Številka 6.
V Ljubljani, dne 12, februarja 1920.
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in srbske dopise je pošiljati le potem organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
II. leto.
Cijena u prodaji 1 K.
Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata ' . . . . K 52*—
Polugodišnja...................* 26'—
Četvrtgodišnja.................... 13'—
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi pc cjeniku.
I^ena y npo^ajH 1 K-
Ham IViac najiasn ce^Mu^no csaKor aeispiica. ro.iHimsa npermiaTa ...... K 52
nojiyro/i,mnH>a ........	„ 26
HeTBpTro.iiiHiita	»13
3a HHoaencTBO ^o^aru nomrapanj. OraacH no TapmjiH.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj a& pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5jL Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Hrvatski drugovi!
Da je opstanek našeg glasila bez novčanih sredstava obezbijedjen, ne bismo obustavili lisia nikomu te bi ga primao i zadnji javni namještenik širom naše domovine besplatno. Pošto je pako stalna i redovito plačana pretplata glavni izvor dohodaka, bez kojih ne mogu izlaziti danas niti listovi svetovnog glasa, odlučili smo se — i ako to neradi činimo — da obustavimo ovim brojem otpremanje lista svima, koji su s pretplatom zaostali i izvan Slovenije.
Jedini vez, koji danas veže sve javne namještenike naše države u boju za opstanak, pokušavaju ti namještenici satni pretrgati sa svojom bezbrižnošća i nehajem te na ta; način hotimice podupirati razdiraju-(te djelo vlade, koja si je postavila za jiaČelo, da nas razdvoji i razdraži. Drugovi! Ako se sjetite, da traje valjanost taredba o povećanju doklada radi skupoće samo do konca ovog mjeseca, ako Vam je kruta sudbina o raspustu SJN. U Zagrebu, kojega treba da u najkraćem vremenu opet dozovemo k životu, prešla u meso i krv, ako znadete, da fjojrlnašaju zatvoreni Vaši voditelji žrtve samo za opstanak Vaš i Vaše djece : onda če biti svakomu izmedju Pas prva i najsvetija dužnost, da se pretplati na naše zajedničko glasilo, kao oružje protiv svim nasilnicima, koji gaze naše pravo.
Hrvatski drugovi nek nam ne upišu u zlo, ako u ovome broju ne nalaze hrvatskih članaka i dopisa.
Ruku na srce / Zaboravili su sami na njih ... U doba, kad se je protiv nama prolila izvjestna vladina struja, spočitava-iučl nam subverzivni pravac našeg djelovanja, kad nas odiraju kapitalisti i producenti i kada u domovini ustaju krivi proroci, tvoji — sami u aktivnosti — vide propast naše države, a pri tem kažu s prstom na Qas, u to doba, drugovi, potrebno je pitati i pisati, jer nismo zato, da bi na lasilja odgovarali s nasiljima t —
V Ljubljani, 12. februara 1920 'iredništvo I uprava „Našeg Glasa''.
Apel na našu javnost.
Dr. H. Hinkovič in dr. Fr. Potočnjak zagreb. odvetnika in znana junaška prvo-boritelja za svobodno Jugoslavijo, ki sta med vojno utekla v inozemstvo, izgubila zato vse svoje premoženje ter bila obsojena kot veleizdajalca, sta branitelja naših tovarišev dr. Benkoviča, dr. Sto-žira i. dr. 2e samo to dejstvo, da sta prevzela ta dva čista in vzorna Jugoslovana, mučemka-junaka, obrambo naših drugov, dokazuje pač jasno, da so naši tovariši vse prej kot izdajalci naše domovine. In vendar niti onadva ne moreta v ječo k našim bratom! V „Zagreb. Novinah" sta dne 5. t. m. objavila „Apel na našo javnost11, v katerem sta kot duhovita jurista ožigosala nasilno postopanje hrvat, bana v tem slučaju. Njun članek je strašna obsodba krivic, ki so danes možne v svobodni in demokratski Jugoslaviji. Radi bi ponatisnili ves apel, žal, da je za naše glasilo predolg. Citiramo naj zato le nekaj odlomkov iz njega:
Javni zvaničnici uapšeni prije više nedjelja povodom raspusta njihove organizacije (S. J. N.) povjeriše nama svoju obranu. Prva nam je bila dužnost, da tražimo od njih uputu. No g. ban uskratio nam je dozvolu, da s njima govorimo. A kasnije je izdano službeno Saopćenje, kojim se hoće da opravda uskrata dozvole. Saopćenje glasi:
„Gradski perovodja dr. Viktor Benkovič sa još šestoricom javnih zvanič-nika nalaze se u policajnom izvidnorn pritvoru u Zagrebu radi toga, što su počinili teška kriminalna ogrešenja protiv državne vlasti i nastojali potajno orga-nizovati otpor protiv državne vlasti nakon raspusta Saveza Javnih Namještenika.
Ovakav policijski izvidni pritvor ne može se u brzo skončati, jer je ovo potajno spremanje otpora protiv državne vlasti bilo znatno rašireno i započeta organizacija u raznim mjestima naše države u vezi sa velikim brojem osoba. Po postojećim propisima jesu policijski izvidi inkvizitorne naravi i ne dopuštaju općenja branitelja sa osumnjičenicima Državna vlast ispred tako bitnih interesa našega kraljevstva me može i ne će dopustiti ničijeg uplitanja u taj postupak, a kad skonča sve potiebne i osobito kom-plikovane policijske izvide, predat će krivce nadležnomu sudu sa svim izvid-nim spisima na daljni zakoniti postupak.11
Samo iznimno (u taksativno navedenim slučajevima § 166. kp.) mogu organi sigurnosti predbježno pritvoriti sumnjivo lice, ali uz dužnost da ga odmah saslušaju i za 48 sati predadu sucu istražitelju (§ 168. kp.). Ako pri ustanku ili kojem drugom kažnjivom djelu, počinjenom po velikom mnoštvu, nije moguće krivce odmah iznaći, mogu se zai-tvoriti sva lica, koja nisu prosta od sumnje, da su udioništvovali; ali se po nadležnom sucu moraju preslušati najdulje za tri dana i iza toga biti ili pušteni na slobodu ili se protiv njih mora odrediti redoviti istražni zatvor (§ 172 kp.).
Tvrdeći da su policijski izvidi (u kaznenom provosudju ,o kojem se ovdje radi) po postojećim propisima inkvizitorne naravi, protuslovi zvanično Saopćenje tim postojećim propisima, t. j. kaznenomu postupniku. Ti bo propisi kake vidjesmo isključuju svaki inkvizitorni postupak, a naročito redarstvenih organa« Prema tome je protivna postojećim propisima i zabrana da branitelj govori sa! pritvorenim osumnjičenikom. Takav se razgovor, ako se vodi u prisuću sudbene osobe, ne smije uopće nikada zar-braniti (§ 46. kp.).
Danas, u Jugoslaviji, uskrisuje državna vlast sredovječnu inkviziciju pozivajući se na „postojeće propise11, koji naprosto ne postoje; drži u zatvoru bez suda ljude, za koje tvrdi, da su počinili teške zločine, prem ih u istom dahu zove tek osumnjičenicima.
Ne misli .li državna vlast, da duboko! potkapa sama ugled naše države u stranome svijetu očitujući zvanično, da kod nas lična sloboda nije osigurana te se bez suda drže kroz nedogledno vrijeme u zatvoru ljudi, s kojima s isključenjem javnosti i obrane, policija postupa inkvi-zitorno — što se više nigdje u civilizo-vanome svijetu ne dogadja — ne bi smjelo da dogadja?!
Da državna vlast ima — ne velhno dokaza, već tek opravdanu sumnju, daj su naši branjenici snovali kakav protu-državni pokret, bila bi ih upravo u interesu javnoga poretka smjesta predala sudu. Što ih kroz toliko nedjelja im niti što protiv njih predleži dopušta zaključak, da te dokaze tek traži i konstruiše, taman onako, kako su austrougarske vlast! postupale protiv pedeset-trojlce Srba u velelzdajnlčkom procesu.
Po § 77. kp. dužne su sve javne vlasti prijaviti odmah državnom odvjetniku nadležnoga suda djela, za koja doznadiu
Ako su to propustile javne vlasti, upozo-lujemo putem ovog apela državno odvjetništvo u Zagrebu, da bezodvlačno za-podjene postupak protiv naših branjenika ili odredi, da se puste na slobodu. Ovaj je poziv opravdan tim većma, što je dužnost državnog odvjetnika „skrbeti, da se obdržavaju zakoni i da se odvrati svako zatezanje".
Ovaj se apel dostavlja napose i državnomu nadodvjetniku kao vrhovnomu čuvaru zakona te sudbenomu stolu u Zagrebu, banskomu stolu i stolu sedmorice, koji su prema navedenomu § 77. kp. dužni, da bezodvlačno izazovu kazneni postupak protiv naših uapšenih branjenika — odnosno protiv onih, koji na njihovu štetu zlorabiše svoju uredovnu vlast.
J. Z. (Maribor):
Red in delo!
Malokatero glasilo je bilo tako potrebno kakor „Naš Glas", kajti nihče ni radi vojne toliko trpel nego uradnik. Med vojno je bilo dvojno in trojno delati, ker je bilo veliko tovarišev na fronti; premikanje fronte je zadelo tudi vedno v prvi vrsti uradnika: deželni šef, okrajni predstojnik ali krajno vodstvo se je pred sovražnikom umaknilo, uradnik z družino pa glej, kaj boš storil! Ne samo*v Galiciji in Bukovini, tudi na Goriškem je bilo tako. In tovariši v zaledju tudi niso bili na boljšem; rad bi imel toliko kron, kolikor sem prenesel nahrbtnikov krompirja, mleka, masla itd., ker krajna aprovizacija ni funkcijonirala. Ko mine sedanji čas, bomo imenoma popisali vse one slavne kraje in osebe, ki so si za aprovizacijo stekle ne-venljivih zaslug — zase po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem, posebno v idrijski dolini.
Ko se je Avstrija razsula, je bil zopet uradnik tisti mož, ki je držal, kajti posebno v mesecu novembru je bila situacija taka, da se nihče ni v upravi spoznal, in ako bi ne bili uradi po deželi zvesto upravljali svojih poslov, bi se bil ponesrečil ves namen.
Pri vseh teh križih in težavah smo se tolažili, do bo po vojski bolje; uprava bolj v redu in živila ceneje. Pa zmotili smo se. Jugoslavijo zastopajo ostanki dunajskega parlamenta, ki se po starem, avstrijskem sistemu prepirajo, delajo spletke in krize, medtem ko država na yseh koncih potrebuje jasnega vodstva in krepkega delovanja. Zopet so uradi oni činitelji, ki skrbe, da voz ne zaostane.
Uradnih ur ni nikoli dovolj; o nedeljah in praznikih sploh ni da bi govoril! Dandanes ima vsaka branjevka svoj mir in red; uradnik ga nima nikoli. V pisarni, na sprehodu, doma: povsod se ga nadleguje. Po kavarnah, na sprehodih, brez razlike na čas, dan, uradne ure te pograbi stranka sredi ceste, kakor bi bil kak po-strežček.
In kaj imamo v zahvalo za naše delo. 'Od zgoraj doli preziranje, dasi bi se marsikateri politik niti podpisati ne znal, ako bi ne imel podrejenega uradništva, ki ga vodi. Od zdolaj gori pa draginjo. In brezvestno hujskanje kniečkm pohtikastro\. In draginja narašča še vedno strahovito. ,Vse naše plače z dokladami so nezadostne, niti za naiskromnejše životarjenje. Premet na železnicah se še vedno nc uredi, živil je vedno manje, cene so vedno višje, nezadovoljnost med ljudstvom pa vsak
mesec opasnejša. A največ trpe uradniki ter sploh javni uslužbenci, ki ne znajo ve-rižiti in se nočejo podati v nižine vse-občega moralnega poloma. Kam plove-mo? Kaj nam preti v mesecih pred žetvijo. ko bodo izčrpane vse zaloge in se posuše vsi viri živil?
Poglejmo upokojence! Med temi jih je cela vrsta pri orožništvu, finančni straži in drugod, ki že v mirnih časih niso mogli izhajati s pokojnino in si je torej vsak preskrbel kak postranski zaslužek kot tajnik, občinski uradnik, trafikant itd. S priboljškom vred je komaj primerno izhajal. Sedaj pa pride regulacija, ki vse te priboljške točno upošteva! Poznamo slučaje, kjer so orož. upokojencu med vojno določene prispevke odtrgali ali pokojnine niso povišali, češ, da ima v občini postransko službo. Občina pa tudi ni hotela plače zvišati, češ, da ima pokojnino: in oboje je bojda za slabo plačo zadostovalo. Sedaj po regulaciji pa dobiva celo manj nego prej, ker doklad in prispevkov ni, povišanja pa tudi ne! Vrhutega je treba čakati, da se izplačevanje vendar enkrat uredi.
Zato naj „Naš Glas“ resno povzdigne svoj glas, kar ne bo v korist le nam samim, temveč celi jugoslovanski javnosti. Vsi vidimo, da je edini spas naše države, da se državne meje čim preje urede ter da končno sklenemo s sosedi pametne trgovinske zveze. Današnji položaj nas pelje v neizogibno katastrofo. Čim hitreje je treba, da dobimo pravi parlament, ki bo napravil red na vseh javnih mestih, predvsem pa v prometu, ki je od Siska dalje evropski škandal. Na vlado mora poklicati parlament strokovnjake, ki ne bodo politiki le zaradi politike, strankarji le zaradi strank, nego jim bo rešitev države iz današnje zmede edini cilj. Treba nam je na krmilu poštenjakov, trgovcev, finančnikov, industrijalcev. modernih, podjetnih duhov, ki resno delujejo in imajo svetovno obzorje, ne pa reakcionarnili in sebičnih Abderitov! Treba je, da pridejo v urade na vodilna mesta inicijativni možje, ki so resnično demokratje in svpbodo-Ijubi, ne pa sekantni, malenkostni biro-kratje najstarejšega kova, ki vse delo le zavlačujejo in ovirajo. Slovenski javni uslužbenci hrepene po redu in delu, ker vedo. da edino ta dva rešita državo poloma, hkratu pa rešita tudf javne uslužbence iz današnjega neznosnega obupnega stanja. Kdor ne dela, naj tudi ne je! Stran z vsemi lenuhi; prisilite vsakogar v državi, da ima svoje resnobno delo. in vprezite vse postopače, lenuhe, sleparske verižnike in dražilce v prisilno delo! Uidi po uradih naj se pomete s parasiti, ki državi le kri pijejo, a nič ne hasnejo! Po železnicah naj sc zvrši končno najstrožja revizija za onimi, ki promet le ovirajo, ki uganiajo korupciio in od tega bogate na škodo splošnosti! Po uradih orožništva, finančne straže, carinstva, policije i. dr. naj se izvede strog pregled, da se dožene. kdo pospešuje red. kdo je sposoben, pošten in vesten, a kdo je le coklja, tepec ali pijavka! Obmejni komisari ati nad od-pro oči in store energično red.
Stran z nespodobnimi nespodobneži, ki so se prilizali in priklečepjazili na mesta, za katera niso kvalificiram niti po svojem značaju! Riba najprej vedno pri glavi smrdi! Zato proč z anarhijo od zgoraj! Mt zahtevamo red in delo, ker ljubimo domovino nadvse.
P—e. P—e., Zagreb.
Činovnik i skupoća.
Svi stališi svih pa i evropejskih naroda pretresaju pitanje, kako se ima smatrati ovaj ili onaj stališ nakon svršenog rata. I u našoj novo osnovanoj državi izbijaju na površinu razne organizacije, udruženja i društva, i to ne samo muška već i ženska, kako zrelih i odraslih muževa tako i mladih djaka i još neiskusnih šegrta, a ne zaostaju ni siromaci iza bogataša, ovisni iza neovisnih gradjana. Tu imamo kapitaliste, kućevlasnike, gostioničare i mesare, trgovce i brijače, sveučilišne gradjane i djake nižih škola, razne ženske zveze i saveze, majke i gospodje, djevojke i sluškinje i t. d. i t. d.
Sve te organizacije i udruženja vuku i nas činovnike u kolo organizacija. I činovniku se namiče dužnost, da i on sal činovničkog gledišta rješi svoje pitanje u duhu današnjega vremena i samopomoči. Naši neprijatelji, a i indolentni članovi iz naših redova podvaljuju nam protudržav-ničke tendencije, koje su nam tek ti pretjerani idealiste stavili u usta i na koje prije ni pomislili nijesmo. Medju najvažnija pitanja tih mnogobrojnih organizacija! spada bezuvjetno na prvo mjesto, ono i »kakav položaj da zauzmu u novoj državi i što očekuju od te nove države?«
Svakomu je bjelodano, da je strašni rat načinio veliki preokret na svima poljima javnoga života. Duhovi uzbudjeno-sti ne samo da nisu prestali, već se ti množe i pojavljuju u većoj i opasnijoj mjeri med ju svima stališima, pa i samo činovništvo, taj najdisciplinarniji element, makar još i danas u znatnoj mjeri sputan u verigama staroga birokratizma, ne mo' že zatomiti trzavice i slijepo se pouzdati u prazna naklapanja i pusta obećanja. Svi slojevi očekivali su nakon oslobodjenja ispod austro-ugarskog jarma preokret na bolje, ali iskustvom stekli smo uvjerenje, da ide na bolje tek onima, koji su si usur-pirali pravo odredjivanja i uredjivanja svojih interesa po svojem receptu, dok činovnik usljcd toga doživljava razna razočaranja i postaje apatičan. Ovomu su krivi samo neprijatelji činovništva, koji to činovništvo na jednom mjestu nazivaju stupovima države, a na drugom mu podvaljuje protudržavne tendencije i krste činovništvo revolucijonarcima, boljševicima, o čemu ni sanjali nijesu.
1 činovnik, koji je bio za ere birokratizma i despotizma samo bijeli rob i koji je plesao onako, kako mu se je — skoro svaki dan drugač — sviralo, otvorio je oči i stavio si pitanje:	»kakav položaj
ima činovnik u novoj državi?«
Na to pitanje pripravan je svaki činovnik i javni namještenik odgovoriti, no svaki na svoi način i različito, ali ipak iz tih mnogobrojnih odgovora moglo bi se doći do jedinstvenog zaključka, a taj jest; »GladuJ kao i dosad!« Činovnik, koji je za prijašnjih era i sistema služio samo narodu i državi, i to onako slijepo, kako se je od njega tražilo i zahtjevalo. služio je i za vrijeme 4 i pol godišnjeg rata isto tako, dapače sa malima iznimkama sa mnogo više samopregora i patnja, nego prije rata. Takav način službovanja cjelokupnog činovništva đoprinjeo je naiviše onomu, što se je dogodilo prigodom prevrata 29. listopada 191.S. Činovnik vidi, kako si je tokom rata skoro svaki neovisni gradianin usurpirao neko njemu konve-nirajuće pravo, koje njemu najviše u korist ide i koiim on svoj interes i sada nar*
)
kon prevrata tvrdo štiti, dok se činovniku uz pooštrenje dosadanjih zakona i propisa i dalje ruke vežu i proširenje vrela njegove egzistencije guši. Tako trpi on i njegova obitelj, a njemu najbliža okolica inih stališa uživa i preko noći bogati. Činovnički elemenat, koji državnog kormilara drži na svojim ledjima, jest izvržen ruglu i sramoti ratnih lihvara i nepravednim načinom postalih bogataša. Či-novništvo je. kako prije rekoh, doprinjelo mnogo prevratu, provedenom 29. listopada 1918, a to isto činovništvo, sa režimom prije 29. listopada nezadovoljno, ostaje i dalje nezadovoljno i poslije prevrata. jer ga na nezadovoljstvo tjera silna skupoća, te se može uztvrditi, da njegovo nezadovoljstvo koraca prema vrhuncu. činovnik je najviše pozvan, da su-djeljuje u izgradjlvanju narodnog i državnog boljitka, pa kako će tomu moći posvetiti svoje sile. znanje i sposobnosti, kada ga nezadovoljstvo na svakom koraku. pa i samom uredu, a da ne govorim kako u obiteljskom krugu, prati i nikada ga ne ostavlja.
Pogledajmo organizacije izvan činovničkog stališa i usporedimo njihove probitke i uspjehe sa onima javnoga činovnika i namještenika. Ne mora li silna skupoća dotjerati činovništvo do položaja, da otvrdne srce prema vsemu onomu, što bi mu imalo biti utjeha i nada, spas i blagostanje, život i uživanje? Ovo je tim opasnije, što činovnik može prenesti to svoje nezadovoljstvo na svoju bližnju nezadovoljnu okolicu, cijelo mjesto, na vas-koliki, nezadovoljstvom zaraženi narod. Država bi trebala i morala prosudjivati rad činovništva sa onoga stanovišta, koje pruža državi najviše garancije i sa kojega ona crpi najviše koristi i gleda svoju egzistenciju i opstanak, a to sve može i opet. promatrati satno, ako vidi pred sobom sa ljubavlju prema narodu i državi zadojeno činovništvo u vršenju njemu povjerenih dužnosti. Takvo činovništvo, bezbrižno za porodicu, posvetilo bi se dušom i srcem jedino službi, narodu i državi.
Činovnik i službenik kao državni radnik očekuje od države i prihode, koji su primjereni njegovim rashodima i kako poduzetnik plaća svoje radnike i time im obezbjedjuje njihovu egzistenciju, samo da mogu svoju stručnu spremu njegovom poslu posvetiti, tako i država treba, da plaća svoje radnike-činovnike, kako će moći sve svoje sposobnosti posvetiti samo službi i narodu. Država bez valjanog i zadovoljnog činovništva jest tijelo bez života.
Više no ikada trebamo sada činovnika i službenika, koji će potpuno zadovoljiti dvostruku zadaću aparata države i oca obitelji. Samo dovoljno i valjano obez-bjedjeno činovništvo biti će svijesno svojega činovničkoga zvanja i položaja.
Kaj bi jim bilo prav?
„Domovini" namreč in stranki, ki jo zastopa. Odgovorimo jej z njenimi besedami. Naši uradniki naj bi bili pod sedanjim „srbijanskim1* režimom zelo skromni in pohlevni, še bolj pa tihi, kakor so mirno in potrpežljivo prenašali težki jarem zoprnega avstrijacizma in centralizma; z enako in še večjo potrpežljivostjo in pasjo Ponižnostjo naj bi prenašali sedaj uveljavljeni sistem — tudi ako,bi se uporabljale prisilne batine — v zavesti, da je to Pristno balkanski. Seveda, sedaj veljavni centralizem te domač, pristno jugoslovan-
ski, torej se ga mora respektirati in se mu uklanjati, ker Srbijancem se Slovenci ne smejo zameriti. V Avstriji je smel vsakdo kritizirati, v Jugoslaviji pa je to prepovedano. Pribičevič ne pusti, da bi v Jugoslaviji vsakdo kritiziral, kolikor se mu zljubi in godrnjal kolikor more. Vedeti treba, da se s tem prav lahko zameri vla-dodržcem, kateri ne prenašajo niti opravičene kritike. Pribičeviči vedo vse najbolje sami in ne dovoljujejo, da jim kdo pokuka v njih zmedene štrene. 2e v tem se vidi razlika' med nekdaj in danes ali žalibog ne — na boljše. Čeprav so uradniki pod Avstrijo godrnjali in kritizirali, se ni tedaj našel nikdo, ki bi jih bil tega odvadil. Tudi se tedaj ni dogodilo, da bi bila kaka vlada prepovedala uradniške organizacije in njihove Zveze, ki so izdajale svoja glasila in so se energično zavzemale za pravice vseh javnih nameščencev. Tudi tista glasila so bila „prav čudna" in niso bila po godu tedanjim krmilarjem. Prečudno pa je glasilo JDS „Domovina", ki zahteva, naj bi bil uradnik hvaležen onim, ki mu — odvzemajo še ono malo pravic, ki si jih je priboril v nazadnjaški bivši državi. To demokratsko glasilo poje hvalo onim avtokratom, ki so razpustili Savez javnih nameščencev ter hoteli zatreti še naše glasilo. Par srbijanskih uradnikov se nahaja na Slovenskem in radi tega tak ropot v glasilu javnih nameščencev, „kakor bi jih kdo iz kože drl!" piše „Domovina". V j istini pa sede na vseh važnejših mestih I car. uprave pri nas Srbijanci, ali dolžnost pravih Slovencev je, da na vse to mirno potrpežljivo molče, čeprav bi na teh mestih po pravici morali sedeti sami. Ne vemo kako so se obnašali naši „hrabri" Janezi proti nemškim „Volkswehrovcem“. Gotovo pa niso bili ti „hrabri" Janezi — javni uradniki. Srbi so nam bili dobri tedaj in so nam prav „mila braća" tudi danes. Slovenski uradniki si samo to žele, da so Srbi tudi nam — pravični ter nam priznajo popolno enakopravnost, kakor pristoji demokratični in enakopravni državi. „Ne rečemo, da se ni morda kakemu uradniku zgodila krivica" — prav lepo je to od „Domovine", da krivico vendar priznava! — „posebno v carinski stroki se je to zgodilo"; to je pa vendar malo preveč, da se radi tega pišejo članki v glasilu javnih nameščencev. Pa še v takšnem tonu!" Glasilo javnih nameščencev naj bi bila torej nekaka kadilnica današnjim mogočnikom, ki naj bi mirno in potrpežljivo prenašala serbijanizem ter s plaščem pozabljivosti pokrivala tudi vse — krivice, ki se gode. To bi bil višek demokratizma in prav umevanega jugoslovanstva! Dočim so bili uradniki v Avstriji po službeni pragmatiki zadostno zavarovani, da se jih ni prestavljalo po mili volji iz enega konca države na drugi konec; čeprav ta službena pragmatika za uradnike še velja, dokler se ne zamenja z novo, vendar se v nasprotju te pragmatike prestavlja uradništvo. uc oziraje se na njega želje in sedanje težke življenske okoliščine, brez smotra in prave potrebe. Da se vsled te samovolje pojavlja „vpitje, kakor bi se svet podiral", je to naraven in upravičen pojav. Uradnik vendar ni žoga, s katero se igrajo poredneži. Uradnik opravičeno zahteva, da se po sedanjih demokratskih krmilarjih upoštevajo in re-spektirajo vsaj one stanovske pravice, ki so mu zagotovljene v službeni pragmatiki.
„To in tako vedenje zasluži ostro obsodbo" — zaključuje mila „Domovina" „m naj je to komu prav ali ne. ker vsaj s tako voljo bi uradnik moral služiti svoji
domovini, kakor je služil tuji Avstriji!! Naše uradništvo je po veliki večini vestno; in narodno, naj ono napravi v svojem glasilu red!"
Ne „vsaj s tako voljo kakor je služi! Avstriji," temveč z veliko večjo marljivostjo in pridnostjo — pravimo mi —• mora vsak uradnik služiti svoji novi domovini in gotovo je vsak uradnik tega; prepričanja ter bo to udejstvil, saj je vesten in naroden. Zato naj se ga pa ne tira v obup in nevoljo s sistemom in očitnimi
—	krivicami, ki se mu nudijo namesto zasluženega priznanja in upoštevanja njegove pridnosti! Kdor sam spozna svoj pregrešek, je že na poti poboljšanja in mi upamo, da se bo tudi naša papirnata „Domovina" poboljšala sedaj, ko je priznala vsaj deloma pregrehe svojih očetov. Naj bi si zato ne obteževala vesti z neumestnim udrihanjem po „čudnem" uradništvu; ki je bilo njena zaslomba celo ob čas«
—	avstrijskega centralizma. Naj bi se naša mila „Domovina" tudi sama ravnala po! načelih, ki jih razvija v isti št. 14., kjetj tako lepo pravi: „Pravica se da sicer teptati, nikdar poteptati: nasprotno, pravica mora končno zmagati in bo zmagala; i« čim bolj jo bodo teptali, s tem večjo elementarno silo bo „izbruhnila na dan"... Zakaj bi ti zlati nauki ne veljali tudi za slovenske uradnike, vsaj za one, ki so „vestni in narodni?" Upajmo, da se to kmalu zgodi, saj ne maramo smatrati tirade v „Domovini" z dne 4. t. m. proti uradništvu za resno, ako že v „Sloven. Narodu" od 7. t. m. beremo, da je uzroki dr. Žerjavove demisije bil med drugim?
„Vprašanje zacarinjenja blaga, ki se izvaja tako malomarno in počasno, da je s tem silno oškodovana tako naša javnost, kakor tudi država sama. Vkljub energičnim intervencijam s strani deželne vlade za Slovenijo pri finančnem ministrstvu ni finančni minister doslej ničesar ukrenil, da bi se reformiralo in izboljšalo postopanje pri carinskih uradih v Špilju, Mariboru in v Ljubljani."
Mi ne rečemo k temu ničesar druzega nego konstatiramo, da se je na ta tako važna mesta postavilo srbijanske uradnike ter se je domače izkušene moči potisnilo na stranska podrejena mesta. In to smo hoteli „mirno in potrpežljivo" pribiti.
Gospodom okrog „Domovine" bi končno še nasvetovali, da naj se nepristransko zaslišijo slov. carinski uradniki, kako se v jugoslovanski „demokratski" državi delijo pravica in enakopravnost, predno pridejo s tako neosnovanimi „batinami"1 na svetlo. Kako pa pod vodstvom „pan srbijanskih uradnikov" (v resnici jih je: nad 50%) carinska uprava v Sloveniji funkcijonira, pa naj se po vseh „dobrinah* informirajo pri naših trgovcih, industrijaf-cih itd., predvsem pa pri železniški upravi, Sapienti sat!---------
Sevničan.
„Na boj!“
Naš čas dozoreva. Vzdramil se je 3r-žavni uslužbenec, menca si oči in motri svojo okolico: vsi sloji se polagoma strinjajo v politične stranke. Komu se boš! Pridružil ti, nadstrankarski moderni suženj? V ranjki Avstriji so te mogočneži slepili z zlatim ovratnikom, z zlatimi našitki in z zlatimi gumbi, s frakom in klakom, da si jim varoval uradniški deko-rum; kaj pa ti nudijo sodobni državniki na ministrskih stolčkih?, Zlata in srebra
nimajo, cenenih živil in obleke ni, za ve-rižništvo uradnik nima časa in volje — kaj torej? O — idealizem je tudi lepa stvar. Ce si živel v stari Avstriji zgolj ob svojem narodnem idealizmu, živi še sedaj ob jugoslovanskem: če so drugi stanovi vrgli svoj idealizem med staro šaro, ohrani ga vsaj ti, nosi ga v srcu in na ustih, goji ga kot nežno cvetko, prilivaj mu svoje srčne krvi, da nikoli ne usahne; kajti vse to je silno potrebno; če ne tebi, pa drugim . . .
Sicer pa, kaj hočemo z ironijo; osokoli se, ti stari idealist, dopovej samemu sebi, da je tvoj ideal — tvoja slčbodna Jugoslavija — meso postal, in da želiš sedaj v tej obljubljeni deželi ne samo bivati in ždeti, ampak tudi živeti in se razmahniti. Dopovej si, da tvoj sosed — verižnih s prazno slamo v glavi daleko ne do-seza tvojih umstvenih zmožnosti, da njegova mošnja ne sme biti merilo za tvoj politični nastop, da vojni dobičkar ne bo koval zakonov v tvoje podjarmljenje, ampak da hočeš ti sam delovati v svoj lastni prid in v prid tvojega sotrpina; da hočeš sorodnim slojem — zasebnim na-stavljencem, učiteljem, rokodelcem in drugim delavcem — bratsko podati roko v iskreno skupno delovanje. Pomni, da spadajo vsi navedeni sloji v razred izko-riščancev. In ko si si vse to dopovedal, stopi pogumno na plan, strni se z jugoslovanskim duševnim proletarstvom v mogočno politično falango in nai zaori klic od Ljubljane do Beograda, od Soče do Vardarja: živela svobodna Jugoslavija, živeli narodni socijalisti!
Je li treba še kaj dodati?*)
Naše stanovište.
Split, 28. januara 1920.
povodom raspusta saveza javnih namještenika u Zagrebu i mjera poduzetih u jZagrebu i Dubrovniku, prihvaćeno jednoglasno od šireg centralnog odbora drž. činov, i namještenika Dalmacije u sjednici u Splitu dneva 28. januara tek. god.
Cijeli dosadanji rad činovničkih organizacija u Dalmaciji i zajedničko djelovanje sa savezima u drugim pokrajinama našeg kraljevstva imalo je isključivo sta-leški značaj t. j. išlo je za uredjenjem činovničkih beriva ili u opće za poboljšanjem ekonomskog i moralnog stanja državnih namještenika.
Glede raspusta društva u Zagrebu i progona nekih činovnika u Zagrebu i Dubrovniku izjavljujemo da, ako su dotični-ci gojili političkih protudržavnih tendenca^ da ih naša organizacija neće uzeti u zaštitu, jer ona nema nikakva dodira sa protudržavnim elementima, no će ih naprotiv najoštrije osuditi.
Svi državni namještenici Dalmacije, kao svijesni Jugosloveni, odlučno bi istupili proti svakomu, koji bi pokušao da našu stališku borbu izrabi u protudržavne agitacije.
Ako bi se pak uspostavilo, da su okrivljenja, koja se prikazuju preko javne štampe, neosnovana, te da se vodje^ raspuštenog saveza, a tako i pojedine činovnike u Zarrebu i Dubrovniku, progoni jedino radi njihova djelovanja kao izvrsne organe ili kao izrazitije zastupate!’,e na-
*) Prinašamo ta članek kot odgovor na naš članek »Na boj!« v šj. 4. našega glasila. Pričakujemo nadaljnih mnem iz naših krogov,.	Op- ured.
ših staleških interesa, smatrat ćemo raspust saveza i odnosne progone kao pokušaj, da se uništi naše organizacije i da se zapriječi, tomu na ustuk, solidarnost svih državnih namještenika.
Dosadanji naši uspjesi plod su zajedničkog i jednodušnog zalaganja, pa nam je potpuna solidarnost i za buduće potrebita, osobito za — toli nužno po državu — pridignuće moralnog stanja činovničkog stališa.
Ta solidarnost mora da se ispolji i u zaštićivanju onih naših drugova, koji bi radi nas mogli da eventualno nedužni nastradam.
U dojakošnjem činovničkom pokretu nijesmo s nijedne strane mogli primjetiti bilo kakve protudržavne tendence, i ako smo nad tim uvijek budno bdili.
Glede pak poduzetih mjera, osobito proti uapšenim činovnicima, nameće nam se sveta kolegijalna dužnost, da zatražimo, da se strogo vrše zakonski propisi, te da se uapšene bez otezanja izruči redovitom kaznenom sudu, ako postoji temelja kaznenom progonu. Taj je zahtjev i u najvećem interesu ugleda državne vlasti.
Za savez državnih čin. i namještenika Dalmacije
Predsjednik: dr. Derado.
Tajnik: prof. Katunarić.
Vestnik.
Tovariši in tovarišice! Ali ste že poslali naročnino? Ne odlašajte! Agitirajte za edino svoje glasilo! Nabirajte naročnikov in za naš tiskovni zaklad! Sramota bi bila, ako bi vsi jugoslovanski javni nameščenci ne mogli vzdržati enega samega lista, ki je pogumen glasnik naših teženj. Posebej pa kličemo: Sodelujte! Pišite! Rokopisov nam ni dovolj za izbero.
Tovariši! Javni nameščenec, ki stoji izven organizacij, je naš škodljivec in sovražnik naše skupne stvari! Za nabiranje naročnikov v Beogradu prosimo enega naših tam, službujočih tovarišev. — Tovariši! Pristopajte k obstoječim organizacijam! Pomnite, da je posameznik brez moči in vpliva; le močna organizacija je faktor, s kojim mora vsakdo računati! Nikdo ne sme biti izven organizacije! — V trdni organizaciji so nam uspehi zasi-gurani! Bodi nam vsem geslo: Vsi za enega, eden za vse!
Kdo je največji neprijatelj uradništva?
Urednik „Nar. Prosvete" Stankovič prinaša na uvodnem mestu v zadnji „Prosveti" članek, ki biča stanovsko nezavednost nekaternikov, kateri žive na račun požrtvovalnosti večine in uživajo le sadove dela drugih. Uvodni stavek tega članka se glasi: „Največji neprijatelj učiteljstva je vsak učitelj in učiteljica, ki stoji — s pretvezo kateregakoli izgovora — izven učiteljske organizacije. — Naj-grši so oni, ki hočejo biti ravnopravni v borbi svojih drugov, a gledajo to borbo brez vsakega posla in sodelovanja." — Vse to velja ne ie za učitelje, nego za vse javne uslužbence. Na strani stati, kriti-kovati, zabavljati in lenariti, a uživati uspehe, ki jih pribore tovariši, to zna vsak tepec in vsak šuft! Treba pa je. da iih poznamo in vržemo iz svoje srede, brez razlike, je li visok gospod ali nizek sluga. Največji naši sovražniki so neorganizirani,
nekolegijalni tovariši: pokritci, klečeplazci, ovaduhi se vsi rekrutirajo iz te vrste javnih nameščencev.
Kam plovemo? Ministrstvo pošte je začelo nečuveno štediti. Mnogo vožnih pošt je izpremenilo v pošte s sli ali pa jih je priključilo drugim, jih navezalo na železnice itd. Kraji, ki so imeli doslej že GO let vožno pošto, nekateri celo po dvakrat dnevno, so zdaj popolnoma odrezani od mesta. Sel naj prenaša po 2—3 ure tja in po 2—3 ure nazaj poštne pošiljke, zavoje, kupe časopisov i. dr.! A noben sel tega seveda ne vzdrži. Slovenske vasi so danes po več dni in celo po ves teden brez poštne zveze, po ves teden ne dobivajo pisem, časopisov i. dr., medtem ko so imele poprej dnevno vožno pošto. Naš kmet, učitelj, župnik, orožnik, dacar i. dr. na deželi se morajo zdaj kar hitro odvadit čitanja časopisov, sicer morajo pobesneti. Zdaj so resnično zaplankani ter odrezani od vse kulture. Padli smo na kmetih res za 100 let nazaj. Polagoma postajamo idiotje in analfabetje. Balkaniziramo se! Seveda ni teh razmer kriva le naša osrednja vlada, nego tudi naši vozniki, ki zahtevajo za vožnjo pretirane odškodnine. Toda našega kmeta je bilo treba h kulturi vedno siliti, in v interesu države je, da ta sila danes ne odjenja. Kultura je vendarle prvo, ker vse drugo izhaja iz nje. Treba torej posredovanja, iskanja sredstev in štedenja ondi, kjer ni katastrofalno za cele okraje.
Za službeno obleko nižjih državnih uslužbencev, zlasti davčnih izterjevalcev bo treba poskrbeti na vsak način, da dobe vsaj letos to obleko zopet narejeno. Z denarnimi odškodninami se ne moremo več-zadovoljiti. V denarju se nikdar ne da zadostna svota, da bi si mogli zanjo nabaviti potrebna oblačila. Denarna odškod. se navadno porabi za nakup živil in drugih nujnih potrebščin in tako nimamo nazadnje ne denarja ne obleke. Potrebno pa je, da se ta zadeva hitro reši, kajti službena obleka, ki smo je nekoliko še dobili v prvih letih vojne, ie že raztrgana, nove pa si nismo mogli pridobiti, četudi smo prejeli lani nekoliko večjo odškodnino kakor v prejšnjih letih. Draginjske razmere se ne izboljšujejo, temveč so vsak dan slabše. Prodajalci so brezvestni, nikdar jim ni dovolj dobička. V enem tednu povišajo cene pri blagu za obleke kar za 100% s pretvezo, da je novo blago, četudi to morda ni resnično. Delajo kakor hočejo, ker v takih zadevah ni nobenih zaprek in za navijaice cen pri nas cvete — zlata svoboda! Kam privedejo nas taka pota. to se vedno očitneje kaže na vseh koncih in krajih. Kakor obleka, tako se draže tudi živila. Ako se to dirjanje s poviševanjem cen že ne ustavi in potlači, si lavni nameščenci čez par mesecev ne bomo mogli skoraj ničesar več kupiti ali vsaj toliko ne, da bi mogli še živeti in se dostojno oblačiti! Ali kdo naj napravi red in ustavi draginjo? Tisti, ki ima moč, t. j. državna oblast! Nanjo se obračamo tudi mi za pomoč s prošnjo, da nam skoraj preskrbi pristojno službeno obleko. Mi si je do sedaj, kakor ie že omenjeno, z odškodninami nismo mogli nabaviti, a za naprei bo to nam še težavejše. Brez obleke na tudi ne moremo v službo med ljudi. Ju-stična uprava ic že uvidela nevzdržljivost tega našega položaja in je v tej zadevi, kakor sem čul, ukrenila vse potrebno, da njeni uslužbenci v kratkem prejmo zopet predpisano službeno obleko v naturi. Tako na] bi storila tudi naša finančna uprava.
Ce se dobe sredstva za eno stroko državnih oblastni], dobiti se morajo tudi za drugo. In ravno davčni uradi so tisti najvažnejši državni zavodi, ki nabavljajo denarna sredstva za vse državne oblastnije in vse državne uslužbence. Žalostno je torej. ako moramo ravno mi davčni uslužbenci pri prejemanju sredstev za kritje naših potrebščin biti vedno zadnji in večkrat še celo med — pogrešanimi! Znano je, kaj se je zgodilo glede našega kredita za civilno oblačilnico. Drugi uradi oziroma uslužbenci so že davno dobili kredit, nakazila in tudi blago iz oblačilnice, za nas pa ni ne enega ne drugega! Neumljivo je, kako da se more ravno z nami tako postopati! Uslužbenstvo davčne stroke je uporabno za vse mogoče uslužnosti, ali vkljub temu še vedno ni iz takih snovi, da bi se ga moglo preustrojiti po znanem receptu Ribničana, ki mu je poginil konjič, ko ga je ravno navadil živeti ob zraku in vodi! — Fr. Rojec.
Birokracija prej in sedaj. Človek misli, ko postaja od dne do dne starejši, da pričaka kaj boljšega. Vendar temu ni tako, temveč ravno nasprotno. Službujem skoraj že trideset let pri enem in istem uradu in služim že šestega šefa. Samo na jeziku je danes demokracija. V resnici je pa sedaj večja birokracija nego je bila pred tridesetimi leti. Vsak novi šef hoče pokazati vedno kai novega, da bi se videlo, da je zdaj on šef. Eden je dal v uradnem poslopju rujava vrata pobarvati belo, drugi bela vrata zopet na črno. Tretji je dal postaviti za kuretino na vrtu kurnik, četrti je dal iz vrta posekati skoro vse drevje itd. In to vse na državne stroške. Gospodom šefom pa ni prišlo na misel, da bi dajali po ženskih močeh stranišča snažiti, hodnike in stopnice pometati in pomivati. Ni se jim zdelo, da bi vzeli ženske moči za to. Za to ni denarja. Snaži in pospravlja naj uslužbenec, ki je že star šestdeset let ali pa še več! Vsakdo pa danes ve, da se je po preobratu v vsakem uradu za nižje uslužbence itak ''radno delo potrojilo, da so preobloženi in da se ne more od njih zahtevati, da bi opravljali poleg uradnih poslov še hlapčevska dela. Kam pa pridemo s tem? Mogoče nazaj v srednji vek? Vsak nižji uslužbenec ve dobro, v koliko ga veže uradna dolžnost. Da bi po dolgem službovanju pod novim šefom igral vlogo hlapca, tega pač v Jugoslaviji ni pričakoval. Toliko prizadetim v vednost!
Podporno in pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani poroča svojim članom, da je predsednik društva posetil celjske člane na Svečnico. Popoldne so sklicali naši tovariši v Celju prijateljski sestanek, na katerem je predsednik poročal o dosedanjem društvenem delovanju. Poročilo so sprejeli celjski tovariši z zadovoljstvom v vednost. Izrazili so željo, da bi se ustanovila v Celju podružnica društva, h kateri bi se tudi ondotni cestarji radi priklopili, Predsednik je obljubil, njihovim Željam v okviru društvenih pravil ustreči, v dokaz tovariške solidarnosti so nabrali nied seboi znesek 54 K za društveni sklad.
Draginja v Belemgradu. V Ljubljani frnamo velikansko draginjo. Toda draginja v Belemgradu je še mnogo višja. Da bi živel javni uslužbenec po hotelih in gostilnah. je popolnoma izključeno, ker cene s° nesramne. Soba v hotelu (za potnika) stane 20—40 dinarjev na dan. V gostilni stane: juha 2.50 din., prikuha 1—2 din., Močnata jed 3—4 din., pečeno meso ali z
omako 6—7 din., vino 8—12 din. liter, pivo malo 1.50 din., veliko 3 din.; kava bela 2 din., črna 1.50 din., kruh 1 din. Boljši čevlji stanejo 400—600 din., boljša moška obleka 800—1000 din. Brivec vsakokrat 2 din. Razumljivo je, da žive belgrajski javni nameščenci vzlic svojim zvišanim prejemkom zelo težko ter si brez izjeme žele nazaj v svojo ožjo domovino. Žele si tega tem bolj, ker so tudi razmere po uradih skrajno neprijetne.
Užitninskl uslužbenci v Sloveniji! Vsi
na redni občni zbor društva, ki se vrši dne 15. februarja 1.1. ob 13. popoldne v prostorih g. Angele Češnovarjeve, Ljubljana, Kolodvorska ulica 33. Odborova seja ob 10. uri. — Odbor stanov, društva deželnih užit. uslužbencev.
Društvo slovenskih sodnikov v Ljubljani. Drugi redni občni zbor se vrši 7. marca 1920, dopoldne ob 10. v razpravni dvorani deželnega sodišča štev. 79 v I. nadstropju. Dnevni red: 1. Poročilo odbora in preglednikov. 2. Volitve .3. Organizacija društva. 4. Ustanovitev skupnega društva sodnikov vse države ali Zveze posameznih samostojnih društev. 5. Slučajnosti
Učiteljstvo pri nas in v Hercegbosni.
„Beograjski Dnevnik" in „Narodna Prosveta" sta poročala o razmerah učiteljstva in ljudske šole v Bosni in Hercegovini. To sta sicer najlepši deželi ali v njih je tudi največ analfabetov. Pod Avstro - Ogrsko sta ti deželi živeli v režimu žandarjev in biričev, kjer je bilo število žandarjev mnogo večje kakor pa število učiteljev. Tako je bilo poprej, in tako je še danes ... Vsled nekaterih birokratskih, indolentnih, nesposobnih in ničevih pisarniških duš se ljudska prosveta v teh deželah vedno bolj zanemarja. Vlada, narodno predstavništvo in ves narod so o pravem času spregledali in spoznali, v kakšnem žalostnem stanju se nahaja ljudska prosveta ter so odšli na delo. Pol leta je že, odkar je bil sklenjen zakon in pol leta je, odkar je ta zakon na papirju neizvršen radi par pisarniških pa-rasitov, ki niso delali, da bi izvršili voljo naroda. Naj se sedaj izgovarjajo gospodje pri naučnem in finančnem ministrstvu kakor hočejo, ali glavno je, da so učitelji ostali v najkritičnejšem času brez novih plač in brez povišanih doklad. In učitelji v Bosni so izgubili zaupanje v napredek šole, sprevideli so, da hoče biti Jugoslavija ljudski prosveti ista mačeha kakor Avstro-Ogrska, in ker so se naveličali stradanja ter žrtvovanja, zato prestopajo v druge službe. Pripravljajo se za pisarje, stopajo v trgovino, a ponudili so se tudi že za — žandarje. To pa ni sramota za učitelje — sramota pada na državo! Slovenskim učiteljem se bosanskim tovarišem ni treba pridruževati v teh težkih časih, kajti so jim že pridruženi. Nimajo ne novih plač, ne povišanih doklad. Tudi predujmov jim ne bi dali ti parasiti, da jim niso odprli krmežljavih oči z aut — aut. Da so dobili predujme, se imajo zahvaliti le rezervnemu sftladu, predsedniku „Zaveze" in njegovemu strokovnemu tajniku, kakor tudi učiteljskim organizacijam, ki so trkale in zahtevale ono, kar je že itak bilo pol leta dovoljeno.
Značilno! Prejeli smo dopis: Cenjeni gospod urednik! Prosim, dovolite podpisanemu nekaj vrstic. Vedno pozivljete, naj se vsak član naroči na svoje stanovsko glasilo ..Naš Glas". Z veseliem bi rad ustregel vaši želji, ako bi mi bilo mogoče. Ker mi je list zares prav všeč,
če le morem si ga kje izposodim. Sam ga pa ne morem naročiti pri plači, kakršno imam; 15 K dnevno mi pride. S tem se naj preživljam ali pa poginem: poleg tega imam še družino. Taki berači smo užitninski uslužbenci v Jugoslaviji. Povrh pa še naša služba naporna: ob vsakem vremenu potovati, — koliko se obleke in obuvala pokvari, na to naši gospodje ne računajo. Seveda, saj oni tega ne občutijo, glavno je, da mi davke skupaj zbiramo, na cesti prezebujemo in gladujemo. Namesto da bi bili tekom leta nam dohodke zvišali, so jih pa znižali. To je pravično, da se reveže še bolj na tla pritiska. Ce pa človek kaj godrnja, pa pravijo, da je nevaren državi. — Prosim vas, delajte v našem glasilu na to, da se gospodje zdramijo. Vsak pometač že danes več zasluži kakor pa mi, ki se od nas vendar nekaj duševnih zmožnosti zahteva. Pozdravljeni!
Društvo davčnih uradnikov v Sloveniji javlja svojim članom, da temelji prispevek 25 K za akcijski fond, ki naj ga plača vsak društveni član brez razlike
—	na soglasnem odborovem sklepu. Fond je neobhodno potreben za kritje potovalnih stroškov delegata v Beograd, ko se bo pretresavala nova službena pragmatika. Delegat bo imel tedaj nalogo, da z vso energijo zastopa našo kardinalno zahtevo za uvrstitev davčnih uradnikov med skupino maturantov. Ker bi društvena blagajna brez teh posebnih prispevkov potovalnih stroškov absolutno ne zmogla, poživljamo, da vsi tovariši čim najhitreje store svojo dolžnost.
—	Društvo je prosilo pred nedavno dobo obrtno in trgovsko zbornico, da zviša nagrado za oskrbo prepisov, ki jih napravljajo davčni uradniki v svrho sestave obrtnega katastra, pri vsaki posamezni postavki na 20 v. Ker bo o rešitvi vloge ukrepala bržčas seja trgovske in obrtne zbornice, odgovora še nismo prejeli. Zadevo bomo urgirali in o tem obvestili svoje člane. — Danes, 12. t. m. je predsedstvo predložilo svoje zahteve glede kreiranja novih mest v statusu davčnih' uradnikov delegatu g. dr. Savniku. Nova mesta naj bi se vpoštevala že pri proračunu za upravno leto 1920/21. O poteku in uspehu razgovora prihodnjič. — Predsedstvo.
Beda. Dunajski „Deutsches Volks-blatt" piše: Posestnik vile v dunajskem predmestju išče portirja. Obrne se na oficirsko društvo. Priglasilo se je za to službo: 1 generalni major, 3 polkovniki (obrsti), 2 podpolkovnika, 7 majorjev, 18 stotnikov in črez 100 subalternih oficirjev.
Dunaj in Gradec v inozemskih rokah.
Spričo slabe avstrijske valute delajo ino-zemci v Avstriji z nakupom hiš in zemljišč najboljše kupčije. Ako pojde tako naprej, preidejo velika mesta — posebno Dunaj in Gradec — kmalu v roke Amerikancev in Italijanov. Par tisoč dolarjev ali lir zadostuje za nakup najlepše hiše. Tako je kupil pred kratkim neki milanski trgovec v okolici Gradca veliko najemninsko hišo z mlinom, vrtom, stavbiščem in gozdno parcelo za 15.000 lir; s tem denarjem bi mogel v Italiji kupiti komaj vrt.
Draglnjske doklade. Naročnik z dežele nam piše: V kolikor sem poučen, je sedanja izmera draginjskih doklad dovoljena do konca februarja 1.1. Ker imamo le še dobrih 14 dni do 1. tnarca, nastane I vprašanje: Kaj potem?! Cital nisem še
\
nikjer, da bi bile organizacije tozadevno ukrenile karkoli. Sploh opažam, da je po boju meseca decembra 1.1. nastopila med našimi vrstami precejšnja depresija. Prvi mali uspeh je učinkoval ravno nasprotno kot bi bilo pričakovati: Na mesto tesnejšega spoja naših vrst je opažati vsestransko zaspanost ter malo delavnosti. Mi z dežele obračamo svoje oči na našo centralo v Ljubljani; od ondi pričakujemo neobhodno potrebne inicijative. Pričakujemo pa tudi, da se ničesar ne opusti., kar bi moglo naš že itak slabi gmotni položaj še poslabšati. Ne zanašajmo se, da bo naša, vprašanja javnih nameščencev itak malo naklonjena vlada iz lastnega nagiba ukrenila kaj v olajšanje naše bede. Kako malo resnosti polaga na zadovoljivo rešitev naših teženj, nam je dovolj pokazala s svojim skrpucalom o izenačenju plač in njegovi nadaljnji usodi. Le na nas samih je ležeče, da se zavarujemo pred še večjo bedo! Svojo usodo polagamo v roke naši skupni organizaciji ter se nadejamo, da se zaveda v polni meri, kaj ji je storiti. Vsi z dežele gledamo zaupno na vas ter pričakujemo rešitve iz neznosnega položaja! Zato strnimo še tem tesneje svoje vrste; potem se je nadejati, da pride stan do onega ugleda, ki mu gre! Glede našega glasila „Naš G!as“ bi končno priporočal vsem tovarišem, da razvijejo zanj najobširnejšo agitacijo. V vsakem uradu naj se žrtvuje eden tovarišev ter potom nabiralne pole nabira naročnike in prPoevke za tiskovni fond! Izkušnja kaže, da ie na ta način doseči najboljše uspehe. Tovariši in tovarišice! Nikogar naj ne bo med nami ki ne bi bil naročnik našega edinega skupnega glasila! Stanovska zavest nam to veleva!
Državnim upokojencem. Predvideno je, da se, kakor aktivnim državnim nameščencem, povišajo tudi draginjske doklade upokojencev, kakor ie to minister obljubil odposlanstvu združenih vpoko-jencev. Beda upokojencev je velika in bi bila hitra odpomoč res dvojna pomoč.
„Samopomoč44 v Ljubljani oddaja svojim članom na izkazno knjižico poleg usnja tudi izgotovljene čevlje za moške, ženske in otroke, dalje pristno zrnato kavo (dveh vrst) in suho svinjsko meso.
V zadnji številki „N. G.“ smo orezrli hibo pri navedbi cene masti, ki se prodaja po 45 K.
Različne zadruge »Samopomoči« so
sc ustanovile po Sloveniji in vse po vzorcu ljubljanske. Vendar ni med njimi nobene vezi, niti stika. Ha, niti ne vemo kje so, kdo jih vodi, kako uspevajo, koliko članov, koliko kapitala imajo ... A ni dvoma, da bo treba osnovati med njimi zvezo in kooperativnost. Želimo torej, da se vse naše zadruge po Sloveniji pismeno javijo ljubljanski »Samopomoči«, ki je največja in mora ostati centralna, ter jej sporoče svoje mnenje glede kooperativnosti in zveze vseh »Samopomoči«. Poro-čaio naj kratko tudi o vseh gornjih vprašanjih 4er stavijo predloge!	G.
Iz krogov užitninskih uslužbencev poročajo: Delegacija ministra financ za Slovenijo v Ljubljani nam je naklonila 60% poviška k dravinjskim dokladam. Tako nas je obvestilo nadzorništvo. Ker pa užitninski uslužbenci nismo dobili že od aprila preteklega leta nikakega poviška k draginjskim dokladam, nam je povišek, ki se nam seda! obeta, na dolgu že od 1. julija 1919 dalje. Prikrajšani smo torej za službene prejemke, že dva- | krat Kako si vendar merodajni činitelji I
naš stan predočujejo? S poviškom 60% k dosedanjim beraškim dohodkom nam ni pomagano prav nič, ker so cene živilom že davno tako visoke, da bi jih z obljubljenimi dohodki ne bilo mogoče mesečno pokrivati. Gospodje, saj ste računarji pri finančni upravi. Vzemite svinčnik v roke in računajte, koliko potrebuje šest oseb hrane na mesec in ta račun primerjajte z dohodki užitninskega organa, ki omenjeno družino preživlja. Užitninski vodja z 22 službenimi leti, ki ima šest oseb družine, bo prejel za tekoči mesec okroglo 880 kron dohodkov. Ali more s tem izhajati? Zato prosimo delegacijo ministrstva financ za Slovenijo in Istro naj se nas usmili. Blagovoli naj nam priznati vsaj zadnje poviške v pol!cm obsegu, kakor so jih bili deležni vsi — tudi provizorni — državni nameščenci s 1. decembrom 1919, če smo že tako nesrečni, da smo morali one od L julija do 31. decembra 1.1. žrtvovati. S tem nam bo vsaj toliko pomagano, da bomo napravili vsaj deloma sebi in družini prepotrebno obuvalo.
Korupcija pri carinarnicah? Iz trgovskih krogov poročajo „Slovencu44:	V
Ljubljani se je ustanovil poseben urad proti verižnikom, tihotapcem in sploh podkupljivcem. Ta urad' bi imel najbrže prav hvaležno polje, če bi svoje delovanje razširil tudi na poslovanje v jugoslovanskih carinan\icah. Znano je, da veričniku ni dosti do denarja ob takih prilikah, ker ga drugod navzlic vsem kontrolam zasluži kot peska. Umevno je tedaj, da se ti prefrigane! vedo tudi pri carinarjih proti dobršni nagradi prikupiti, da pridejo pri cariharski odpravi prvi na vrsto. Proti primernemu „bakšišu“ se odprava vsekakor pospeši. — Realen trgovec seveda tega ne more, tudi ni navaien na „mazanje14, ker dobro ve, da je tako postopanje po zakonu za oba dela strogo kažnjivo. Posledice svojega edino pravilnega postopanja brez .mazila44 mora pa pošten trgovec sam nositi, teV često čakati po več dni pri uradu, da pride na vrsto. Kakor sami skušamo, se je „ma-zanje“ tudi pri ljubljanski carinarnici že precej udomačilo. Zato treba čakati, do-čim je marsikateri verižnik prav hitro odpravljen. So to jako žalostne in nevzdržne razmere, ki zahtevajo nujne re-medure, ker se je sicer bati, da postanejo trajno turške. Nove baže oderuštvo je takoj odpraviti, ki se no gotovem sistemu udomačuje že tudi v osrčju Slovenije. Vsi znaki kažejo, da se kljub protiveriž-niškim odredbam verižništvo uprav favorizira in protežira. Tako „Slovenec44, mi pa pričakujemo pojasnila iz vrst slovenskih carinikov.
Odlikovanje za nepodkupnost. Čitamo, da je bil dr. Janko Olip, šef beograjske centralne uprave, v priznanje svojega delovanja pri tem uradu odlikovan z imenovanjem za inšpektorja IV. razreda. Odposlanec mažarske vlade je namreč svoj čas ponujal dr. Olipu 100.000 podkupnine, da bi sklenil pogodbo v korist Mažarski. Dr. Olip ie ravnal pošteno in tako, da se temu čudijo morda neslovenski javni uslužbenci. Slovenci se nepod-kupnosti svojega tovariša ne čudimo. Toda odlikovanje za take samoposebi umljive čine vzbuja v javnosti sum, kakor da skoraj ni več poštenega uradni-štva. Poznamo več slovenskih uradnikov v Beogradu, ki so se izkazali prav tako poštene, posebnega odlikovanja pa ni dobil nihče izmed njih. Kako pa bo
javnost sodila o njih, ker niso bili pomaknjeni v IV. čin. razred?
»Naš Glas«, glasilo javnih nameščencev v d’ žavi S11S, bi moral imeti poročila o delovanju naših organizacij po vsej Jugoslaviji. Toda iz Srbije in iz Hercegbos-ne nismo prejeli doslej niti vrste. Nihče nima deset minut časa za naše glasilo; potem pa se čudijo, da »Naš Glas« nima dovolj informacij. Prosimo, pisarimo na vse strani, poživljamo, a odziva ie prokleto malo. Zahtevati znajo naši kolegi, kriti-kovati, zabavljati in grajati utegnejo po ure in ure. Toda napisati notico, članek, poročilce, ne, tega ne zmore niti 1 tisoči-na vseh javnih nameščencev. Apatičnost, komodnost. letaraiia. lenoba vsepovsod. Žalostno, a resnično! Pripominjamo, da se vsak prispevek »Našemu Glasu« honorira ter da plačujemo za članke, podlistke in razprave po 50—100 K za stran. Tovariši, ki hočejo zaslužiti, imajo torej pri našem glasilu priliko, da si izlahka pripišejo vsak mesec vsaj mal priboljšek svojih prejemkov. Nič delati, a zaslužiti, nič delati, a dobro živeti, pa seveda ni mogoče, vsaj — javnemu nameščencu ne. Torej zganite se, delujte, podpirajte nas, tudi sebi na korist 1
Babji jeziki. Popolnoma napačno mnenje je. da imajo le nekatere ženske dolge jezike ter da le ženske rade čenčajo brez pomisleka in opravljalo brez preudarka. Tudi med moškimi jih je namreč mnogo, še preveč, ki imaio grde babie 5e-zike. In nobenega razločka ni med malimi mesti, kier je končno popivanje in eobez-danie edina zabava topoglavim babam v moških hlačah. Tudi po Ljubljani imamo takih abderitskib eksemplarjev več kot dovolj. Po beznicah se shaiajo in ker njih' duševno obzorje ne seza čez ljubljanski pomerii. dodajo in obirajo kosti svojih tovarišev Povsod vidijo lumparijo, umazanost, dobičkarstvo, korupcijo i. t. d. Vsak človek lim je falot, ki slepari, krade, se okorišča nepošteno ali zlorablja svoie službeno mesto. Saj je res, da ie bednik vsak zloben in da prazen želodec ne poraja blagih misli. Zavistnost je vedno krivično kritična in hudobna. Toda kdor poseda po beznicah in popiva dandanes tako dolgo, da več ne ve. kaj čenča, ne zasluži pardona. Prijeli ga bomo za dolg; jezik in gnali pred sodnika, pa nai bo visok uradnik ali najnižje vrste uslužbenec. Danes govorimo n. pr. o »Samopomoči«. Vsak član ima pravico, da v dostojni obliki pove svoje želje ali pritožbe. Člani načelstva in nadzorstva so vsakomur radi na razi>olago. če ni komu kaj jasno. Kdor pa brez informacij, ki jih lahko dobi na edino pristojnem mestu, svoje tovariše sumniči, jim podtika nepravilnost in iih natoleuie, tisti ie podel lažnivec predolgega babjega jezika' Poštene in značajne svoje tovariše prosimo, da primejo vsakega takega go-bezdača takoj za besedo in ga nam naznanijo. Kdor pa laži posluša, ne da bi iim stopil nasproti, tudi sam ni nič boljši tovariš in ni vreden, da ostane v naših vrstah. Ven z opravljivci in lažnivci! Bodi pa iznova konštatirano. da nima noben član načelstva in noben član nadzorstva ter seveda tudi noben uslužbenec »Samopomoči« niti najmanjših predpravic pred drugimi člani te zadruge. Vsak član se mora natančno držati vrstnega reda in prav nihče ne uživa niti najneznatnejše protekcije glede kakovosti, množine ali cene blaga. Vsi smo popolnoma enakopravni in o kakem razločku ni niti misliti! Naša zadružna pravila se izvršujejo naj-
strožje in vsi člani načelstva in nadzorstva pazijo z nervozno natančnostjo, da se ne krši enakopravnost v zadrugi niti najmanje. Kdor torej čenča kaj drugega, je klevetnik, ki krade čast svojim tovarišem. Član, ki pozna ogromno delo in odgovornost odbornikov »Samopomoči«, kdor ve, kako se trudijo ti gospodje na korist svojih kolegov od ranega jutra do pozne noči dan na dan, tisti ve, da naše besede na naslov izvestnim elementom niso preostre. Povemo pa javno: babjih jezikov med nami ne bomo pardonirali!
Ml Ml lil IIUKIMIIMIIIIIIIIIIIMII11111111111111II lili« IIMIIIIIfllllllllM
Književnost.
Debeljak Ante: Solnce in sence. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1920. Cena broširani zbirki S K, vezani 12 K. — V založbi Tiskovne zadruge je izšla okusno opremljena pesniška zbirka Ante Debeljaka. Debeljak je danes morda naj-
značilnejši predstavnik tiste moderne smeri v naši liriki, ki goji v prvi vrsti obliko. Vsa njegova zbirka je izraz tega stremljenja. Glavni motiv njegovih pesmi je narava, iz katere podaja najrazličnejše včasih bocklinsko gledane slike. Zbirka je razdeljena v štiri dele, od katerih prinaša prvi včasih precej bizarne in pitoreskne slike iz narave, drugi premišljevanja o življenju, tretji ljubezenske motive in četrti vtiske iz dobe našega narodnega vstajenja. V zbirki je več pesmi, ki so res originalne po vsebini in formi. Semtertja je pesnik težko umljiv, njegova dikcija pre-bujna prispodob, metafer i. dr. ter skoraj baročno preobložena in pretirana. Toda pesnik je nedvomno umetnik in človek globokega čuta, ki mu ne nedostaja niti pri nas tako- redkega humorja. Že dolgo nismo prejeli zbirke, ki bi bila prinesla toliko novega v našo liriko. Zato jo radi prav toplo priporočamo. Knjiga se naroča
pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. V isti založbi izidejo v kratkem pesmi Simona jetika in sicer v zbirki „Slovenski prijatelji". Novi zbornik je uredil dr. Glonar, in poda vse, kar imamo po Simonu Jenku. Istočasno izide tudi šolska izdaja Jenkovih pesmi. Tako izide za Jenkovo 50-letnico smrti 3. izdaja njegovih pesmi.
•
*• •
•'* * *• • •
• *
registrovana zadruga z omejenim :::	jamstvom.	:::
Posojila na osebni kredit: 6%. — Posojila na hipoteke: 572%. — Mesečna odplačila. Ranžijska posojila na več let; mali vračevalni obroki. ::	Pisarna: Kongresni trg 19.	:::
Uradne ure od 8. do 12. ure. — Prospekti brezplačno na razpolago. — Rezervni zakladi nad :::	500.009 K. — Hranilne vloge 31/* °/o,	:::
•£.
&
•ir
4 v Ljubljani, Sv. Petra c. 2
Priporoča za gospode in ima vedno v zalogi najmodernejše kravate, ovratnike, trde in mehke, žepne robce, srajce, naramnice, nogavice in rokavice. Za dame najmodernejša svila, gladka in v barvah za bluze,vovratniki zadnje novosti, nogavice in rokavice v vseh cenah in elikostih, pasovi, vlasnice, igle, brože, steznike itd. itd. 28—1
A. RASBERGER
Ljubljana, Sodna ulica 5
Edina tvorniška zaloga pravih
gramofonov in plo č
13—4 znamke „Angelj“.
Vsa popravila strokovno In ceno.
MIJ mm :::
Z JUVELI, ZLATNINO IN URAMI
LUĐ. ČERNE
LJUBLJANA,
WOLSi‘OVA ULICA 3. 16-3
I
■
F. Čuden
LJUBLJANA.
Prešernova ul. 1.
Največja bogata zaloga srebra in zlata. Primerna darila: ženi' tna, birmanska, krstna i. t. d-Vsa papravila se v lastni delavnici pap-avljajo
=Pai, pimia piMu
razmnoževalne aparate, crnilo, šolske potrebščine i. t. d. i. t. d.
kupite najbolje pri tvrdki
Ivan Sajšelul. Balmc
- - papirna trgovina - -Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2
poleg Prometne banke. 6—5
F. P. Zajet
Ljabljana,
Stari trg 9.
Bogata zaloga očal, ščipalcev, umetnih oči, daljnogledov, toplomerjev, barometrov itd. Trgovina z urami, zlatnino, juveli in srebrnino. Tovarniška zaloga gramofonov In plošč. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško v lastni delavnici. Blektrifen obraC.
AMihelič, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1.
15—3
Trgovina s šČetinastimi izdelki. Galanterija in parfumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor ,	tarok,
j^marijaS, whist,,primorka'. 5 "'"'•■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■S


IKO




It SUTTNER
Mestni trg št. 23 v Ljubljani.
Eksportna tvrdka z urami, zlatnino srebrnino in različnimi potrebščinami.
Hi
Zahtevajte cenik, katerega dobite zastonj in poštnine prosto.
C1
I
vsakovrstno blago, ohlako
18-3
domaže parilo (poillja pa Isto na dom)
ovratnika, zapast« nlca In srajca n
Tovarna JOS. REICH
Poljaiuki nasip 4..Podružnica Seienbnrgova ulica 3.
Podružnice: MARDBOR - MOVO MESTO.
^ trgovska, špedicijsk^ in komisijska d. d.
„Balkan
Ljubljana, Dunajska cesta št. 33.
Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst. Zacarinjenje. Selitve Nabiralni vozi na vse strani. Javno skladišče z lastnim železniškim tirom. Reekspedicije itd. itd.
Brzojavi: „BALKANSPED*. Interurbau telefon 366.
10 - 4
Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Fucks — Šelonburgova ut. 6.
Kupujem staro 2ić3t© IBS SFeSSPO po najvišjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. — Vsa popravila in nova ;ela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. — Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamante.
20 3
19-3
se priporoča za mnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba.
Stefan Miholič, kavarnar
Ljubljana - - Sv. Petra nasip
Drogerija ,ADRIJA‘ Fotoni anufaktura
22_3 P, rfumerija
B. Čvančara
Ljubljana, Selenbnrgova ul. 5.
Društvo drž. uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slov. ozemlje v Ljubljani. — Odgovorni urednik Makso Daks.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.