Sfff ' ■ . ■•v,- >-. - PoShrfn* plačan* t gotovini. 2 1' Leto XmM štev. 120 prilog. LJubljana, sreda 25. maja 1932 Cena ? Dlia praviiištvo: L bi Jana, Knatljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratrri oddelek: Lf-itsljaiia, Seleo-bureova o*. i. — FeL 3492 ia 2492. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta št. 13. — Tslefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78.180, jNaroC&iua scilm £ncr»oCnc — L)-o. za Hiozemstv. ■*>.— Dn U retloištvo. Ljubljana Knafljeva >ilica 5. Teleton št 3122 3123 3124 3125 tn 312d Maribor. Aleksandrova cesta 13. I&- lefoD št 24-50 (ponoči 2582). Cellf Rnopn^vj t s* S TflM Ef Rokopisi se ae vratajo. — Oalasi po Grška kriza Stavkovni pokret pojenjcje — Velike težkoče za sestavo nove vlade — Vpliv vojaških krogov na razvoj krize Atene, 24. maja r. Položaj v Grčiji je še vedno zelo napet in nejasen. Stavkovni pokret se je sicer omejil, tcda položaj v razpletu vladne krize in razčiščenju situacije komplicira nastop vojaških krogov, ki skušajo zopet dobit: vpliv na vodstvo državne politike. Posvetovanja predsednika republike Zaimisa z voditelji političnih strank r^adi tega še vedno niso rodila nobenega rezultata in docela nejasno je še, kako se bo izvršil nadaljnji razplet vladne krize, ki zavzema spričo obupnega gospodarskega m finančnega položaja vse bolj značaj hude državne krize. Nevarnost, ki je grozila zaradi železni-čarske stavke, s čimer bi bila ogrožena zlasti preskrba večjih mest in industrijskih centrov z živili, je odstranjena. Prometni minister je pozval stavkajoče železničarje, naj se tiikoj vrnejo na delo, ker bo v nasprotnem primeru izdano za vse železniške uslužbence mobilizacijsko povelje. Ker je bila vihu tega stavka zeio slabo organizirana. so se železničarji takoj vdali in vrnili na delo. Danes je bil železniški promet že zopet normalen. Da pa prepreči eventualna sabotažna dejanja, je dala vlada vse važnejše železniške objekte zastra-žiti po vojaštvu. Tudi vojaštvo je v vsej državi v najstrožji pripravljenojti. Izredni ukrepi, ki so bili izdani ob izbruhu prvih nemirov, so še vedno v veljavi. Vsa državna in druga javna poslopja so zastražena po vojaštvu. Državno uradništvo je dobilo poziv, naj se nemudoma vrne* na delo. Inicijatorji stavk v posameznih državnih ustanovah so bili aretirani in bodo odpuščeni iz službe. V teku posvetovanj, ki jih je imel včeraj in danes predsednik republike, so se vsi šefi opozicijskih strank izjavili za sestavo širše koncentracijske vlade. Razhajajo pa se v naziranju, ali naj bi sodelovali v vladi tudi liberalci. Snoči so se razširile tudi alarmantne vesti, da nameravajo generali izvršiti državni udar in da so poslali pred-seolniku republike ultimativne zahtevo, da se mora sestaviti koncentracijska vlada pod vodstvom republikanskih strank, vendar pa so bile te vesti kasneje uradno de-mantirane. Kljub temu pa zatrjujejo v poučenih krogih, da generali Gonatas, guverner Makedonije, Plastiras in Kondilis živahno sodelujejo pri reševanju vladne krize in ne ta je, da ;ma za primer, da bi prišlo do vojaško-političnega režima, največ izgledov kombinacija Papanastasiu-Kondi-lis. Druga skupina generalom, pod vodstvom generala Plastirasa, pa je odlot.no proti sodelovanju generala Kondilisa v vladi, dočim so v političnih krogih bolj naklonjeni Kondilisu kakor pa kateremukoli drugemu generalu, ker si je Kondilis pridobil simpatije s svoječasnim odločnim nastopom proti generalu Pangalosu. Diktaturo generala Panga^sa v političnih krog;h popolnoma izključujejo, četudi je Pangalos s svojimi pristaši marljivo na delu, da bi prišel zopet na krmilo. Značilno je, da policija budno spremlja vsak njegov korak, da bi jih ne presenetil z državnim udarom. Če pa se ne bo posrečilo sestaviti parlamentarne vlade, računajo v političnih krogih s tem, da bo prišlo do sestave vlade pod vodstvom generala Gonatasa. ki bi dobil diktatorska pooblastila. Parlament v tem primeru ne bi bil razpuščen, marveč bi bili člani vlade imenovani v sporazumu z Venizelcsom, ki ima v parlamentu velikansko večino. Venizelos sam ne bi vstopil v vlado, marveč bi prevzel zastopstvo Grčije na lausannski konferenci, nakar bi se za nekaj časa umaknil iz aktivnega strankarsko političnega življenja in odšel na odmor v kako inozemsko zdravilišče. Izmet paša in Ruždi bej v Italiji Turški ministrski predsednik napoveduje še trdnejše vezi med Italijo in Turčijo — Rimski tisk o skupnih gospodarskih in političnih interesih na Sredozemskem morju in na Balkanu Rim, 24. maja ž. Danes je prispel s parni kom >Tevere« v Brin dri s i turški ministrski ■predsednik I smet paša, ki ga spremljajo zunanji minister Tevfik Ruždi bej, generalni ravnatelj ;pri zunanjem ministrstvu Gevad bej in več turških politikov, parlamentarcev in novinarjev. Ismet paša in njegovi spremljevalci potujejo naravnost v Rim, kjer se bodo sestali z zastopniki vlade in fašističnimi politika. Pred odhodom iz Carigrada je Izmet paša sprejel novinarje in jim dal naslednjo izjavo: »Na poti iz An.kare do Carigrada so mi ljudje sporočili mnogo želja in izrazov zaupanja. Potujem v Italijo z realnim zadoščenjem, ker obstoja med Kemalovo Turčijo in fašistično Italijo dejansko medsebojno zaupanje. Trdne osnove, na katerih sloni naše politično sodelovanje, se bodo v kratkem le še bolj utrdile«. Rimski tisk se intenzivno bavi z bližnjimi italijansko-turškimi političnimi razgovori. Vsi listi objavljajo h is tort jat odnoša-jev med obema državama v poslednjem desetletju in naglašajo, da je že prvj sestanek med Mussolinijem in Ruždi bejem rodil realne rezultate, ki so se pokazali v pogodbi o nevtralnosti in arbitraži, kii je bila kmalu nato zaključena. Listi .poročajo nadalje o italijanskih gospodarskih interesih v Turčiji in navajajo, da je v Turčiji investiranih 150 milijonov lir italijanskega kapitala, da biva. na turškem ozemlju 20.0-00 -Italijanov, da je imela Italija v turških lu.kah povprečno po 3.5 milijonov ton letnega prometa ter izvoznega in uvoznega prometa za okrog 500 milijonov lir. Končno razpravljajo o italijanskih in turških političnih interesih in naglašajo skupne akcije predvsem na Sredozemskem morju in na Balkanu. Smrt lorda Kitchenerja pojasnjena? Kirižarko »Hampshire«, s katero se je potopil med vojno lwd Kitchener, je izdal nemškim torpedovkam vohun, da se je maščeval za smrt svoje matere in sestre Newyork, 24. maja. č. Kakor poročajo li- sti v senzacionalni obliki, je ameriška policija odkrila tajnost smrti lorda Kitchenerja. Policijski organi so aretirali človeka, ki se sicer izdaia za Angleža Cravvford-Gra-u ena, njegovo pravo ime pa ie Frideric Jo-gubert Duquesne, po poklicu kapetan in po rodu iz Transwala v Južni Afriki. V burski vojni so angleški vojaki ubili njegovo mater in sestro, zaradi česar se ie zarotil, da se bo maščeval nad tedanjim poveljnikom angleških vojnih sil v Južni Afriki lordom Kitchenerjem. V svetovni vojni .ie postal nemški vohun in mu je uspelo ujeti nekega ruskega oficirja, ki je bil na poti v London k lordu Kitchenerju. Duquesne se je preoblekel in z legitimacijo tega oficirja prišel v London. Pozneje je spremljal lorda Kitchenerja na križarki »Hampshire« in dajal nemški podmornici, ki se je približala križarki, dogovorjena znamenja, da ji ie uspelo torpedirati križarko. Duquesne sam je skočil v morje, plaval več ur in ga je nato rešila neka nemška podmornica. Po trditvi ameriških listov, so te podatke črpali iz dnevnika, ki so ga našli pri aretiranem Duquesneju. V dnevniku so našli tudi vse potrebne dokaze, ki pričajo, da je aretiranec zares Jogubert Duquesne, ki je zakrivil smrt lorda Kitchenerja. V njem so našli tudi točno narisan zemljevid okolice otoka Ortneya,> v čegar bližini se je potopila križarka »Hampshire«. Mesto je bilo zaznamovano, pod niim pa so bile zapisane besede: Tu sem usmrtil lorda Kitchenerja. Angleška vlada je zahtevala, naj ameriške oblasti izroče aretiranega Duquesneja njenim zastopnikom, j Obdolžila ga je. da je povzročil eksplozijo na parniku »Tommi-son« 1. 1915, pri kateri so bili takrat ubiti trije mornarji. Duquesne je bil aretiran že 1. 1919. Takrat so ga prepeljali v bolnico, ker je bil ranjen, pa mu je kasneje uspelo pobegniti. Prihod »Do Xcc v Berlin London, 24. maja č. Orjaško letalo >Do X< je startalo danes nekoliko pred 10. uro izpred ladjedelnice v Calchotu pri Sout-hamptonu. Odletelo je v smeri proti obaM Severnega morja, da s poslednjo etapo Southa.mpton-BerMn zaključi svoj veliki prekooceanski polet. Proga Southampton-Berli.n je dolga okrog 1300 km. Ker je letelo letalo s povprečno brzino 170 km na uro, so pričakovala, da bo prispelo v Berlin med 17. in 18. uro. Poleg posadke, ki šteje 14 mož. so na letalu letalka Antonija Strarsmann, dr. Dornier in njegova soproga. Letalo .ie ubralo pot čez Amsterdam in Hamburg. Pristalo je na jezeru Muggel pri Berlinu. Pred pristankom je kroždlo neka i minut nad mestom. Berlin. '24. mnja. AA. Veleletalo >Do X« je ob 6. "popoldne priletelo v Berlin po miriti 7 in pol ure trajajoči vožnji iz Calsliota. Nekaj časa je ^Do X« letel nad abvnim mesten. nato pa ie pristal ob Miiggelskem Jezeru kjer sa ie sprejelo z nepopisnim navdušenjem nad 20.000 ljudi. Jezikovna enakopravnost v Belgiji Bruse/j, 24. maja. s. Danes je bik na prvi seji nove Renkinove vlade pripravljena vladna deklaracija. Kakor upajo, bo dobila vlada jutri v zbornici 15 do 20 glasov večine. Zbornica bo takoj nato pričela razpravo o jezikovnem zakonu, po katerem bo država razdeljena v dvoje jezikovnih ozemelj im sicer valonsko, v katerem bo glavni jezik francoski, in v flamsko. kjer bo prevladovala flamščina. Oba jezika bosta pred zakonom enakopravna. Aretacija dveh berlinskih bančnikov Berlin, 24. maja d. Berlinska policija je aretirala bančnika Heinza Borchardta in glavnega ravnatelja združenih bančnih zavarovalnih delniških družb dr. Julija Ap-felbauma, ker sta osumljena, da sta pone-verila zavarovalne zneske v višini več milijonov mark. EHMICE ZUNANJE POLIT predsednika francoske republike s listjem m Pariz, 21. maja, d- Predsednik republike Lebrun je za dane.-, pozval k skupnemu razgovoru v finančnih in zuiianje-poiitiuirh vprašanjih predsednika vlade '! ard.euja, voditelja ratcLtMiiov llerriota in finančnega nijctistra FlandJna. Povabilo preden cinika •republike je biio sprejeto v političnih krogih zelo ugodno, ker oklepajo, da bo imelo za posledico vzdržan je kontinuitete francoske politike. Na finančnem področju vlada med zastopniki dosedanje in bodoče vlade zlasti glede na vprašanja država«h financ in valute popolno soglasje, v zunanji politiki pa žele radikali nekatere izpre-membe, kajti ta.nik radikalne stranke Pfeiffer je včeraj v listu »Republique« očrta 1 program bodoče zunanje politike IJ&rriotove viade. ki vsebuje naslednje točke: 1. Ustavitev tekmovanja v oboroževanju, ki ne more iti do neskočnosti, kajti Nemčija je n. pr. vojno izgubi.a, čeprav je imela najmočnejšo vojsko na svetu. 2. Uvedbo splošne in nadzorovane razorožitve. pri čemer naj se nadzorstvo raztegne tudi na polvojaške organizacije. 3. Politika vojaških zvez naj se odpravi. 4. V Evropi naj se ustvari novo ravnotežje, vendar pa bi se Nemčija varala, če bi smatrala nasprotstvo proti zvezi s Poljsko kot pobudo za uporabo sile. 5. Med Nemčijo in Poljsko naj se posreduje v sprav-lj.vern smislu. 6. Revidirajo naj se pogodbene določbe, ki so postale nevzdržne Uprli pa se bomo, pravi nadalje ta program, energično proti splošni in vsaki enostranski ter nasilni reviziji. 7. Likvidirajo naj se glavni spori med Franci io in Nemčijo na konferencah v Ženevi in Laupanni. 8. Doseže naj se sporazum z Italijo. Prihodnjo nedeljo bo imela socialisti/ona stranka v Parizu izceden kongres. Pri dosedanjih zborovanjih njenih pokrajinskih organizacij se je pokazalo, da je ogromna večina za sodelovanje socialistične stranke v meščansko radikalni levičarski vladi, vendar pa pod pogoji, ki jih je predlagal Leon Blum. Lc manjšina odklanja nače'no vsako udeležbo v vladi. Manjša skupina s poslancem Renaudelom je pripravljena na sodelovanje z zmernimi pogoji. Bodoči vladni program bo torei izdelan v skupnih posvetovanjih socialistov Ln radikalov V izjavi, ki jo je podal zastopniku lista »Pariš Midi« o .svojem zunanje-politične-m naziranju, poudarja Herriot da postavi in v ospredje načelno varovanje francoskih pravic do reparacij. Priznanje teh pravic smatra kot absolutno potrebo. Zato s*- ne more razpravljati o morebitnih dogovorih, dokler se te zahteve priznajo. Treba ie ohraniti formalne pravi e Franci ie kot podlago za njene zunanje odnošaje. Ako bi Nemčija skušala oporekati tem pravicam Francije in t-rditi, da je več p acala, kakor je dolžna bi se morale predložiti nemške številke. Vprašanje pa je. kako je mogla Nemčija povsem prostovoljno podpisati dogovor o Youngovem načrtu, op ne bi bile resnične že takrat predložene šte v.ilke. Kar se tiče podtaknjene mu namere. da hoče slediti z izdatki za vojsko, velja to, v kolikor gre za nepotrebne no\e zgradbe vojafn:c ali za kaka druga obrambna dela, katerih gradnja bi se zdela kot zapravljanje. V ostalem pa noče izpre-minjati varnostnega sistema države. Nasprotno ga hoče izpopolniti in modernizirati, dokler ne bodo podana narodom solidna mednarodna jamstva, ki bodo om-u-gočila resničen mir. Berlin, 24. maja, d. Kakor poročajo iz Luxenvburga. se bo prihodnji teden sestalo tamkaj na nevtralnih tleh več nemških politikov in velcin dustr ij c ev na razgovor z zaupniki Hsrriota in francoskih finanč- nih krogov o začasni rešitvi icp?racijskega vprašanja. Pariz, 24. maja č. Vsi politični krogi pričakujejo z veliko napetostjo rezultat konference, ki se je pričela danes ob 16. v Eii-zejski palači, kjer so se sestali predsednik republike Lebrun, ministrski predsednik v oslavki Tardieu, finančni minister Flan-din in vodja radikalov Herriot. ki je določen za bodočega francoskega ministrskega predsednika. Tardieu in Flandin sta ob tej priliki obvestila bodočega šefa francoske vlade o sedanjem razvoju razgovorov na ženevski razorežitveni konferenci in o pripravah za bližnjo lausannsko konferenco. Oba ministra sta poudarjala, da še ni de-fmitivno gotovo, da se Ido ta konferenca sploh vršila. V kuloarjih francoske poslanske zbornice govore, da je na današnji konferenci predsednik Lebrun naprosil Herriota, naj pospeši sestavo nove vlade. Tardieu m Flandin sta Herriota informirala tudi o poljski zahtevi po novem posojilu. Poljska je namreč prosila francosko vlado za 600 milijonov frankov posojila, a je Tardieu zavrnil njeno prošnjo, ker kot peslevodeči predsednik ni hotel prevzeti odgovornosti za tak korak. Poljska pa se ni zadovoljila =s to Tardieujevo odklonitvijo in zato je Tardieu hotel izvedeti, ali se Herriot strinja s to zadevo, če bi dobil Herriotov pristanek, bo Tardieu takoj izdal vse ukrepe, da dobi Poljska zahtevani denar. Pariz, 24. maja č. Herriot je danes izjavil, da še ni točno poučen o zunanjepolitičnem položaju, vendar pa se bo ravnal po načelu, da je treba braniti francoske pravice in čuvati mirovne pogodbe in konvencije, ki so bile sklenjene in podpisane po =vobodnem pristanku vseh kontrahente v. Odnošaji Francije z drugimi državami bodo sloneli na neokrnjenih francoskih pravicah . Izvolitev novega dunajskega župana Za župana je bi zopet izvoljen sociaki demokrat Seitz Izgredi narodnih socialistov Dunaj. 24. maja g. Danes se je vršida prva seja novo izvoljenega občinskega sveta in dunajskega deželnega zbora Policija je magistrat zavarovala od vseh strani, ker so se bali nemriTov. Narodni socialisti so se zbrali v enem izmed mestnih lokalov, odkoder je 15 njihovfih občinskih svetnikov v uniformah odkorakalo skozi mesto v rotovž. Tej skupini se je pridružilo okoli 200 oseb, vendar pa ta demontra-cija v splošnem ni napravila nobenega vtisa. Takoj po otvoritvi seje je -prišlo do incidentov in burnih prizorov med narodnimi socialisti ter socialnimri demokrati. Obe stranki sta se naravnost kosali v medsebojnem zmerjanju. Pri volitvah župana je bil s 55 glasovi zopet izvoljen dosedanji socrialno-demokrat-skl župan Seitz, 19 krščanskih socialcev se je "glasovanja vzdržalo, kandidat hacken-kreuzlerjev F.rauenfeld je dobil 15 glasov. Tudi fcyv€tn mestne hiše so skušalri narodni socialisti izzvati nemire po mestu. Tako 90 med drugimi blokirali redakcijo levičarsko orijentiranega »Abenda«, kjer pa jih je razgnala policija. Narodni socialisti so do krvi! pretepli nekaj ljudi na ulicah, zaradi česar je bilo več razgrajačev tudi aretiranih. Tudi ,pTi konstituiranju dunajskega deželnega zbora je p-rišlo do izgredov narodnih socialistov. Ko je bil za predsednika deželnega zbora izvoljen dr. Danneberg, so pričeli narodni socialisti divje kričati: >Ta Žid mora ven!« Obenem so motili in prekinjali z divjim ropotom volitve, kakor tudi nagovor predsednika Danneberga, Priprave za avstrijski moratorij Avstrija bo proglasila transfernf moratorij za svoje inozemske dolgove v začetku prihodnjega tedna Dunaj, 24. maja d. Uradno poročajo, da je predsednik Narodne banke in bivši minister dr. Kienbock po svojem povratku iz ženeve obširno poročal zveznemu kance-larju dr. Dollfussu in finančnemu ministru dr. Weidenhofferju o tamo>šnjih konferencah. Poudarjal je posebno, da so zapadne države pokazale" odločno voljo za akcijo v prid Avstrije, da pa je pravočasen pričetek take akcije odvisen od sporazuma, kako naj se izvede. Na včerajšnjem popoldanskem razgovoru ministrov pod predsedstvom zveznega kancelarja dr. Dollfussa je bilo nato poročilo predsednika Narodne banke o uspehih ženevskih posvetovanj sprejeto na man je. Ker bo morda dalje časa trajale, preden pride do omenjenega sporazuma, pripravlja sedaj zvezna vlada posebno odredbo, da ukrene potrebno za plačevanje obresti v šilingih za inozemske dolgove, ako bo odrejena zanje zapora deviz. Napovedana odredba bc čim prej predložena glavnemu odboru parlamenta ter bo takoj uveljavljena. Ker se bo Narodni svet sestal bržkone v petek, bo imel glavni odbor sejo najkasneje v soboto. Sestanek novega pruskega deželnega zbora Berlin. 24. maia. s. Dne 24. aprila izvoljeni pruski deželni zbor je imel popoldne svojo ustanovno sejo. Naval občinstva na galerije in na novinarske klopi je bil izredno velik. Ob 15.15 so prišli v sejno dvorano narodni socijalisti v dolgi vrsti pod vodstvom frakcijskega predsednika K u bej.-t. Komunisti so jih sprejeli z zasmehljivinii vzkliki. Predseolstvo je prevzel starostni predsednik general Litzmann (narodni so-cijalist), ki je bil oblečen v salonsko suknjo, na prsih pa je imel pripet železni križec I. razreda in številna druga visoka odlikovanja. Tudi drugi narodni socijalisti niso prišli v uniformah. Na predlog starostnega predsednika je zbornica sklenila, da imenuje svet najstarejših. Nato je komunist F-ick srovoril o poslovniku. V utemeljevanju svojesa predloga je izvajal, da je sicer Braunova vlada s svojim odstopom pokazala. da bo napravila mesto drugi vladi, v resnici pa skuša ostati tudi kot poslovna vlada še dalje na krmilu. Fašizem na Madžarskem Budimpešta, 24. maja. č. Tudi na Madžarskem se skrajni desničarski element vedno bolj uveljavlja. V nedeljo :n v ponedeljek o imeli v Budimpešti volitve za okraj Var, pri katerih so pristaši združene nacionalne stranke zelo napredovali. Izmed 10 mandatov v tem okraju je dobila ta stranka 3, dočim doklej ni imela nobenega. Mandate si je pridobila na račun obeh vladnih strank. Krščanski socialci so dobili štiri mandate (prej 5). nacijonalisti 3 (0), socialni demokrati 2 (2). stranka edinstva 1 (3). •Združena nacijonalna stranka obstoji iz raznih frakcij skrajne desnice. Večina njenih pristašev so bivši bojevniki. Po svojem programu je slična narodno socialistični stranki v Nemčiji. Manevri Heimwehra Dunaj, 24. maja d. Heimvvehr je priredil včeraj v mnogih krajih na Spodnjem Avstrijskem velike vaje. Poleg drugih so se vršile tri vaje v okolici Amstettna, katerih se je udeležilo približno 4.000 mož, oboroženih in v uniformah. V Payerbachu se je vršila proslava nekega bivšega avstrijskega polka, ki so ji prisostvovali razen tamošnjih oddelkov zvezne vojske tudi štirje oddelki Heimatschutza v popolni vojaški opremi. Reševanje japonske vladne krize Tokio, 24. maja. č. Admiral Saito se je včeraj popoldne pričel pogajati z večino prvakov obeh velikih političnih strank. Med drugimi je povabil na razgovor tudi voditelja liberalne stranke in bivšega ministrskega predsednika Vakazutkija in ga pozval, naj vstopi v novo nacijonalno vlado. Va-kazuki si je pridržal pravico, da se posvetuje z ostalimi liberalnimi politiki. V načelu je liberalna stranka pripravljena, sodelovati v koncentracijski vladi. Proglasitev Kreugerjevega konkurza Stockholm, 24. maja. d. Na izredni seji kronskega sveta je bil včeraj uveljavljen zasilni zakon o Kreugerjevem konkurzu. Zakon bo veljal do konca februarja prihodnjega leta. V zvezi s tem se razveljavlja moratorij za podjetje Kreuger & Toll ter se proglaša konkurz nad njim, kakor tudi nad osebno zapuščino Ivarja Kreugerja. Usoda treh podravnateljev, ki so osebno nrevzeli obveznosti za podjetje Kreuger & Toll, doslej še ni razjasnjena. Eden izmed ravnateljev je prevzel osebnih jamstev za 24 milijonov. Sestanek Briininga in Hindenburga Berlin, 24. maja. d. Napovedanemu razgovoru nemškega kancelarja dr. Briininga Z državnim predsednikom Hindenburgom pripisujejo velik pomen, kar dokazuje že dejstvo, da govore o vprašanju zaupnice, ki ga namerava postaviti dr. Briining državnemu predsedniku. Vesti o demisiji ministra >za prehrano Schieleja v vladnih krogih de-mantirajo. O pogajanjih za imenovanje vojnega ministra se govori, da mislijo zasesti to mesto z aktivnim generalom in poveljnikom čet. V zvezi s tem se omenja poveljnik berlinskih čet, general Hasse. Berlin, 24. maja. AA. Nemški državni zbor, ki bi se imel sestati 6. junija bo sklican najbrže šele po lausannski konferenci. Proučitev gospodarskega položaja podunavskih držav Ženeva, 24. maja. č. Odbor Društva narodov za proučevanje gospodarskega in finančnega položaja v podunavskih državah, posebno v Avstriji, Madžarski, Bolcanii in Grčiji, ki se je ustanov 1 na osnov: sklepa Sveta Društva narodov dne 21. maja, je sestavljen takole: kot člani finančne kom;sije so v njem dr Kentner za Nemčijo, Šuvich za Italijo, Norman Daviš za Zedinjene države, Davras za Francijo. Niemaver za A.n-glijo in dr. Pospišil za Češkoslovaško, kot zastopniki posameznih vlad pa grof Sch vveim Crosik za Nemčijo Fechere za Bel gijo, Bisot za Francijo, Lei^h Ross za Anglijo. Venducci za Italijo. Tripp za Nizozemsko in švicarski zvezni svetnik Mus-sv, ki bo bržkone izvoljen za predsednika odbora na pr%Tem sestanku v petek Poraz mandžurskih vstašev Harbin, 24. maja s. Japonska divizija je danes zasedla Hulan 25 milj severno od Harbina. 500 upornikov je bilo ujetih; razen tega so Japonci zaplenili tri oklonne avtomobile in več poljskih topov. Uporniki so se razkropili in pobegnili v severnoza-padni smeri. Zetska banovina za pozitivno delo Manifestacija na ustanovnem zborovanju banovinske organizacije JRKD za zetsko banovino Cetinje, 2j. niaja. n D maia. P- Danes ie bia na wet;nju ustanovna skupščina banovinske or-ganizac:.ve JRKD za zetsko banovino. Poleg stevihifh delegatov iz vseli srezov banovine vo prišli na shod tudi ministri gg. Ivan » *celj, mž. Lazar Radivojevič in dr. Dragan Kraljevič, predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi ter okrog 50 narodnih poslancev in senatorjev. Zborovanju je predsedoval senator dr. Stanišič. Na njegov predlog sia b:li odposlani pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku dr. Marin-■koviču iti predsedniku začasnega glavnega odbora JRKD Nikoli Uzunovi ču. Po kratkem nagovoru poslanca cetinjskega sreza Gavra Miloševiea e predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi uvodoma pojasnil, da zastopa tudi zadržanega predsednika senata dr. Paveliča in da tako govori v imenu celokupnega iugoslovenskega Narodnega predstavništva. V nadaljnjem govoru je dr. Kumanudi naglašal, da se sedanje Narodno predstavništvo zelo razlikuje od pre'šn.iih. Jugoslovenska misel, izražena v ustavi od 3. septembra, je dobila v sedanjem Narodnem predstavništvu svoj Travj :zraz. To ni več predstavništvo Slo-veneev. Hrvatov in Srbov, temveč predstavništvo celine, vseli pokrajin in vseli plemen. To Narodno predstavništvo pred-stavija močno falango, ki se ne da razbiti. ■Razlikuje pa se od prejšnjih tudi po .tem. da -.e /e od prvega dne dalje resno bavi z vsem: težkimi vprašanji in problemi, od ka-terli je odvisno blagostanje ne le posamez-n ka in posameznih slojev, marveč vsega naroda. \ Narodnem predstavništvu ni strankarskih skupin, ki bi se brigale zgolj za svo;e strankarske interese, marveč tvorimo vs: skupaj celoto, ki se briga za ves narod in vso državo. Pred nami so važni in teza\ ni problemi, od katerih pravilne rešitve ie odvisno naše skupno blagostanje. Predsednik dr. Kumanudi se je nato ob-Š rno bavi! z zakonodajnim delom Narodnega predstavništva in poudaril, da je bila prva skrb poslancev in senatorjev, da se ?.n /ajo javna bremena. To se je tudi doseglo \ prav znatni meri, saj ie bil proračun /a tekoče leto znižan za skoro dve milijardi. »Osvobojeni starih predsodkov,« ie končal dr. Kumanudi svoj govor, »se danes lahko z vsemi silami posvetimo delti za narod in drža\o v duhu prave narodne sloge. Čuvajoč narodno in državno edinstvo. bom!- čuvali tud: svojo največjo svetinjo, narečno svobodo!« Viharno odobravanje je slediio tem besedam. Minister socialne politike g. Ivan Pucelj je pozdravil zborovanje v imenu vlade in še posebej sporočil pozdrave Slovencev. V lepem govoru je orisal ljubezen Slovencev do skupne domovine. Nato se je bavi! s položajem pasivnih pokrajin in obrazložil ukrepe vlade za omiljenje bede v teh krajih. Kljub težkim gospodarskim prilikam je vlada pokazala neomajno voljo, da podpre \se. ki s-o v bedi in pomanjkanju. Poleg elementarnih katastrof, ki so zadele cele pokrajine naše države, ie zelo huda še druga nesreča: brezposelnost. Povzročila io je splošna gospodarska kriza, poostruje pa jo še dotok naših izseljencev, ki se vračajo v domovino prav zaradi še hujše krize v drugih državah. V teh razmerah stole na eni strani ljudje, ki si prizadevajo, da bi pomagali ljudstvu, kolikor se največ da, na drugi strani pa so ljudje, ki bi radi naprtili vse težkoče sedanji vladi in ki skušajo zastrupljati mlade duše. Če bi se s tako brezvestno agitacijo dalo kaj pomagati, bi mi ne bili prvi. ki bi se tega posliižili, marveč bi bile to že davno storile druge države, ki so v še mnogo težjem položaju. Tako pa vsak pameten človek ve, da z govorjenjem ni še nič pomagano, marveč da je iskati rešitve samo v treznem fn složnem del«. Samo tako bomo mogli doseči boljše čase in premagati sedanje teškoče. Ti ljudje pa, ki neprestano hujskajo in rovarljo, pa sami niso niti sposobni za kako resno delo. Saj se niti med seboj ne morejo spo razumeti za enoten program in delajo vsak po svoje. Druži jili samo želja, da bi poru šili to, kar so drugi zgradili. Bolj ko kdaj poprej velja danes geslo: Samo v slogi je rešitev. Zato je potrebno, da strnemo svo je moči in da se skupno borimo za boljšo in lepšo bodočnost. Zborovalci so sprejeli besede ministra Puclja z dolgotrajnim odobravanjem. Sledila ie nato še cela vrsta govornikov, med drugimi prometni minister inž. Lazar Radivojevič in minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič. Na koncu ie bila sprejeta resolucija, ki naglasa voljo prebivalstva /et-ke banovine, da se pod okriljem JRKD in jugoslovenske zastave v duhu narodnega in državnega edinstva združi k skupnemu d-lu. Resolucija nadalje apelira r.a vlado, naj z izvedbo javnih del olajša bednega prebivalstva zetske banovine. Popoldne so ministri in narodni poslanci odpotovali v Spl;t kjer se bo vršila banovinska skupščina na Telovo. Poslanec Petovar med volilci Cirkovce, 24. maia. Tudi cirkovška občina ie stopila v krog onih naših krajev, ki so si ustanovili krajevne organizacije nove vsedržavne stranke. Za sestanek volilcev, k; se ie vršil pre-tek o nedeljo v gostilniških prostorih gosp. Gol jata v čirkovcah. je vladalo izredno zanimanje in so b'li vsi prostori nabito polni. Zborovanje je vodil široni Dravskega polja znani nadučiteli g. Janžič Ivo iz Cirkovc. ki jc prisrčno pozdravi! navzočega narodnega pos'anca g. Petovarja. g. dr. Fermevca in ostale zborovaice. katerih število je presegalo .300. Živahno pozdravljen ie g. poslanec Petovar podrobno očrtal delo Narodne skupščine in- njeno stremljenje, da se širokim plastem naroda v sedanji tako težki dobi zares pomaga. Omenil je posebej znižanje državnega proračuna in ukinitev žitnega monopola, razpravljal je o zemljiškem davku in zlasti naglašal sedanje težko sta-njf kmetskeza stanu, ki mu je treba izdatne pomoči in opore. Poudarjal je med družini tudi, da je d nar eno najbolj sigurnih plačilnih sredstev v Evropi, in da o iz-aremeiiibi režima in novih volitvah ni govora. Razvila se ie nato prav živahna debata, v katero je posegla cela vrsta obrtnikov in kmetovalcev, nakar se je konstituiral krajevni odbor JRKD z odbornik': Vuk Štefan, Goliat Anton. Trčko Franc. Peršuh Prane. Debenak Stanko, Križaj Ivan in Janžič Ivan. vsestranski in zelo zanimivi debati Fermevc zaključil lepo uspeli sesta- Po je dr. nek. Po umoru Dimitrija Mihajlova položaj Sestanek pruskega deželnega zbora Rerlin, 22. maja. Prošli petek je potekla funkcijska doba pruskemu deželnemu zboru ;n Braunova pruska deželna vlada je pismeno podala predsedniku republike formalno ostavko: po ustavn:h določilih pa ostane vlada v fvojih funkcijah, dokler deže'ni zbor lic J/bere novega predsednika pruske deželne ^ 1 ulc in dokler sc ne sestavi nov kabinet. Deželni zbor se sestane 24. maja popoldne na prvo sejo. ki pa je določena /a ureditev čisto formalno-tehničnlh zadev. Predsedstvo vlade bo voljeno šele na drugi trii. ako pride medtem do sporaeno d^lo. Jasno mu je. da sedanjemu tenkemu stanju tudi njegovi ljudje rc bodo kos. na drugi strani pa ie prisilien ustreči masam, ki zahteva'"o, da prevzame vlado, ker s* nadejajo, da bo notem če/ noč konec vse bede in nesreče. V Wokega polkovnika Zipolova. da je član boljševiške stranke in odgovoren za usmrtitev Belorusov v Kavkazu. Gorgulov je navedel. da je bil samo član češkoslovaške socialno-demokratske stranke. Odkritje spomenika Clemenceauju v Parizu Pariz, 24. maja AA. Danes so z intimno svečanostjo odkrili sprmenik Georgesu Clemenceauju. svečano odkritje spomenika pa bo 11. novembra, na obletnico premirja. Huda železniška nesreča v Mandžuriji Pariz, 24. maja AA. Po poročilu iz Har-bina v Mandžuriji je potniški vlak z begunci trčil na postaji .Tapzovi na vzhodno-kitajski železniški pro^j v tovorni vlak. 40 oseb je ubitih, nad 110 pa ranjenih. Sofija. 22. maia. I mor predsednika takoi m on o va nega »legalnega« makedonskega odbora. Dimitra Mihajlova, ki pa nikakor ni. kakor bi sc moglo misliti, sorodnik vodje »nelegalne« VMRO, \ anče Mihajlova, je napravil v vseh bolgarskih krogih silno mučen vtisk. Vse ti-e povprašuje, kako je bil ta zločin mogoč, ko venclar še ni minilo niti mesec dni. odkar ie bil objavljen sklep kongresa, da se podeljuje vsem nasprotnikom VMRO amnestija, ako podajo izjavo, da ne bodo delovali proti VMRO in njenim stremljenjem. Padel je sicer že po tej objavi pro-togerovec Trajkov. ki so ga ustrelili pristaši Vanče Mihajlova, toda ta umor je VMRO predstavljala le kot nekako zasebno obračunavanje. Zato je sedaj tembolj nerazumljivo, zakaj naj b; bil umor Dimitrija Mihajlova. meči makedojistvujuščimi in tudi v drugih krogih zaradi njegovega dobrosrčnega značaja priljubljenega in spo štovanega moža. izvršen, kakor zatrjujejo v krogih VMRjO, v znamenju maščevanja za umor Trajkova. Mihajlovci hočejo naprtiti ta umor protogerovcem. a lc-ti kar naj odločneje zavračajo vsako krivdo. Makedonstvujušči so skušali umor Dim -trija Mihajlova spraviti celo v razpravo v narodnem sobranju. Poslanec Mrmev, zmani pristaš Vanče Mihajlova, je prosi! za besedo, da bi i/pregovoril o tem dogodku, toda predsednik Malino v mu je ni hotel dati. .Med neprestanim predsednikovim zvo njenjem je mogel Mrmev le toliko reči, da Mihajlova n so umorili njegovi osebni sovražniki. temveč sovražniki bolgarskega naroda in bolgarske domovine. Malinm- je izjavil, da po poslovniku ne more pripustiti govora u stvari, ki ni na dnevnem redu in ie zato pozval Mrmeva. naj vloži pismeno vprašanje, nato pa še dodal, da obžaluje, da se dogajajo taki politični umori in da ta umor ni prvi. »In tudi ne poslednji!« je zaklical neki s-govoristični poslanec. Poizkus, da bi se stvar spravila v narodno sobranje, torej pred najvišji forum bo! garskega naroda, pri čemur je »nelegalna-rcvolucijonarna organizacija makedonstvujuščih nastopila kot tožiteljica za umor predsednika »legalne«' makedonske organi zacije, je pobudi! v bolgarski javnosti, ki pozna zavijalno taktiko Vanče Mihajlova, kar najresnejše dvome o resničnosti trditev VMRO glede naročiteljev tega umora. Dimitrija Mihajlova je poznala vsa Bolgarska kot moža, ki je z vso vnemo delo val za spravo med mihajlovci in protoge rovci. Da j° bil izvoljen na letošnjem kongresu makedonskih bratstev, ki se je vršil koncem meseca januarja, za predsednika organizacije, priznane in oblastveno dovoljene, »legalne«, je največ doprineslo ravno to njegovo spravno stališče, ker ogromni večini makedonstvujuščih že zdavnaj presedajo medsebojne mor tve. kakor jih je uvedel Vanča Miha j lov, ki smatra umor za edino sredstvo, da sc reši svojih nasprotnikov in si tako še dalje ohrani neomejeno vodstvo VMRO. Tak predsednik »legalne« makedonske organizacije gotovo ni mogel biti všeč Vanči Mihajlovu. pa je brez dvoma ukreni! vse potrebno, da se ga čim prej reši, ker bi mu drugače njegovo spravno delo znalo postati nevarno. Smrt Dimitra Mihajlova je bila gotovo sklenjena že takoj po njegovi izvolitvi za predsednika »legalnega« makedonskega odbora. Treba je bilo le še počakati ugodne prilike in stvar urediti tako, da se krivda potem vrže na drugega, na protogerovce. Zato so predvsem organizrali umor protogerovca Trajkova. da bi se moglo reči, da so se hoteli proto-gerovci maščevati za ta umor. a neposredno priliko za umor jc nudil Vanči Dimitrij Mihajlov sam. ker je odšel v Burgas. da bi tamkaj spravil mihajlovce in protogerovce, pri čemer je krivdo za spor oč:tno prisodil Vanči Mihajlovu. In točnejša nc bi bila mogla biti osveta Vanče Mihajlova: dan po svoji vrnitvi iz Burgasa je Dimitrij Mihajlov že obležal mrtev na sofijski ulici! Po tisti stari: »Rečem ti, da mi ne porečeš!« pa je potem mihajlovec, posl. Mrmev. v narodnem sobranju objokaval smrt Dimitra Mihajlova in obtoževal za umor — sovražnike bolgarskega naroda in bolgarske domovine. Prav za prav je govoril čisto resnico: Dimitra M hajlova so umorili sovražniki bolgarskega naroda in bolgarske domovine, a ukaz jim je dal za to največji sovražnik bolgarskega naroda in bolgarske domovine — Vanča Mihajlov! Zatvoritev Ivovske univerze Varšava, 24. maja AA. Zaradi incidentov, ki so jih povzročile skupine dijakov, je rektor Ivovske tehniške visoke šole odredi!. da se predavanja do nadaljnjega ukinejo. Nova službena odpoved nameščencev Redko katera strokovna predavanja poslednjih mesecev so bila tako mnogoštevilno obiskana kakor ona o važnih določbah novega obrtnega zakona. V Ljubljani. Mariboru in Celju so delavci in zlasti zasebni nameščenci da poslednjega mesta nasedli predavalnice, da se pouče o svojih novih pravicah in dolžnostih iz svojih službenih razmerij. Zlasti mora poznati vsa v zasebni nameščenec, pa tudi službo-dajalec, nove določbe o odpovedi službe. Gotovo bomo mnog;m. ki niso mogli dozna-ti za te predpise, ustregli, če povzamemo v naslednjem glavne misli iz navedenega zar mivega poglavja po predavanju mariborskega odvetnika gosn. dr. Reismana in njegovo mišljenje o neki nejasnosti obrtnega zakona. Novi obrtni zakon pomeni znaten napredek v naši socijalni zakonodaji. Prinese! je tudi trgovskim in ostalim zasebnim nameščencem gotova izboljšanja Pač pa ustvarja določilo § 332. o. z. nejasnost glede na odpoved službe nameščencev. Po pra . ilnem tolmačenju zakona in zlasti namena njegovih novih določb pa je videti tudi v tem določilu napredek v zaščiti nameščencev. Nov Piccardov polet v stratosfero Pariz, 24. maja g. Profesor Piccard je izjavil poročevalcu • Journalas, da je že dokončal vse priprave za nov polet v stratosfero. ga misli izvesti ob koncu junija. Picard bo sam prevzel vodstvo poleta, pri katerem ga bo spremljal belgijski fizik Maks Cosyns. Profesor Piccard je trdno prepričan, da bo prekosil lani doseženi višinski rekord 15.7S0 m. Eden izmed najvažnejših vzrokov, da se hoče ponovno dvigniti v stratosfero, so raziskovanja k-oz-mičnega izžarevanja za fizikalno vedo. Piccard je dalje izjavil, da se mu je posrečilo prepričati ženo in rodbino, da je pol^t po njegovih računih popolnoma varen in da pri tem niti najmanj ne tvega svojega življenja. Na v?ak način hoče se enkrat poleteti v stratosfero, da ne b; rekij po svetu, da se je ustrašil ponovnega dviga v te višine Sedal je namreč možna le šest t eden ska odpoved s pretekom koledarskega četrtletja. Zakon o trgovskih pomočnikih 1. 1910. je dopuščal ob pomanjkanju ugo nejše pogodbe ali ugodnejšega krajevnega običaja odpoved službe s potekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovedi. To določilo pa ni bilo prisilno, temveč sta se pogodnika lahko dogovorila tudi za enomesečno odpoved, ki je morala končati petnajstega ali poslednjega dne v mesecu. O^pDvedna doba je morala biti za oba dela enaka in je veljala vedno daljša, če so bile pogojene neenake. Gospodarski in socijala-i razvoj je že davno pokazal, da so bili nameščenci s tem premalo zaščiteni. V avstrijski republiki so zato leta 1921. poleg drugih določi! spremenili in izboljšali tudi tozadevno določilo za.kona o trgovs-k'h pomočnikih, ako ni za. nameščenca kaj ugodnejšega pogojeno, lahko službodajalec razreši službo ob poteku vsakega koledarskega četrtletja z odpovedjo šestih tednov neglede, z odpovedjo dveh mesecev no dveh službenih letih, treh mesecev po petih službenih letih, štirih mesecev po petnajstih letih službe in z odpovedjo petih mesecev po končanem 2.Metnem službovanju. Ta odnovedna doba se tudi s pogodbo ne more skrajšati. Pogoditi je mogoče le. da preneha odpovedna doba petnajstega ali zadnjega koledarskega meseca. Ako nI nič pogojeno, se more torej odpovedati le ko- cem četrtletja šesttedensko ali op dveh let'h dvomesečno itd. S po-odbo pa se lahko obide odpovedni rok s koncem četrtletja in je tedaj v Avstriji dopustna tudi najmanjša šest tedenska odpoved ali dvomesečna po dveh letih itd., vse to izven kvartala. Razveljavljeno pa je prejšnje avstrijsko določilo, da mora veljati za oba dela enaka odpovedna doba in da velja za oba dela daljša, če sta bili pogojeni neenaki odpovedni dobi. Avstrijski zakon iz leta 1921. namreč t>edaj olajšuje odvisnost nameščenca s tem, da se uameščenec lahko pogodi tudi za enomesečno odpovedno dol>o. ki mora končati z zadnjim dnem ko edarskega meseca. Ne more pa se službodajalec pogoditi tudi le za enomesečno odiK>ved s svoje otra.ni. Zanj velja najmanjša šesttedenska s konee.m meseca ali 15. v mesecu. S pogodbo si lahko nameščenec izgovori t.Ufdi daljšo odpovedno dobo. toda veljati mora tudi ista za službo-dajak-a. Kaj pa določa naš novi obrtni *akon? Po 5 &3-2.MI. smeta pogodnika razdreti službeno razmerje, če ni med njima drugače dogovorjeno, ali če ni drugega krajevnega običaja, ki 1>| bil za služboje.m-nika ugodnejši, s pretekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovedi. Po dveh letih službe se odoovedna doba še nič ne izboljša, ampak šele po petih letih na tri mesece, kakor avstrijskem zakonu, po 15 letih na 4 me-sse -e i,n po 25 letih na 5 mesecev. Ta odpovedna doba je v smislu 5 33S. pris;i-na in se torej ne more z nobeno pogodbo 'zmanjšati v škodo službojemni.ka. Velja torej pri nas le najmanjša šesttedPnska odpovedna doba s pretekom vsakega kole darskega četrtletja, oziroma še večja po 5, 15 in 25 letih službe. Ker je odstavek drugi tega paragrafa takšen, da se s službeno pogodbo ne more niti ovreči nit.i ute-sn:ti. mu nasprotuje in je brez veljave tretji odstavek istega paragrafa, ki pravi: Odpovedni rok se ne sme s pogodbo določiti z manj kot enim mesecem ali z več kot šestimi meseci, končati pa se mora na poslednji dan koledarskega meseca. Zakonodajalec je imel očividno pred očmi drugi odstavek starega avstrijskeea zakona o nameščencih ter je hotel združiti odstavka 3 in 4 novega avstrijskega zakona in z nj;m omogočiti s pogodbo tudi odpoved izven ožjih mej preteka vsakega koledarskega četrtletja. Pozabil pa je pri tem zakonodajalec, da je označil že drugi odstavek, ki določa odpoved le s pretekom vsakega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovedi, kot prisilno in je zato naslednji tretji odstavek, ki je zopet tud: prisilen in določa možnost krajše odpovedi, nemogoč in neveljaven, če bi veljal tudi tretji odstavek § 332. o. z., bi ne im»-z novim obrtnim zakonom prav nobenega izboljšanja in bi bili tudi v tem pogledu nameščenci pri nas na slabšem položaju kot v Avstriji. Obrtni zakon pa je nedvomno hotel prinesti izboljšanje in je zaščita zasebnih nameščencev danes pri nas vsaj tako potrebna, kot je bila že 1921. v sosednji Avstriji. Novela k paragrafu 332 o. z. bo morala dati zakonu jasen smisel, kakor ga ima avstrijski zakon, kojega kopija je tudi naš zakon o obrtili glede na delovno pravo. Smrt pisatelja Alberta Londresa Pariz, 24. maja g. Po izjavah neke dam", ki se je rešila s ponesrečenega francoskega luksuznega parnika vGeorges Phifppar-je na parnikn med drugimi zgorel tudi slavni francoski pisatelj in kralj reporterjev Albert Londres. ki so ga doslej smatrali za nogrešanega. Dama je pripovedovala, da se je mogla rešiti samo preko balkona svoje kabine, ker so bile stopnice že v silnih plamenih. Ker I>ondrcsova kabina ni imela balkona, se Ijondres ni mogel več rešiti na nrosto. Tudi neki prijatelj pisarelja Ix>n-dresa. ki je z njim potoval s Kitajskega na. ponesrečenem parniku jzra in danes v --.Ex-celsiorjuc mnenje, da je Londres našo? smrt v plamenih. Pred katastrofo mu Londres pripovedoval, da bo gradiva, k-ga prinaša s svojega bivanja v Mandžuriji rin na Kitajskem, nastala najpomembnejša •knjiga njegove reporterske kar-ijere. Nočni požar Šoštanj. 24. maja. V nedeljo nekaj mimit po polnoči je začel pri Sniihelu udarjati plat z\ii Pet rovci. 24. maja. FTlo Kalman v Gornjih Petrovcih ie že dalje čas kazal znake nenormalnosti in so se ga vsi izogibali, ker je b;l -nasilen in svoji okolici n-varen. S svojo družino, posebno z ženo. je žive! v stalnih prepirih, /^na ie bila večkrat prisiljena, da je morala zbe- v stalnem strahu, saj se jc mož večkrat izrazil pred drugimi, da bo najprej ženo ubil, potem pa še sebe. Pred kratkim je prišlo zopet do prepira med ženo in možem. Ker je mož začel ženo pretepati, jc morala ta zopet zbe/ati k sosedovim. kjer je ostala čez noč. Drugo jutro je neki sosed šel h kalmanu. Ker pa Fila ni našel v sobi. ga ie šel iskat še no drugih prostorih. Ko ie stopil tudi na skedenj. je opazil Fila obešenega na strešnem iramu. Nesrečnik je bij /c mrtev. Najbrže )e izvršil svoj obupen čin že prejšnji večer takoj po bc<*u žene. Obup nad življenjem ga je pognal v vodo Pužavct, 24. maja. Posestnik Kurmič Štefan iz Pu/avcev je ka.-cal v zadnjem času veliko ra/tresenost sumljivo potrtost. Njegove svojce je začela navdajati bojazen, da si bo kaj napravil, zlasti ker je večkrat govoril, da se je naveličal življenja. Pred kratkim je ponoči nenadno vstal n se odstranil iz sobe, češ, da mu je slabo. Ker ga po pre'eku ene ure ni bilo naz;'i. je žena pokPuala njegovega očeta, ki je š-1 sina iskat. Iskal ga je okrog hiše. ga klica! a vse zaman. Med tem je že tudi žena odšla k sosedom in vsi so šli na iskanje. Na-iposlcd. proti jutru, jim je uspelo, da so ga •našli mrtvega v potoku Ledavi. ki je približno 1 km oddaljen od hiše nesrečnika. Pokojnik je živel z družino v miru in v zadovoljstvu ter je bil splošno priljubljen, ■kar je pokazala mnogoštevilna udeležba vn. ščanov pri pogrebu. Kaj je gnalo v smrt. ni jasno. bremenska naoovec! Zagrebška vremeu-ka napoved za daneš: Oblačno, nestalno, prehodno deževno, nv-stotna vetrovno, zmerno toplo. — Sitnarii t včerajšnjega dne: Depresija se je razširila skoraj po vsem evropskem kontinentu. Nastopilo je zelo oblačno vreme z nenadnimi nalivi. Le v jugozapadni in severoma nad ni Evropi prevladuje višji pritisk. V naši državi ie pritisk v splošnem padel za 1—4 umi. posebno v zapadni Hrvatski in v centralnih krajih. Dunajska vremenska napored za srcdw: Sprva spremenljivo, soparno in morda nevihte: pozneje zooet slabše s padcem temperature. Vsak naročnik .Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Naši kraji in Učiteljski poset v Ponovičah Delegatski zbor Narodne strokovne zveze v Ljubljani Kakor smo že poročali, se bo vršilo v nedeljo 29, t. m. ob 9. dopoldne v dvora.ni Delav; ke zbornice v Ljubljani delegatsko zborovanje Narodne strokovne zvez*. Vsa-ikoletnd kongres je NSZ letos opustila zaradi gospodarske krize. Na delegatskem zborovanju bo podalo vodstvo organizacije pregled svojega dela. poročali pa bodo tudi zastopniki zunanjih podružnic. Za delegatsko zborovanje vlada veliko zanimanje in je vodstvo že razposlalo vsem podružnicam vabila, delegatom pa poveriInice. Dnevni red delegatskeea zbora obsega poročilo predsedstva, poročilo tajnika, blagajnika in nadzorstva, volitve izvrševala ega odbora, upravnega odbora in nadzorstva, poročila delegatov podružnic, razpravo to sklepanje o predlogih in zaključek. Narodna strokovna zveza je danes ena najjačjih nacionalnih strokovnih organizacij v naši državi. Svoje podružnice ima skoro po vsej dravski banovini. Njene po družnice obstajajo v naslednjih krajih: Jesenice. Medvode, Stražišče, Srednja vas, Kranj Vič, Vevče, Logatec, Litija. Zagor- je, Celje, Hrastnik, Senovo, Rajhenburg, Gračnica, Zidani most, Maribor, Trbovlje, Ruše, Mežica., črna, Prevalje, Guštanj, št. Pavel, Ptuj, Poljčane, Slovenjigradec, Tržič, žiri. Cerknica, Lož, Fala, Loke pri Zagorju, Zabukovca in Sv. Jedert pri Hudi jami. Poleg tega ima še večje število poverjenikov v drugih krajih. Iz vseh teh krajev se zberejo v nedeljo 29. t. m. delegati v Ljubljani, da čujejo poročila centralnega vodstva in podajo svoja poročila Vodstvo Narodne strookvne zveze opozarja vse čiane organizacije, da smejo prisostvovati delegatskemu zboru, čeprav niso določeni za delegate, vendar pa S3 morajo pri vhodu izkazati z vabil; ali članskimi izkaznicami. Brez izkazila ne bo dovoljen vstop v dvorano. Delegati bodo imelj opoldne skupen obed v dvorani Delavske zbornice, na predvečer pa bo imel upravni odbor svojo sejo. Armado nacionalnega delavstva po zdravljamo! Pristopajte k a & !«Fif1 A - • .'.f Učenci fotografske umetnosti Kmalu smo brzel; stisnjeni v lepi limuzini po Dolenjski cesti. Oblaki, ki so okoli poldneva grozili, da pogasč ogenj vročekrvnih napadalcev, so se mirno razbegnili in nad pokrajino je sijal najepši majski dan. V naglem tempu smo pasirali Škofljico in se povzipeli mimo Pijave gorice v hrib. Ko smo zavili z laščanske ceste in se je pred menoj odkril divni pogled na stari Turjak in zelene hrbe okoli njega, sem pozabil na »težave« posla, ki nas je čakal n se popolnoma predal lepoti in opojnosti pomladnega čara te pokrajine. Ali so naši pejsažistd pozabili na ta kot dolenjske zemlje? Ko smo pred grajskimi vrati poskakali z avtomobila in je naš »Fotočorc« izvlekel svojo težko škatlo izpod sedeža, nas je z ljubezn vim smehom pozdravil vodja napadalnih čet. Ni bil kak turški paša, ki je nekoč hr-kal svoj palaš ob trdih hrastovih vratih, na dvorišču turjaškega gradu »lovci na motive« so se porazgubili po blliž-njih gozdih :n višinah. Tehnični vodja tečaja, prof. Horvat pa je imel polne roke posla z navdušenimi začetniki. Dan je bil zares krasen, motivi okoli Turjaka pa so naravnost ustvarjeni, da izzovejo še takega štedljivca s ploščami in filmom. Dovoljen je bil tudi obhod po gradu, tako da so si obiskovalci tečaja lahiko ogledali vse znamenitosti slavnega Turjaka, ki je bil skezi stoletja ponos starega kranjskega plemstva ter strah neprijatelja im — mnogokrat — kmeta-bosjaka. Proti večeru je zbral g. Gregorič svoje čete pri Murnu pod gradom, kjer je utrujenim postregel z okusnim prigrizkom in pitno kapljico. V koliko se je pa napad na Turjak posrečil, bo odločil g. prof. Horvat (ko dospejo nešteti posnetki iz temnic) in pa -seve — publika, ki jih bo imela priliko videti. 11 ur Tijardovičeva opereta ] (K nocojšnji premLi-eri v operi.) Zadnja operetna premijera v tej sezoni bo Tijardovičeva »Mala Floramye«. Pri nas jo bo režiral znam basist g. Drago Zupan. 1 Ker je to njegova prva režija, me je zanimalo. kaj pravi o avtorju in delu. >Go.:p. Ivo Tijardovič — je začel gosp Zupan — je rodom iz Splita in univerzalen človek. Poleg »FloramTe« je napisal še več operet. Pierrot lilo. Kraljica žoge, Splitski akvareli, Jurek in Štefek. Zanimivo pri njem je to. da si sam spiše libreto (t. j. prozo in besedilo za muzikalne točke) sam skomponira. zrežira in dirigira. Komponistu. libretistu. režiserju in dirigentu pa stoji zvesto ob strani tudi scenogoraf in slikar, ki seveda ni spet nihče drugi kot on sarri. Rekli boste, da je nemogoče^, da bi bile združene v -.fesorja za požlahtnjevanje rastlinstva in genetiko, -m dr. M i hov Ha Gračanina, profesorja pedologije iu prehrano rastlinstva na kmetijskorgozdarski fakultet: v Zagrebu za svoja inozemska ('-lana. Izročitev članskih diplom se j«- izvršila na češkoslovaškem konzulatu y Zagrebu po generalnem Konzulu g. inž. Puklu. ♦ Sprejem v diplomatsko službo. Od Kandidatov za diplomatske in konzularne uradnike kraljevine Jugoslavije je bil spre-je* naš ožji rojak g. Jože l»gar. + Diplomski izpit na v>i sok i tehnični in koanercijaln: šoli v Parizu je položil g. Karel Mam rt Ljubljane, čestitamo! ♦ Seja glavnega prosvetnega sveta. V teh dneh se bo vršila v Beogradu seja ožjega odbora glavnega prosvetnega sveta. Iz dravske banovine se je udeležita načelnik prosvetnega oddelka g. Josip Ma-zi in predsednik sekcije JUU g. Ivan l>imnik. + Pri'iod '•rancoskih bojevnikov v Jugoslavijo. V početku priho l;ij?ga meseca pr,-spe v Jugoslavijo večja sku.pina uglednih bivših francoskih bojevnikov s solunske fronte. V Jugoslavijo pridejo v svrho «;>o-znanja našega naroda in priroin h iepot naših krajev. Francoskim gostom se pripravlja slavnosten spr^ ^m. ♦ Jugo-^lovenskj večer v Brnu. V Brnu se je vršil v dvorani Deželnega doma dijaški jugoslovenski večer, katerega so priredili profesorski zbor in združenje staršev Tn. državne realne gimnazije v Brnu ob sodelovanju Češkoslovaško - jugoslovenske lige. Na dnevnem redu so bile deklamacije in petje jugoslovenskih pesmi, med njimi tudi Gregorčičeva -^Domovini« in sLuna -■ijer. Sodeloval je tudi moški zbor jugoslovenskega akademičnega društva Jugoslavija« ter član deželnega gledališča v Brnu. g. Kyšpersky. V petek 27. t. m. pa bo priredila ČJ-liga v Brnu prijateljski poslovilni večer za udeležence srbohrvatske-ga tečaja v Brnu in bodo tudi pri tem večeru sodelovali ra-/en članov srbohrvatske-ga tečaja pevci akademičnega društva •»Jugoslavije* + Poroka, v nedeljo 22. t. m. se je poroči! na BJedn g. Vekoslav Malnerič. poročnik 5-4. pp. v Mostaru. sin šolskesa upravitelja v pokoju g. Ivana Malneriča z gdč. Milči .Telovčanovo. hčerko g- Fr. Jelovča-na. župana, trgovca in posestnika v Gorenji vas; pri Trati v Poljanski doliini. Mlademu paru vso srečo! + Vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov. Davčni zavezanci, ki dolgujejo davek iz prejšnjih let (pred 1. 1929» lahko zaprosijo po odredb; 5 14. zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 2«. marca leta 1932. in v višini, določeni v tem členu, za odpis teh davkov. Davčni zavezanci predložijo /prošnje pri pristojnih davčnih upravah. Prošnje je treba koikovat-i s 25 Din. pnilo-ze za 2 Din. Prošnja mora vsebovati naslednje podatke: kraj. kjer je prosilec zadolžen z davkom, imovinsko stanje z označbo nepremične imovine, vrednost ostale premične imovine, s čim se prosilec bavi. ■od česa živi in kraj. Kjer stanuje. Prošnji .ie treba priložiti: li izvleček iz zemljiške knjige. 2.1 potrdilo o imovinskih razmerah 'to potrdilo izda na uradnem obrazen ob-č:na. v Kateri je prosilec zadolžen z davkom i. ž) druga pismena dokazila o imovinskem stanju. Izjave o dolgovih prosilcev se bodo nvaževale. ako vsebujejo znesek dolga in ime upnika. Če ima davčni zavezanec davčne zaostanke pri raznih davčnih upravah, mora vsaki davčni upravi predložiti posebno prošnjo. Rok za vlaganje prošenj poteče junija letos. ♦ Truplo čede Mijatoviča upepeljeno v londonskem krematoriju. Na londonskem pokopališču Goldersgreenu se je' preteklo nedeljo vršil mrliški obred nad truplom pokojnega jugoslovenskega državnika Cede Mijatoviča. Obred je izvršil ohridski škof dr. Nikola Velimirovič. ki se je te dni nahajal v Londonu. Na pokopališču je bilo mno?o znancev in prijateljev poKojnega Mijatoviča. Jugoslovenski poslanik dr. Gju-rič se je ganljivo poslovil od pokojnika, nakar je b.lo po izrečni pokojnikovi želji truplo sežgano v krematoriju. ♦ Lep uspeh našega čipkarstva v tujini. Na velesejmu v Milanu je dosegel naš priznan; Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg zelo lene uspehe. Dani je 'Italija znana po svojih krasnih ročnih delih, so vendar želi naši precizno izdelani izdelki splošno občudovanje in našli tudi za najlepša dela — kupca. Občudovanja vredna je vztrajnost tega zavoda. ki se navzlic težkim prilikam prebija v mednarodni svet. Koliko pa je še vedno naš-h premožnih dam. ki še vedno podcenjujejo domače delo in popolnoma po nepotrebnem puščajo naš denar v tujini? Na ljubljanskem velesejmu razstavi zavod svo- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1. 'je 7. 758.7. 14.0. 90, mirno, 10. dež. 1.0; Kumbor 7, 7-56.9. 16.0. 80, El, 0.3. —; Sarajevo 7. 757.2, 13.0. 70. mirno. (1.9. dež 15.0; Solit 7. 756.9. 1*.0. 80. ESE1. 0 9. dež. 2.0: Rab 7. 75<5.9 13.0. 90. SE4. 10. dež. 13.0. Temperatura: Ljubljana: 16.fi. 13.4; Maribor 19.6, 13.0; Zagreb 20.0. 14.0; Beograd 27.0, 12.0; Sarajevo 18.0. 9.0; Skoplje 25.0, 9.0. Solnce vzhaja ob 4.23, zahaja oh 19.31. Luna vzhaja ob 6.5, zahaja ob 7.52. je najnovejše remek-ielo v siarobe.nečan-skj tehniki. Razstavljeno bo v paviljonu TOI. kjer bodo razstavljena najboljša domača deia. ♦ Prihod in odhod ameriških izletnikov po francoski liniji. V nedeljo. 22. t. m. je prispelo preko francoskega pristanišča Le Ha vre, z brzoparnikom Pariš., okoli 40 ameriških izletnikov, katerih večina je izstopila v Ljubljani. -Izletniki so prispeli na oddih v staro domovino ter se bodo po parmesečnem bivanju zopet vrnili nazaj v Ameriko. Po isti liniji se je pa v ponedeljek, dne 23. t. m. odpeljalo iz Ljubljane okoli 15 ameriških rojakov, ki se bodo vkrcali v pristanišču Le Havre na luksuzni brzoparnik Francoske linije >lle de France.:-, ki jih prepelje po 5 in pol dneh preko Oceana. Med njimi je odpotoval tudi znaai slovenski novinar iz Clevelanda g. Dolčič. Došlim rojakom želimo mnogo razvedrila med nami. odhajajočim pa srečno pot in skorajšnje svidenje. ♦ Dom rezervnih oficirjev v Beogradu. V Beogradu se je preteklo nedeljo vršila Klavna skupščina tamkajšnjega odbora 1'druženja reservnih oficirjev in bojevni-kov. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da bo dom beograjske sekcije stal blizu S milijonov dinarjev. Gradbena dela so se le pričela. + Industrijske interesente dravske banovine opozarjamo na razpise uprave bolnice za duševne bolezni v Novem Celju za nabavo postelj, posteljnine, perila in oblačila za 200 bolnikov. Glej >Službeni list;; od 18. t. m ♦ Bojevnik prinaša v svoji drugi številki. ki je pred kratkim izšla in ki je posvečena skupini Ljubljana-Moste. članke o delu organizacije Zveze bojevnikov, o slovenski zemlji, o razorožit veni konferenci, o vtisih z občnega zl»ora invalidov, o Aristi-du Briandu in več člankov o vojnih doživljajih. Vsebina je prav mnogolična in zelo zanimha. V" listu je mnogo slik. od katerih so zlasti slike slovenske zemlje izredno posrečene. Namen lista je propagirati mirovno misel, zbirati vojne spomine in buditi narodno zavest. Zato sodi list v vsako našo hišo. posebno še, ker znaša naročnina le 10 Din letno. Naroča se pri upravi v Ljubljani. Dunajska cesta 14. ♦ Pogreša se od 4. t. m. Stanko Šober. brivski vajenec iz Trbovelj. Takrat je namreč izginil od doma. Obstoja sum, da je utonil v Savi. Ker so se pa nenadno pojavile govorice, da eo ga nekateri videli živega v Zagrebu, je vsakdo, ki bi o njem ka.j vedel. naprošen. da to proti primerni nagradi -sporoči njegovi materi Mariji čater v Le-tušu. p. Šmartno ob Paki (dravska banovina). Pogrešani je star 17 let, je vitke srednje postave in temnorjavih las. Oblečen je bil v črtkaste rjavkaste h'ače (pum-parice). stičen suknjič in nizke črne čevlje. ♦ Pri kopanju je utonil. Kakor javljajo iz Zagreba, je letošnja kopališka sezona preteklo nedeljo zahtevala prvo svojo žrtev. Bil je to čevljarski vajenec M ar ti n Esih iz vasi Globokega ob Sotli. ♦ Tragičen konec bivšega reškega guvernerja. Bivši guverner svobodnega mesta Reke in bivši avstro-ogrsk j poslanik v Ivondonu grof Ladislav Szaparv je preteklo nedeljo iz nekega hotela aa t)u:ia;u sk x ii skozi okno na cestni tla«, kjer ;e obležal mrtev. Pokojnik jeo stal brez sredstev mi ni mogel poravnati niti računa v noteiu. Gr« fi Szaparvjevj so /.n i';; po svojem ve-leposestvu in zanimivem gradu v Murski Sobota. + Dve amrtnonevarni nesreči. Komaj 4 letno posestniško hčerkico Katarino Mlakarjevo iz Skorbe je zadela v nedeljo proti večeru huda nesreča. Deklica se je nahajala na občinskem pašniku, kjer se je pase! konj posestnika Gorčenka Janeza iz Ssor-be. žival je ubogo dekletce nenadno brcnila v glavo. tako. da so morali dekletce v brezupnem stanju prepeljati v ptujsko bolnico. — Druga nesreča, se je pripetila posestniku Franc Pernat.u v Spodnjih Ple-terjah. Pernat se je v nedeljo okoli 22. vračal z vozom domov. Nenadno se mu je splašil konj. Posestnik je padel z voza in dobil hude notranje poškodbe. Tudi Pernat je bil prepeljan v ptujsko bolnico v brezupnem stanju. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrooljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u_ Vsem krajevnim odborom JRKD za mesto Ljubljano. Začasna sreska organizacija JRKD za mesto Ljubljano sklicuje ustanovni občni zbor za 28. t. m. ob IS. v Kamni. II. nadstr.. dvorana ZKD. z naslednjim dnevnim redom: nagovor predsednika začasnega sreskega odbora in delesrata banovinskega odbora, poročilo začasnega odbora o dosedanjem delu. volitve odbora in delegatov in njih namestnikov za bano-vinsko skupščino in državni kongres, slučajnosti. Točnejša navodila prejmejo krajevni odbori te dni. Začasna sreska organizacija za mesto Ljubljano. u— Glasbena razstava v Narodnem domu Opozarjamo, da je glasbena razstava odprta samo še do konca maja. Kdor se hoče v kratkem času natančno proučiti o razvoju naše glasbe, naj poseli to razstavo, katero so pohvalili razni veščaki kot eno najbolj uspelih glasbenih razstav, kar se tiče njene podrobne organizacije i.n razporedhe materijala. kar je v prvi vrsti zasluga našega odličnega strokovnjaka in glasbenesa vešča k a dr. Josipa Mantuanija. Posebno zanimivi so tudi portreti naših že blagopo-kojnih kaKor sodobnih skladateljev. Portretov je nad 130 in vse j r narisal akademičiKš slikar profesor Saša šantel. Vstopnina na razstavo je 5 Din. če šole »kupno posetijo razstavo plačajo učenci samo po 2 Din. u— Danes in jutri zadnji predstavi ZKD v tej sezoni. — »Singing Fool«. ZKD zaključuje svojo letošnjo filmsko sezono z najlepšim filmom, ki ie svoječasno s svoiim čarom miline in globokega čustva zajel vse naše občinstvo. Ta film je Al Jolsonov filmski prvenec »Singing Fool«. pesem o malem Sonny bovu. Srce nam ie trgal nepozabni prizor, ko je oče držal v svojem naročju zlatega sinčka, ne vedoč, da ie mrtev, ter mu pei uspavanko. Ta film ie v resnici globoko pretresel vse gledalce ir. izvabil iz oči onih. ki so ga videli, potoke solz. Nedvomno bo tedai ustreženo tisočerim. če jim še enkrat nudimo ogied lepega filma »Singing Fool«. k: ga predva:a ZK1) v Elitnem kinu Matici danes ob 1 i3. D0|X)ld ne ter na praznik ob 11. dopoldne. u_ Mestni upokojenci in nova službena pragmatika. Prejeli smo: Sestanek, ki so ga sklicali mestni upokojenci za ponedeljek 23. t. m. zvečer pri >Novem svetu . je bil dobro obiskan. V razpravi je bila prevedba upokojencev v plačilne stopnje, kakor to določa člen 11. preliodn:h določil službene pragmatike, ki je bila od občinskega sveta sprejeta in 1. julija uveljavljena, ki pa se vkljub že 1. septembra 1931 vloženim prošnjam še do danes ni izvršila: dalje dravinjske doklade. glede katerih člen 17. službene pragmatike določa, da imajo upokojenci dobivati tudi v bodoče po 300 Din na mesec za družinskega člana, sedaj pa se jim je začelo od februarja meseca letos odtegovati po 150 do 600 l>jn mesečno. V dosego vseh teh svojih pravic se hočejo mestni upokojenci boriti z zakonitimi sredstvi. Slednjič se je na sestanku sklenilo osnovanje samostojne organrizaoije ter se je. v ta namen izvolil tudi že pripravljalni odbor, ki prične prihodnje dni svoje delo. u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov ima svoj redni članski sestanek deljek popoldne pa so potegnili štrajharja vo truplo na suho iz Save v Loki pri Zida nem mostu in ga včeraj popoldne pokopali na tamkajšnjem pokopališču. e_ Mestni kino bo predvajal dreri oh pol 21 zvočno vojaško humoresko -»Ljubav-ni manever^. V glavnih vlogah Svetisiav Petrovič in Roda Roda. Iz Škofje Loke šl_ Poslednja pot Gašperja Čarmana. Pogreb škofjeloškega trgovca in posestnika g. Gašperja Čarmana v ponedeljek popoldne je bil najlepši dokaz spoštovanja in upoštevanja blagega moža. Pred hišo žalosti v Karlovški ulici so se zbrale široke vrste prijateljev in znancev od W'zu in daleč. da izkažejo poslednjo čast »vojemu sodelavcu in vnetemu sotrudniku za blag:n.io javnosti. Čim jc mestna duhovščina z oo. kapucini opravila pogrebne molitve se ie razvil po mestnih ulicah nenavadno dolg i sprevod. Zlasti številno so bili udeleženi gospodarski krogi iz vsega okraja, predstavniki škofjeloške in starološke občine ter voditelji krajevnih zadružnih ustanov. I glednega rojaka so pokopali v družinsko grobnico na mestnem pokopališču. Naj mu bo lahak počitek v zemlji, ki jo jc tako zelo ljubil. šl— Planinske vesti. SPD v Škofji Loki nas naproša za ugotovitev, da je predsednik pripravljalnega odbora inž. Srečko ša-bec pozdravil tudi predstavnike cerkve (.P. Otoni. Vse vesti ki hečejo zasukati stvar drugače, so neresnične. — Ljubniško kočo so obiskale v soboto 3 šole. Gojenci 2. razreda državne trgovske šole iz Ljubljane so obesili v koči za spomin lepo tkano tro-bojnico. — Ker so vprav te dneve posekali d rev je na Kobili. je markacija tod pomanjkljiva. Oznamovanje poti se bo izvedlo te dni na novo. šl— Huda nesreča. Pri posestniku Gre-gorcu v Žabnici se je zgodila huda nesreča. Domača dekls, Marija Bartonova se je odpravila na skedenj, da nareže nekaj slame za živiDo. Rezani^e je bilo pripravljene že precej, ko je 2agrabil deklo jermen slamoreznice. Marijo je vrglo ob ti? tako nesrečno, da je prile'ela naravnost na le-zilo slamoreznice. Nož .je prerezal nesreč-nici v dolžini dobrega dm in do kosti nogo nad levim kolenom. Vso krvavečo so prenesli Gregorčevi ponesrečenko v hišo in «n poslali takoj po zdravnika dr. Jožeta Rar-ta iz škofje Loke. Bartonovo so prepelja ; v bolnico. Iz Tržiča č— Zvofiri kino predvaja fMni »Kvkmt kačmar«'k« im d :>iači fiVn N j. V s. kraljeviči pri zimskem, spi-tu R\'du<-. Predstave d3ne.s ob pol r>. /ver t. jutri pa ob 4.. pol 7. in po! zvečer. Iz Žoštanja š— Procesija ra Telovo je letos na ^ame^tu ob 1(L -»e bo r»o zeli*- vršil« on fi. po ju trt: nji maši. Ker v šolska mladina procesije zaradi zgodnje u -ne udeleži, se bo za njo braa pcweh< * maša. Iz Ptaja j— Sreska skupščina JRKD bo v nec vlake. Iz Prekjsjiria pm— Vrtni koncerti v Murski Sobo+l, A-gikri sokoiski ja//-orkester namerava prirejati večerne vrtne koncerte, k-r bo vsekaikor nevost t a Mursko Soboto. Prvi takšen kon-eert ho v četrtek 2o. t. m. 20. pri kavami »Kroni«. Iz življenja na deželi! BO:D. Zvočni k:no Bied bo predvajal nemški veiefilm - Rop Mona Lize Foxc\-tednik in dom a P film. Predstave danes ob pol 21. in jutri na praznik ob 15.. ool 16. in nol 21. GORNJI C.RAD. vikol po/.iva čla^.vtv-v, ki se namerava udeležiti vsesokolek- . a /leta v Pragi, da -e najkasneje do t. m. prijavi rxr. tajmku. ki daje tudi vse tozadevna potrebna pojasnila. Poznejše prijave se ne bodo uvaževale! PTUJSKA GORA. V čc;;t--r spored, ki .sc je './tvoril s pesmijo fBu"' morje Adri/ansko", ki so jo lepo zapeli domači pevci p - i vodstvom organ,ista Ivana P>r_fle/a. S'edf!a sta recitacija o »Jadranskem kapetanu« in pa nastop denjak. nakar mu je odgovoril poverjenik JS župnik g. Soklič, ki je imel obenem tudi navdušen govor o našem morju ter nam jc /3 vzgled postavil Poljake, ki hi dali vse /a svoje morje. Y svojem temperameiUncm govoru je spomnil tudi naših bratov onstran meje. Njegov govor je bil z burnim aplavzom sprejet. Lepo uspela prireditev t«; jc zaključila s predvajanjem filma o morju. K prireditvi na jiskreneje čestitamo. Gospodarstvo Občni zbor Ljubljanske borze "Včeraj popoldne se je vršil v borzni dvorani v Trgovskem domu VII. redni občni zbor Ljubljanske bcrze za blago in vrednote, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Dragotin Hribar. V svojem pozdravnem nagovoru je predsednik ugotovil, da preteklo leto ni bilo ugodno niti na finančnem niti na gospodarskem polju. Vendar se jc borza a so dale 32.000 Din. Od stroškov odpade stoja namera, da se vse devizno poslovanje koncentrira junija pri Narodni banki. S tem bi bil beograjski, zagrebški in ljubljanski borzi odvzet znaten del premeta. S koncentriranjem deviznega poslovanja v Beogradu pa bi gotovo nastale tudi znatne težkoče v deviznem prometu, ker b: bilo treba za vsak znesek dobiti odobre-nje centrale. Predlagal je, da občni zbor v obliki resolucije apelira na vse merodajne činitelje da ostane kontrola nad deviznim prometom, kakor je bila doslej. Pozoveta naj se obenem ostali dve devizni borzi v Be, gradu in Zagrebu, da to zahtevo podpreta. K stvari se je oglasil dr. Fran Win-diseher, ki je naglasil dalekosežnost nameravanih ukrepov in principijelno važnost tega vprašanja. Predlagal .ie. da se protestu pridružijo tudi vse naše gospodarske organizacije. Predlog predsednika g. Ivana Jeiačina je bil nato soglasno sprejet. Vršile so se še vlitve petih članov borznega sveta, petih članov finančnega odbora in štirih članov razsodišča. Pri volitvah, ki so se vršile po statutih z listki, se je pokazalo, da so bili od borznega sveta predlagani kandidati soglasno izvoljeni. V borzni svet so bili izvoljeni gsr.: dr. Josip Basaj, Fran Heinrihar. dr. Ivan Slokar. Avgust Tosti in dr. Fran Windischer; v finančni odbor: Josip Godala. Ivan Grp-gorc. Janko Jovan. Anton Kralj in dr. Miroslav Lukan, v razsodišče na: dr. Ciril Pavlin. Franjo Škrbec, Jos. Ljubič in Oto Lorant. Delovanje našega zadružništva Iz obširnega poslovnega poročila, ki ca Tia ponedeljkovem občnpm zboru Zveze slovenskih zadrug poda! ravnatelj g. Trček. posnemamo naslednje podrobnosti o delovanju našega zadružništva: Naše delo je trpelo lani pod pritiskom splošne gospodarske krize, ki je zavzela doslej neznan obseg. Položaj se je na jesen poslabšal z izbruhom denarne krize, odno->no krize zaupan a. Seveda to nezaupanje mi bilo upravičeno, saj je naš denarni trg dovolj neodvisen, da mu niso mogli izdatneje škodovati polomi v inozemstvu. Zato pa se ie tudi kmalu začelo vračati zaupanje in z njim tesavrirani denar v blagajne denarnih zavodov. Kakor posnemamo iz letnih poročil, so zlasti naše zadruge uspešno kljubovale navalu vlagateljev in se bilance niso dosti poslabšale. Prav denarna kriza je jasno dokazala tako upravičenost obstoja in tudi solidnosl in priljubljenost našega kreditnega zadružništva. Žal ne moremo tega trditi z enako odločnostjo o ostalih vrstah zadrug, razen n nekaterih vrstah pomožnih zadrug. Ako še pomislimo, da jo prav zadružna oblika gospodarske organizacije 5 svojimi globoko etičnimi načeli in sooiialno solidarističnimi lilji najbolj poklicana, da nadomesti dobič-karsko egois i?tii kapitalizem, ki prav zdaj kaže vso svojo grobo nesposobnost, tedaj vidimo. koliko intenzivnega dela nas še čaka. Predvsem nam še vse preveč manjka discipliniran. požrtvovalen in gospodarsko izobražen kader zadružnih funkcijonarjev, a tudi zadružniki vse premalo zaslužijo to ime. Nič manj ni potreben nov zadružni zakon. ki bi nudil pravno podlago, dn bomo lahko uspešneje in hitreje reorganizirali, odnosno pravilno organizirali naše produktivno in nabavno-prodajno zadružništvo. Likvidacijo Zadružne zveze v Celju smo lani poj>olnoma dokončali, potem ko so •»prejele njene bivše zadruge primerno usodno poravnavo, v kolikor njihovih terjatev ni popolnoma pokrila izdatna banovinska podpora. Močnejšim zadrugam, ki niso dosegi«. poi>olnega kritia. je treba priznali, da so pokazale strumno disciplino in duh zadružno solidarnosti s tem. da so prostovoljko prinesle potrebne žrtve, da ie bilo mogoče i/vršiti /. likvidacijo tudi sanacijo iikvidira-:oče Zveze. Hvala iim! Delo naših zadrug Kakor smo omenili že v uvodu, ie bilo zadružno delovanje lani zelo ovirano zaradi neugodnih razmer. To potrjujejo tudi poročila zadrug, članstvo je sicer nekoliko narasle. denarni in blagovni promet pa sta zelo nazadovala. Narasle so pa tudi izgube. Najbol; so trpele kreditne zadruge. Prod-v-em so imele velike težave s člani - dolžniki. ki niso inogli več redno plačevati obresti in dolgov, pozneje pa iso se pridružile š" sifriosli z vlagatelji, ki so skozi v~- leto f ki malem pritiskali, v jeseni pa navalili na blagajne. Dasi je likvidnost zadrug v zadri'h letih zelo nazadovala, ker je na '-ni strani dotok vlog pojemal, na drugi strani pa so se množile prošnje za posojila, so vendar vsaj za nujne in upravičene potrebe lahko izplačevale vloge. Najhujši pritisk pa i-' morala vzdržati Zveza, saj so mogle za-drugp razpolagati za časa dviganja vlog skoraj samo s svojimi blagajniškimi rezer-vami. ki jih imaio naložene pri Zvezi. Ker smo računali s to možnostjo, smo se nanjo pripravil' in smo bili tako v stanju, da smo v dobrem mpvni lahko izplačali skoro r-no fW»r»o "iosr. Tako jp razumljivo, da vrl v vsemu pri večini zadrug vlogo celo n»ko!:lco r,ar;:.sle. le pri manjšini so nazadoval?. C<> lolni nn^asfek znaša približno toliko. 1 olikor j » znašal ob koncu leta pripis obresti, t j. okrog "O milijonov Din. Ob koncu lanskega lela so znašale vloae pri rseh z.ulrngah okroe 670.00ft.0fM) Din. Bolj so narasla |>o-«»-iila in so ob koncu leta že prekoračila milijonov Din. kljub temu. da je lani večina zadrug 1p izjemoma izplačevala posojila. P3 množečih se prošnjah soditi, hi zadruge lahko plasirale lani za p;ir sto milijonov novih posojil. To najbolj kaže ostrost krize na našem podeželju. Dasi kliub ponovnim apelom^ ni bilo mogoče doseči, da bi zadruge znižale obrestno mero. ki je zlasti za posojila previsoka, je vondar usnelo. da je niso vsaj zvišale, čeprav bi bilo to r»o suhi logiki gospodarskih načel nuino in čeprav so io dvignile n. pr. banke. Res računajo večje trške in mestne posojilnice še vedno ne-za družno visoke obresti, toda obrestnega oderuštva vpndar ni krivo zadružništvo kot celota, sai mu kon-knrenra onemogoča, da bi plavalo za denar *nmo sorijalpo pravične obresti. Seveda nas io nc odvezuje dolžnosti, da nadaljujemo s prizadevanjem za splošno znižanje obrestne mere za vloge in posojila. Obrestna mera za vloge je znašala pri podeželskih zadrugah v sredini in na zapndu banovine 5_6°n."nn vzhodu do 7° o, v Preknmr.ii! celo do S" *, za posojila pa 7 —8 °/o. na vzhodu do 10a'». Pri nekaterih trških in mestnih zadrugah pa je bila za vezane vloge in za posojila nekoliko višja. „ Manj težav so imele mlekarske zadrugo. rt"!prav je blago proti koncu leta zastajalo,' kar je vplivalo tudi na cene. Glede na sorazmerno ugodnejše cene mleka in mlečnih izdelkov napram ostalim pridelkom, so bili ljudje primorani prodajati celo d^l onega mleka, ki bi ga sicer potrebovali v domačem gospodinjstvu. Kljub temu je donos mleka v mlekarne za malenkost nazadoval. \ zrok je bila suša. odnosno slabejša paša m košnja. Lani so mlekarske zadru°e spre. iele od članov 1,860.000 litrov mleka in -a pacale po l_2 Din, torej povprečno neko-• :k-o ceneje nego prejšnje leto. Iz tega mleka so izdelale (».000 kg trdega sira in 5500 kilogramov masla, ostalo mleko pa so prodale nepredelano. Sir so prodajale po 17 do -6 Din za kg. maslo po 28 do 42 Din mleko pa po 1.80 do 3 Din liter. Iz teh razlik se najbolj jasno vidi. kako velike važnosti ie dobra kvaliteta izdelkov. V ostalem bi mogli glede teh zadrug samo ponoviti ugotovitve v prejšnjih poročilih, zakaj se 'Izboljšanja v finansiranju, tehnični opremi in gospodarstvu še ne kažejo, pa čeprav so se ze u o volj prepričale, koliko škode imajo za-ad. tega. Napredek je pač težak, najbolj zaradi predsodkov ,n konservativnosti naše-ga kmetovalca. ("Ilede obrtniških, elektrarniških, strojnih m vinarskih zadrug velja v splošnem isto, kar etno omenili v prejšnjih poročilih. Obrtniškim m vinarskim zadrugam m n j-kajo zadostna sredstva in disciplinirani člani. zato ne kažejo takih uspehov kakor bi , m?raie' <-'e se naj reši Individualno delo «a sega obrtnika in eksistenca vinogradnika. Prav za te zadruge je namreč treba ve 1:ko investicijskega kapitala in brezno-2ojno -strumnega sodelovanja čanov E'ek trarmske m strojne zadruge delujejo uspeš-»m. posebno one. ki imajo na razpolago cenen tok od velikih električnih central, povili zadrug se ne ustanavlja več v toliki men odkar vlada kriza, zakaj tudi pri teh zadrugah investicije niso poceni Živinorejske in pašne zadruge so v krnskem poslovnem letu nekoliko živahnejše razvile svoje delovanje. Večin* živinorejskih zadrug je sprejela nova vzorna pravila v smislu doiočb zakona o pospeševanju ži-v nore je; izvršila ocenitev članske živine in uvedla rodovniške knjige, ki bodo služile pri selekciji. Tudi mlečna kontrola razmeroma dobro napreduje. Treba pa bo za to delo, ki se mora izvajati vestno in na-taono, več desetletij, izvežbati primemo število zadrugarjev s prirejanjem tečajev za mlečno kontrolo in selekcijo. Tudi pašne zadruge, pos-bno one, ki imaio las'nc planine ir pašnike, jih smo t runo izkoriščajo m izvršujejo v okviru ra?,po'o«ž!Sivih denarnih sredstev potrebne' mellioraci ie. UMraie pa čakajo na ugodno izvedbo o^rar- vilncga zapisnika pa je narustla ni 14651 napram liy>2 v p rej šn j.-ni letu. \' i.ujnej-š.ii aii važnejših primerih smo poslali uradnika k zadrugi, da je na mestu prouč;l stvar m pomagal uredit., lakih obiskov smo izvršili 38. Skrbeli smo tudi /a zadružni pouk in zadružno propagando. N' zadružno šolo s.io poslali 12 madeničev. ki so jo vsi dovršili uspešno. Na 14dne\nem učiteljskem zadružnem tečaju, ki se na j? udelež lo 38 učiteljev, so predavali naši uradniki 54 ur. Poleg tea« so imeli številna predavanja, ki so jih priredile razne kulturne in stanovske or^mvacije in kmetijski tečaji. Izdali smo tudi lani stenski in žepni za-družno-propasandni koledar, k: so ga* nn ročile zadruge 8430 izvodov. Zadružni vestnik smo izdajal v erakem obsegu ki-kor prejšn-ic 'etf>. naklada pa jc zn-išala N0U. Nam -njen ic pač predvsem zadružnim upravam. Priznamo, da je vse to spričo številne zadru "ne družine komaj kapljica v morje, zato ponavljamo apel na oblastva, da uvedejo pouk o zadružništvu na vseh šolah, posebno pa v strokovnih in na univerzi. Revizije zadrug smo vršili redno in kakor kažejo r<-/ulMti tudi dovoj uspešno. Ako pomislimo, da nimamo drugega prisilnega sredstva kakor izključitev zadruge in ua upravljajo veliko večino zadTuj m an vešči ljudje. k: se morajo poleg te.ga bori ti za svoi vsakdanji kruh, tedaj pač ne tnoremo prič ikovati od niih tako vzornega poslovanja kakor 1«» lahko vrš-- podjetja s plačanim in kvaMfciraaim osobjem. Seveda to zadružnih uprav ne uoravičuje. da ►o malomarne. č)d revvorjev zahtevamo, ila jiostopaio toliko strožje kolikor hujša ie kriza :n z n;o nevarnost za zadružna in članska premoženja. Poleg računske strani morajo revizorji vestno proučevati ♦udi idejno in gospodarsko stran Vi vplivati, da se vsa i postopoma izboljšuje in napreduje. Trije revizorji so izvršili lani 125 rednih m 4 izredne revizije, vhu tcr"a i>a se-stavr?;' 121 7/idnirtim računske zaključke in uredili knjigovodstvo. ne reforme, odnosno "na dodelitev' pašnikov, ki so zlasti v hribovskih kraiih življenjske važnosti. Nabavne in prodajne zadruge delajo še dosti dobro, potrebnega napredka pa ne Kažejo, najmanj pa v smeri zc^ditve p-e-potrebne močne centrale. V ostalem hidi £p'taL PT-manjkuje za-d-sten obratni Delo Zveze. Naše doio se je vršilo lani v neugodnih okoliščinah. Zato nismo mogli posvečati dovolj pozornosti nadaljnji izgradnji m notranji izpopolnitvi organizacije temveč smo morah osredotočiti vse moči' in s-ed stva ohranitvi organizacije, ki jo' «ospo-darsKa kriza ograža pa mnogih točkah kakor pač vsak gospodarski organizem. Po-leg stemlmh pismenih in ustmetiih intervencij pri raznih obiastvih v prid zidru-qam smo pomagali tudi pri urejevanju registracijskih zadev in posebno novim zadrugam izvršili vse posle, ki so v zvezi z ustanovitvijo in uvedbo -poslovanja. Xai-v*č dela pa smo ime1,i z obveščanjem zadrug o novih predpisih in o razvoju gospodarskih razmer in z navocMi, kako r>aj postopajo. da se obvarujejo škode. "Kolikor p i bilo mogoče izvrš'ti vsega tega ustmeno v pisaroi ;n ob prilik? revizij. se po- »lu/evali pisem in okrožnic.' Tako smo po slaii zadrugam 22 okrožnic, številka opra- = Davčni reklamacijski odbor. Kakor rimo pred dnevi poročali je za 30. t. m. sklican k zasedanju reklamacijski odbor pri dravski finančni direkciji. Seje se bodo vršile 30. in 31. maja ter 1., 2., in 3. junija. Reklamacijski odbor, ki odloča o pritožbah zoper ocene davčnih odborov, je bnl letos na novo sestavljen in mu pripadajo: 1.) Fran Bajič, pomočnik fin. direktorja v pokoju v Ljubljani, 2.) Ivan Mešok. davčni kontrolor v Ljubljani, 3.) Srečko Rajuer žel. uradnik v pok. v Rajhenburgu, 4.) Ernest Kobler, višji davčni upravitelj v pok. v Ribnici, 5.) Jurij Kramberger, višji davčni kontrolor v Ljubljani, Jakob Mila-vee. višji davčni upravitelj v pok. v Ljubljani, 7.) Anton Rojina, industrijo« v Ljubljani, S.) Jos. Verlič, veletrgovec v Ljubljani, 9.) Milko Krapež, urar v Ljubljana, 10.) dr Fr. Tominšek, odv. v Ljubljani, 11.) dr. Andrej Kuhar, uotar v Ljubljani. 12.) dr. Mavricij Rus. mestni fizik v L!ub!jani. 13.) inž. Milan šuklje. pooblaščeni inženjer v Ljubljani. Prvih 6 članov zastopa fina.nč. upravo, ostai; člani pa svoja stanovska zastopstva: trgovino, obrt, imlust.rijo. odvetnike, notarje, zdravnike in pooblaščene inžea.ierje. Po 61. 1 zakona o n o posredi n in davkšn mora reklamacijski odbor na obrazloženo zahtevo v pritožbi dovoliti, da sme pritožnik podati tudi ustno sv-ojo obrazložitev v seji, v kateri se rešuje njegova pritožba. Na seji 30. t. m. pridejo na vrsto pritožbe iz vseh občin davčne uprave v Radovljici. 31. t. m.: Ljubljana okolica. Kočevje, Laško, Višnja gora. 1. junija: Črnomelj. Brežic«, Krško, Litija. Logatec. Novo -mesto in Kamnik. 2. junija: Krauj, Škofja Loka. 3. junija: Ljubljana .mesto. _ Redukcija hmeljskih kultur v Češkoslovaški. Na podlagi ugotovitev orsatiiza-cije žateških hmeljskih trgovcev je bila sestavljena statistika, kf kaže. da se je površina hmeljskih kultur v žateškem okolišu od 1. 1029. skrčila za 50^. Samo letos so bi.li v primeri z lanskim letom nasadi reducirani za 40%. Madžarska je že izvozila skoro vso pšenico. Zadnje dni so se cene pšenici v Budimpešti znat.neje dvignile. To okrepitev pripisujejo najnovejšim statističnim ugotovitvam. ki kažejo, da je Madžarski zadnje mesece u snelo prodati svoje zaloge pšenic, tako. da je ima d3.nes Madžarska le še kak;h 4000 vagonov pšenice za izvoz. Zaloge rži in koruze so malenkostne. V aarrar-nih k rog; h zatrjujejo, da Madžarska v zadnjih 10 letih še nikoli ni stala pred novo žitno kampanjo s tako izpraznjenimi zalogami -kakor letos. — Veliko izbiro usnja in čevljev bo nudil letošnji XII. ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija. Zastopane bodo vse večje domače tvrdke s svojimi izdelki. Temu oddelku bo priključena razstava vsakovrstnih čevljarskih stroiev, na kar posebno opozarjamo naše čevljarske mojstre. — Dobave. Komanda pomorskega arsena-la v Tivtu sprejema do 16. junija ponudbe glede dobave 13.000 pol smirkovega platna, 160 škatel pasti za čiščenje kovin. 100 kg angleškega kamna za čiščenje kovin. 000 steklenic sidola in 150 kg gosotega razboni-ta: do 17. junija glede dobave 2500 kg bombažastih krp za čiščenje in 4000 kg bom-buža 7n čiščenje: do 20. junija pa glede dobave 1300 kg ricinovega olja. 180 kg olia. 1200 kg strojnega olja. 400 kg konzistenlne masti. 1500 kg kalijevega mila. 75 kg glicerina. (>300 kr petroleja in 8OOO kg denatu-riratie^a alkohola. Direkcija državnega rudnika Velenjes prejema do 23. junija ponud-bp glede dobave 20.000 kg pšenič.ne mokp. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 24. maja. Na ljubljanski borzi se je deviza NewTork danes znatneje okrepila in je denarni tečaj zopet nad 56. Vzporendon 206.56 — 208.16. Milan 288.40 do 290.80, Xewrork kabel 5601.88—5630.14, N>\vvork ček 5-501.S8 __ 5652.14. Pariz 221.88 do 22:;. Praga lt'('.56 — 167.12, Curih 1097.35 — 1102.85. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 167 — 179. za maj 175 den., za junij 176 do 178. za julij 175 — 177. za december 171 do 175. 7" o investicijsko 49 — 53. -1" « agrarne 21.50 — 24. 7° u Blair 42 — 42.25. 8" n Blair 46 — 46.25. 6" o begluške 32 — 32.50. Dunaj. Bankverem 10.80. Eskomptegesell. 100. Dunav-Sava-Jadran 13.40. Staatseisen-bahngesel 1. 16.75. Trbovlje 18.75. Alpine-Montan. 9.10, Sečerana 16.50. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (24. t. m.) Tcndpnca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon tramov. žito _+ Tliicago. 24. maja. Zajetni tečaji: Pšenica: za maj 50.375. za julij 60.625, za september 62.25. za december 65.125: koruza: za julij 33.625, za september 35.875, za dc- Pobegel jetnik se javlja po desetih letih Beograd, 23. maja. Pred več ko desetimi leti se je v va«i •Brijesku v Bosni dogodil zločin, ki je zadal storilcu težko k-.zcn desetih let ječe. <;!ija Račetič je služil vojake pod Avstrijo >in se je po sreči živ in zdrav vrnil iz voj-"ie na svoj dom. Bilo bi vse dobro in doma bi se bil dobro razumel z očetom in bratoma. če bi nc bilo — ženske. 11 i j a se jc ■zaljubil v Jelko Staj čevo in se je na vsak način hotel poročiti ž njo. dasi mu jc branil njegov oče in tudi .lelkin ni bil za to. •la bi Jelka vzela Ilijo. Pri Ilijevih doma .ie lilo zaradi tega prepirov in celo pretepov n nekega dne se je sjvor tako zaostril, da ie oče pograbil sekiro in hote! ž n.io udariti ina. ki se mu je postavil v bran z nožem v ki. Starejši llijcv brat je tedaj preprečil poboj. Ilija pa se mu jc iztrgal, in ka-<i pomlad vanj. Zakaj vsa ta samota je samo velik, popolnoma zatrt grob. na katerega so pozabili ljudje v svoiem bro-rsrčju. Tod ni ptic, ki bi žvrgolele pomladno pesem v solnčni dan. še šmarnic ni. da bi dehtele v pohlevnem vonju onim ljudem, katerih bele kosti prhnijo v vlažni planinski zemlji. Le pla*ne. čebljajoče sinice se spre-letavajo od smreke do smreke in iščejo bog-ve kaj. samo ne ljudi, ki jih je jx»kopal tod vojni moloh. pokopa! zato in tako, da bo lo pozabljeni na vekomaj. Čuden je ta svet in tako tih. da =e ne sliši niti pritajeno šumenje vetra, ziba jo?«1 ga se s širnih snežišč. ki se bliskajo do! s Prisan-kovih golih, kakr večnost ogromnih st^n. Le tu pa tam zazveni s skalovja rezek glas. ki pa utihne že sam v sebi. ker ga je menda sram samega sebe in tišine, dremajoče po gorski samoti, po grobovih, ki jih ne pozna nihče, ker jih noče poznati. Se svetlikajoča se vodica, ki polzi kako: srebrna, v solnru se izpreminjaioča nit no gladki skali, je nema in ne zažubori niti tedaj, ko zdrkne v mavričnem loku na spOlzkn tla. Narava «•• zaveda, da so tod grešili ljudje j>roti nji sami. in da zamolči niih greh, molči tudi sama in bo molčala na veke. Pot se vije skozi gozd, tiha je, kakor v~a okolica tod okrog. Nihče ie ne pozna razen pastirja, ki morda enkrat na tede-n hodi za živino, paeočo se poleti po prisanški kotlini. A drugih ljudi ni od nikoder. knr nihče ne ve. kako zanimiv svet jp razprostrt tod. Pot nreneha ob Pišenri. ki sred širokega proda brzi mimo in šumi po soteski z onim šumotom. ki je sred planinskega sveta tako čudon in zaupen, da ga jedva slišiš. Preko skal. štrlečih iz razpenjenega potoka si človek z Lahkoto pribori prehod i n stopi na zeleno, sočno planino, ki se položno in v samem solnru razprostira pod znožjom spodnjih stebrov Prednje glav*. To je Tamar, to ie krai. ki jp igral še pred sto leti tako vaino ulogo v življenju rember 36: ove«: za maj 23.25, za julij 23.25, za september 23.375; rz: za september 42.75. + Ljubi.ja 11-ka borza (24. t. m.) Tendenca za žito ncsprpmenjena. Zaključkov r: br'*. Nudi se pšenica (slov. po.-t.ija. po mlevski tarifi, plačliivo v 3<> dueli): slavonska, 78 kg po 182.50 _ IS5. okolica S0111-bur. 79 kg po 187.50 - 190: potiska. 80 kg težka po 192.50 _ 195: moka: ba-ška »Os. franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 325 _ 3:30. banatska po 335 do 340: koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50. po navadni voznini po 150 do 152.50. + Budinipeštanska terniin>ka borza (24. t. m.) Tendenca prijazna, za koruzo delom* slabša. promet srednji. Pšenica: za mai 12.42 — 12.44. za junij 12.34 — 12.35- rž: za maj 14.50 — 14.55. za junij 14.25 _ 14.30; koruza: za maj 17.39 _ 17.35. /a julij 15.od do 15.40. — Novosadska blagovna borza (24. t. m.> Zaradi pravoslavnega praznika borza danc.-ni poslovala. borovških gospodarjev in še važnejšo v živ-lienju pa>tirjev. najlepših in najbolj poetičnih predstavnikov planinskega r.Mianja. A vse to živi jen ie jo zalonilo ž.e davmo v pozabo, le tu pa tam živi še spomin na to življenje v obledeli pripovedki, ki jo pripoveduje belolasa mamka. Ostalo je samo še ime in če bi ne bilo imena, bi današnji ljudje niti ne vedeli, da je cvetelo tod 0110 romantično Življenje, ki ga tako 1 >po. nazorno opisujem raše narodne po-mi. katerih sj>očetje so po-v-očile uprav zelene planine, samevajoče I »o-1 skalnatimi obronki ^ so!ncu sp kopljejo s travo poraščen^ razvaline. Kamenje se je pokrilo sam Bog ve pred kolikimi leti s travo in preperelim mahom. Vsa planina je sočna in s temnim zelenjem poraščena. Blesk, ki ca razliva M bele stene orjaških gora Iti iskreči h se sn -žišč v ozadju, učinkuje z vso silo. da se zrelestnejšem majniškeni sijaju, ki je razlit -pdaj jx> vsem planinskem svetu. Izpremenil se je v grob. ki se življenju ne odpre nikoli več. kakor se ne odpro grobovi, kjer je j>o-kopanih sto in sto mladih ljudi in ki so razmetani okrog Tamarja. Mrtva straža, ki ne pozna ničesar in nikogar, ivti vriska.iočega majnikn. Josip Vandof. GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda. 25.: Kralj Oidipus. A. Četrtek. 26.: Zanrtn. Petek. 27.: Marij. Premijera. C. Sobota, 28.: Kralj Oidipus. E. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda. 25.: Mala Florami. Opereta. Pre- mijera. Izven. Četrtek. 26.: Grofica Marica. Izven. Znižane cene. Peiek. 27.: Zaprto. Sobota. 28.: Turandot. D. Ljubljanska drama. Prva repriza -opho-klejpve tragedije Kralj Oidipus ho danes. Klasična tragedija v dovrrš"nem prevodu prof. Sovrela. je imela na premiieri velik iuap^h. — V petek 27. t. m. bo poslednja premijera letošnje sezone; v režiji dr. Branka Gavelle isal doslej n t operet. Izmed vseh pa se je najbolj priljubila njegova Ma'a Floramve . ki je brez dvoma doslej njegovo najboljše delo. Melodije so tako lahke in prikupne, da jih m prvi mah poje vse. Posamezni tijii te one-mte pa so postali nekako legendarni. Naslovno ulogo poje v Ljubljani ga. Ribičeva, njena mati šjora Petronila je ga. Kogejevn. njeni družici ga. Jeromova in ga. Gerlovi-čova. dijaško troiico predstavljajo: gg. T veli a. Mohorič in škabar. V glavni moški, izredno komični ulogi. --ior Beppa Pegule nastopi kot gost g. Dubnjič iz Zagreba. Sjor ie g. Sinio--5ič, in šjor Fille g. .losin Rus. Piraferaia igra g. M a goli policaji g. Seknla. V ostalih ulogah nastopijo ga. špa-nova. g. Povhe. g. Jelnikar. g. M^ncin in g. Ocvirk. Prvo dejanje =e godi na obali v Splitu, drugo v bližini Marseillen. tretje snet v Sjilitu. Čas pred in po svetovni voini. Vsebino dela prinaša Gledališki list . ki je izšel za to premi^ero. na kar šp prav noseb-no opozarjamo. Operpto režira g. Zupan Drago. — Začetkom junija priredi državni konservatorij z gojenci operne šole tri ve-čere. od katerih bo prvi posvečen deklama-ciji in dramatični igri. drugi in tretji pa fragmentom iz različnih oper. Prvi večer ho predvidoma 3 junija in s« uprizori V. de-ianje Župančičeve ^Veronike Deseniške,, I. deja;.je Cankarjevih 3.Hlapcev?. Conrte-1 i nova groteska ^Priljudni komisar: in Molierov •Namišljeni bolnik-. Drugi večer obsega fragmente iz Janka in Metke -. Vi-žave \ : Onjegina'. ^Čarostrelca in < \Yer-Iherja . Tretja produkcija ima na programu III. dejanie Gluckovega "Orfeia^. II. dejanje :Traviate* in I. dejanje : Boheme«. ŠENTJAKOBSKI OF.FP4FJSEI ODER. Začelek ob 20.30. Sreda, 25.: študentje smo...' Petek. 27.: Št"dpntje smo... Nedelja. 29.: Študentje smo... Gostovanje na Sokobkem odru na Viču. Elita mednarodnih avtomobilistov udeležencev nedeljskih avtomobilskih dirk na dirkališču berlinskega Avusa. Zgoraj levo: ga. Beatrice Gilka, edina dama, ki se je udeleževala dirk, zgoraj desno oba glavna matadorja Campbell (levo) in Caracciola (desno), spodaj na levi dirkač von Stuck, na desni Francoz Chiron ntralna kurjava v našem telesu Do neke mere se lahko zavarujemo proti preveliki vročini ali mrazu s primerno obleko, kurjavo naših stanovanj itd., a te nikakor še ne pojasnjuje dejstva, zakaj se srednja toplota človeškega telesa giblje vedno med 37 in 37.1 stop. Celzija. Da je omogočila ta samo ob sebi umevni pojav, je narava ustvarila v telesih toplokrvnih bitij, zlasti pa v človeškem telesu, nad vse k. mplicirano »centralno kurjavo«, ki spada med njene največje čudeže. Telesna temperatura je v glavnem posledica dveh činiteljev: notranje toplotne produkcije po delovanju srca, mišic itd. ter toplotne oddaje navzven. Po delovanju cele vrste organo-" se vrši izenačenje napetosti med zunanjo in n.-tranjo temperaturo. Znano je da se pri izparivanju vode pora-bi razmeroma veliko toplote, ki jo mora dati okolica. Ta fizikalni proces izkorišča naše telo, kadar se potimo. Pri potenju se na koži spreminja voda v paro in pri tem odteguje toploto telesu. ki se na ta način ohlaja, čim bolj je vroče in čim intenzivnejše delamo, tem hitreje mora delovati ta ohlajevalni mehanizem in ni čudno, da so pri ameriških žanjcih, ki so morali delati v velik: vročini, opazovali celo 12-litrske količine znoja na dan. Te količine je treba seveda nadomestiti in zato je naravno, da ljudje v tropih popijejo 12 do 15 I vode dnevno. Sedaj nam bo tudi umevno, zakaj potenje v parni kopeli ali v pretopli obleki r« ohladi ali zakaj je vlažni zrak pred nevihto tako neznosno sopar«n: tekečina na raši koži enostavno re more spuhteti in nas ohladiti. V zelo neugodnih okoliščinah rs • lahko zadene celo sončarica — znamenje, da telo ni več zmoglo pravilne toplotne regulacije. t;-« v>. J lamega podpiranja V Ameriki skrbijo občine ali pa država za mesečno podpiranje brezposelnih družin. O zelo čudn h uspeh h takšnega podpiranja p roc^a sedaj ravnatelj javnega skrbstva v New Torku, Bradv. ki je obiskal mesto Bavonne. da se prepriča, kako se delijo in uporabljajo podpore. Po njegovem obisku so na podlagi nje-gDvega p ročna odtegnili 68 družinam podporo od 300 podpirancev Odkril je n. pr., da je cela vrsta žen podpiranih brezposelnih izdajala mesečno okroglo 250 Din za »trajne valove« in dvakratno vsoto za »nego lepe te«, druge so si kupovale dragoceno h:šno opremo in radijske aparate na obroke. Nekaj družin je imelo lastno hišo, druge svoj avto. tretje so imele svojo poletno hišico v okolici mesta. O sličn'h primerih poročajo iz Anglije Tam se je moral zagovarjati pred sodniki neki Edward Owen, ki je prejemal podporo za brezposelnost, a je imel v banki 700.000 Din prihrankov, njegova žena, ki je živela ločeno cd njega, je imela lastno hišo in oba sina sta bila v službi. Nek* londonski delavec pa je imel istotako v banki nad po! milijona dinariev in je vendarle prejemal podporo! Seveda so to le primeri posameznih sam. goltnikov, ki se okoriščajo celo na račun človeške bede. Obleka ima veliko vlogo pri tej regulaciji. Poleti mora biti na vsak način lahka in propustna, pozimi debelejša, da zadržuje toplejšo izelirajočo zračno plast, ki nastane med njo in telesom. Funkcijo izolirajoče vmesne plasti opravlja v ostalem tudi telesna tolšča. Samo zaradi svoje izredne tolšče lahko prenesejo n. pr. kiti arktične temperature. Tudi mišice oskrbujejo centralno kurjavo našega telesa. Ce v mrazu mahamo z rokami in tečemo ali če se kožne mišice stisnejo tako, da dooimo »kurjo polt«, tedaj ni to nič drugega nego poskus, da z delovanjem mišic zvišamo- telesno toploto ali da jo vsaj zadržimo v telesu. Tudi mišično drgetanje v mrazu spada med načine, s katerimi si slruša telo regulirati toploto. Nadaljnja oblika toplotne regulacije je v dihanju, ki učinkuje do neke. meje lahko hladilno in je zato v vročini intenzivnejše nege v mrazu. Psi, ki nimajo skoraj nobenih znojnic, dihajo v vročini do 600-krat v minuti! Med celo vrsto ostalih specialnih procesov, ki urejajo telesno toploto je omeniti zlasti-zmožnost kožnih kapilarnih žil. da se v toploti razširijo in v mrazu stisnejo. S prvim doseže organizem avtomatično, da struji topla kri neposredno pod kožno površino in oddaja torjloto; z drugim pa to. da se krvna toplota zadržuje bolj proti notranjosti telesa. Ta del avtomatične centralne kurjave je baš pri človeku najbolje razvit in je eden izmed vzrokov, da prenese človek bolj nego vsako drugo bitje najrazličnejše klimatske in temperaturne razmere. Napoleonov koder Neki pariški list pripoveduje zgodbo enega redkih Napoleonovih kodrov, ki se je ohranil dc današnjih dni. Ta koder je last nečaka neke dvorne dame kraljice Hortenzije. Stari mož, ki je mlada leta preživel še na dvoru, je čisto obubožal in je bil primoran začeti s prodajo vseh svojih spominkov na cesarsko dobo. Med temi je tudi koder, ki ga je neki komornik odrezal Napoleonu I. na Sv. Heleni nekoliko trenutkov po njegovi smrti in ki ga je Hortenzija pozneje darovala svoji dvorni dami. Lastnik ga je z vsemi dokaznimi listinami ponudil za borno vsoto 1000 frankov zadnjim potomcem Napoleonove hiše. A ti so ga povsem nepričakovano zavrnili. Tudi drug interesent se na oglas v listih doslej še ni javil, pač pa bo koder po vsej priliki kupila država sama za kakšen muzej. Podkupljiva Amerika B;vši nadzornik ameriškega justičnega de-partemerita Gaston B. Means se bo moral 6 junija zagovarjati pred sodiščem zaradi obtožbe, da je prejel od ge. Eveline Mc Lean za proizvedovanje v zadevi ugrabitve Lin db erghovega otroka lOO.fKH) dolarjev podkupnine. Hamlet pred sodniki Pri neki razpravi v Londonu je grajal pred kratkim zastopnik tožnikov počasnost justičnega postopanja in je menil, da si gospa Pravica za obsodbo notoričnega zlo>činca vzame več časa za premislek nego slavni princ danski. Na to je sodni predsednik mirno odvrnil, da bi se Hamlet ne mogel pritoževati nad počasnim obravnavanjem svoje kazenske zadeve, če bi živel v Londonu, »kajti se osebe tega velikega dramskega dela bi obsodili najkasneje v štirih tednih, če bi se v zadnjem dejanju medsebojno ne pomerile!« Iz tega sledi, da se vidijo temu sodniku vse osebe v Shakespeareovi drami na ta ali oni način v opreki s kazenskim zakonikom in to je tud: res. Niti Ofelija ni izvzeta, ker je nje samomor po angleških zakonih kazniv. Kar se tiče »duhš.«, bi ga ne obtožili samo navajanja k zločinu, temveč bi se moral zagovarjati bržkone tudi zaradi sklicevanja shoda pod milim nebom brez preoihodnega policijskega dovoljenja. »Kupujte samo domače izdelke44 Tudi na Grškem se vrši zadnje čase mogočna propaganda za domače izdelke. Sprevod s tem-le vozom na čelu je nedavno propagiral misel grške avtarkije Najstarejši zemljevid Pri izkopavanjih v Gasurju je odkrfa odprava Harvardove univerze 300 km severno od Bagdada 7 m pod zemljo kakor krožnik veliko ploščo, ki .predstavlja najstarejši znani zemljevid Strokovnjaki sodijo, da je najdba stara najmanj 4500 let Črte, zarisane v ploščo, kažejo meje posestva nekega imoviteža z imenom Asala. Na plošči se razločno' berejo imena sosednih naselbin, ime reke, ki se v drugem delu teka razcepi v dvoje rokavov itd. Na obeh straneh reke so prav plastično markirani griči. Primerjava tega najstarejšega zemljevida z današnjo karto je pokazala, da je bil svet pred 4500 leti v okolici ki ga predstavlja najdena karta, dooela drugačen kakor danes Mctocikliahišni rekorder Ernest Henne iz Monakovega je pri treningu za mednarodno dirko Avusa na 5 km dolgi progi zmagal s povprečno brzino 218.7 km Zbirka Auatola Francea sami falzifikafi! V Parizu je bila nedavno dražba zapuščine pisatelja Anatola Francea. Kupci, ki so bili prišli na dražbo, pa so bili silno razočarani, ko so doznali, da so grafični listi, ki jih je Anatole France zbiral z veliko ljubeznijo, sami ialsifikati. Takisto so se izkazale za rafinirane ponaredbe tudi slike Rembrandta in Rubensa. ki jih je France ves čas svojega življenja častil kakor bogove na platnu. Vse to blago, ki je bilo na javni dražbi naprodaj, je bil Anatole France svojčas pokupi1 pri starinarjih. o katerih je rad pripovedoval, da jih ie imenitno ukanil. Zdaj se je izkazalo nasprotno. Niti grafični listi francoskega slikarja Ingresa niso originali Dražba, ki so si od nje ljudje toliko obetali, se ie zaradi tega izpre-vrgla v farso in kupci, ki so prihiteli v palačo Drouot z namenom, da bi si pridobili to ali ono delo. so se razšli z glasnim zabavljanjem ^ a nesramno potegavščino. Bombni atentat na japonsko vojsko Detroitski gasilci v borbi z ognjem, o katerem ni dvoma, da ga ne bodo obvladali. Požar je izbruhnil v skladišču lesa in plameni so požrli več desettisoč kubičnih metrov jamskih desk in tramov Nevarna veda Sodna medicina je s svojimi metodami često zadnja pojasnjevalka zagonetnih kriminalnih primerov. Iz najbolj drobnih na-migljajev si lahko rekonstruira s svojimi kemičnimi in tehničnimi pripomočki potek najbolj skrivnostnih zločinov V New Yorku si je n. pr. pred nedavnim policija razbijala glavo z nasilno smrtjo znanega odvetnika Mrtvec je ležal s strelom v glavi na tleh, v levi roki je krčevito stiskal samokres. Preiskava je oxi vsega pečetka sumila umor; morilec mu je brez dvema stisnil samokres v roko, da bi fin-giral samomor, toda v naglici mu ga je stisnil v levo roko in pri tem ni pomislil, da samomorilcu orožje sploh pade iz rok. Prišla pa je scoina medicina in ugotovila naslednje: mrtvec je bil levičnik, po neki prejšnji poškodbi je imel otrpel prst, na katerem je orožje obviselo in končno je kazala rana v glavi make strela iz najbližje bližine, ki so tako značilni za samomorilni strel. Torej je šlo za samomor in ne za umor. V laboratorijih zavodov za srčno medicino stoji aparat poleg aparata in vsakemu ie določeno, da nadomesti detektiva, ki se lahko kakor vsak človek zmoti. Stroj se pa ne zmoti. Mikrofotografski aparat kaže vodne živalice in rastlinice v pljučih utopljencev, kremenčeva žarnica kaže, da-li je bilo kakšno pismo odprto in spet zalepljeno, odkriva ponarejen denar, kemično obravnavo dokumentov. Spektralna analiza razodeva spremembe v krvi, ki nastajajo po zastrupljenju s plini, pri truplih novorojencev preiskujejo pljuča, Ce se potopijo v vodo, se je dete rodilo mrtvo; če je otrek živel, plavajo, kajti s prvim dihom so m napolnila pljuča z zrakom. Starost mrtvecev določajo s kemično-fizikalnimi poskusi, očetovstvo s preiskavo krvi in primerjanjem prstnih odtisov. Minila pa bodo še desetletja, preden bo mogla veda dati točen odgcvor na vse skrivnosti kriminalnih primerov. Na Kitajskem je bila sodna medicina že davno v časteh, in tam je že pred dolgimi stoletji izšla knjiga, ki vsebuje vse polno modrosti, na katere je naša vecia prišla šele v zadnjih desetletjih. O Kitajcih pravijo, da poznajo prstne odtise svojih bratov in sester ter matere, kakc-r ma očesno barvo svojih prijateljev. Eskimka in civiliziranec Severna Kanaola živi že dolge mesece pod vtisom »druižinske tragedije,« ki se je bila odigrala med nekim nemškim trgovcem s kožuhi severne divjačine in neko Eskimko. Pred leti je bil prišel v Ameriko Frjtz Schurer. Pridobil si je državljanstvo Ze-d tn j enih držav, nato pa je odpotoval na d'a'eki sever, kjer sc je kmalu tako udomačil, da je privzel zakonske navade Eskimov. Prav to pa je postalo usodno za njegovo življenje. Med Eskimi namreč živi običaj, da možje, ki žive v večnem snegu in ledu, kratkomalo ugrabijo žensko, ki si jo želijo za ženo, in jo odvedejo s seboj v snežno puščavo. Taksno reč j« naprav H tudi Schurer, ki se je polastil Eskimke Kobvello iz rodu Cogmalikov. Srečal jo je na Vladarskem oboku in jo prisilil, da ga je spremljala na njegovi lovski ekspediciji. Medpofroma je morala Kobvello, kakor vse Eskimke v njenem položaju, trdo delati in se pokoriti možu. Kobvello pa ni bila takšna, da bi se pokorila brez upora. Zo-perstavila se je Schurerju prvič zaradi tega. ker ni bi1! njenega rodu, drugič pa zategadelj, ker mož ni dovolj poznal običajev njene diomovine. Vendar pa se je končno navidez udala v 6vojo usodo in ob povrat-ku odprave 6e je zdelo, da je nastopil med Schurer jem in Kobvello mir. Potem pa se je zgodilo tisto, kar je plačal Nemec z življenjem. Kobvello pravi, da se jo je bi.1 naveličal. Hotel se io je odlcrižati. Baje je segel po puški, da bi jo ustrelil. Tedajci »e mu je Eskimka postavila po robu. Pograbila je drugo puško iai usmrtila Schurerja z enim samim strelom. Oim je kanadska poHo ja doznala za dramo, je aretiTaia Kobvello. Internirali so jo v oeiici stražne ladje »Stroche«. 550 km vzhodno od Aklavika pa je ladja z jetniki in poldoisti zamrznila v ledu. Vendar pa je bi'la ladja v s ta kri zvezi z obalnimi oblastmi. Brezžičnim potom je sodnik razsodil na podlagi ponovnega zaslišanja, da se ima Kobvello izpustiti na svobodo, keT je ravnala v silobranu. Vendar pa ne bo Eskimka še tako kmalu prosta. Preden se bo namreč otaja! led, da bo mogla ladja pristati tam, kjer je sprejela Eskimko ns krov, bo minulo še več tednov7, morda celo mesecev. Žrtev korupcije šestnajst km pred Harbinom so Kitajci z bombami napadli japonski vojaški oddelek. Pri napadu je bilo 11 vojakov usmrčenih, nad 80 pa hudo ranjenih. Na naši sliki spredaj japonski bolničarji, v ozadju pa vagon, ki so ga bombe raztrgale na kosce 20 črncev živih pokopanih V Joharmesburgu se je primerila huda rudniška nesreča. 20 domačih delavcev, ki so bili zaposlena v neki podzemski jami, je zasula težka plast zemlje v trenutku, ko so kopali v nekem rovu Vodstvo rudnika je poslalo ponesrečencem takoj na pomoč rešilni oddelek, ki se mu je pa doslej posrečilo rešiti izpod razvalin le b črncev živih. LTsoda ostale petnajstorice ie trenutno še negotova. Muzej ovratnikov V mestu Troy v državi New York imajo muzej, v katerem je razstavljenih nad 3000 ovratnikov Posebnost na razstavi so ovratniki, lci so jih nosili razni predsedniki ameriške Unije in znameniti možje, ki so odločilno vplivali na ameriško zgodovino Vsak ovratnik ima prišit listek z imenom svojega lastnika. Kubelfkova poravnava Konec prošlega tedna je bil pri dunajskem civilnem sodišču narok za poravna vo med goslačem Kubelikom. njegovo ženo Marjano in n tirnimi upniki Kubelik in žena sta ponudila upnikom 35 odst. terjatev nlačli^vih v 6 z« poredni h mesečnih obrokih Pasiva presegajo aktiva za nad 2 milijona dinarjev. Newyorški župan Jimmv VVaTker je baje dovolil neki avtomobilski družbi koncesije proti volji občinskih svetovalcev in prejel na ta račun 10.000 dolarjev, s katerimi je obiskal Evropo Nenavadni pojavi ob Gardskem jezeru Na vzhodnem bregu Gardskega jezera opazujejo ljudje že dalj časa kaj zagonetne pojave. Vodna površina se pri Rivi in drugih nabrežmih krajih večkrat v zgodnjih jutranjih urah dvigne za več centimetrov. Ko doseže pol metra višine, rapidno upade in čez četrt ure ponikne v pe-sek. Prebivalstvo Gardsk^a jezera je na te pojave opozorilo strokovnjake, ki bodo študirali stvar na licu mesta. Tagore v Perziji Stari bengalski pesnik Rab:ndranat Ta-gore je na poziv perzijskega šaha prišel v Perzijo. Pripeljal se je v Teheran, kje.r so ga bili sprejeli z največjimi častmi. V Sira-su je obiskal grobove pesnikov Hafisa -n Sadi j a. Tam so mr tudi poklonili star rokopis glavnega Sadi.ievega de'a »Rožni vrt«. V Teheranu stanuje Tagore v krasni palači perzijskega društva književnikov, ki io obdaja diven park. Življenje za klobuk V neki slovaški vasi se je bila nedavno primerila nenavadna nesreča. Otroci, ki so, kaikor je v teh krajih navada, pasli gosi, so s svojim kričanjem zbudili nekega starca, ki je spal na bregu ribnika. Starec s«e je hotel odstraniti, tedai rta je zapihal veter in mu sne' klobuk z glave. Zanesel ga jie v ribnik, kamor ie hotel za njim. a na ilovnatih tleh se mu ie spodrsnilo in je utonil preden so mu mogli priti na pomoč. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delavno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Fran« Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Iz življenja l sveta Vse gaSenje zaman! /iichel Zčvaco: 49 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Nikdar se ne bi bil upa! k njej, če ga ne bi bil skoraj nesel v njeno sobo. Oh, ti zaljubljenci! Tegale fanta, ki je bil pravkar ves motoglav, sem videl pred nekaj urami, ko se je zagnal na samega kralja kakor razkačen lev... in ni dosti manjkalo, da ga ni zaklal.« »Kralja? Ali je to mogoče?« S sunkom, ki sem ga občudoval, čeprav se na mečevanje spoznam. bi bil skoraj obrnil usodo Francije ... če se ne bi bil jaz vmešal...« Don k-ezar in njegova žena sta se začudeno spogledala. Vojvoda skoraj ni mogel priti do besede. Šele čez dolgo je vprašal: Zakaj? Ali ga ni spoznal?« ^O, pa še kako dobro ga je spoznal! Zakaj? Zato, ker je silil kralj ponoči k dekletu, ki je v sosednji sobi. Mislil je. da sme storiti vse, česar se mu zahoče. Kai bi pa vi napravili na mladeničevem mestu?« »Najbrž isto ... Ne vem ... Kralj ie bil!... Hudiča!... »Nu,« je Pardaillan skomignil z rameni, »nisem še pozabil, kako sem nekega večera — tako je bilo kakor nocoj — izdrl meč, da bi branil stanovanje neke gospodične ... Res je, da sem imel opravka ie s kraljevim bratom... toda ta brat je pozneje postal kralj... I o se je zgodilo pred sedemintridesetimi leti. Henrik III. je umrl... čakajte... jaz pa sem še zmerom na nogah! Nu, vidite U Don Cezar ie prikimal. »Pustimo to.« je odvrnil Pardaillan.« govorimo rajši o resnejših rečeh. Saj veste kakšni so zaljubljenci! Zdaj se bosta gledala najmanj dve uri. In verjemite mi, da še besedice o ljubezni ne bosta izpregovorila!... Premlada, preotroč.ia sta še!... Človek bi ju kar objel!...« »Tako je!« »Lep parček sta!« »Vesel sem, da ste mojih misli, draga Giralda... in vrag naj mi čreva zmeša, če vem. zakaj... Samo to vem. da ne bom čakai. dokler ne nehata... molčati. Ne. pri PHatovem nosu! Zaspan sem Nisem več v tistih letih, da bi samo zavijal oči za dekleti... Postelja mi je ljubša. Poglejte, dan se dela, čas bo že!« »Zakaj ne bi pri nas spali?« ga je Giralda skoraj užaljeno vprašala. Pardaillan se je zasmejal: «Ne bi vam hotel biti v nadlego, draga Giralda. Rajši me pustite, da pojdem na svoje. Saj veste — stara navada ... Le to mi povejte, ali bo dekle na varnem, ko vas ne bo doma? Prepričan sem. da jo bodo iskali.« »Kako naj odkrijejo, da se pri nas skriva? Domačim bom ukazal, naj nanjo strogo pazijo.« ga je pomiril don Cezar, »in če ne bo sama šla...« »Če se bojite, lahko potovanje odloživa.« ie dejala Giralda. Pardaillan se je za trenutek pomišljal. Potem pa se je naglo odločil: »Ne. ni verjetno, da bi jo tu iskali... Sicer bom pa sani prišel časih pogledat.« »Prej me je vprašala, kako vam je ime,« se je spomnila Giralda »In kaj ste ji rekli?« »Da ste grof Margencvški...« »Nu.« je Pardaillan natnršil obrvi, »potrebno ni bilo...« Potem se je poslovil in krenil v svojo gostilno. Ko je bil v svoii sobi, je potisnil naslanjač k oknu in predeni postavil mizico, kier se je košatila trebušasta steklenica. Počasi je praznil kozarec za kozarcem in ves čas nekaj vneto premišljal. Potem je z obžalovanjem pogledal posteljo in potisnil glavo v kad mrzle vode. Ko se je umil, je na glas rekel: »Zakaj mi je toliko do tega otroka?... I, ker je zanimiv! To ie vse!« Ko ie izbrisal iz spomina misel, ki ga ie tako dolgo mučila, je šel z doma in krenil počasi proti pečarski ulici. Ko ni tam opazil nič nenavadnega, ie odšel, živžgaje popevko iz časov Karla XI. Ko je Jehan stopil v sobo, je Bertille vstaia. Šel je proti njej in obstal šele. ko se je znašel pred mizico, ki je bila vsa obložena z dobrimi jedrni. Sam nisem vedel, kako so ga tresoče se noge prinesle tako daleč. Nemir mu je stiskal srce in tako praznega se je čutil, kakor bi bil pijan. Ni se je upal pogledati, vendar io je dobro videl. Hotel je izpregovoriti, toda nekaj neznanega mu je zadrgnilo grlo. Njej se je godilo prav tako. Vendar je ona prva izpregovorila: »Brez vas bi bila izgubljena.« mu je šepetaje rekla. Pogledala ga je z velikimi, jasnimi očmi in v zadregi ie jela mečkati prt na mizici. Ni se zavedala, da se mu je pozabila zahvaliti. Morda se mu je šele hotela. Morda je mislila, da se mu je že. Vsa zmedena je bila. Potem se je spomnila, da jo je ves večer mučila misel, kako je mogel odkriti, da so jo ugrabili. Šport Pričetek državnega prvenstva v Ljubljani jutri oh 17.30 Gradianski : Ilirija Na Tclovo stopijo tudi naši domači klu 3: v držcvno prvenstvo. Ilirija, Primorje i; Maribor kot člani LNP in prvi trije plaši rani kiubi igrajo v zagrebški iigi, v kateri sodelujeta tudi drugo- in eetrtoplasiran; kiuba ZNP, to sta Gradianski in Viktorija dot' m igrata prvak Hišk in Conoordia, k j na tretjem mestu, v drugi zagrebški lig ter imata /a nasprotnika splitskega Hajduka ier dva osiješka kluba. V četrtek po-me-ijo svoje moči Ljubljana in Zagreb na eni. ter Zagreb in Maribor na drugi stra «r. V Ljubljani igra namreč Grad jamski k- nastopi proti Iliriji, dočim bodo Mariborčani igrali v Zagrebu proti Viktoriji '/.a srečanje Gradjanski : Ilirija vlada \ 1. juhi jam ogromno zanimanje, saj «o tekme med tema dvema vedno nudile silno napet'). tipično prvenstveno borbo. G rad jan-skega smo imeli že letos enkrat v gos teh. pa ;e moral k'oni ti pred dobro disponira-no P-i jo. Povabil je pred 14 dnevi Iliri jo "/n revanžo v Zagreb, pa ni mogel doseč drugega kakor remis. Zato bi po teh rezu! tatih >odeč dajali Iliriji prednost, zlasti ker igra na domačem terenu in pred domačo puhliko, toda upoštevati je treba dejstvo, da bo morala najbrže nastop11 brez treli ali štirih svojih najboljših moči ki so blesirane. Najbrže bosta manjkali • bc krili, ki bosta zan en j a ni z rezervami, tudi kr iška vrsta ni kompletna. C adjanski ie zadnje čase v prav dobri formi, kar dokazuje njegovo dvodnevno gostovanje na vročih splitskih tleh. kier je sicer prvi dan proti Hajduku izgubil 2 1 : O. a ga je tiruai dan porazil 7 2 : 0. To je vsekakor /t/vidljiv u»peh in dokaz jako-6ti Zagrebčanov. Atena : Ilirija Jutrišnjemu nogometnemu derbvju s: priključi še bazenski der-bv. V predigr ikme Gradjanski : Ilirija nastopita v borbi za točke stara ljubljanska rivala Atena mi Ilirija. S to tekmo se otvori v Ljubljani letos nekoliko zakasnela bazenska sc-">na. Letošnje pno srečanje obeh družin bo posebno važno, ker bo izid te tekme odločal, kdo postane prvak Slovenije za leto 1931.32. Obe družini sta se z ozirom na to dobro pripravili in pošljeta v boj naijačji razpoolžljiv- scdmor.ici. O kvaliteti en a-H druge ne moremo govoriti, ker ju letos ni>1110 še videli. Zfito je vsaka progno/a o :ziclu tega boja. k; obeta hiti izredno oster in napet, preuranjena. IB--;;a ima sicer nekaj prednosti v tem. da gra na 'astri-m terenu, vprašanje pa je. ako bo znala in mogla izkoristiti to p^ed-rnapram starejšim rutiniranei^m Aferi ".št ca m. pri izidu Glavno in prvo besedo bo imela boljša tehnika in kondicija igralk. Službeno iz LNP. Današnja seja u. o. odpade in -se bo vršila prihodnjo sredo, t. j. 1. junija. Tajnik I. Službene objave LHP. Seja u. o. danes ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona. Vsi odborniki naj pridejo točno in polno številno. Pri prvenstveni tekmi Atena : Ilirija. k: je preložena na četrtek vršita službo stranskih sodnikov .gg. Zupan in Sau-nik. Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 16.30 kot predigra nogometne tekme Gradjanski : Ilirijo. SK Ilirija (nogometna sekcija). Sestanek I. moštva zaradi jutrišnje prvenstvene tekme danes ob 18.45 v »Evropi«. — Pričetek tekme z Gradjanskim bo ob 17.30, predtekme rezerv ob 15.. vmes se vrši ob 16.30 ha ženska prvenstvena tekma Ilirija : Atena. Nogometni moštvi nai bosta v garderobi i>ol ure pred svojo tekmo. Nastop redite!iske in blagajniške službe ob 14.30. Juniorsko moštvo igra jutri ob 10. na Ra-kovirku z rezervo Korotana: sestanek ju-r orjev bo danes ob 18.30 na tribuni. — (Blagajniški odsek). Pri iutrišnn nogom->t-r: tekmi opravljajo blagajniško službo: gg. Ba l tesar ob 14.30. Habič ob 15.. Pevalek ob 1 1Medic in Jeras od 17.45 dalje. T ahkoatlet.ska sekcija nai določi 10 starejših članov za rediteljsko službo, ki morajo bi*i ra i * vfftonnnco. velfav-ro za tribuno. Novinarji, odborniki LNP in klubovi odborniki, ki želijo prisostvovati tekmi na tribuni, dobijo tozadevne vston-rice pri blaga irr prod predložitvi rvofcreh-Tob izkaznic. Za izvajan* teh odredb ima jo reditelji stroga navodila, zato se naproša občinstvo in članstvo da se v izogib neljubim incidentom ravne točno po teh odredbah odnosno po navodilih rediteljev, ki bodo vidno označeni. •— (Hazenska sekcija). Seja sekcijskega odbora danes ob 17.30 v klubski sobi kavarne Evropa. Jutri prvenstvena tekma proti A t eni. Igralke prve družine, dalje Dovč in Rupel, morajo biti v garderobi s kompletno oprem:o najkasneje ob 16. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danas od 17. naprej obvezen trening za vse nogometaše. SK Svoboda—Vič. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek igralcev: Pogačar. Korošec, Vinšek. Šmit, Blaj. Primožič, Erjavec, Zaje. Jamu-ikar, Velkavrh. Uljčar, Petrovčič. Kakor tudi vsi drugi igralci zaradi trening-tekme za četrtek. V nedeljo imamo prvo prv. tekmo s SK Sparto. \ si sigurno in točno. Nogometni derby v Kranju bo jutri na praznik med domačima rivaloma Koro-tanom ir Triglavom. Ob 15. prične tekma rezerv, ob 17. pa prvih moštev. Nogomet v Domžalah. Dočim s-3 je v Kamniku z veliko naglico pričel razvijati teniški, plavalni in zimski šport, so Dom Žale še vedno središče kolesarskega in nogometnega športa v kamniškem okraju, v katerem je danes osnovanih že 7 nogometnih klubov. Izmed vseh sta se edino domžalska kluba SK Disk in SK Domžale povzpela na tako višino, da lahko z usne-hom nastopata proti drugorazrednim ljubljanskim klubom. Oba sta včlanjena v LNP 111 SK Disk sodeluje tudi pri tekmah za prvenstvo II. razreda. V začetku tekmovanja se je z de1 o, da bo Disku pri.pa.dfo eno prvih mest, zaradi odthoda nekaterih igralcev in prestopa v drug klub pa je sedaj Diskov a enajstoTica precej oslabljena, ■vendar pa po zadnjih tekmah kaže. da bodo mladi ,igralci kmalu dosegli, če ne. celo. prekosili starejše. Nogomet je postal v Domžalah tako popularen, da si skoro ne moremo misliti nedelje brez tekme. Publika v vedno večjem številu obiskuje tekme in spremlja igro z živahnim vzpodbujanjem' domačih igralcev, časih pa tudi prekorači meje fa-irnesse Na binkoštno nedeljo je gostovalo v Domžalah komb. moštvo Herme.sa in zmagalo nad Diskom 1 rezultatom 4 : 3. Gostje so zmago zaslužili. Pri domačih »e je najbolj odlikovala desna zveza. V oonedeljek pa je Jadran dožrvel proti Disku neuspeh v razmerju 2 : 5. Disk ie nastopil s štirimi rezervami, ki so s° pa dobro obnesle. Sodil je v veliko zadovoljstvo publike in igralcev prav korektno in energično domačin g. Konrad Stražar. V pred tekmi je SK Virtus iz Duplice zmagal nad rezervo Diska s 3 : 0. SH Jrt ll Izvleček iz programov Sreda. 25. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Samospevi g. Jože Liko-viča. — 21: Samospevi ge. Helene Lapajne. — 21.30: Salonski kvintet. — 22: Čas. poro-ila. — 22.15: Salonski kvintet,-Četrtek, 26. maja. LJUBLJANA 9.30: Prenos iz frančiškanske cerkve. _ 10: Plošče. — 10.30: O vzgoji. — 11: Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15.15: Courteline: "Priljudni komisar . — IG: Samospevi gosp. Der-niote. — 16.45: Zabavni kotiček. — 17: Salonski kvintet. — 20: Plošče. — 20.30: Religiozne speve poje gt Thierry - Kavčniko-va s spremljevanjem violine in čela. — 21.15: Flavta - solo. — 22: Koncert orkestra ^Triglav«. — 22.45: Čas, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. _ 22.50: Lahka godba. _ ZAGREB 11.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. _ 22.40: Lahka sodba. _ PRAGA 18: Zborovski koncert. — 20.05: Dramski večer. 22.20: Lahka godba. — BRNO 18: Pesmi. — 20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Večer lahke glasbe. — 22.10: Pevski dueti. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. 14: Plošče. — 15.30: Komorna glas-ba. — 17: Popoldanski koncert. _ 19.15- Koncert na dveh klavirjih. — 20.35: Bruck- nerjeva maša v D-molu. _ 21.55: Šlacerji Plesna glasba. — BERLIN 21.30: Koncert komorne glasbe. — Dunajski plesi — K6-NIGSBERG 20.30: Glasbeno literaren program. — 21.40- Koncert tria. — MCHL-ACKER 20: Prenos opere >Mrtve očk gledališča. — 22.45: Nočni koncert. — BU Goloba na pihala. — iz gledališča. — Cigan 17.30: Vokalen in iz DIMPEŠTA 17.30 19.30: prenos opere ska godba. — RIM strumentalen koncert. koncert. m- 20.45: Simfoničen HOTEL MILINOV Zagreb NA JELACIČEVEM TRGU Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort _ ZMERNE CENE. 219 Čudna nezgoda .Vovo mesto, 24. maja Na mirnopeškem kolodvoru se je davi pojavil starejši možak, ki je drugim potnikom pripovedoval, da je namenjen v bolnišnico v Kandijo in vsem je razkazoval tudi dolgo in široko zevajočo rano nad levimi senci. Huda rana ni bila obvezana in pokrival jo je kar z okrvavljenim klobukom. Od čudnega potnika se je polagoma tudi izvedelo, da je OOletni Jože Vidmar, doma iz Hmeljčice pri Mirni peči. Mož ne ve povedati, kdo ga je tako hudo poškodoval, spominja pa se, da se je v nedeljo popoldne napotil v družbi svojega svaka, posestnika Antona Kaplana v vas Veliki Kal. Moža sta zavila v zidanico posestnika Franca Kreusa na Hribu. V zidanici je posestnik obilno postregel s pijačo in sta se Kaplan in Kreus marsikaj raz-govarjala o vinskih cenah in o vinski trgovini. V zidanici sta bila tudi Kreusova žena in sin Alojz. Zvečer enkrat so se razšli, o razstanku pa ne ve Vidmar n:česar povedati. Mož se je šele drugi dan okrog 3. zjutraj zbudil blizu zidanicc in opazil, da je udarjen po glavi. Ker je tudi spotoma pripovedoval o čudnem doživljaju nedeljske noči, so orožniki že uvedli preiskavo. Čitaife tonsko revijo »ŽIVI nron: !N SVFT Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, »rt oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—, Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, ozi- roma jih vposlafi v pismu obenem t naročilom. ■ J Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; tu naslov aH šifro 3 Din. — Kdo* a u d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali sa šifro pa 5 Din. (3) Razmnoževanja predpisovanja m druga pi sa miška dela prevzame The Rex Co., Gradišče 10. Telefon 22-68. 10034-3 Upokojeni profesorji, orožniki, urad niti, ki si žele postran skega zaslužka, naj se pri javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod značk« »VS 18633 Beseda 1 Din; za da t janj« naslova aH za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcij«. pia 6a.*> vsako besedo 50 par; za šifro ali za da janje naslova 3 Din. (4) Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Go sposvetska cesta 12, -Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevalte prospekt. 210-4 Službo dobi Vsaka beseda 50 par; &a dajanje naslova ali za Iifro pa 3 Din. (1) Vajenca » primerno šolsko prediz-obrazbo. iz boljše hiše — sprejme takoj specialna galanterij. trgovina v Ljubljani. Naslov pove ogl« mi i oddelek »Jutra«. 18573-' Knjigovodstva zmožno in neodvisno žen »ko z dežele, sprejme tovarnar. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifrn »Gospodinja in prijateljica« 18656-! Mlad praktikant nadarjen, s primerno trgov skošolsk o izobrazbo — dobi mesto v pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvest«. 18541-1 Natakarja Rr"»ime manjši letovišča r-skj .hotel za letno in zimsko sezijo. Poštenost in treznost predpogoj. Predstaviti se je 38. t. m. iried 11. in IS. dopoldne na na »lov. ki ga pove ogl. f»!dele.k »Jutra«. 18600-1 Dobro kuharico samostojno. za mamjšii letovišč a rs k i hotel sprejmem z 20. junijem ali 1. julijem. Reflektira se na prvovrstno moč. SlužI« s>tal na. Istotam se sprejme tudi natakarica. Predstavila se je 67. t. m. mfd 3. in 5. popoldne na naslov, ki ga pove oglasni »d dedek »Jutra«. 18601-1 Postrežnico pridno in pošteno, za trikrat nj teden sprejme Pre-šcrn, Beethovnova ul. 16/V 18014-1 Perico i:1'™, ki hi hodila na dom Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 18645-1 Služkinjo pošteno, vajeno kuhe in v < e h domačih gospo-skih del, iščem. ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek ».Tutra« pod »D\-'Očlanska družina«. 1865C?-] Učenko poštenih staršev sprej m e slaščičarna Košak Prešernovi ulici. 18562- Vajenko za damsko krojaštvo sprej me Ravnikar, modni salon — Gosposka ulica štev. 4 18657-1 Postrežnico za dopoldanske ure sprej im ->i. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18658-1 Žensko z dežele dobro in neodvisno, ki ji ugaja biti prijateljica sprejmem za knjigovodinjo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zaupa nja vredna«. 18650- Čevljar. pomočnika špecijalista za Jamske cev Ije išče »Tempo«, Gleda liška ulica 4. 1867.1-1 /.a oesedo. Oglasi »o-liijalnega značaja po 50 par besedi. Za da janje naslova ali 'A šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (11) Moško kolo za fotoaparat 6 '-i X 9 zamenja Ivan Krajnc, Picnik, Črn« pri Prevaljah. 18609-11 Kolo po zelo nizki ceni naprodaj na Miklošičevi cesti 7/111. viiod poleg Delavske pekarne. 18668-11 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Prošnja na podjetja Mlad in vesten mož, sim patične zunanjosti, kva.lifi ciran delavec pri mizarskih strojih, prosi zaposlitve — da bo v stanju skromno vzdrževati družinico. Zelo primaren za slugo ali kaj podobnega. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zasluži pomoč«. 18385-2 Stavbni tehnik absolvent višje stavbne šole, z 2-letno prakso in z redom Ia, Išče v stroki nizkih, visokih ter cestnih in cerkvenih stavbnih podjetjih nastavitve. Za naslov se izve v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tehnik«. 17858-2 Trgovski pomočnik verziran v mešam stroki, želi kjerkoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutro« pod šifro »Vojaščine prost 24«. 1854S-2 Trgovski pomočnik in šofer vešč manufaktnrne, špecerijske in galanterij, stroke "šče mesto s 1. junijem. Ponudbe n« podruž. Jutra na Jesenicah pod »Dober ■prodajalec«. 18603-2 Trg. vajenka ki se je že eno leto učila, eli nadaljevati učenje. — Naslov v oglasnem oddelkn ■Jutra«. 18598-2 Šumarski upokojenec srednjih let. z dvajsetletno lovsko prakso, zmožen tudi v pisarni, iSče mesto z malenkostno plačo. Žena ie dobra kuharica. Na razpolago dobra spričevala. Naslov v oglasnem oddelkn »Jut-ra«. 18608-2 č-dgar Rice BurroughSj Tarzan, kralf džiin Šivilja zmožna vsakega dela, išče službo. Gre tudi kot soba niča Naslov pove oglasn: oddelek »Jutra«. 18612-2 Kateri čevljarski mojster b: osrečil obupano gospodično. ki ne more dobiti dela v svoji stroki. Šla bi za šte.parico. Zmožna je 2000 Din kavcije. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18660-2 Mesarski pomočnik mlad in dobro izvežban v vseh prekajevalskih strokah. vojaščine prost, želi službo kot praktikant ali pomočnik. Nastop 15. ju nija. Ponudbe na podruž nico »Jutra« pod znučku »Zanesljiv«. 18661-2 Gostiln, kuharica zmožna samostojne kulie in vsakega dela. bi šla v večjo privatno hišo. ali na sezono. Reflektira na stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izvežbana moč 90«. 18680-2 Prostor za les na prometnem kraju v Za grebu Daprodaj. radi od hoda. Poleg stanovanje pisarna in šupa. Stanarina nizka. Ponudbe aa ogla oddelek »Jutra« pod šifr »Zagreb«. 18159-21: Večja hiša z vrtom je ugodno napro daj v bližini Celovške ce ste v Ljubljani. Pojasnil daje Društvo posestnikov Salendnova 6, Ljubljana. 18568-20 Hišo z vrtom enonadstropno, pri sv. Petru v Ljubljani prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hiša z vrtom«. 18616-20 Majhno posestvo zelo lepo. v Savinjski do lini. v neposredni bližin kopališča v Laškem pro i dam. Vprašanja na ogias ' oddelek »Jutra« pod šifro »D. K.« 18674-20 ■ .j oeseda 1 Dm: ca dajanje naslova al" '.a 5;fro rw 5 Din. '35 Offlasi trg. značaj« pe 1 Din beseda; za da janj-e naslova ali ia šifr« S Din. — Oglaa socialnega inačaja vsa ka beseda 50 par: sa dajanj« naslova ab ra Šifro Pa 3 Din. (6) Čevlji na obroke »Tempo«. Gledališka al. 4 nasproti gledališča). 114 6 Srebrne krone I staro zlato in srebro | kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana. Ilirska ulica 36. vhod i* Vidov lanske ceste, pri gostiln Možina. 70 OMdtftd »ZABAVNI LIST« tednik t gratif slikarsko galerijo v formata razgled nic, Stražišče. Posamezna tevilka samo 1 Din. Za htevajt-e brezplačne ogled ne številke! 141 Trg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanje na-slova ali za šifro 5 Dir Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; z» dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Vrtne stole zložljive, proda Iribuč GHnce. Tržaška cesta 6 — telefon 2605. 176-6 Lesena baraka z 2 stanovanji naprodaj po nizkih obrokih. Pojasnila daje hišnica Mirtič v Ljubljani, Dunajska cesta št. 47. Istotam se proda z opeko krita šupa 18569-6 Otroški voziček pomikljan, na peresih, zelo dobro ohranjen, z vložkom in odejo prodam za 350 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18594-6 Milosti va! Vaš krzneni plašč čei po-I le-tje najskrbneje konzervi I ra tvrdka L. Rot. Ljublja na. Mestni trg 9 Obenem I istega tekom poletja po . pravi in modernizira za po lovično ceno. Plačljivo šele | jeseni pri prevzemu. _________ 15656-13 Črna moška obleka zelo dobro ohranjena, za srednjo postavo ugodno naprodaj na Cankarjevem na brežju št. 3/1 levo. Ogledati samo med 12. in 14. o. 18073-13 Soboslikar. vzorce lepe dobdte na velesejmu v paviljonu »E«. Priporoča se Josip Božič. 18529-6 Vsaka beseda 1 Din: «• dajaaj« oaalora *fa » šilro p» 5 Dtt. (M) Otroška postelja lesena, belo prepleskana. velika postelja, rjava, iz trdega lesa in z blagom preoblečena zofa naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra«. 18629-6 Manufakturno trgovino z delno količino blaga in inventarjem, ali tudi brez blaga, v sredini Ljubljane takoj oddam. Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod • Zelo ugodno«. 17997-19 Trg. tehtnica za 3 kg, poceni naprodaj :>ni tvrdki Roz-man, Gru->erjevo nabrežje. 18672-6 Avto, rnofo Vsaka beseda 1 Dwij i« dajanj« naslov« ali M šifro pa 5 Din. (10) I poslovna prostora v sredini mesta oddamo s 1. junijem. Ponudlbe pod I šifro »Dvoriščno poslopje na o^la^ni oddelek Jutra. 179(53-19 Točilnico Ljubljani od dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Joitra« pod »Kavcija 50«. 1S676-19 Dva motorja dobro ohranjena, z ali brez prikolice, znamke Ariel 5 HP in AJS 8 HP, po zmer ni ceni prodam. Poizve »e trgovini Stane Dergauc, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 2. 18010-10 Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova a-M za šifro pa 3 Din. (-28) AJS motorno kolo prikolico, 1000 cm3, malo oženo, ugodno proda Franjo Kunovar, Sv. Križ — Ljubljana. 1798(M0 2 osebna avtomobila rabljena, bosta dne 25. ma ja t. 1. dražibenim potom prodana. Pričetek dražbe ob 9. uri v Kristanovi delavnici na Dunajski cesti, ozir. ob 11. un v VVeiblovi delavnici na Miklošičevi c. 18550-10 Ročno torbico (volneno) sem izgubila v nedeljo od Lepe poti po Marmonitovi ml., Langusovi U'!ic-i in Tržaški cesti do Tribučeve hiše. Najditelja prosim, da jo proti nagradi izroči v oglasnem oddelku ■Jutra«. 18613-28 Naočniki so bili izgubljeni čez Zmajski most. Najditelj naj I jih proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 18679-28 Cebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov. Vič pri Ljubljani. 18019-7 Vsaka beseda 1 Din; za lajanj* naslov« ali za iifro pa 5 Din. (16) Gotovina Kdor ima večjo vlogo pri Ljubljanski kreditni banki, se mu nudi ugodna prilika. da pride že v kratkem času do gotovine. Sporoči naj visokost vloge in svoj na.-lov na oglasni oddelek »Jutra« pod »V kratkem gotovina«. 18642-16 Vsaka Oweda 1 Din: &a lajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (16) Žagana drva Din 120, premog, preklj« za fižol stavbni les Jo«. Prelesnik, Ljubljana 7 Janševa ul. — telefon 3389 15614-15 Stanovanje L« besed« t Dta; I lajanj« aaotova *M I ifr« p« g £)aa, (20J i Vsaka a dajanj« u šifro Sobo in kuhinjo oddam n« Dolenjski cesti št. 72. 18627-21 Stanovanje 5 sob, ko[»a.lnice in pritiklin, v centru mesta oddamo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 1. avgust«. 17962-21 Lepo stanovanje sobe in kuhinje oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. '18654-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom v Bolgarski ulici 31. 18673-21 Stanovanja Vsak« betseda 50 par-, m dajanj« nasio-v« tM t* HUo a Din. (21 II Stanovanje dvo- ali enosobno, z vsemi pritiklinami išče tričlanska družina s 1. julijem, event. avgustom. Reflektira se samo na stanovanje v bližini centra mesta. — Cenj. ponudbe Da oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najemnina 45«. 18'99-21/a V^riajcnf Prijazno sobico z dobro domačo hrano od lam solidni-mu in stalnemu gospodu. Xa-:ov v oglas, oddelku »Jutra«. 18195-23 Lepo zračno sobo s pos-bn.im vhodom oddam s 1. junijem v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18571-23 Sobo Itpo opremljeno, z elektriko oddam 2 gospodoma v Florijanski ulici 21, desno 18622-23 Veliko prazno sobo tik univerze oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17536-23 Sobo oddam takoj 2 gospodoma ali gospodičnama v Ljubljani, Vidovdanska c. 22. 18631-23 Lepo sobo v centru mesta oddam takoj ali s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16635-23 Lepo sobo takoj oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18&5-1 Mlad gospoL dobro situiran, želi znanja z mlado damo. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Razvedrilo«. 18670--M Opremljeno sobo oddam s 1. junijem, najraje z vso oskrbo in hrano, na Sv. Petra nasipu 43 18675-23 V bližini Zvezde oddam opremljeno sobo — za dive oseki. Strogo sep.iV riran vhod. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18678-23 Sobo s posebnim vbodom s stop-njišča, oddam takoj ali s 1. junijem na Bleiweisovi cesti št. o/III. 18677-23 Vsaka besed« SO pari m dajanj« naslov« aH x* iifKo | Dm. (23-*) Vsaka fte^eda 1 Dirt: ia dajanj« na-41 «a Ktro p« S Dn. (IT) Starejši gospod ki je ve.s dan odsoten — išče majhno sobico (kabinet). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Kabinet«. 18537-23/a Dopisi Trgovino z usnjem dobro vpeljano oddam takoj v najem z blagom ali brez blaga. Točna pojasnila daje Antou Štefe, Kranj. 18650j 17 Pekarno dmbro idočo oddam v najem s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18662-17 Pekarijo v prometnem kraju takoj oddam v najem. Stanovanje na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«. 18616-17 Trgovino mešanim blagom, dobro peljauo. v prometnem kraju na deželi oddam takoj najem pod ugodnimi pa-o ji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Prometna trgovina«. 18647 iT Vsaka beaeda S Dio: ia dajanje naaleva am šifr« p« 5 Din. f34) Stroj za plisiran.ie dn-bro ohranjen kupim. Ponudbe na naslov; Pre-zejj, Ljubljana, poštni predal 338. 18636-i9 Šivalni stroj po zelo nizki ceni naprodaj na Miklošičevi cesti 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 18667-29 Dražbe Vsaka beseda 1 Din. ia dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (32x po tem imam čist čohano perje kg Dio 48.—, čist belo gosje kg Din 130.—, čisti puh k« Din 250.—, moctroci punjeni z volnom Din 750.—, žične mreže aa postelje Din 150.—, oto-maui Din 650.—. U BROZOVK, ZAGREB ILICA 82. 1\ X. motorna kolesa kljub dveletni garanciji v Jugoslaviji najcenejša — 3 5 0 ccm samo I 2.7 o 0 Din. — H. K EN DA, Ljubljana, Mestni trg 17. 216 Ščitnike za vrata celuloida, po men, r razoib oarvab m oblikah tetr eeluloidne plošče do-Oite pri cvr>ikj Ivan Babo. vec. Stan trg št<»v. 20. —. Zahtevajte prospekt. 142-3? Telefon 2059 PREMOO suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica 5 MOKO in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana Stari trg št. 32. SLIKARJI! Gotove so toletne vzorčne knjige slikarskih šablon znamenitega umetnika ŠEBEŠCENA, ki jih dobite pri novem zastopniku »OBLIK« Beograd, Obilieev venao 9 telefon 26-249. Velika zaloga šablon. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Gospodično Mia opazovano dne 22. maja v Lescah na postaji, prosim za cenj. naslov na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod značko »Resnost«. 18602-21 G. Prek Javi mi ali si bil v Kranju. Zade\a je nujna. — L. M. 18644-24 Za svojo prvo avkcijo v jeseni se vršečo iščem že sedaj prikladne objekte specijel-no kompletne graščinske opreme (take avkeije izve-dem na licu mesta) dalje antično pohištvo, dobre slike, steklo, porcelan, vsi antična in moderni umetnostni predmeti. — Pogoji avkeije zelo povoljni. Pridem rad k ponudniku na razgovor. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Auktion«. 18526-3Č Informaciji Vsaka beseda 1 Di.n: f sa (lajanje naslova ali ta šifro r» 5 Din. (31) Opozarjamo da so naše kontrolne znamke št. 2A 1615 do 1648 neveljavne. Singer Šivalni stroji d. d. 18596-31 (Dodfo GrtfigcvodsGe^a oddeišca velikega tukajšnjega podjetja, po možnosti jurista, ne pod 30 let, IŠČEMO za stalno službo. Dotični mora popolnoma obvladati nemščino, slovenščino event, hrvaščino, biti zmožen samostojne sestave bilanc in poznati trgovsko, zavarovalno, davčno in bančno stroko. Dopise s curriculuna vitae nasloviti na podružnico lista v Mariboru pod »ABC 9«. ' 618S innnhbnhmnmneim Super visoko vred ni PORTLAND CEMENT Znamke: »COLOSSUS« — sHAMMEK-BRAND« — »TEMPLEk PORTLAND CEMENT I »SALONA-TOVVER* — »EXCELSIOR« — »TITAN« — »PRIMA« — »LION-BRAND« v vsaki množini stalno na, skladišču. „Alpeko" trg. Ind« družba LJUBLJANA, Masarj kova eesta 23. 175 Vaaka »e»Mia t Din: s« dajaoj« osslcrvn a« ■a Htr« pa s dm. (so) > saka beseda 1 Din . i va dajanje naslova ali j '.a šifro pa B Di.n. (301 [ 237 Prepadeni mornarji so pritekli na pomoč. Toča puščic se je usula nanje. Odgovarjali so s puškami in streljali na svoje skrite sovražnike. Po strašnem metežu. v katerem je obležalo na obeh straneh mnogo mrtvih, so domačini pobegnili in odvlekli poročnika d' Arnota v svojo vas. Velečebelarstvo M. Ambrožič v Mojstrani proda svoje posestvo, obstoječe iz enonadstr. hiše, gospodar, poslopja, delavnice za čebelarstvo, pet čebelnjakov, eden za 500 paujev, dveh vodnih sil za mlin in žago, lastna električna hišna centrala. H19 ha gozdov, travnikov in polja ter ves inventar, po primerni ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji. — Resne ponudbe je poslati direktno. 18191-20 2 štiristanovanjj. hiši naprodaj v Zeleni jami — Hiralniška ulica 2g in 24 — poleg Pokopališke ulice 18554-20 Slike za legitimacije dobiš v 10 minutah pri foto Joško Smuč, Marijin trg S vogal VVolfove ulice št. 1. Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; z« dajanj« aa silo ve ali c« šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega snačaja vsaka beseda 50 par; sa dajanj« naslov« ali za kfro p« s Din. (7) Vosek čist, kupuje po najvišjih cenah Fr. Stupica, želez tvina in zaloga čebelarskih potrebščin. Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 1. 18007-7 Va«&a beeed« 60 par: aa dajanj« naaio*« a£ sa šib« 3 Din. (83) 2 pisarniški sobi v sredini mesta takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna«. 18002-23 Sobo lepo opremljeno in s strogo posebnim vhodom oddam stalnem i, boljšemu in solidnemu gospodu na Mirju št. 25/2 — za Rimskim zidom. 18048-33 Solnčno sobo z električno raz-svetljavo in parketom oddam stalnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18534-23 Prazno sobo lepo. veliko in solnčno -— pripravno tudi za pisarno, oddam na Miklošičevi cesti štev. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 18669-23 Zahvala Vsem prijateljem in znancem, ki so nam izkazali povodom smrti naše ljubljene matere, babice, tašče in tete, gospe Katarine Praprotnik svoje sočutje, izrekamo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem krasnega cvetja, kakor vsem onim, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 24. maja 1932. Mirko, Edo, Avgust Praprotnik, sinovi. Mifica Kolenc roj. Praprotnik in Tončka Štritof roj. Praprotnik, hčeri. Ostalo sorodstvo. 6171 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Inseratni dei je odgovoren Alojz Novak. Val 9. Ljubliam