St. 36 mmm mm i m»m (tu ti h jzhaja, uvcemSi poodeljek, vsak dan zjutral 'r Afriškega St. 20. I. nadstropje. Doo>«» ' - "osV^V V Trstu, v soboto 11. fobruarta 1MŽ Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVH pisma se ne sprejemajo, rokopi i Ste fan Gociin . . — T zna£a za mesec L Za Inozemstvo rr j «Hca sv. ništvu. Nc ,-telj la odgovorni urednik Tisk tiskarna F ^t Naročnina . -o, pol leta L 32. —, ii» L 60.— ure več. — Telefon uredništva'-.»• 11-67. Posamezne Številke t Trstu fn okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaj® tf ilrokosti ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev ki obrtnikov mm po 40 ceat, osm tolče. In zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denaruili zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 si. beseda, msjnanj ja L 2 - Oglas1 naročnina In reklamacije se pošiljajo IzkJučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica, sv, Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-^7, Prvi podatki o ljudskem Štetju <:Piccolo» z dne 9. t. m. je prinesel prve Številke o ljudskem štetju v Trstu, ki sicer niso uradne, ki pa jih je dobil, kakor sam pravi, od merodajne uradne osebe. Glasom teh podatkov je razmerje med Slovenci in Italijani v tržaških predmestjih sledeče: «nj: Slivnor: Itatijnn: I. Skedenj 2848 7391 II. Sv. Ana 2310 5520 III. Ferned 2116 10476 IV. Sv. Ivan 2002 8527 V. Rojan 1508 7763 VI. Barkovlje 983 4338 VII. Gornja okolica 5667 3145 <;Piccolo» dodaja še par številk iz mestnih okrajev, kjer se je naštelo le pičlo število Slovencev ter z veseljem ugotavlja, da se je števMo Slovencev znatno zmanjšalo. Do sedaj se nas je naštelo, pravi <'. Piccolo», 17.623, h katerim bo prišlo še par stotin iz šentjakobskega in šentvid-skega okraja in — to bo vse. Verujemo «Piccolu», da bo tako. Potemtakem lahko računamo s tem, da bo po tem ljudskem štetju doseglo število Slovencev v Trstu in okolici kakih 18.000 do 19.000. Seveda se nam bo reklo takoj, da tu ne gre za Slovence, ampak le za ljudi s slovenskim občevalnim jezikom. Vemo to. Kljub temu pa ima «Piccolo» že sedaj zmagoslavni nadpis: «Notevole diminuzio-ne di sloveni*, torej: Slovenci so se skrčili, ne ljudje s slov. občevalnim jezikom. In tako smo zopet žrtve sramoinoznane avstrijske perfidnosti, ki se je skrivala pod imenom «obče valni jezik»: Pri ljudskem štetju so se na podlagi občevalnega jezika požirale nenemške manjšine, a potem so se bobnali v svet neresnični podatki o številu Slovanov. Rimski Mefisto Salata je, kljub temu, da ima navadno polna usta svobode m civilizacije, hlastno pograbil po tem grdem avstrijskem sredstvu ter mu dodal še nekaj lastnega popra. Med tem ko je hišni gospodar pod Avstrijo sam zapisal svoj in svoje družine občevalni jezik ter to potrdil s svojim podpisom, so sedaj — pod Salato — zapisovali podatke o občevalnem jeziku nezreli in neuki mladeniči, ki so slišali na pompozno ime cuffi-ciale di censimento», ki pa po lastni izpo-pedi merodajnih italijanskih mož pri tržaški občini niso imeli niti pojma o svojih nalogah in dolžnostih. In to zopet po zaslugi Rima. Kr. odlok, s katerim se je namreč odredilo ljudsko štetje za našo pokrajino, je bil objavljen v Uradnem glasniku (Gazzetta ufficiale) št. 237 z dne 6. decembra 1921 ter je glasom § člena 35. stopil_____________ ___ Bti dan, torej 8. decembra 1921 v velja- m7nj nego~polovico vseh Slovencev v" Ro-vo V členu 4. m 27. odreja isti kraljevski janiL Potemtakem so v Rojanu vsi Sloven-odlok, da ste ima izvršiti ljudsko štetje ! ci je otroci med 6 in 12 letom ali pa — na podlagi stanja, ki bo v vsaki družini vdovci in vdove. Oziroma imamo v Roja-dne 1. decembra, in biti končano do 4. nu približno 350 pariških, troglavih dru-decembra 1921, torej 8, oziroma 4 dni prej žin in približno 350 sirot brez očeta in ma- vilke» dognane na podlagi avstrijsko-Salatovega občevalnega jezika, namreč število naših otrok, ki obiskujejo letos ljudske šole v Trstu in so jih obiskovali tudi dne 1. decembra 1921. Slovenska šola v Barkovljah ima letos 388 otrok; v Bazovici jih je 186; v Gropadi 139; pri Sv. Ivanu 677; pri Sv. Jakobu 1427; na Katinari 397; v Sv. Križu 273; na Opčinah 406; na Prošeku - Kontovelu 442; v Rojanu 749; v v Skednju 1007; v Trebčah 175. Skupaj torej v Trstu in okolici 6266 otrok, ki obiskujejo slovenske ljudske šole. «Piccolo» nam lahko verjame, oziroma saj sam dobro ve, da so to izključno slovenski otroci. «Piccolo» tudi dobro ve, da na stotine in stotine slovenskih otrok obiskuje italijanske ljudske šole. Toda vzemimo, da slovenski otroci obiskujejo zgolj slovenske ljudske šole. Kaj sledi iz gornjih številk? Statistično je dognano, da odgovarja število obisku ljudske šole podvrženih otrok 16% vsega prebivalstva. Nikjer se to statistično razmerje še ni ovrglo, a najmanj pri narodu, ki obstoji po ogromni večini iz delavstva in srednjih slojev kakor Slovenci v Trstu. Čim imamo torej 6266 šolskih otrok, nas mora biti v Trstu in okolici najmanj okrog 40.000. Gotovo nas je še par tsočev več, če se pomisli na " veliko ' število slovenskih otrok, ki 'obiskujejo italijanske ljudske šole. Našteli pa so nas samo okrog 19.000. To pomeni pri 6266 otrocih, ki zahajajo v ljudske šole, da vsak tretji Slovenec v Trstu obiskuje ljudsko šolo, oziroma da se sestavlja tržaško slovenstvo iz približno 6000 družin po pariškem vzorcu, obstoječih iz matere in enega otroka. In to so samo mladi parčki, kajti vsi otroci so v dobi od 6 do 12 let. Gspoda, to krat-komalo ni res! Kje so naši mladeniči od 12 do recimo 22 let, kje so naše mladenke iste dobe, kje so tisoči naših služkinj, kje so naši dojenčki in otroci do 6 let? Pomislite vendar na naše stare može, ki so ob strani svojih res slovansko plodnih zakonskih družic pozabili, da so imeli šoloobvezne otroke! Ne, ne, več nas bo, mnogo več nego 19.000. Saj gre tu za stvari, ki so obče znane. Saj zna že vsak najbolj priprosti Tržačan, da so Italijani v Sv. Križu, na Prošeku, Kontovelu, Opčinah, Banah, v Trebčah, Gropadi, Padričah in Bazovici zelo, zelo redki, da se jih v vsaki vasi lahko našteje na prste; in vendar so jih našteli v teh 9 vaseh celih 3145. Toliko Italijanov v teh vaseh kratkomalo ni! To je not ori en o. — Pridemo deloma še do lepših zaključkov. V Rojanu n. pr, so nas našteli 1508, a otrok imamo v šoli 749, torej 5 nego je bil dotični zakon objavljen, znan in v veljavi! To je menda unikum v zgodovini zakonodaje. Tržaški magistrat potem seveda ni mogel dati, tudi če bi bil tere in sicer sirot med 6 in 13 letom. Stari rojanski vinogradniki in cvetličarji, stare rojanske perice, kličemo Vaše Številne družine za pričo, kličemo za pričo vas hotel, primerna navodila svojim cufficiali k^pke rojanske' mladeniče in brhke rodi censimento* in dovolj ,e znano, kako so janske mladenke, ki vsak dan zjutraj, ti mladeniči opravljali svojo službo glede ugotavljanja občevalnega jezika. Skratka: Napisali so lahko, kar so hoteli, in temu primerne so sedaj številke, katere «Picco-Io» s tako očitnim veseljem objavlja. «Piccolovim» podatkom pa stavimo lahko nasproti druge številke, ki so nekoli- opoldne in zvečer polnite tramvaj in ulice, ki vodijo v mesto, hiteč v svoje službe, kličemo za pričo vas rojanse dojenčke in paglavce po ulicah: več, mnogo več nas je v Rojanu! Glejte, do takih absurdnosti prihajamo z vašo zakonodajo in z vašim avstrijskim ko bolj točne in resnične nego «dične šte- občevalnim jezikom, ekscelenca Salata! Jugoslavija Pasivna resistenca na železnicah ZAGREB, 9. Na železnicah na Hrvatskem so pričeli s pasivno resistenco. Vlaki prihajajo iz Hrvatske z velikimi zamudami. Vlaki z Dolenjskega prihajajo v Ljubljano s triurnimi, peturnimi, celo z 10-iirnimi zamudami. Na progi Novo mesto -Bubnjarci stoji vsi tovorni vlaki, ker jih postaja v Karlovcu noče sprejeti. Veliki snežni zameti v Bosni. — Železniške zveze pretrgane SARAJEVO, 9. Zadnje dneve je po celi zojavne zveze so pretrgane. Brzojavni drogi so polomljeni. Sarajevo do danes še vedno vzdržuje edino telefonsko zvezo z Zagrebom in na ta način bi bili popolnoma zapuščeni. Iz bližnje okolice prihajajo poročila, da je sneg nekatera sela popolnoma zametel. Podrle so se strehe hiš vsled težine snega. Po nekod je sneg tako visoko zapadel, da si kmetje delajo snežne tunele od hiše do hiše, da morejo tako medsebojno občevati. Pošta in promet popolnoma počivata. Od ravnateljstva državnih železnic odrejena rešilna akcija, ki se je udeležuje že- Bosni in Hercegovini zapadel velikanski osobje in vojaštvo, do danes m _ ° * • a. _ i licnall lrna* «a vaIa * sneg. Snežni zameti so učinkovali na železniški promet naravnost katastrofalno. Ves promet po vseh progah je popolnoma ustavljen. Vsled žametov in višine snega so potniški vlaki obstali na prostem tiru. Potniki so na nekaterih progah nadaljevali pot peš do bližnjih postaj. S planin so se začeli valiti plazovi, ki so potrgali in razdrli vse telefonske in brzojavne žice. Sarajevo je brez vsakih zvez z zunanjim svetom, edina zvea z Zagrebom še deloma funkcionira. * - Žel. ravnateljstvo je odredilo takojšnjo rešilno akcijo, pri kateri pomaga sarajevska garnizija. Veliki snežni zameti so bili tudi v Liki Glasom obvestila zagrebške direkcije državnih železnic je do nadaljnega ustavljen promet na progi Ogulin - Bakar, kakor tudi na progi Ogulin - Gospič. Zadnja proga je popolnoma zasnežena. Med postajama Zenica in Zavidović sta gredvčeranjim trčila dva potniška vlaka, azbitih je bilo mnogo vozov. Vzrok nesreči je velik sneg. Poškodovanih je nekaj potnikov. Smrtnih nesreč ni bilo. Mesto je popolnoma odrezano od okolice in ostalih bosanskih mest Vse br- uspela, ker je zelo otežkočena. Čiščenje proge je že zato težavno, ker še vedno pada sneg, ki sproti zopet zamete progo. Osebni vlaki, ki so ostali na progah, so po poročilih spremljevalnega osobja že popolnoma zameteni. Poslali so potnikom, ki se nahajajo v vlaku na progi pri Ivan Planini, živeža za več dni 2ivež so natovorili na mezge. Sneg t Belgradu BELGRAD, 9. Že tretji dan neprestano sneži. Promet v mestu je popolnoma ustavljen. Kmetje ne donašajo živeža na trg. Ustavljeno je tudi vse delo v državnih delavnicah. Na kolodvor ne prihaja noben vlak. V predmestjih so se podrle nekatere hiše vsled težkega snega. Sneg ▼ Dalmaciji SPLIT, 9. Že tri dni pada silen sneg. Po mestu in drugih krajih Dalmacije divjajo viharji. Med Splitom, Kninom in Šibenikom je podrtih in polomljenih 500 brzojavnih drogov. Tekom včerajšnjega dneva je padlo do pol metra snega. Ves promet je ustavljen. Brzojav in telefon ne funkcionirata. Split ima zvezo s Trstom samo potom kabla. Na Jadranskem morju divjajo viharji« povzročeni vsled silnih vlada s Cičerinovo brzojavko od dne 8. januarja sprejela pogoje, določene v Cannesu dne 1. januarja. Vkljub temu se to ni izrazilo. Će bi katerakoli vlada dala v svojih uradnih izjavah razumeti, da ne sprejme popolnoma pogojev, določenih dne 6. januarja, bi francoska vlada ne mogla poslati svojega zastopstva na konferenco v Genovo. Vprašanje udeležbe francoske vlade na konferenci v Genovi je tudi bistveno odvisno od tega, ali se doseže med zavezniškimi vladami? sporazum glede interpretacije posameznih točk programa. Nota pripominja, da se 1. tečka programa tolmači s strani zaveznikov tako, da morajo države, ki se udeleže konference, že v naprej sprejeti določbe, sprejete v Cannesu dne 6. januarja Važno je, da se že na otvoritveni seji, preden se začne kaka razprava, vzame na znanje, da države že s svojo udeležbo dokažejo, da so sprejele te določbe. Nota pravi nadalje, da so pogodbe, obstoja-joče ob zaključku mirovne konference del evropskega javnega prava, ki se ne sme dotakniti, če se noče ogroziti evropski mir. Na drugi strani se ne sme nikakor dovolili, da bi genovska konferenca segala v delokrog Zveze narodov, ki ga ji določajo mirovne pogodbe. Nikakor se ne sme dovoliti, da bi mirovne po-gedbe spravile kakorkoli v pretres. Prvo načelo, sprejeto v Cannesu, obstoja v tem, da se mora spoštovati notranja suverenost posameznih držav. Treba je tudi določiti točni pomen «neposredo vanja.» Kar se tiče druge točke, to je spoštovanja privatnega imetja tujcev, se ne more zamisliti možnost spoštovanja zasebne lastnine, če ta privatna lastnina ne obstoja v . kaki državi Treba se je postaviti na stališče, da se pravice tujcev ne bodo podvrgovale pravu dotične države, temveč po pravu njihovih držav. Države, ki doslej še niso priznale javnih dolgov, jih bodo morale s sprejemom sklepov v Cannesu izrecno priznatu Treba je vedeti, kako se bo zadržala proti temu vprašanju Rusija. Po 3 točki se morajo vse države obvezati, da se bodo vzdržale vsake prevratne propagande proti politični ureditvi drugih držav. Praktično udejstvitev tega pogoja si moremo predstavljati le potom pogodbe obveze med državami v Genovi, katere izvršitev se bo pa težko kontrolirala. 5, točka vsebuje obvezo, da se bodo države vzdržale vsakega napada na sosede. Skleniti bi se morali, seveda dogovori, ki vsebovali to obvezo. Nič pa ne ovira sklepanja specialnih dogovorov med državami in skupinami držav za vzajemno zajamčenje svoje teritorialne celotnosti, dogovor, kakor so om med državami male entente, med Francijo m Belgijo, Francijo in Anglijo in Anglijo in Bel-gij°- Vaje francoske sredozemske eskadre TOULON, 10. Pred včerajšnjim je zapu stila francoska sredozemska eskadra tou-lonsko vojno pristanišče in se je podala na vaje. Eskadri poveljuje podadmiral Sa-laun in sestavljajo jo velike oklopnice «Bretagne», «Jean-Bart» in «France»,-dalje oklopna križarka «Edgar - Quinet» in še ena eskadrilja torpedolovk. Vaje so se začele takoj, ko so ladje zapustile pristanišče. Pred pristaniščem je eskadro napadla skupina podvodnikov. Vaje te eskadre bodo trajale do 3. marca. Ansliia Ustava Palestine LONDON, 10. Angleška vlada je predložila pred par dnevi arabskim odposlancem iz Palestine, ki se nahajajo sedaj v Londonu, in obenem tudi zastopnikom ju dovske organizacije načrt ustave za Pale stino. Ta načrt je plod dolgotrajnih in tru-dapolnih pogajanj med angleško vlado in prizadetimi, vsled česar se angleška vlada nadeja, da se bo na podlagi te ustave dosegel pameten sporazum med narodoma svete dežele. Verjetno je, da bodo Arabci in Judje predlagali več izprememb, toda ne pričakuje se, da bi ustavo kratkomalo odklonili. S tem načrtom je napravila angleška vlada prvi poizkus za ustanovitev domače palestinske vlade in za pomirjenje med tamkajšnjimi Judi in Arabci. Konference v Genovi se bodo udeležile vse povabljene države LONDON, 10. Lloyd George je odgovoril v doljnji zbornici na tozadevno vprašanje, da se bo konferenca v Genovi otvorila 8. marca in da ni do sedaj še nobena država odpovedala svoje udeležbe. Grško posojilo v Angliji LONDON, 10. Lloyd George je sporočil v doljnji zbornici, da se pogaja Grčija z nekaterimi angleškimi bankami za najetje posojila. Jugoslovenska vlada in vzdrževanje Karla Habsburga in njegove družine LONDON, 10. Angleška vlada jc prejela od belgrajske vlade noto glede troškov za vzdrževanje bivšega avstrijskega cesarja in njegovega nadziranja. Nota pravi, da je vlada pripravljena sodelovati pri plačanju civilne liste bivšega cesarja Karla, toda pod pogojem, da sodelujejo pri plačanju te liste tudi zavezniki, ki so tudi prizadeti pri tem, da se ne vrne več v Evropo motit svetovni mir. Jugoslovenska vlada smatra tudi, da se mora svota, ki jo je določila poslaniška konferenca za bivšega cesarja, znižati in da se mora deloma odtegniti od odškodnine. Belgrajska vlada zahteva razen tega, da naj se sklene, da bivši cesar ne sme zapustiti svojega sedanjega bivališča brez dovoljenja vseh prizadetih držav in predlaga, naj se sklene z portugalsko vlado dogovor glede nadzorstva bivšega cesarja in njegove družine. Južnoafriški delavci za neodvisno republiko LONDON, 10. Stavka rudarjev traja dalje in položaj se zaostruje. Brzojavke iz Johannesburga poročajo, da je imelo pre- vernih vetrov. Nobena ladja ne plove. Promet po morju je ustavljen.. čehoslovaSka BeneŠevo potov saje PRAGA, 10. Ministrski predsednik Be-neš odpotuje jutri v Pariz in London. ■talila Bnoini zopet na površja RIM, 10. Po včerajšnjih avdijencah pri kralju, kjer so se vrstili Titoni, De Nicola in Giolitti, je bil sprejet danes zopet Bo-nomi, ki se je uklonil prošnji kralja. Bo-nomi se bo predstavil v četrtek, 16. t. m. zbornici in senatu, kjer bo izjavil, da kralj ni hotel „prejeti njegove demisije. Najbrže ostanejo vsi ministri na svojih mestih. Senat sklican za 16. t. m. RIM, 10. Senat fCT sklican za četrtek, 16. t. m. Izvršitev mirovnih pogodb med Italijo in Ogrsko in med Italijo in Bolgarijo RIM, 10. Uradni list objavlja odlok z dne 15. 1. 22., ki dovoljuje izvršitev italijansko - ogrske mirovne pogodbe, sklenjene v Trianonu 4. junija 1920 in odlok z dne 15. 1. 22, ki dovoljuje izvršitev italijansko - bolgarske mirovne pogodbe, sklenjene v Neullyu ob Seni 27. novembra 1919. Italijanska pomoč Rusiji _ RIM, 10. Uradni list objavlja odlok z dne 22. januarja 1922 štev. 41, ki dovoljuje stradajoč emu prebivalstvu v Rusiji podporo 6 miljonov lir. Francija Trdovratnost Francije pred konferenco v Genovi. — Ruske garancije za udeležbo na konferenci neobhodno potrebne. — Splošno zaupanje v Poincareja PARIZ, 10. «Temps» se obširneje bavi s sklepom konference v Cannesu o pogojih, pod katerimi se smejo dovoliti državam krediti Konferenca v Genovi se bo morala vprašati, kako in s kakimi sredstvi bo mogla Rusija vzbuditi pri zaveznikih zaupanje, da bo lahko zadostila tem pogojem, ako hoče računati na tujo pomoč, ki je za njeno, obnovo neobhodno potrebna. Konferenca v Genovi se sicer ne misli vtikati v notranje ruske razmere, morala bo pa paziti, da bo Rusija izpolnila nalogo, ki se bo smatrala za njeno solventnost za neizogibna. Ne zadostuje — nadaljuje «Temps» — fraza, da se bodo izvršile pogodbe in bodo tujci ščitenL Konferenca v Genovi bo morala določiti način, kako naj se to tudi izvrši, kar se pa more doseči le potom dveh sistemov: Ali naj sovjetska vlada usmeri svojo notranjo zakonodajo tako, da bodo tuji interesi zaščiteni, ali pa naj ostane za tujce v Rusiji v veliavi pravo njihove domovine« Vlada je poslala svojim zastopnikom v inozemstvu noto, kjer ponavlja željo, da bi se konferenca v Genovi preložila vsaj za tri mesece, ker bo v nasprotnem slučaju najbrže končala v samih zmešnjavah. Izjavlja, da Francija ni mogla odpovedati svoje soudeležbe na konferenci, ker je sama pomagala vabiti posamezne države. Na krmilu vsega tega gibanja stoji Poncarfc, v katerega imajo vsi uradni krogi popolno zaupanje. Nedotakljivost pridobljenih pravic Francije, to bo njegov bojni klic v Genovi in kakor vse kaže, bo ostal v tej točki neizprosen. Komisija za zunanje zadeve mu je včeraj izrekla svoje zaupanje poudarjaoč, da je predpogoj stal-, nega miru v Evropi plačanje vojne odškodnine s strani Nemčije. Francoska vlada bo morala pred konferenco v Genovi pridobiti vse države za to, da se na konferenci ne bo razpravljalo o veljavnosti sklenjenih pogodb. Komisija izreka sveje začudenje, da ni bila povabljena na konferenco tudi Zveza narodov, ki je rešila že marsikatero kritično situacijo. Komisija tudi ne razume, zakaj ne bodo zastopane v Genovi tudi južnoameriške republike. Vendar se v glavnem popolnoma strinja s politiko vlade in njenimi pridržki Zedinjene ameriške države ne bodo zastopane t Genovi PARIZ, 10. Pariška izdaja Newyork Heralda prinaša vest iz Washingtona, da bo Harding odgovoril danes na povabilo za udeležbo na konferenci v Genovi. Predsednik Harding bo sporočil, da se njegova vlada ne more udeležiti te konference. Zedinjene države zasledujejo z zadoščenjem cilje, ki jih mislijo zavezniki doseči v Genovi in bodo vedno pripravljene sodelovati pri obnovi sveta. .Lloyd George o odnošajHi z Rešijo PARIZ, 10. «Matin» poroča iz Londona, da je Lloyd George izjavil v doljnji zbornici, da je edini up Rusije vzpostava dobrih odnošajev z evropskimi velesilami. Rusija bo pa morala ispolniii pogoje, ki jih je sklenil vrhovni svet v Cannesu, ako bo hotela računati na pomoč zaveznikov. Nota traacoehe vlade o Genovski konferenci. PARIZ, 9. Francoska vlada je poslala inozemskim vladam noto, v kateri izjavlja, da ne more ne sprejeti, ae odkloniti povabilo na konferenco v Genovo, ker je tudi ona ena držav, katere so razposlale to vabilo. Vendar pa bi se lahko ne udeležila konference, če bi druge države sprejele vabilo pod poboji, ki bi ogrozili francoaka pravice in koristi. Nota pripominja, da ao zavezniške vlade na konfe- _ , renči v Cannesu smatrale, da je sovjetaka teklo nedeljo v mestni hiši 4000 delavcev javni shod, na katerem je bila sprejete protidržavna resolucija. Delavci zahtevajo v svoji resoluciji od južnoafriškega parla menta, naj takoj proglasi neodvisno južno, afriško republiko in naj se v Pretoriji ta-koj ustanovi začasna vlada. Položaj v Jo-hannesburgu je zelo resen in pričakujejo se izgredi. _ Nemčija Izjave nemškega kanclerja o stavki BERLIN, 10. Včeraj je kanclcr govoril pred poslansko zbornico in se pri tem obširneje bavil s posledicami zadnje železni-čarske stavke. Zahteve, ki so jih železničarji predložili vladi, bi zvišale državne izdatke za skoro 60 miljard in vsak razsoden državljan bi moral uvideti, da bi do-vedle lako ogromne žrtve državo v zelo kritičen položaj. Strogo mora obsojati vsako stavko javnih uslužbencev, ki jo smatra za navaden zločin in upor proti državnemu ustroju. V teh zadnjih dneh se je po-gostoma razpravljalo o pravici državnih nameščencev do stavke, kar bi bilo po njegovem mnenju nezmisel. Državni uslužbenec je del vlade, vse svoje življenje mora žrtvovati za dobrobit skupnosti. Vlade in vladni organi, ki se branijo izpolniti svoje dolžnosti, nimajo pravico do obstanka. Končno je kancler omenil, da je ta stavka zelo slabo vplivala na mednarodni položaj in povzročila tudi v notranjosti ogromno moralno in materijalno škodo. Vse stranke razen komunistov in neodvisnih socialistov so odobravale ta kanclerjeva izvajanja. Zakaj Zedinjenim državam ni dosti mar za konferenco v Genovi BERLIN, 9. «Novi mir», list ruske sovjetske vlade, ki izhaja v Berlinu, piše o stališču Zedinjenih držav nasproti konferenci v Genovi in pravi, da to pomeni, da je Amerika sklenila prepustiti Evropo samo sebi, dočim vsak prav dobro ve, da Evropa ne more najti svojega gospodarskega ravnovesja brez pomoči amer, kredita. Će bi Amerika odklonila udeležbo na tej konferenci, bi zadala hud udarcc angleški politiki, posebno pa politiki Lloyda Ge-orgea. S svojo udeležbo na washingtcwv ski konferenci je Anglija priznala severnoameriškemu kapitalizmu prvenstvo na svetu. Po washingtonski konferenci je sklicala konferenco v Genovi, v kateri bi se moralo utrditi nadvladje angleškega kapitalizma nad evropsko politiko. Ameriška odklonitev je le poizkus, da sc udu-šijo angleški upi. Amerikanska odklonitev bo onemogočila konferenci v Genovi, da najde rešitev iz sedanjega evropskesga položaja. Toda če se bodo velevlasti, ki se bodo udeležile te konference, sporazumele o glavnih vprašanjih, se bo lahko že začrtala pot, ki vodi do rešitve. To bi moglo rešiti Lloyda Georgea, a vrsta novih manjših konferenc bi mogla postopno razbistriti položaj. List govori nato o razmerju med Lloy-dom Georgeom in Poincarejem, ki očita LIoydu Georgeu, da se vrača k tajni politiki. Po poincarejevem mnenju je Lloyd George človek nestalne politike, sedaj odprte, sedaj tajne. Poincare se boji — pravi «Novi mir» — da kuje sovjetska republika kake peklenske načrte; boji se boljševiš-ko - nemške zarote. Toda vse te skrbi — zatrjuje list — bi se lahko pomirile, če bi se hoteli ruska in francoska vlada v Genovi odkrito in direktno sporazumeti. Na ta način bi se lahko odstranila mnogoka-tera navzkrižja. Sovjetska republika zasleduje realistično politiko in ne bo nikakor vodila protifrancoske politike, če Francija ne bo vodila protiruske politike. To je v kratkem času že v drugič, da Rusija indirektno ponuja Franciji svojo pomoč. Kdo ve, ali bi se ne znalo zgoditi, da jo Francija končno sprejme. Konferenca v Genovi bi v tem slučaju pomenila začetek povsem nove evropske politike. Francosko - ruski sporazum se zdi, seveda, sedaj povsem nemogoč, ker jc bila Francija doslej največja sovražnica po-revolucionarne Rusije, ne sme se pa pozabiti, da gre ruska delegacija v Genovo z namenom, da najde podlago za svojo novo aktivno evropsko politiko. Avstrija Vspehi konference nasledstvenih držav za potne Uste GRADEC, 10. Konferenca za potne liste, ki so jo sklicale nasledstvene države v Gradec, se je končala z dobrimi uspehi. Zastopniki Italije, Cehoslovaške, Ogrske in Nemške Avstrije so podpisali pogodbo, ki določa razen drugih občutnih olajšav za potnike in trgovce brezplačno vidiranje potnih listov za izseljence. Jugoslovenskl, rumunski in poljski zastopniki se niso mogli pridružiti tej pogodbi, ker so jim manjkala potrebna pooblastila, vendar se predvideva, da bodo tudi te države v kratkem pristale na ta dogovor. Gornja Slezlja Odkrilo se je novo orožje VARŠAVA, 10. Vsled nedavnega napada na francoske vojake, ori katerem je bilo nekoliko Francozov ubitih in ranjenih, se vršijo že več časa preiskave. Do sedaj se je odkrilo mnogo nemškega vojnega materiala. Med tem materialom se nahaja kakih 30 strojnic, več možnarjev, bomb, pušk, patron, mnogo streliva za tope kalibra 77 in 105 in mnogo vojaške obleke. Ta vojni material je bil predvsem skrit v državnih tvornicah, po skladiščih državnih železnic in v državni livarnicL V zvezi s temi odkrtji je bilo aretiranih vsega skupaj 15 o>sebf med katermi se nahajata dva visoka državna uradnika, ravnatelja ka. Mnogi niso mogli doseči vpisa, držvnih tvornic Rosenberg in Weber, Pozneje sta bila aretirana tudi ravnatelj in podravnatelj državne tvornice v Hud-fcinskem. Dnevne vesti Reklamirajte pravočasno! Ob zadnjih državno zbo rs ki h in občinskih volitvah je bilo nešteto naših ljudi izpuščenih z volilnega imeni- ker niso kžbo na takih prireditvah dvomljiv« vredno-fti» izpostavljajo divjailcemu zasramovanju ki jih končno prisili; da morajo oditi ukljub temu da so polteno plačali vstopnino z italijanskimi liraml — še en značilen slučaj. V svoji ite-vilki od 5. t. m. je prinesel znani ilustrovani list «Ii]ustraz>one Italiana» sliki kralja Aiek- ^vedska Posledice zime v severni Evropi STOCKHOLM, 9. Mraz je v severni Evropi še dalje zelo hud. Ledolomne ladje delajo noč in dan pri čiščenju pristanišč, mernost. Uživimo se vendar v razmere, v katerih živimc! Sedaj se pa tudi mnogo govori t . j i t i " ° možnosti novih političnih volitev. Tem večia ki so povsod zamrzla Enak mraz razsaja jc dclžnost za vsakogari da ^ potrudi vsaf £ tudi v drugih severnih državah. V Kopcn- iiiCOt da pravočasno pogleda v volilni imenik hagnu, glavnemu mestu Danske, so obla- in da se prepriča, ali je vpisan. A če ni, naj imeli potrebnih listin. Mnogi pa, ker so se za- sandra in njegove zaročenke. V kavarni «Alla nasali, da bodo itak vpisani, ker so pri prejš- Stazione* pa je nekdo izrezal iz lista sliki in njih volitvah volili in ker so rojeni na anekti-:6amo naslovu je prizanesel Dogodek je sicer ranem ozemlju, a nekateri tudi pristojni v,res _ prepritKkav, da bi izgubljali mnogo be-Trst. Ostali so razočarani, ko so videli, da ven- sed o njem. Ali, značilen je vendar za dušev-darle niso vpisani, dasi so nekateri celo po- nost takih — junakov! Tudi ta junak je morda sestniki v tržaški občim in bivajo tu že nad m;s!il, da je s tem proslavil italijansko ime in 40 let Ta poslednji slučaj moramo posebno rešil «patri>o»l V resnici pa je pokazal, da tudi podčrtati, ker je bil res obsodbe vredna ne- v sedanjih velikih časih živi Se rod — pritlika- vih ljudi! Telov. društvo Dim sodelovanjem mladinskega društva *Pro i obrežja je obdan z 1?- J,hJ*1*? obvest,! , Južni del norveškega-----,_______.. „ dom. Norveško in Dansko veže v sedanjem Pocasi ~~ gospod niarchese! Iz laških listov Mpu le ozek kanal z ledenima brego^.^"^ sti^ZtiiŽT^ ^ Švedska pomoč Rusiji občinskega zastopa v Izoli pozdravil tudi ob- STOCKHOLM, 10. Švedska vlada je gnfke zastopnike neitalijanske narodnosti, predložila parlamentu prošnjo, —« " ^ -- ,C drUg,m' da 1 voli kredit v sveta» predstavo z igrama: Krek: «Tri sestre* in Čehov; «SnubaČ», in sicer v * dvorani Del. konsumnega društva pri sv, Jakobu. Ob 20. se začne zabavni večer z raznovrstnim sporedom, kakor: deklamacije, petje itd. Šentjakobska »čitalnica« nastopi z baletom «Cigani». Poleg tega je na sporedu tudi šaljiva nameniu prošnjo, naj do- poiitika vladc ^ povzročala spore med obema pošta, srečolov in ples. Glavna točka zabav. ... . ^nesKu enega miljona sved- narodnostima, dečim ni bilo nikake razlike v nega večera pa je: Razdeljevanje svetinj zrna- skih kron. L/enar se bo dal na razpolago mišljenju med obema plemenoma. Ta gospod govalcem pri tekmi za primorsko prven**- . švedskemu Rdečemu križu, da ga porabi marchese zna ob slovesnih prilikah—po višjih Oficijelni del zabave se konča ob 22K. Pc *em za pomoč prebivalstvu ruskih stradajočih — ubirati blagoglasne strune pomirje-; se bo nadaljeval neoficijelni del, oziroma ples. pokrajin. I vanja. Lepo jc to. Posebno še, če se sklicuje j Med točkami svira mali orkester, Plesovodja Ledolomna ladja ^Gladiator* ie Drisne- na ? ^vstri7s,ko'> minulost! Ali kaj naj poreče- g, Josip Bizjak. Pričakujemo obilne udeležbe !a iz. Revelja v Stockhclm ter £pSS3£ ^S^JT^^ i - - , " - v droŠih- ki je vre- občini izobk^NašSlvo'vom^vle^elo p* dno od 100 do 120 miljonov švedskih kron. sodelovanju gosp. markiza izvoliti dva cela 71alA namenjeno dvema velikima ban- občinska zastopnika na volišču v Kortah. Za !a okoli 40 ton zlata dno od 1 Zlato je kama v Stockholmu. Konsolidiranje zavezniških dolgov v Ameriki chng je podpisal zakon za konsolidiranje čin! Kdo naj mu verjame, da bo na podla-I ta- cbčinska ostalih 1300 vclilcev v Izoli pa je bilo določenih 18 občinskih zastopnikov. Ako bi bilo le količkaj pravičnosti, bi naši volilci morali imeti vsaj 8 zastopnikov! — Tudi gospod Suni se je posluževal tiste sramotne razdelitve na zavezniških dolgov. He đe'ajte nam kr:uice! Okrajna bolniška blagajna v Gorici je danes brez ravnatelja, ker je bil Tuntar odstavljen. Na njegovo mesto je bil imenovan vladni komisar, ki naj vodi posle bolniške blagajne toliko časa, dokler se ne nastavi nov ravnatelj. Vlada zavlačuje vso zadevo že mesece in bolniška blagajna ne more priti do svojega rednega ravnatelja. V zadnjih dneh pa je prišla na dan vest, da misli imenovati vlada za ravnatelja drja Delpina, kr. uradnika v Idriji. Osebno je sicer dr. Delpin dober mladenič, toda iz stvarnih razlogov se moramo temu imenovanju odločno upreti. 1. Vlada se mora zavedati, da je pri bolniški blagajni vpisanih 9e ranil kolena. Občinstvo in razsodišče pa sta to grdo nepravilnost — odobrila! O tem dovolj. Kmalu na to pa sta n&siopila Jugosloven Martinovič in Rus Gerikov. 2e ob vstopu Ju-goslovena je zahrumel urnobesen krik in rjovenje, ki je takoj pokazalo razpoloženje občinstva. Pričela se je borba. Istočasno pa so letele na naslov Dalmatinca vse možne psovke, ki se nam — «nekulturnima ljudem zde presurove, da bi jih ponavljali. Žvižganje, kričanje in razsajanje večine kar ni hotelo prenehati, ko se je Dalmalinec pokazal močnejšega. To divjanje je bilo celo italijanskim častnikom preveč. Mnogo občinstva je zapustilo sedeže in se je odstranilo, ker je divjanje zadobiT take oblike, kakrftnjih ni videti v gledaL^--* civiliziranih ljudi. Neki dečak na galeriji — ki je morda mislil, da reši s tem ministrsko krizo in «patrijo» — se je na vse grlo drl s žčavi ter je nekatere slovenske gledalce pošiljal v «šča-varijo». Posebno pa je pokazal svojo kulturo proti neki £ospici, ki je s svojo družbo govorila slovenski. To divjanje ni ponehalo do konca. In taki ljudje, besneži, govorijo v svojih listih o naši —- nespravljivosti! — Ponavljamo pa, da take prireditve nimajo za nas v sedanjih časih prav nobene važnosti in brezpomembno je za nas, ali zmaguje. Italijan, Belgijec ali Rus. Pisali smo nekoliko razsežnejše le radi značilnih dogodkov, ki so spremljali prireditev v gledališču '«Ed se predajajo na obroke, kupujejo se stari iivalni stroji, sprejemajo se popravila. Coroneo 1, Della Vedova. 229 KLAVIR, v dobrem stanju, se proda. Pojasnila daje Javna ljudska knjižnica v Nabrežini 225. Cena ugodna. 234 ISCE se prazno stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, ali soba in kuhinja. Ponudbe pod «Ugodnosti» na upravništvo. 185 POHIŠTVO za poročne sobe in lakirane kttlm nje po zmernih cenah se prodajajo v ulic Chiozza 51, pritličje. 13 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 SLU2KINJA s spričevali Coroneo 1, pri vratarju. se sprejme takoj. 231 ŽIVINOREJCI! Testenine in moka za krmo se prodajajo v ulici Udine 10. V soboto dospejo biškoti za krmo. - 239 POZOK! Srebrne krone in zit»to ^o najviših cenah plačuje edini gro u s t Belfeli Vita, Via Madonnina 10, I. 16 ZLATO in »rebrne \rone plačam »e* kot dru£ kupci. Albert Povb,