— 110 —
Slike iz dunajske svetovne razstave
I.   Okroglica (rotunda).
Če tudi ste |Se uiajheni, ven-dar znarn, da ste uže kaj slišali ali morda tudi čitali o svetovnej raz-stavi, ki je bila lanskoletonaDu-iiaji, stolnem me-stu našega cesar-stva. — In kako
ne bi? Bilo vam je tam Ijudsfcva strah božji, ki je privrelo od vseli krajev sveta, gledat velikanske razstave, kakoršne do sedaj na svetu še nij bilo. Tu vam so bili Gerki, Kitajci (Kinezi), Angieži, Fraucozi, Neinci, Slovani, ali da vain ob kratkein povera: narodje malo ne vsega sveta. Boga mi, nij čuda, če se kaj tacega povsod pripoveduje, ter zategadelj mislioi, da ste tudi vi uže kaj čuli o dunajskej svet<5vnej razstavi. — A kaj je razstava? povpraša me kak radovednež mej vami.
Da vam zatorej nekoliko povem, kaj beseda ,>razstava" zn&či. Bili ste uže izvčstno (gotovo) na kacem seinnji. Tarn ste pod pokritimi šatori videli rokodelce in tergovce, ki so prišli od raznih krajev ter ponujali niimo gredočitn ljudem svoje izdelke in različiio kakšno blago. Vaši roditelji' in drugi Ijudje dobro ved<5, da se na semnjih vidi mnogoverstnih stvarij, zato gredd tja, da si izber<5 ter kupijo, česar jim je najbolj treba.
A §e bolj so morebiti vain znani javni izpitje v ljudskej šoli, kakoršne smo imeli še pred neinnogimi leti po vseh naših ljudskib. šolah ter so po ne-katere kraje še zdaj obični. Tem izpitoin je bil namen, da so otroci javno pokazali, česar so se inej šolskim Ietom naučili, ter so na vidik iznesli vse, kar je bilo njih najboljšik izdelkov v pisanji, risauji, vezenji itd. Ie kako veseli so bili dečki ali deklice, ako so je ob tacem javnem izpitu očitno pohvalili ali še tudi obdarovali!
Evo, to vam je razstava! Nič drugo nij nego nekakov seinenj ali javni izpit, a to vseh narodov na zemlji. V razstavo nanes6 različni rokodelci, tergovci in strokovnjaki od vseh krajev sveta svoje izdelke, da pokaž6, kaj je na vsem svetu posebnega in neobičnega, ter bi tudi radi, da se njih izdelki in blago razproda, Vsak narod in vsak strokovnjak izpostavi tu na vidišče svoje umo-ty<5rine, "^katerimi bi se rad odlikoval. Ali kaj proda ali ne proda, ali je po-hvaljen ali ne, ostane mu vendar vse njegovo življenje vesela zavest, da je po-slal svoje blago na razstavo, da so je ljudje videli, ter dosti niu je, da ga Ijudje znajo.
Vidite, taka razstava vam je lani bila na Dunaji. A ue mislite, da uij bilo do zdaj še nikoli nobene razstave na svetu; kajti uže poprej sta se odliko-
— 111 —
vali se svettfrao razstavo veliki mesti London in Pariz. Tudi razven teh mest so še bile razstave, ali ae tako velikanske. V takih manjših razstavah so bili razstavljeni saino pojedini izdelci kake dežele, a nikakor ne to, kar ima ves svet in kar mog<5 narediti vsi ljudje.
Ali ne? bilo je treba velicega prostora, kjer se je nakopfčilo fcollto mnogo-verstuega blaga vsega sveta! In res, zunaj mesta Dunaja v Pratru je bil ta velikanski prostor odločen razstavi. Ves prostor je bil ograjea od vseh stranij z deskami ter je obsezal 2,500.000 kvadratuih metrov.
V tem po samej naravi krasnem prostoru bilo je glavno razstavno po-slopje, rekše velikanska okrdglica (rotunda), okroglo poslopje z galeri-janii, kakoršiio vam kaže denašnja podoba. Spredaj, zadaj in ob straneh so bila druga stavbena dela, hranri, paviljoni itd., ki so uže sami ob sebi vobraževali razstavo ter ob enem bili namenjeni, v svoje prostore sprejeti različne, razstavi odmenjene sUari.
Pod okr<5glico so bili na vse strani pomešani innogoverstui ter najlepši pro-izvodje vsega sveta. Na desno in levo se je po dolzem raztezalo ogromno po-slopje ter ob vsakej sti-ani tega poslopja so bile galerije, rekše manjša prislopja, v katerili so posainezue deržave nakopičile svoje ogromno blago. Najlepše ter najdražje stvari so se hranile v okrtfglici, ia kedorkoli je to videl, ostane mu vse življenje v dobrem sporninu.                                                              T.