Novosad. Ril je rodom •Poljak, a do zadnjega časa zagrizen ncm- škutar. Zgonija Polskava. Pri nas jo začela tako hudo razsajati Spanska bolczeu, fla so morali solo zaprcti, kcr je žc 70 solar- jev obolelo. Bolezen je ncizprosna. Ko sino pred par dncvi spremljali na poko- paiišč posestnika Kalana, inn jc začela umirati edina hčcrka in žc čez tri dni smo tudi njo pokopali. \z Cvcna pri Ljutomcru se nam pl- §e: Tukaj jc umrl dne 23. tm. dolgoletni nadučitctj osrtovnc sole g. Toma 'Puse- njak. Bil je uzorcn šolnik, marljiv vzgoji- tclj izroccne mu mladinc. Izvcn svojega poklica jc bil nentrudljlvo dclavcn na po- Ijii vrtnarstva in pol.icdclstva sploh tcr jc mnrsikomu z dobrini svetom in tudi praktieno pomagal do blagostanja. Bil je tudi navduSen čebclar. Tcžki udarci, ki so mu tekom enega leta odvzeli sopro- go, hčerko in sina, so oslabili tudi tijegov život. Presclil se je nenadoma k svojim v večnost. Rlagemn Solniku ohrnnimo hvaležen in trajen spomln! TRGOVINA. OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Novc cent za žlvfno. LDU Ljub- ljana, 22. jan Deželna vlada je poslala vsem okrajnim glavarstvom in gospodu civilnernti komisarju za Prekmurje na- vodila, po katerih naj se določijo po celi Sloveniji kolikormožno po enotnih načelih prodajne cene za živila in druge vsakdanje potrebSčine. Ta navodila so potrebna, ker se v gploSnem opaža, da postopajoobčine pri določanjuprodajnih cen brez sistema, se ne ozirajo na de- janske razmere. zlasti pa na sosednje okoliše, temvec vpožtevajo predvsem Ie svoje lokalne interese. Urejena pre- hrana je pa mogoča edinole tedaj, ako se bodo za okoliSe, ki tvorijo gospo- darsko cnoto, določile tudi enake cene. Pri vsakem okrajnem glavarstvu naj se sestavi posebna kotnisija za pre- sojanje con kot posredovalni organ okrajuega glavarstva. Tern komisijam, ki bodo sestavi jene iz strokonjakoy in izvedencev, se pritegnejo, kar se razume samoposebi. tudi zaL-topniki konzumen- tov. Prav posebna razMka se pa kaže pri prodajnih cenah za klavno živino, dasi ba5 za to razüko ni nobenega tehtnega razlogs. Nasprotno, ravno glede klavne živine se mera vsa Slovenija smatrati za enoto, ki naj bi iniela tudi enotnc prodajne cene. Zato je potreba, da se ta razlika elm preje odpravi in tako omogoči r«dna preskrba prebi- valstva z mesorn. Po izjavi strokov- njakov, ki jih je zaslišal odsek za pre- hrano, je smatrati naslednje cene za klavno živino kot primerne in odgo- varjajoče sedanjim prilikam: za vole I. vrste 10 K za kg žive teže, za vole II. vrste 9 K, za vole Hi. vrste 8 K; za krave I. vrste 8 K za kg- žive teže, za krave II. vrste 7 K, za krave ill. vrste 6 K; 7.a bike in telice I. vrste 9 K za kg žive te2e, za bike in telice If. vrste 8 K, za bike in telice HI. vrste 7 K. koščena živina brez razlike 5 K za kg žive te2e. ¦- Okrajna glavarstva imajo poskrbeti, da se te cene čimpreje uve- ljavijo ter vsako navijanje ten cen prepreči. Trboveljska preiuogokopiia družba s scdcžcm na Duiiaju jc sklcnila plačati po 12 kron dividendc na dclnico. Sklcni- lo se je, da se prescli sedcž družbc v Ljubljano in da odproda družba premo- gokopc v Istri laški družbi za delnisko glavnico 15 milijonov lir. Trboveljska družba ostane udcležcna pri novi družbi s 40%. Kupnina znaša 6 milijonov lir v delnicah, 7 milijonov lir v gotovini. Tri milijone lir je Trboveljska družba že sprcjela, ostanek pa dobi na razpolago v Franciji za placevanjc kuponov, obresti in obiigacij. Obligacije obdrže hipotekar- no garancijo. Prepoved izvoza tujega denarja. — Naredba min. sveta M. §t. 4034 od 27. de- ceinbra 1. 1. v zvezi z naredbo fin. min. J. St. 3074 od 13. nov. 1. 1. prepoveduje izvoz grških drahem v svoti prcko 700 komadov in italijanskih lir preko 1200 komadov. Potuiki tudi ne smejo nesti sc- boj vee vrst denarja, katerega izvažanje jc |)rcpovedano, kakor svoto 1000 fran- kov po kurzu fin. ministrstva. Vcs denar. ki bi presejral označcnc zneskc, bodo ca- rinarnicc zaplcnilc in oddale v državnc blagajnc; proti dotičnim oscbam pa se bo postopalo kakor proti tihotapcem. Dobava smodnika. Urad za pospe- sevanje obrti ie dobil od g. ministra voj- ne in niornaricc dovoljenje, da smo po- razdeliti med obrtnikc 1000 kg navadnc- ga razstrelilncga smodnika. 1000 kg oja- eeuega razstrelilncga smodnika, 200 kg minskega smodnika ter manjšo množino kapselnov. Oddajali bomo po 100 kg. —• Manjši reflektantjc naj zato svoja naroči- Ia združijo. Intcrcscnti naj se zglasc prt Zavodu za pospcšcvanje obrti v Ljublja- ni do 7. februarja. RAZNE VESTI. Lctalci vzdržujejo poštno službo v IialijI. »Agcnzia Stefani« javlja iz Rinia, da se je začela 24. tm. poštna služba z Ietali na progi Rim-Pisa-Milan in z zra- koplovi na progali Milan-Turin in Milan- Benetke. Spanska bolezen na Japonskcju. Iz Tokija se doznava. da razsaia tarn šp.ui- ska bolezen v strahovitem obscgu. V sa- mem Tokiju je obolelo 200.000 oseb. Vsak dan umrc približno 1700 oseb. Na vladno odredbo nosijo Ijudi^ maskc proti plinu, da se obvaruicjo bolczni. Banditti najpHmerncilši dar. Reškc žene so podarilc d' Annuiiziju velik ban- ditski nož v priznanie njcgovcga ^juna- škega« polioda na Reko. (Rdino primc- ren dar, s katerim se naj čim prej sam scznani, Cc nočc, da jih kmalu izkupi od druge stranl.) Dober mesec za lcnub« bo letošnji mesec svečan. V tetn mcscu jc 5 ncdelj razun tčga pa še praznik (svečnica), ta- ko da bo vkliub vrinjencmu prcstopnc- tnu dnevu (24.) samo 23 delavnikov. Izbruh ognjenika. Blizu mcsta Vcra- cruza v Mehiki izbruhnil jc ognjenik sll- no vcliko žareče lave, ki je razdjala dvo- jc mcstcc San Miguel in Calcahraloa. Iz žareče lave pihali so goreči žvcplcni plini ki so uničili. česar ni dosegla vale- ča se lava. Od prebivalstva se ni rešil nikdo. Eno- in dvckronskc bankovcc bodo žigosali v Avstriji. Kedaj, še ni določeno. Žclezniški pro met v Rumuniji ustav- Ijcn. Rumunsko ministerstvo saobračaia javlja, da jc v Rumuniji radi pomanjka- nja preinoga ustavljen ves železniški promet. Vozi samo še Simplon-Orient- Kxpress. Kuga. V Kusiji, posebno v Moskvt je počela razsajati kuga. Svct ljuüskili komisarjev je vsled tcga zapustil mesto in sc nastanil v Tveru. Stavka. Na Dunaju so začcli stavka- ti krojaci.'Grj se za zboljšanjc plač. Nctniri v Iiidijl. Tudi v Indiji, poseb- no v Bombayu stavkajo. Stavkajoči so po večini tekstilni dclavci, ki so te dn! začcli pleuiti po skladiščih predilccv. Po- licijsko posrcdovanje je bilo brezuspesno, na kar je vojaštvo streljato in ubilo ene- ga stavkajočega. Atentat na ncniškcga ministra Erz- bergcrja. Iz Berlina je došla vest, da jc bil 'minister Erzbcv.;er pred par dnevi, ko je zapustil ministerstvo in stopil v voz, obstreljen. Ena kroifla se je odbila na urni verižici, druga mu je prcbila ro- ko in vdrla v prsi. Poškodba ic taka, da komplikacijc niso izkljucenc. Rojcn po pogrebu — svoje matcre. Anglež Rihard Edgciimbes in general ^ee narodila sta se po pogrebu svojih mater. Neverjetno, pa vendar resnica. Mati Ribarda Edgcumbcsa zgubila je za- vest po neki kratki bolczni. Zdravnik je konstatiral smrt, na kar so jo pogrcbli. Ponoči pa ie §cl grobokop, odprl grob in začel mrtvecu vlačiti prstane z rok. Pri teni se je zena poeela gibati ter pri- šla k zavesti. Cirobokop je prestrašen zbežal ter pozabil na svettlko. Srečna lady Edgcumbc pa je vstala iz groba, vzela svetilko in odšla doniov. Pet let potem se je rodil sin Rihard. Mati gene- rala Lee-ja iinela je krč. Ta jo je nekoC popolnoma zvil. Zdravnik jc izrekel, da je umrla. Ko so jo spustili v jamo in po- eeli metati na krsto zcmljo, slišali so iz krste klice in udarce. Prestrašeno ženo so izvlekli iz groba. Leto dni po tern sc je rodil Lee, ki je bil general v angieško- amerikanski vojski. Kako je nastal pies »polka«, üotovo bo izvor »polke« zanimal v teni »ples- nem času« naše plcsalce in plesalke. Zgodovina tega plcsa jc sledeča: neka služkinja bila .ie ostala sama pri hiši. Za kratck čas pnčela je peti in plesati. Pri tem jo je iznenadil njen gospodar. Ker je bil vnet ljubitclj glasbe in plesa, rekel je služkinii naj prepoje in odpleše pred j njim še enkrat, pri čemur jc gospodar zabilježil glasbo in korak. Ta ples se je potem okrog leta 1830 plcsal prvikrat v Pragi, kjer je dobil radi svoje polkorač- Tic sestave češko ime »polka«, kar po- meni polovico. ŽeleznlČarska stavka v ItalUi se nada- «uic. Trst, 27. jan. (LDU.) Stavka italijan- skih železničarjev se nadaljujc glasom lista »Lavoratore« disciplinirano. V Tr- stu stavka 3500 želczničarjev. število stavkokazov ne dosega 600. Volitve na Ogrskenj. Budimpešta, 27. jan. (LDU.) OgrsKi kor. ur. poroča: Qlasom časniških poro- Cil jc znanili doslej 108 izidov; 52 je kršč. soeijaleev, 39 članov stranke malih po- sjstnikov, ostali raznih drugih ali brez strank. Prcki sod v budimpeštaiiskcm policij- skem okolišu. Budimpcšta, 27. jan. (LDU.) Budlm- peštanska polieija je proglasila preki sod za rop, umor, javuo nusilstvo, oškodo- vanje tuje lastnine itd. Brusilov — redivivus? Praga, 27. jan. (LDU.) »Venkov« poroča iz Londona, da tamosiyi listi po- ročajo. da prevzame general I3rusilov povcljstvo nad rdcčo armado. ki ima pričeti ofenzivo proti Poljski. Brusilov se je ponudil Trockemu na razpolago, ko je izvedel, da so mu Denjikinovi vo- jaki ustrelili sina. (Cudno — že Brusilov sain je bil glasom časniških vesti parkrat od boljševikov umorjen! O ta nesrcčna »izvirna* poročila!) Straii I. »NOVA D O B A« Slev. 13. Špedlcijski oddelek: Prevažanje vsakovrstnega blaga na | mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, H zacarinjenje, prevozi z nabiralnimi vo- zovi na vse strani, selitve s pa- tentiranimi vozovi, vskladiščenje raznega blaga in pohištva. 145 50-1 ttojuečje domnčc podjetjE r Jugoslav 99 J3 a Ikan44 trgovska, ipedicijsfca In komiai|sfea del*?, tiruxba Porfružnica MarlÖOf- Pisarna: Rciserjeva ulioa I. Telefon ir.tertrban 879. Centrala: Ljubljana. Podružnice: Trst, Dunaj, Beograd. Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami. Blagovnl oddelek: Prodaja vsakovrstnega kolonijalnega blaga na debelo, import ter eksporr, | prekmorske kupčiie. Komisija: Prevzame se b?ago vseh vrst L v prod a jo. 1 TeSefonska &tew. urednistwa nNove Dobe" in okr>ožnsga tajnestva JDS v C«lju je 53. Imate bolcčisiel V obrazu? v ceicm lelesu ? Vaše tnišice in živci Vam odpo- vedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza Fluid ! Bodete sc čudili ! f> dvojnatih ali 2 vciiWi stuklenici 27 K. All trpite na počasni prebavi ? Na slabcm apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza-kropljice! 6 škatljic 12 K. Prava, želodec krenčujoča Svedska iinktuia 1 stekienica 12 K, omot in poštMina posebej a najceneje, Cvgcn V. Feller, Stubica dolnja, Elsa- trg-Jt. 356. Hrvatska. 1590 A 15-4 Proda ae par krasnih, popolnoma novih, Se nerabljenih šlvanlti odes, povleCcnih z najfinejSo rumeno svilo; čista oela bomba- ževina. — Vprašati: Trubarjeva ulica št. 1, (»Vila Adelie*) I. nadstr. levo. 153 YaMlO aa domačo vesellCO katera sc vržl dnc 31. Jan. 1920 v vseh prostorih gostilne M* Janžek v Cclju za Kresijo. 151 1 Vsopbina za osebo 3 K. Začebek ob 7 urt xi/eüer. Svira prlljubliena zelemliarska godba. Za dobra iedila in piiaSo skrbl in se priporoöa *a obilen obiak jvr. Janžek. Velika zavarovalna družba išče dobrega zastopnika za Ljubljana, Marlbor, Celje, KoCevje, Dravograd, Rogntec-Slatino in Pod- plat proti dobri plafi. Za eliiuaj da prevzame ves inkaso, želi se varščina. Ponudbc spodatki dosedajnega 2iv- Ijenja in priporočila je poslati na naslov Za 35 Annoncen-Expedition Rasfeiger, Graz. ¦li J___SS star 18 let, močan, Ifllginßnir 2eli •« k°t mesarski IIUUIIUIIIU vajenec v kak0 Ve2- jo mesarijo, kjer bi imel lahko hrano in stanovanje pri mojstru. Ponudbe in pogoie prosi Franc Sovinc, Na dobro hrano ae sprejmc več oscb. Kje, se poizve na okopih (šolska) 13 v pr- wm nadstropju. 149 1 Lepa vila? z modernim gospodarskim poslopjern in posestvom za eno kravo rediti se takoi proda v Spod. Poljčanah. VeČ pove Iwan Pančič, vlg. Lustiger v Poljčanah. 142 1 LJradnica vežča knjigovodstva, z lepo pisavo se takoj sprejme. Ponudbe na: Zalcsga piva Laško V Celju, 136 2-2 Levst kova ulica 6. Kupim kozolec z 4, 6 ali 8 redi (štanti). Ivan (Ribič, Zg- Roje Sv. Peter v Savinjski dolini. 142 2-2 Sedlas»ska in tape- farska delavnica Iv. Strelec ¦a |§ 245 104-89 IiPIlP Samostanska UlllJUg ulica štev. 16. Sprejme se sBu^a ali laborant v lekarno. Prednost imajo taki, ki so bili že v enaki službi ali pa v vojaSkih lekarnnh nameščeni. Ponudbe na upravništvo lista. 144 2-2 Proda se harmonij (znamka Mannborg), pisalni pult, 12 m preprog in kompletnt* eedlo. Cena po dogovoru. 134 2-2 MINKA CATER Ksmsno, Sv. Jurij ob j. ž. Izdelotfattje vseh vrst čevljev od priprofttih do najfinejSih po dnevnih oenah 45 i50—10 Hud. Zontic Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica Stev. 2. yino' jflior priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se prip^roCa 99104-6 A. flobeK. Stole, iimnice, razno pohišt^o in tapetniskc izdelke ima v :;;',::;':, Wlnrija BaumpaptRBP Gosposka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. Samopomoč v Celju vabi uradnike, učitelje in njih upokojence k pristopu. Pristopi naj se pošljejo na pred- sedništvo „Samopomoci'' 135 v Celje. 2-2 M & r----- i^^-----^ / Isce se \ poslovodjo 89 mešane stroke. Vstop takoj. Ponudbe na naslov: zadruga „Samopomoč" L v cel