SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LI (45) Štev. (Ne) 49-50
ESLOVENIA LIBRE
BUENOSAIRES 17de diciembre -17. decembra 1992

Pisem vam na dan, ko so dokončno znani rezultati prvih demokratičnih volitev v samostojni Sloveniji. Krščanski demokrati smo napredovali s tretjega na drugo mesto in dosegli v državnem zboru 17,68% ali 15 poslancev. Smo edina stranka nekdanjega Demosa, ki je izboljšala rezultat. K temu uspehu so pripomogli tudi vaši glasovi, finančna in druga pomoč, za kar se vam iskreno zahvaljujemo.
Žal so službe, na katere nismo imeli vpliva, z malomarnim odnosom povzročile, da vsi, ki bi želeli voliti, niso mogli urediti formalnosti v zvezi z državljanstvom. Storili bomo vse, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
Sedaj smo dobili parlament, v katerem se bo odločalo z večino; prej je manjšina lahko blokirala večino. Slovenski krščanski demokrati želimo prispevati k stabilizaciji in ravnovesju slovenskega političnega prostora, da bi čimprej izvedli potrebne gopodarske in družbene spremembe. Pripravljeni smo sodelovati s tistimi strankami, s katerimi bi glede sprememb dosegli programsko soglasje.
K spremembam spada tudi večja pozornost do Slovencev po svetu, da bi vse slovenstvo z novo samozavestjo zaživelo v novi kakovosti. V kratkem računamo tudi na tehnične izboljšave pri informiranju, da bomo poslej bolj
povezani.
Dragi rojaki, še enkrat se lepo zahvlajujemo posameznikom in organizacijam
Potrebujemo spremembe
Ob koncu novembra sta kranjska in škofjeloška občinska odbora SKD priredila okroglo mizo z naslovom Slovenci po svetu. Srečanja so se udeležili Sergij Pahor in Marij Maver iz Trsta, Salvatore Venosi iz Kanalske doline, dr. Karel Smolle, dr. Matjaž Grilc in dr. Jože Kopeinig iz Celovca, Jože Hirnöck iz Porabja, Pavlinka Korošec-Kocmur in Boštjan Kocmur iz Argentine, dr. Janez Gril (glavni urednik Družine), dr. Mirko Jurak (predsednik SIM) in dr. Janko Prunk, minister za Slovence po svetu. Pogovor je prvi večer vodil dr. Peter Vencelj. Gostje so v kratkem pregledu predstavili zamejsko in izseljensko problematiko. Sergij Pahor je povedal, da je matica v prejšnjih letih gledala mačehovsko na slovensko manjšino v Italiji in med drugim izrazil željo, da bi Slovenija napredovala v ugledu, ker se bo s tem izboljšal tudi položaj Slovencev po svetu. Urednik Mladike Marij Maver je poudaril pomembno vlogo politične emigracije v letu 1945 na Tržaškem in njene zasluge pri ustanovitvi slovenske gimnazije in radijske oddaje v Trstu. Izrazil je željo, da Slovenci ne bi izločali ljudi zaradi politične pripadnosti. Salvatore Venosi iz Kanalske doline je tamkajšnje Slovence imenoval varuhe svetih Višarij in poudaril pomembno vlogo jezikovnih tečajev v tej dolini. Predsednik Narodnega sveta na Koroškem dr. Matevž Grilc je predstavil težavni položaj slovenske manjšine v sedemdesetih letih. Poudaril je njeno vlogo pri povezovanju Slovenije in Avstrije. Karl SipdUgjaApozoril na nujnost zmage opo-
zicije na bližnjih volitvah, ker Slovenija potrebuje spremembe, da si pridobi ugled v svetu. Dr. Jože Kopeinig, urednik Nedelje in predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu je povedal, da so v prejšnjih letih Avstrijci Slovence izenačevali z režimsko politiko in jih obravnavali kot komuniste, duhovnike pa kot klerokomuniste. Po osamosvojitvi so se te reči spremenile in ugled Slovencev na Koroškem se je zelo povečal. Predstavnik porabskih Slovencev, Jože Hirnök je predstavil novi položaj Slovencev na Madžarskem ter izrazil željo po slovenskem bogoslužju. Dr. Janez Gril je poudaril stoletno skrb slovenske Cerkve za Slovence po svetu, vlogo Rafaelove družbe pred drugo svetovno vojno in sedanjo vlogo Katoliškega središča Slovencev po svetu.
Sodeč po mnenju mnogih udeležencev sc je znova pokazalo, da slovenske zgodovinarje čaka še težavna naloga kako objektivno prikazati bližnjo preteklost.
Boštjan Kocmur Slovenec, 5. decembra
. Varnostni svet Združenih narodov je pred kratkim slenil, da bo poslal modre čelade na ozemlje Makedonije, da bi s tem preprečil morebitni napad Srbije na to republiko. Tako bi se prvič v zgodovini s preventivnimi ukrepi izognil vojski, ki bi bila morda še hujša kot v Bosni, ker bi se vanjo lahko vmešale še Bolgarija, Grčija in Albanija.
Informacije iz Slovenije
št. 8, 9. decembra in št 9,14. decembra 1992
Zaradi zamudnejšega izračuna ostankov glasov (d'Hondtov sistem) za volitve v državni zbor je državna volilna komisija končne rezultate sporočila šele v sredo, 9. decembra. Vrstni red strank je naslednji:
Stranka štev. sedežev v parlam.	
Liberalnodemokratska stranka	22
Slovenski krščanski demokrati	15
Združena lista (komunisti)	14
Slovenska nacionalna stranka	12
Slovenska ljudska stranka	10
Demokrati	6
Zeleni	5
Social-demokratska stranka	4
Skupaj	88 (+2)
Od 23 strank, kolikor jih je nastopilo na volitvah, jih je v parlament prišlo tako le 8, pa še zadnja (Social-demokratska stranka) je v parlament prišla le po zaslugi razdelitve preostanka glasov po d'Hond to vem sistemu, ki nekako favorizira manjše stranke (LDS in SKD bi sicer dobili še večji odstotek glasov). Po neposrednem seštevku (brez dodatkov) je LDS prejela 23,32%, SKD 14,53% in Združena lista 13%,64, po prebitku preostanka, pa v odstotkih: LDS 28,37%, SKD 17,68% in Združena lista 16,59%.
Milan Kučan je po zmagi menda že začel pogovore o levi vladni koaliciji. V ta okvir naj bi spadal tudi odstop Cirila Ribičiča, predsednika Stranke demokratične prenove (tudi Social-demokratske prenove) v nedeljo pozno popoldan, kar naj bi po mnenju opazovalcev olajšalo takšno vladno koalicijo z zmagovalci Liberalnimi demokrati. V njihovih vrstah očitno obstaja močna struja, naklonjena povezovanju z Združeno listo in izrazito nenaklonjenost povezovanju s SKD, k čemur pa se nagiba Drnovšek. Ta se je že v ponedeljek srečal s Peterletom, ki je to tudi javno potrdil in se izrekel za koalicijo s LDS. Že sam pogled na gornjo tabelo rezultatov pokaže, da bi bile različne teoretično možne koalicije skoraj nemogoče zaradi težkih nasprotij med LDS in Demokrati ali med LDS in Slovensko ljudsko stranko. Tako ostaja najverjetnejša koalicija LDS + SKD, ki pa se bi ji morali pridružiti še Social-demokrati in Zeleni, da bi dosegli minimalno večino.
V	javnosti in med člani SKD sicer prihaja do negativnih odzivov na možnost te koalicije, vendar se zdi, da je to za Slovenijo edina realna možnost. Će bi dopustili levo vladno koalicijo, bi to še dodatno (ob komunistu Kučanu kot predsedniku) izoliralo Slovenijo, levica pa bi se dokončno utrdila v politiki in gospodarstvu. Konservativni blok je očitno premalo močan, da bi sam prevzel vlado, kar seveda govori o tem, da bo potrebno v času do naslednjih volitev še veliko delati.
V	ponedeljek, 14. decembra so se v posameznih strankah nadaljevali notranji pogovori in debata, v kakšno vladno koalicijo bi morda stranke vstopile, in pod kakšnimi pogoji, glede na delovanje v parlamentu, v vladi in v slovenskem po-
litičnem življenju.
Seveda odločitev o koaliciji z LDS še ni dokončna, ker je odvisna tudi od tega, katera imena bodo zasedla poslanska mesta LDS, saj to ne bi smela biti imena tistih, ki so v prejšnjem mandatu že pokazali, da z njimi ni mogoče delati (Školč, Jaša Zlobec, itd.) in bi tudi vnaprej onemogočale vsakršne odločitve. Končno je tri.L>J tudi razmisliti, kolikšne so možnosti, da takšen parlament zdrži 4 leta (do naslednjih volitev) ali pa bodo nasprotja tolikšna, da bodo potrebne predčasne volitve.
Popoln poraz demokratov in Grosovih liberalcev (stranki nista dosegli praga za vstop v parlament) pa tudi kaže, da radikalizem ni naletel na ugoden odmev med volilci.
Precejšen poraz je doživela tudi Ruplova demokratska stranka, ki bo — kakor kaže, ostala brez ministrskih mest. V nasprotju z njo je izjemen (bolj ali manj pričakovan) rezultat dosegla nacionalistična Slovenska nacionalna stranka. Zmaga Jelinčiča, vendar pa nobena izmed najmočnejših strank noče niti razmišljati o vladni koaliciji z Jelinčičem. Evropsko časopisje je namreč ob komentarjih o volitvah v Sloveniji posebno pozornost namenilo posebej prodoru Jelinčičeve stranke (pač v povezavi z rastočim nacionalizmom in rasizmom v Evropi), manj pa je za to časopisje bila zanimiva ponovna izvolitev komunista Kučana.
Slovenska ljudska stranka Marjana Podobnika (nekdanja Slovenska kmečka zveza) je z rezultatom seveda zadovoljna, napovedala je, da želi ostati v opoziciji.
Združena lista (Stranka demokratične prenove + tri izvenparlamentarne stranke bivših komunistov) je s prvega mesta na volitvah pred dvema letoma padla na tretje, krščanski demokrati pa so se s tretjega pomaknili na drugega. Samo Libe-ralno-demokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati so povečali glasove glede na volitve izpred dveh let: SKD s 13% na 16% (povečanje za skoraj 15%), LDS pa z 18% na 22 (povečanje za 11%).
Rezultati v državni svet (senat) še niso znani.
Volilna udeležba je bila 76%.

Skupščina Republike Slovenije Poslanski klub Demos
Datum: Ljubljana, 17. 11. 1992
Predsedstvo Republike Slovenije Vlada Republike Slovenije
ZADEVA: Informacija o imenovanju g. Franca Jurija za veleposlanika v Argentini
Podpisani poslanci smo z ogorčenjem prejeli informacijo, da je v teku postopek za imenovanje liberalnega demokrata g. Franca Jurija za veleposlanika v Argentini.
Znano je, koliko zavednih Slovencev živi v Argentini in kakšen ugled tam uživajo. Znano je tudi, kakšno stališče je kot poslanec zastopal v skupščini g. Franco Juri, zlasti v fazi osamosvajanja in oblikovanja slovenske države. Javno je odklonil sodelovanje pri razglasitvi neodvisnosti Slovenije. Zato menimo, da ni sprejemljivo, da bi g. Franco Juri zastopal interese slovenske države v Argentini. Prepričani smo, da bi bili tamkajšnji Slovenci ogorčeni, ko bi ugotovili, kakšne politične nazore ima „njihov" predstavnik domovine.
Upravičeno pričakujemo, da bodo demokratične stranke opozicije podprle to naše stališče in storile vse, da do imenovanja g. Franca Jurija ne bo prišlo.
(Slede podpisi 38 poslancev)
Objavljamo gornji protest poslancev bivšega Demosa, ki so protestirali proti nastavitvi Franca Jurija za veleposlanika v Argentini.
10.	decembra je časopis „La Voce del popolo", glasilo italijanske manjšine v Sloveniji objavil z velikem zadovoljstvom, da bo njihov „sorojak" dobil to službo. Nato nadaljuje:
„Kar se tiče naše (t.j. italijanske - op. ur. Sv. Sl.) manjšine bi bil to naš prvi rojak, ki bi zasedel tako mesto, ima pa precedent v
Šele slab teden teče podpisna akcija Mlade EL (Enotne liste), s katero hoče ta podkrepiti zahtevo po samostojnem dežel-nozborskem mandatu — pa je doslej nabrala že okoli tisoč podpisov. Med podpisniki je tudi mnogo pripadnikov večinskega naroda.
Kaj zahteva Mlada EL?
Da se omogoči samostojno zastopstvo, bi morali:
•	s posebnim določilom tako zmanjšati volilno število za liste narodnih skupnosti, da jim, tudi če ne doseže osnovnega mandata, pripada en mandatna osnovi preostalih glasov, če doseže vsaj 1 % oddanih glasov (če kandidira več list, mandat dobi tista narodna lista, kije dosegla največ glasov)
ali
•	uvesti za slovensko narodno skupnost viriini mandat, nosilca, katerega bi določil zakonsko urejen, od pripadnikov narodne skupnosti izvoljen parlament koroških Slovencev.
Kot sta na posebni tiskovni konferenci povedala mag. Rudi Vouk in podpredsednik Mlade EL Simon Tricssnig, želi Mlada EL nabrati okoli 5000 podpisov. Poleg tega služi tudi informiranju širše javnosti o smislu in važnosti samostojnega deželnoz-borskega mandata. Akcija naj bi tekla naslednja dva meseca, zbrane podpise pa želijo nato predati predsednici Koroškega deželnega zbora Susani Kövari. Vouk je zavzel tudi stališče k trditvam nekaterih nasprotnikov samostojnega mandata, češ da se v primeru takega zastopstva večinske stranke ne bi več čutile zadolžene za manjšino. Vouk: „Take trditv so zgolj demagoške. V parlamentu je tudi stranka Zelenih; torej bi se po tej logiki večinske stranke ne
Ferencu Hajosu iz Madžarske narodne manjšine, ki je že poslanik v Budimpešti... Kar se tiče Slovencev v Argentini in njihovih potomcev, ima skupnost kakih 50.000 duš z veliko prisotnostjo protifašističnih Primorcev..."
Kot kaže bi radi tudi tukaj nekateri vzpostavili prednost levičarske t.i. „protifašistične", čeprav italijanske ideje nad slovensko narodno zavestjo. Ne vemo, kako bo to odjeknilo med slovensko zavednimi primorskimi naseljenci.
smele zavzemati za zelena vprašanja." Po drugi strani pa so Slovenci, ki so izvoljeni v deželni zbor na listah vsedržavnih strank, zavezani na njihovo disciplino in z malo izjemami niso mogli narediti skoraj nič za slovenske rojake na Koroškem.
DRUGE NOVICE S KOROŠKE
FESTIVAL AMATERSKIH SKUPIN: Bilo je prvič, da je na avstrijskem festivalu amaterskih gledaliških skupin — FOCUZ zastopala Koroško slovenska skupina —-bila je iz Sel ter visoko in pozitivno ocenjena. Festival se je vršil v tirolskem mestu Wörgl in skupina se je predstavila z igro Marcela Acharda „Hočete igrati z menoj?" Pred dvema letoma so tudi nastopili na istem festivalu, ampak kot „inozemci". V začetku julija se je skupina udeležila simpozija avstrijske zveze amaterskih gledaliških skupin v Salzburgu.
ŠKOCIJAN: Prvič je ta občina pripravila svoje kulturne dneve, ki so trajali 4 dni. To je napredek na vseh področjih; sodelovale so tri slovenske skupine. V šoli so razstavljali domači umetniki, med njimi učitelj Jože Fera, ki je razstavljal ikone ter slike na steklu, s katerimi je tudi dokazal, da ni samo odličen trener nogometašev. Slabo obiskan je bil „večer domače folklore"; povezava je bila v nemškem jeziku. Višek kulturnih dni je bil nastop MePZ „Danica" pod vodstvom Stanka Polzerja.
ENOJEZIČNA RAVNATELJICA: V dvojezični šoli na Brdi je bila postavljena na ravnateljsko mesto učiteljica, ki nima izpita iz slovenščine in ni poučevala na nobeni dvojezični šoli; tudi nima tečajev slovenščine in ni nikoli obiskala didaktične delavnice za dvojezične učitelje.
Kako hitro mine „slava sveta". Poteklo je kakih deset dni, odkar je Menem zamenjal troje ministrov, in žeje tisto začetno navdušenje prešlo v pozabo. Jasno, vlada je domala primorana, da nenehno vzbuja pozornost prebivalstva. V to mora biti usmerjeno vse njeno delo, kajti Menem si je zadal tisti težko dosegljivi cilj ponovne izvolitve, ki potrebuje dvojno pazlfivost v vladanju.
NOVE METLE IN NOVE SMETI
Po svoje je bila zamenjava ministrov logična. Že v prejšnji številki smo nekoliko bolj potanko ogledali vsakega od odpisanih in tudi osebnost novega. Takoj po nastopu je bilo jasno, da je tudi položaj spremenjen. Tako je na primer minister za delo Enrique Rodriguez takoj objavil, da bodo spremenili zakonski osnutek o delavski fleksibilizaci-ji. Ta zakon naj bi zbrisal s površja marsikatere ugodnosti, ki si jih je peronistični sindikalizem priboril v dolgih letih obstoja. Zlasti zadeva paritetnih komisij, počitnic, delovnega urnika, delavne stabilnosti... Vrsta točk, proti katerim je vlada sprožila pravo ofenzivo in ki je sindikaliste precej razburila.
Po pravici povedano, marsikatera teh točk je bila nekoliko pretirana, nepotrebna spremembe, če upoštevamo, da je bil izključni cilj vseh teh naporov znižati stroške produktivnosti v malih in srednjih podjetjih. Strokovnjaki so ugotovili, da bi celotna sprememba, pametno uvedena in dokončno veljavna, predstavljala za podjetje znižanje stroškov v višini — dveh procentov. Ima smisel toliko napora, zlasti še če temu dodamo, da bi vojska s sindikati in delavstvom predstavljala hudo ceno in to v odločilnem volilnem letu? Novi minister je to hitro spremenil, napovedal spremembo celotne delavske zakonodaje, ki naj bo izvedena v soglasju s sindikati. Takoj nato je povabil na razgovor vodstvo CGT in podpisal mirovno pogodbo z gremiji. V tem stanju se nahajamo. A ta mir nima garancije nenehnega trajanja.
Drugačen je položaj vzgojnega ministra. Njemu je naloženo delo preureditve ministrstva. Doslej je državno vzgojno ministrstvo imelo kot eno glavnih dejavnosti skrb za šole. Po zadnjih spremembah in zlasti, ko bodo te dokončno uvedene, bo v območju ministrstva ostalo kaj malo šol. Privatne so skoraj vse že v območju provinc in občin. Zadnje srednje šole se tudi poslavljajo od državne ravni in prehajajo v roke provinc, ki se jih sicer otepajo, a jih bodo končno sprejele. Državno ministrstvo ohranja torej le nekatere višje šole ter univerze. To pa je malo za tolikšno strukturo, kot jo ima. Vloga novega ministrstva bo torej izvesti globoko spremembo vseh funkcij, počiščenje odvišnega osebja in poiskanje smotra obstoja ministrstva, ki ima trenutno mnogo sijaja a malo moči.
BENJAMIN
Gotovo bo najtežje delo imel novi notranji minister. To pa je v Argentini svojevrsten problem. Dejansko nikjer ni jasno izraženo, kakšne posle ima v političnem smislu notranje ministrstvo. Vemo, da mu je skrbeti za notranji red, da se v njegovem območju nahajajo varnostni organi, da ima na skrbi razmerje s provincami itd., itd. A to ministrstvo nikdar ni delovalo enako pod enim kot pod drugim ministrstvom. Nastopi in izvrševanje poslov je bilo zmeraj odvisno od osebe, ki je sedela na ministrskem stolčku.
Poglejmo le zadnje osebnosti pod Me-
nemovo vlado. Mera Figueroa je bil dejansko izključno dekorativna osebnost. Kadar je bila kaka pereča zadeva, jo je osebno rešil predsednik Menem. José Luis Manza-no je nastopil v blišču napovedanega političnega dialoga, pa dejansko z opozicional-nimi strankami ni imel po nastopu nikakih stikov. Vse njegovo delo se je osredotočilo v notranje peronistične zadeve, v spletke okoli korita. Še prej pod radikali je bil posel notranjega ministra čim boljši stik z opozicijo, a eden zadnjih mož na tem mestu, Enrique Nosiglia, je uvedel modo razmerja in spletk le z lastno stranko — nekaj podobnega kot sedaj Manzano. Še pod vojaškimi vladami je notranje ministrstvo bilo zadolženo za varnost režima. V dobi represije je imelo toliko besede in odgovornosti kot vojaški poveljnik na terenu.
Sedaj je na tem mestu Gustavo Beliz, tridesetletni „mali angelček", kot ga zafrkljivo imenujejo. Kateri bo njegov glavni posel? Kot kaže, naj bi vodil borbo proti korupciji, ali vsaj obdal z bliščem resnosti in poštenosti' kaj otemnelo slavo sedanje vlade. Bo kos temu delu? Odgovor je težak, kajti vprašanje je, do katere mere sega njegova oblast in koliko zaslombe bo končno imel v predsednikovi osebi. Ali z drugimi besedami, do katere mere je Menem pripravljen odsloviti nekatere korumpirane prijatelje in dati proste roke v tej zadevi mlademu katoliškemu intelektualcu.
Prvo ofenzivo v tej smeri je že sprožil Menemov prijatelj in obrmbni minister Erman Gonzalez, ki je navalil na interventor-ja v državnem TV kanalu. Sofovich je moral podati ostavko. Za njim naj bi jo podali tudi vsi tisti, ki imajo trenutno v teku sodne postopke. A to je skoraj nemogoče, kajti oditi bi morali sedaj zelo osporavani državni tajnik za borbo proti mamilom Alberto Lestelle, Maria Julia Alsogaray, predsednikov prijatelj in vodja državne tiskarne, kjer se tiska denar (Casa de la Moneda) Armando Constanian, poveljnik vojaškega letalstva brigadir Julia in drugi.
Pod vsemi temi pa je debela plast tajnikov, podtajnikov, poslancev, provincijskih funkcionarjev, občinskih svetovalcev, itd...., ki ima vsak nekoliko masla na glavi. In tu se znova povrnemo na vsakoletna zasedanja škofovske konference in tudi na vsakoletno njihovo trditev, da je argentinska kriza moralne narave. In pa tudi k vprašanju, ki ga je pred dnevi zastavil kardinal Primatesta v smislu: ali v Cerkvi sami ni tudi nekaj korupcije?
IN SEDAJ?
A vrnimo se k političnemu gledanju položaja. Koncem koncev, kar Menema skrbi, je kako doseči zadovoljive uspehe, prepričljive volilne zmage in spremembo ustave ter ponovno predsedniško dobo. Če upoštevamo, da je mnogo odvisno od zadržanja radikalov, smemo reči, da se vlada moti. V zadnjem tednu je predsednik kar dvakrat surovo napadel radikale. Nato je ponudil važno funkcijo odhajajočemu radikalnemu senatorju (Juan Trilla), a takoj v peronizmu sprožil polemiko o tej ponudbi, tako da je Trilla odklonil, ker tudi med radikali samimi ni bilo nikakega navdušenja.
Druga pot pa vodi skozi poudarek na socialni politiki. To pa je skoraj nemogoče, ker ni denarnih sredstev. Čeprav številni politični opazovalci trdijo, da se bodo sredstva kmalu pokazala; morda tri mesece pred prihodnjimi volitvami. Sedaj sc predsednik sprehaja po območju buenos-aireškega predmestja, kjer v spremstvu guvernerja Duhaldeja podeljuje najrevnejšim prebivalcem zasedena ozemlja. To je
Podpisna akcija za zastopstvo koroških Slovencev v Deželnem zboru

Sl o venski rad ioamat erj i v Argentini
Pomembnost slovenskih radioamaterjev v Argentini je prišla do izraza z lansko vojno v Sloveniji meseca junija 1991. Zaradi pretrganih telekomunikacij se je pokazalo kot edino sredstvo za vzpostavitev hitrih zvez preko radioamaterskih postaj. Prvo tako zvezo smo vzpostavili preko argentinskega veleposlanika v Beogradu dr. Federica Barttfelda YU/LU 9AER, kateri je vljudno po svoji osebni inciativi vzpostavil prvo radijsko mrežo za vse argentinske državljane in turiste, ki so se tisti čas nahajali na bivšem jugoslovanskem teritoriju, kjer je bil njegov delokrog in odgovornost. Tako je veleposlanik opravil ogromno delo in napravil nešteto uslug, posebno našim prijateljem in njih svojcem, ki so se trenutno nahajali v Sloveniji. S to zvezo, ki je delovala vsak dan, so se začele pridruževati ostale slovenske postaje predvsem iz Kanado in Severne Amerike, saj veleposlanik ;	»• Ć jezikov, in smo tako dobili prve
zveze s Torontom: VE3VKE Tomažem Arkom, rojenim v Argentini in živečim v K -.idi. Tomaž nas je seznanil z njegovim s. ricem, ki je aktivni slovenski radioamater VE3TJA Mate Lenard, ki nas je takoj povezal z ZRS-Zvezo radioamaterjev Slovenije in z njenim koordinatorjem za vse slovenske postaje po svetu, katerim je pri srcu slovenska beseda in to je S52ZG (biv,-YT3ZG) dipl. prav. Jože Snoj iz Radomelj. Od tistega časa naprej, to je že več kot eno leto, držimo redno zvezo skoraj vsak dan s Slovenijo, Severno Ameriko, Kanado, Evropo, Novo Zelandijo, Avstralijo in s slovenskimi ladjami na Alantiku in Pacifiku.
Tako smo tudi spremljali našega jadralca Jureta Šterka S52YS (mm) z jadrnico „SLOVENIJA" do sedanjega cilja v Port Moresbery - Nova Gvineja (Papua). Jože je odplul iz Slovenije 23. 8. 1991 in prispel v Port Poresby 23. 10. 1992. Prejadral je do sedaj čez 15.000 morskih milj. Njegova sedanja pozicija je: 9°31'S in 147° 17' E. Tam ga je gostoljubno sprejel naš rojak veleposlanik Milan Pavšič. Vseskozi smo ga spremljali sledeči: iz Argentine LU6EXX (Janez Amon) in AZ6DA (Ivan Albreht), iz ZDA WS1M (Polde Bric), iz Kanade VE3TJA (Mate Lenard), iz Slovenije: Ljubljana S59AA (Franc Bogataj), iz Radomelj S52SS (Slavsko Šetina) in S52ZG (dipl. prav. Jože Snoj), iz Nove Zelandije ZLI UN (Mujo Alizanovič) iz Aucklanda in pa VK2AOT dipl. inž. Rudi Breznik iz Sydneya v Avstraliji. Tako naš Jure ni bil nikoli sam in dnevno nam je pripovedoval o svojih dogodivščinah, problemih, prosil vremenskih napovedi in dajal stalno pozicijo. Trenutno je v Sloveniji za 6 mesecev. Jadrnica je v Novi Gvineji; čuva jo rojak Pavšič. Jure so povrne konec aprila 1993, da nadaljuje svojo plovbo okoli sveta. Imeli smo vtis, da je zelo utrujen, posebno na Pacifiku, kjer je imel težke probleme, poleg drugega še hude vetrove in malarijo. Hvala Bogu,
pojav, ki je vreden podrobnejšega ogleda. Morda kdaj pozneje. Zaenkrat poromajmo v provinco Corrientes, kjer bodo to nedeljo volitve. Ni jasno, kdo bo zmagal. Jasno pa je, da predsednik Menem stavi vse svoje upe v prepričljivo zmago, ki bi mu na pragu novega leta potrdila, da je njegova politika pravilna in da si more obetati nove slave. V te namene je obiskal provinco, se globoko vpletel v volilno kampanjo in tudi tja poslal težke denarce. Tako ga vsaj obtožujejo člani liberalno-avtonomističnega pakta, ki se boje izgube oblasti v tej provinci.
zaenkrat je šlo brez večjih težav. Srečo še vnaprej in korajžo!
Poleg tega smo letos junija spremljali naše gornike iz Nove Gorice na Cerro Torre v Patagoniji, na žalost brez uspeha zaradi velikih plazov. To sta bila naša rojaka Peter Podgornik in Jože Škerbec. Vsa poročila smo dnevno prenašali preko naše postaje v Novi Gorici (radioklub) S51TG (Marko Tominc, predsednik radiokluba) z odličnim prenašanjem in s svežimi poročili o rezultatih.
Isto smo napravili in vzpostavili lepe zveze in posredovali za lep uspeh naših gornikov Silvestra Ma vri ja in Obida Dragana, ko sta uspešno prišla na vrh Aconca-gue. Redno smo obveščali Cerkno, odkoder sta bila ta fanta doma, o njunih podvigih in sicer preko postaje S59WA Danilo Brelih iz Cerkna in pa preko Radomelj S52ZG Jože Snoj. To je bilo oktobra 1992.
Tukaj smo se provizorično organizirali v Slovenski radioamaterski klub v Argentini SRAKA - naslov: Casilla de Correo N2 1848 CP 1000 Buenos Aires - Argentina, informacija na tel./faks (54-1) 325-2127 in 762-0660. Koordinator za Argentino in Južno Ameriko LU6 EXX Janez Amon, sodelavci LU1DVG Marjan Loboda in AZ6DAC Ivan Albreht.
Dnevno smo na sledečih tako imenovanih slovenskih skedih:
ob 14.30 GMT = 12.30 LU BS. AS. na
29.Ì00 KHz SSB - J3E Band 10 metrov ob 20.30 GMT = 18.30 LU BS.AS. na
21.205	KHz SSB - J3E Band 15 metrov ob 20.40 GMT = 18.40 LU BS.AS. na
14.305	KHz SSB - J3E Band 20 metrov ob 23.00 GMT = 21.00 LU BS.AS. na 21.216 KHz SSB - J3E Band 15 metrov ob 06.30 GMT = 04.30 LU BS.AS. na 14.270 + 8-10 KHz SSB - J3E Band 20 metrov čez dan od 08.00 Lu Bs As. do 22.00 Lu Bs. As. na 144,560 Mhz FM F3E - Band 2 metrov.
Skedi in bande se spreminjajo ob raznih letnih časih zaradi pogojev na kratkih valovih ali propagacije, zato bomo občasno sporočali menjavo časov, frekvence in bande.
Vsi poslušalci kratko-valovnih sprejemnikov imate priložnost, da lahko poslušate v slovenskem jeziku naše oddaje in bomo zelo veseli, da se nam pridružite in tako povečate hašo radioamatersko družino, katera šteje trenutno izven domovine preko 100 slovensko govorečih postaj. V Sloveniji trenutno obstaja čez 4.700 radioamaterjev in čez 80 radioklubov. Slovenska Zveza radioamaterjev Slovenije je zelo aktivna in izdaja dvomesečno glasilo CQ S5. Vsako leto izhaja seznam vseh slovenskih radioamaterjev doma in s prilogo slovensko govorečih postaj po svetu. Naša SRAKA zelo aktivno sodeluje z ZRS in upamo, da bomo v bodočnosti dosegli še lepše uspehe. Odkrili smo tudi novega radioamaterja preko g. Grilca iz Venezuele, ki se je občasno nahajal pri nas v Argentini, in sicer našega edinega slovenskega radioamaterja v Valenciji YV4FPM Jožeta Kifela, kateri se pridno oglaša na naših svetovnih slovenskih skedih. 24.10.1992 smo se prvikrat predstavili javno pred svetom s svojim novim pozivnim znakom S5 in je tako Slovenija stopila pred svet kot samostojna država tudi v telekomunikacijah in postala članica IARU (International Amateur Radio Union).
Z najlepšimi pozdravi 1993 srečne DX kontakte smo vedno QAP. QRV in QRU za Argentino in ves svet ob nujnih in prijateljskih snidenjih.
Janez Amon, LU 6 EXX
JANEZ JUHANT (okrajšano)
Težave postkomunističnih družb
Komunistična uravnilovka - prisila, po kateri mora vse teči enako - je pustila posledice v osebni in družbeni zavesti. Odprava komunističnega pritiska je naenkrat vsaj načelno vsem odprla družbeni in politični prostor. Sunkovito se je dvignil prag pričakovanj: vse zatrte sile in načrti so z vso močjo pridrli na dan in hočejo osvojiti družbeno polje. Državljan postkomunistične družbe meni, da bo zdaj vse drugače, vse novo. Obenem pa je izrazito narasla sebičnost, ki jo je doslej držala v šahu komunistična prisila. Kot pravi Andrej Gosar, je sebičnost sicer najboljši temelj podjetnosti in tako družbene angažiranosti človeka, po drugi strani pa po besedah Marka Kremžarja nekontrolirana sebičnost „uniči vsako skupnost" in pomeni „konec blaginje". Družba sama v sebi ima mehanizme, ki omejujejo človeško sebičnost. Ti mehanizmi pa so v postkomunističnih družbah nedodelani in za mnoge celo vprašljivi, ker pravila igre še niso ustaljena.
Pogled v zgodovino nam razodeva napetost med krščanskim pojmovanjem politike po modelu srednjeveške krščanske države in med novoveško liberalno politično mislijo. To je še danes bistveni spor novoveškega procesa emancipacije, ki se odraža kot na kulturnem, socialnem, gospodarskem in političnem področju. Kot ugotavlja znani francoski mislec, sta se med seboj borila marksizem in krščanstvo, izkupiček je požel liberalizem. Marksizem je kot politični temelj družbe propadel, krščanstvo pa še vedno kljubuje edini družbeno pomembni sili, ki se uspešno uveljavlja v družbi, t. j. liberalistični (tržno gospodarstvo, predvsem pa neomejena osebna svoboda, tudi v družbi, z drugimi besedami liberalizem). Ta danes združuje vse, tudi nekdanje „pregresivne sile", ki zdaj v liberalni preobleki uveljavljajo svojo pohod na oblast. Med krščanstvom in liberalizmomn ali tudi skritim liberalizmom, ki ga danes zagovarjajo ostanki nekdanje marksistične ideologije, poteka glavni boj za prevlado nad sodobnimi družbenimi procesi.
Poravnava komunistične neenakosti
Ker so komunistične družbe nastajale in se ohranjale z revolucijo, so pustile za seboj opustošenje, sovraštvo in nestrpnost. Ta ni zajela le neposrednih protagonistov in njihovih žrtev, temveč se je širila na celoten družbenopolitični prostor, saj je marksistična oblastna struktura ohranjala svoj položaj z gojenjem tega razrednega sovraštva. Po njeni logiki so bili eni „na vrhu", drugi so morali biti „spodaj" eni so bili „dobri", „pravi", drugi „slabi". Čeprav se nekaterim zdi danes razprava o tem beg v preteklost (mnogi zavestno širijo to floskulo, da bi preusmerili pozornost javnosti), se moramo zavedati, da je to naša še neobdelana, neporavnana sedanjost, ki bremeni tudi pot v prihodnost.
Poravnava oziroma krščansko sprava ni le osebno ali dejavno spravno dejanje, ampak proces, ki vzpostavlja spet nove, pravičnejše odnose; kakor je bilo za Izraelce sobotno leto poravnavanje vseh krivic in možnost, da vsi začnejo znova brez dolgov in obremenitev, tako je sprava v postkomunističnih družbah povezana z vzpostavitvijo takih odnosov, kjer bodo tudi nekdaj zatrti družbeni subjekti dobili spet enakopraven žbenopolitični status.
S tem je povezana izključitev iz vplivnih dužbenopolitičnih področij tistih ljudi, ki so
sodelovali pri graditvi krivičnih odnosov prejšnjega sistema.
V večini komunističnih dežel so na ravni ustavodajne, izvršne in sodne oblasti po padcu komunizma postavili pravna in moralna merila ter tako v javnosti povedali, da ljudje, ki teh pravil v preteklosti niso spoštovali, ne morejo oblikovati nove, demokratične družbe. Pri nas se zdi, da so ta merila z razvojem političnih dogodkov v teh dveh letih (p)ostala zabrisana in da ne vemo, kako naprej. Ljudje in politične tvorbe iz preteklosti nimajo mesta v teh okvirih.
Vsi naj bi si prizadevali za nov način sodelovanja na podlagi svobodnih osebnih^ odločitev. Poleg pomanjkanja izkušenj nam na tej poti primanjkuje tudi volje in zavzetosti za sodelovanje. Polpretekla družba je gradila na avtoritativnih (od zgoraj vsiljenih) mehanizmih, ki so predvideli in določali, kako se mora vsakdo obnašati v javnem in celo zasebnem življenju. Življenje je bilo tako na nek način vnaprej „oskrbljeno" in določeno. Danes se težko privajamo na mišljenje s svojo glavo, na zahtevnost družbene tekme, predvsem pa na pripravljenost, da bi te procese sooblikovali in pri tem omogočali tudi drugim enakopraven prostor pod družbenim soncem.
Človek se v svojem življenju ne menja pogosto, živi s prvotnimi navadami in ohranja svojo prv(otn)o identiteto. Ljudje stare garniture oziroma preteklih političnih sil bodo pač delali tako, kot so bili navajeni doslej. Določene navade smo z njimi vred iz preteklosti prejeli vsi. Zato je seveda pri tistih, ki so bili bliže prejšnjemu režimu, večja nevarnost, da ohranijo staro miselnost, celo kadar spremenijo ime in barve. Tudi sicer je stalna nevarnost političnega delovanja, da politiki zadržijo pridobljene privilegije.
Z volitvami naj bi na krmilo družbenopolitičnega življenaj prišli ljudje, ki bodo vložili vse napore, da bo družbeni proces potekal, kot smo opisali. To niso le vodstvene osebnosti, temveč junaki, in tudi tisti, ki to niso, morajo biti trdni v srcu in tako pogumni, da ohranijo upanje tudi, ko njihove ideje ne uspejo, da se ne razbijejo, temveč vztrajno peljejo voz dalje.
To ne morejo biti ljudje, ki so v prejšnjem sistemu imeli odločilno družbenopolitično vlogo, kajti aktivno so sodelovali pri ohranjanju dikatorskega družbenega stanja. Isti danes pridigajo demokratična načela, da bi z njimi lažje ohranjali svoje družbenopolitične privilegije, ki so si jih prisvojili v komunizmu. Zdaj hvalijo pretekli sistem, ki je ustvarjal navidezno socialno enakost, ki ni omogočala zdrave družbe, ker je gradil na nesamostojnosti človeka in na rasti porabe, ki pa je ni spremljala tudi enakovredna proizvodnja, ki bi zagotovila raven nacionalnega bogastva. Tako smo živeli od dolgov in večali nacionalno revščino.
Za obdobje Demosove vlade Lojzeta Peterleta je značilna odločenost za vzpostavitev mehanizmov, da bi družba živela od tega, kar je ustvarila. Spremljale so jo težave osamosvojitve, vzpostavitve demokratičnih procesov in vzpostavitve tržnega gospodarstva. Javna občila so pod pritiskom „starih sil" žal ustvarile vzdušje nezadovoljstva, zdaj pa nas prepričujejo, da leve sile rešujejo gospodarsko stanje. Tako v javnosti še ni jasne podobe teh procesov in tudi ne jasnosti o tem, da Drnovškova vlada nadaljuje delo Peterletove, vendar v bistveno lažjem javnem vzdušju.
Slovenec, 28. novembra 1992
Tine Vivod in predsednik buenosaireškega parlamenta v Sloveniji
„Želimo si več stikov“
gJSGfUfiföa
Te dni sta se v Evropi mudila predstavnika argentinske vlade Luis Ricardo Jorge, predsednik parlamenta province Buenos Aires, in naš rojak prof. Tine Vivod, svetovalec argentinske vlade. Po končani evropski turneji sta se ustavila tudi v Sloveniji. V pogovoru nam je argentinski poslanec povedal, da z velikim zanimanjem spremlja proces demokratizacije v Sloveniji in da si Argentina, kot številne druge države v Ameriki, prizadeva, da bi dobila primerne sogovornike na evropskih tleh. Nedvomno je Slovenija ena od tistih držav, s katero bi bilo moč navezovati stike in usklajevati interese.
Pogovarjali smo se s prof. Tinetom Vivodom, dolgoletnim javnim delavcem slovenske skupnosti Argentini, ki je že dve leti predsednik Zedinjene Slovenije.
V	Evropo ste prišli kot odposlanec argentinske vlade. Kako to, da ste prišli tudi v Slovenijo?
Bil sem imenovan za svetovalca buenosaireškega parlamenta in tako prišel v družbi argentinskega poslanca. V Slovenijo sva pripotovala iz Grčije. Pred tem sva bila v Italiji in Franciji.
V	Argentini je zanimanje za Slovenijo veliko in mislim, da je to lepa priložnost, da pride med vas nekdo, ki si je prizadeval, da je Argentina priznala Slovenijo. Argentina je bila prva država v Ameriki, ki je priznala neodvisnost in samostojnost Republike Slovenije. Prav je, da argentinski vplivni ljudje vidijo deželo, ki jo iskreno ljubim in od koder prihajajo moji predniki.
Stena tem potovanju nastopali tudi kot Slovenec?
Menim, da Slovenci po svetu, kjer koli že smo, lahko pripomoremo k spoznavanju slovenske države in vzpostavitvi stikov. Vse to pa se začenja z osebnimi pogovori in s spoznavanjem ustreznih ustanov.
S kom ste se tukaj pogovarjali?
Slovenska namiznoteniška ekipa je gostovala v Villa Libertador, San Martin, v provinci Entre Rios. To je vas, kamor so se naselili adventisti. Ko smo dospeli tja, nas je sprejel Luis Šoto, ki je zadolžen s športno dejavnostjo na občini, od tam so nas pa peljali v šolski kompleks.
Tam nas je že čakal Alban Gill, tajnik za medije UAP (Universidad Adventista del Plata). Ta nam je razkazal prostore tega škotskega centra. Imajo ljudsko in srednjo šolo ter univerzo. Obiskali smo tudi muzej ter ostale prostore. Po tem zanimivem obisku smo se napotili v hotel, kjer smo se pripravili na večerno tekmovanje. Otvoril je tekmovanje športni tajnik domače občine. Pred začetkom tekmovanja smo imeli kratek intervju za lokalno TV postajo.
Tekmovali smo v soboto po ekipah. Po enakovredni igri je domača ekipa A (Nestor Alberro, Luis Šoto) tesno zmagala slovensko ekipo A (Tomaž Magister, Roman Piber) 3:2.
V nedeljo pa je bil turnir posameznikov. Sodelovalo je 12 igralcev, med njimi trije Slovenci (Tomaž Magister, Dani Vester ter Roman Piber). Tu je presenetil Tomaž Magister, ki je kar dvakrat premagal do-
Stike smo imeli s kulturnim in zunanjim ministrstvom in raznimi zasebnimi inštitucijami.
Z argentinskim poslancem ste sodelovali tudi pri volilni kampanji krščanskih demokratov. Kakšen bo po vašem mnenju izid decembrskih volitev?
V Argentini je veliko zanimanja za delo, ki ga je opravila Peterletova vlada. Izpeljala je ves proces osamosvojitve in odigrala odločilno vlogo v času agresije. Občudovanja in pozornosti je dejstvo, da se je tako majhna država upala upreti veliko močnejšemu napadalcu in ga ustavila. Mislim, da je nujno, da skupina, ki je zmogla tako težko delo pod vodstvom moža, ki ima v svetu takšen ugled, spet pride na oblast. G. Peterle ja lahko jamstvo za demokratični proces in za bodoče investicije drugih držav. Imeti tri vlade v enem letu je za evropske pojme znak neresnosti.
Ste predsednik Zedinjene Slovenije, ki je najpomembnejša slovenska organizacija v Argentini. Kaj bi želeli povedati slovenski javnosti?
Najprej lepe pozdrave vsem. Slovenci v Argentini z velikim zanimanjem spremljajo demokratični proces v domovini. Ne govorim samo v imenu povojnih izseljencev, ki jih predstavljam, temveč v imenu starih naseljencev, s katerimi imamo zelo dobre stike. Zdi se mi, da je že nastopil čas za skupni imenovalec — slovenstvo. Slovenci v Argentini se trudimo za dobrobit Slovenije in z velikim upanjem opazujemo proces njene demokratizacije.
Rad bi še povedal, da želi slovenska skupnost v Argentini imeti najboljše stike z vsemi slovenskimi ustanovami v Sloveniji. Slovenci smo v zgodovini dosti pretrpeli. Svoboda in demokracija, ki smo si ju priborili, sta zaklad, ki ga nikakor ne smemo zapraviti.
Pogovarjal se je Boštjan Kocmur po „Slovencu", 21. novembra 1992
mačega prvaka ter končno zasedel odlično 2. mesto. Končna lestvica je bila sledeča: 1. Raul Pissano, 2. Tomaž Magister, 3. Nestor Alberro, 4. Roman Piber ter 5. Daniel Blanco.
Po končanem tekmovanju je župan Gabrijel Chaij podelil kolajne. V imenu slovenske ekipe se je Mirko Vasle zahvalil županu za gostoljubnost ter mu podaril slovensko zastavo. Nato je spregovoril sam župan. Zahvalil se nam je za obisk in zaželel, da bi se ta kmalu ponovil.
Treba je omeniti, da so najboljši igralci tega kraja sodelovali na argentinskem državnem prvenstvu.
Po tekmovanju so nas pogostili z asa-dom, ki smo ga jedli samo gostje, kajti adventisti ne jedo mesa niti ne pijejo alkoholnih pijač. Zanimivo je, da ne dobiš nobene alkoholne pijače niti cigaret. Ko zaideš v supermarket, ki je od zunaj podoben drugim, imajo notri krasno urejeno po evropskem stilu, po zvočnikih igra melodična muzika, prodajajo pa študenti tamkajšnje univerze, ki si s tem delom plačujejo svoje študije.
M.V.
Ko me je avion izpustil iz svojega velikega trebuha, sem najprej pomislil: Ta zemlja je Slovence lepo sprejela. Bo tako lepo sprejela tudi mene?
Že nekaj ur kasneje, ko spoznavam prve argentinske Slovence, sem lepo presenečen. Pa saj tu je kot doma, še več. Kjerkoli slišim slovensko besedo, je na vsakem obrazu tudi delček pozornosti zame. Pozornosti, ki je pri nas tako zelo pozabljena.
A jaz sem gornik. Kot vsi gorniki po celem svetu sem ujet v svoje ozke nazore in mišljenja. Kar neprijetno mi je priznati, da sem se zabubil v eno najbolj zakotnih dolin te dežele, ko vendar tu žive tako prijazni ljudje. Tu pod Aconcaguo sem dolge dneve in tedne buljil v ponjavo mojega šotorčka in mogočno drevo za njim. Nestrpna od dolgega čakanja sva se s prijateljem naposled le poskusila v tej mogočni steni, Vse gre nad pričakovanji in silen optimizem me navdaja. A veter je v jasno noč naenkrat nanosil oblake, iz katerih se je začel usipati sneg. Stena je v nekaj urah postala grozljiva. Edina rešitev je brezpogojen umik. „Nisva imela sreče", ko naposled po štirinajstih urah stojiva pod steno. Pa drugič...
Pa le ni samo to alpinizem. Toliko dobrega je v njem, v kolikor so ljudje dobri. A v to lastnost fantov in deklet ne dvomim. Dolgi dnevi plezanja na konici prstov in čakanje na prve žarke po zimski noči zaznamuje človeka. Redke besede, včasih celo malce nerodne in trde so njihova značilnost.
Vsak, kdor hoče nekaj doseči, se ne sme ozirati na mnenja ljudi oköli sebe. Stopiti mora iz koloteka vskadanjosti. Tako je pač življenje. L,e kdor ga polno občuti, ga bo znal tudi spoštovati, ker ve, kaj spoštuje.
Vlada Republike Slovenije je ugotovila, da je pobuda za obravnavanje nasilno mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v letih 1941-1945 kot žrtev vojne povsem upravičena. Ta vprašanja v nekdanji Jugoslaviji niso bila ustrezno rešena. V Republiki Sloveniji je bila popravljena nabolj očitna krivica, ki so jo trpeli mobiliziranci v nemško Vojsko, ker se jim zaradi udeležbe v nemški vojski obodbje med 6. aprilom 1941 in 15. majem 1945 ni štelo v pokojninsko dobo.
Pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov pa sta se zdaj pojavila nova elementa — združitev Nemčije in mednarodno priznanje suverene Slovenije. Tak položaj omogoča Sloveniji začetek dialoga z Zvezno republiko Nemčijo za postopno obravnavanje m
Vi, ki ste občutili vso krivico izgnanstva in vso bedo priseljenstva, to še kako dobro veste. Vsa zemlja le lepa, a ta, v kateri so razraščene vaše korenine, še toliko bolj. Z njo so živeli vaši dedje, z njo živimo tudi mi. Z njo smo preživeli vse hudo. Sosedje nam niso nikoli prizanašali in le z veliko ljubeznijo do te zemlje smo lahko kljubovali vsemu nasprotovanju. Lepo je biti ponosen na to, kar imamo a dokler se tega ne zavedamo, tega ne znamo spoštovati. Kdor tega ne priznava, je kot berač, ki se smeje belemu kruhu.
Čeprav sva bila z Dragom zelo malo med vami, sva spoznala veliko novega. Zelo lepo se zahvaljujeva za vsako pomoč, ki ste jo nama nudili, in upam, da vam nisva delala sramote.
Lepe misli o tem malem gnezdecu Slovenije sredi Argentine bodo z nama potovale v Slovenijo. Vesel sem, da jih lahko prenašam sam. Na koncu pa želiva vam prav vsem lep planinski pozdrav.
Silvo Mauri Drago Obid
Op. uredništva:
Silvo Mauri in Drago Obid sta mlada slovenska plezalca, doma iz Cerknega in člana Planinskega društva v Idriji, ki sta v oktobru in novembru letos prišla v Argentino in na Aconcaguo. 30. oktobra sta dosegla vrh po severni strani, nato pa sta poskusila vzpon še po južni steni, kjer sta se 7. novembra morala na višini 6000 m obrniti zaradi viharja in snežnega meteža. Tedaj je Silvo dobil močne ozebline na nogah.
reševanje vseh odprtih vprašanj, ki izvirajo iz druge svetovne vojne. Poleg problemov, na katere opozarjajo Slovenci, mobiliziranci v nemško vojsko, so odprta tudi številna druga vprašanja, ki imajo podlago za povračilo vojne škode iz druge svetovne vojne. Mednje gotovo sodijo odškodninski zahtevki vojnih ujetnikov, izgnancev, taboriščnikov, ukradenih otrok in drugih upravičencev, ki se z zahtevki prav tako obračajo na vlado in pristojna ministrstva.
Zato vlada Republike Slovenije meni, da so izpolnjeni pogoji za postopen začetek reševanja odprtih vprašanj vojne odškodnine za vse oblike vojne škode iz druge svetovne vojne, med katere nedvomno sodijo tudi
Nad. na 5. str.
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 5
Buenos Aires, 17. decembra 1992
fgfc NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Evropska banka za obnovo in razvoj je poslala svojega svetovalca Toma Brunsvclda za štiri mesece v Slovenijo, da bo na razpolago republiški vladi. Kasneje bo poslala tudi izvedenca za privatizacijo. Po predhodnih študijah, v katerih bodo spoznali potrebe in zmožnosti slovenskega drobnega gospodarstva za sprejem tujih investicij, bodo ponudili investicije malim in srednjim podjetjem preko tuje banke (ki bi odprla v Sloveniji podružnico), preko domače banke ali pa preko paradržavne inštitucije (npr. sklad za razvoj malega gospodarstva).
LJUBLJANA — Meseca novembra je bilo v Sloveniji še 137 poslovnih enot podjetij iz držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Te enote imajo čas do 31. decembra letos, da se na novo registrirajo. Do tedaj pa lahko počno kar se jim zljubi, ker imajo inšpektorji zardi lukenj v zakonih in predpisih zvezane roke. Zato je jasno zakaj le nekaj čez trideset teh enot redno plačuje plače, plačuje davke in prispevke. Periodične obračune pa je na SDK (Službo državnega knjigovodstva) poslalo le kakih deset. Pravijo, da podjetja izkoriščajo svoj neurejen status z nečednimi operacijami, dvigovanjem gotovine in deviz, ki nato odhajajo čez slovensko južno mejo.
LJUBLJANA — V mesecu avgustu je slovenski izvoz padel na 387 milijonov ameriških dolarjev, uvoženih pa je bilo materiala in servisov za 431 milijonov dolarjev. Bilanca je negativna, vendar je v primerjavi s prvimi osmimi meseci lanskega leta izvoz zrasel za 1,6%, uvoz pa padel za 9,1 %.
NOVO MESTO — Clio bo v letu 1993 Renaultov model, v katerega bo Revo-;: vložil največ naporov (in denarja). Revoz je od letos v večinski lasti samega Renaulta, načrtujejo pa, da bodo na leto naredili lahko po sto tisoč avtomobilov. S cliom bodo dokončno pokopali dosedanjo katrco-R 4, katero so izdelovali zadnje čase samo v Novem mestu in jo prodajali večinoma v države južne Evrope. Revoz bo skušal (v kolikor bo mogoče) oskrbovati trge v republikah bivše Jugoslavije, pa tudi domači trg, južne Nemčije, Italije in držav vzhodne Evrope.
LJUBLJANA — Od Rabe do Mure je naslov knjige madžarskega etnologa dr. Adrasa Bertalana Székely, ki obravnava manjšine na madžarsko-slovenski meji. Po
Nad. s 4. str.
odškodnine za različno škodo, ki so jo utrpeli v nemško vojsko mobilizirani Slovenci.
Vlada RS je zaradi celovitega obravnavanja vprašanj oblikovala medresorsko komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki pristojnih ministrstev in zainteresiranih organizacij. Naloga komisije je priprava strokovnih podlag in dokumentacije za sprejem potrebnih odločitev v zvezi z uveljavljanjem vojne odškodnine in drugih vprašanj od-škodovancev. V tem trenutku je najbolj aktualno vprašanje invalidnin mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko. Posamezniki so že do zdaj pri nemških oblasteh uveljavljali invalidske pravice, ki pa so jim bile priznane v bistvu nižjih zneskih kot nemškim državljanom. Individualno uveljavljanje teh pravic je možno tudi poslej, predstavniki vlade RS pa se bodo v uradnih stikih s predstavniki ZRN zavzeli za dvig višine priznanih invalidnin. Le-te naj bi izenačili z invalidninami, ki jih prejemajo nemški državljani in invalidi iz nekaterih zahodnoevropskih držav, ki so bili prav tako mobilizirani v nemško vojsko. Prvi koraki v tej smeri so bili že storjeni ob obisku nemškega ministra za delo v Sloveniji, sporoča ministrstvo za borce in vojaške invalide.
njegovem mnenju Slovenija vzorno skrbi za manjšine na svojih tleh in njihovih pravic ne meri ali pogojuje s številkami. Madžarska se lahko torej zgleduje, kar Slovenija tudi pričakuje. Na predstavitvi knjige je madžarski poslanik obljubil, da se bo osebno zavzel za izdajo knjige v slovenščini.
LJUBLJANA — Kivi, eksotično drevo z istoimenskim sadežem, se je tudi vrasel na slovenskih tleh. Tako je na bežigrajskem vrtu, kjer so posadili dve drevesi pred desetimi leti, letošnji pridelek znesel kar dvajset kilogramov.
VRHNIKA — Domači izvršni svet je razglasil devet dreves za dendronološke spomenike. Med njimi so sladkorni javor, cigarovec, krilati oreškar, divji kostanj, lipovec in dve lipi. V načrtu je odlok o enaki razglasitvi še 27. primerkov v občini.
LJUBLJANA — Kot protiudarec na hrvaške ukrepe, je Slovenija sklenila Hrvaško v trgovanju vključiti med druge države. S tem je izenačila hrvaško odločitev v mesecu juniju, ko je odpravila ugodnost neplačevanja zunajcarinskih dajatev slovenskega blaga. Hrvaška je že večkrat odbila podpis sporazuma o trgovini med obema državama.
LJUBLJANA — Zaradi nabave radarske opreme za brniško letališče je tekla dalj časa huda polemika med direktorjem civilne uprave za zračno letenje Petrom Marom in poslancem Vitomilom Grosom. Prvi se zavzema za nakup radarja znamke Siemens, Gros pa zagovarja nakup cenejše pa zato ttič manj uspešne aparature. Brniško letališče ima sedemnajst let star radar in potrebuje modernejše opreme.
LJUBLJANA — V Canakarjevem domu je bilo II. Evropsko tekmovanje mladih orglavcev. Nastopilo je 15 tekmovalcev (iz Slovenije, Avstrije, Češke in Slovaške federacije, Madžarske in Nemčije) v treh kategorijah: od 21 do 25 let, o 17 do 20 let in do 16 let. Slovenski orglavci so dobili dve tretji nagradi: Ana Elizabeta Kržan v kategoriji od 17 do 20 let, Barbara Sevšek pa do 16 let. Ocenjevala jih je mednarodna strokovna žirija, pri kateri je sodeloval tudi Hubert Bergant kot njen predsednik. Nagrajenec najstarejše kategorije Pavel Čcrny iz Prage je tudi odnesel naslov največjega talenta.
EPEJ, Nizozemska — V tem mestecu že trideset let deluje Tomos Nederland, edino slovensko podjetje na Nizozemskem. Ukvarja se z izdelavo mopedov: vsak dan jih izdelajo petdeset in s tem pokrijejo 13% trga odn. so na drugem mestu med proizvajalci. Tovarna ima po besedah vodje lepe izglede, je pa vezana na matično tovarno v Kopru, saj iz nje dobiva kar 70% odstotkov sestavnih delov.
MURSKA SOBOTA — Slovenija in Madžarska sta podpisali sporazum o gradnji železniške proge med Mursko Soboto in Monoštrom. Proga bo 38 kilometrov; stala bo okoli 60 milijonov dolarjev. Če bo meddržavna komisija zadosti hitro pripravila vse za razpis koncesije gradnje, bi progo lahko začeli graditi že v prihodnjem letu.
HALOZE — Letošnja trgatev je zaradi suše za kako tretjino manjša, je pa zato grozdje zelo sladko in zato predvidevajo, da bo letina nadvse dobra.
TOGA, Japonska — V mestecu, ki šteje komaj 1.200 ljudi, je bila razstava o ajdi, katere so se udeležili predstavniki gastronomije, genetike, kulinarke in proizvajalci hrane in raznih delov sveta. Slovenijo je predstavljal Inštitut za genetiko in žlaht-nenje pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani ter štirje kuharji, ki so bili deležni precejšnje pozornosti zaradi vsakodnevnih specialitet, ki so jih mimoidoči pridno pokušali.
Osebne novice
Krsta: V soboto, 5. decembra, je bila krščena v cerkvi fatimske Marije v Lomas del Mirador Tatjana Belén Esquivel, hčerka Daniela in ge. Monike roj. Bezlaj. Botra sta Hugo Esquivel in ga. Elizabeta Bezlaj.
V	soboto, 12. decembra, je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Marko Luka Calderini, sin Daniela Fernanda in Magdalene Lobnik; botra sta bila Helena Lobnik in Marcelo Eduardo Rosso. Krstil je dr. Jure Rode.
Srečnima družinama iskreno čestitamo!
Poroki: V soboto, 5. septembra sta se v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi poročila Norma Helena Goljevšček in Leonardo Luis Maringolo. Za priči sta bila Kazimir Goljevšček in ženinova mati Nelly Gloria Gutiérrez. Poročil ju je Jože Bokalič CM.
V	soboto, 12. decembra sta se v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi poročila Ivanka Rauh in Gabriel Antonio Otero. Za priče so bili nevestini starši Ivan Rauh in Erna Grbec ter ženinovi starši Manuel Otero in Ernestina Constanza. Med sveto mašo ju je poročil g. Mirko Grbec.
Čestitamo!
Luka Grinta! — osemdesetletnik
Pred kratkim je praznoval v Mendozi svojo osemdesetletnico Luka Grintah Ko je življenjska usoda med nami že dokaj razredčila vrste naših starešin, se Grintalov ata trdno drži in vzorno vztraja pri našem pevskem zboru, pri katerem je kot ustanovni član že pel en mesec po prihodu v Mendozo za božič leta 1948.
Rojen je bil v Vrhpoljah na Gorenjskem 10. oktobra leta 1912. Čeprav je imel odgovornost družinskega očeta, je med revolucijo odločno stopil v borbo proti rdečemu terorju. Sledilo je maja 1945 begunstvo, nato taboriščno življenje v Avstriji v Peggezu in Spittalu ter izselitev v Argentino. Usoda ga je zanesla v oddaljeno Mendozo pod Ande. Po nekaj letih zidarjenja pri parkovni direkciji se je postavil na samostojne noge. S tremi družabniki je ustanovil keramično podjetje CACES. Stalno pa je bil vztrajen delavec pri našem skupnem življenju. Omenili smo že njegovo pevsko zavednost. Pa to še zdaleč ni vse. V prvih dvajsetih letih delovanja Društva Slovencev v Mendozi je bil Luka Grintal skozi osem poslovnih dob društveni predsednik in sicer leta 1953, 1954, 1955, 1960, 1961, 1963, 1968 in 1969. Neprecenljiva zasluga našega jubilanta je tudi ta, da je skupno s svojimi družabniki leta 1958 pripomogel, da je naša skupnost prišla do lastnega sedeža, ki je naš Dom. Letos je po 47 le-tih odsotnosti uresničil sanje zopet stopiti in uživati domačo zemljo, hvala Bogu v svobodi.
Zemlja je ena velikih ljubezni Luke Grintala. Zato je, čim je utegnil, v Mendozi blizu mesta nabavil zemljišče, na katerem se je dalo gojiti malo sadja, razne vrtnarije, nekaj domačih živali in predvsem čebele. Končno je tudi lasten dom postavil na tej pristavi, ki jo je krstil „Zelenica". Pod košato lipo, ki je postala že znamenita, je redno rodbinsko zbirališče in se je pod njo pomudilo mnogo važnih obiskovalcev. Zato je bilo seveda tudi praznovanje osemdesetletnice ravno pod to lipo, kjer se je zbrala številna skupina sorodnikov in prijateljev.
Na zdravje, ata, in še na mnoga čvrsta leta!
+ Karolina Frančič
Dosegla nas je žalostna vest, daje v Hurlinghamu pri Buenos Airesu umrla Karolina Kegljevič por. Frančič, ki je dosegla skoraj 100 let. Draga pokojnica je bila rojena 24. oktobra 1893 na Doljni Brezovici pri Šentjerneju na Dolenjskem. Ljudsko šolo je obiskovala v Šentjerneju, meščansko šolo pa v Šmihelu pri Novem mestu. Po poklicu je bila trgovka. Pred prvo svetovno vojno je bila v službi v Crazu, v Avstriji. Leta 1919 se je poročila z Ignacijem Frančičem in imela sta tri otroke: Lino, Jurčka in Naceta. V dobi tuje okupacije in komunistične revolucije je nastopila svojo prvo begunsko pot v Kostanjevico na Krki.
Po vojni je ostala doma z najmlajšim^i-nom. V juniju 1945 je izgubila sina Jurčka, ki je bil vrnjen in ubit v Turjaku. Leta 1955 je s sinom emigrirala v Argentino. 6. decembra to leta je umrla stara 99 let.
To je njena na kratko orisana življenjska pot, a te vrstice ne povedo njeno trpljenje ob izgubi ljubega sina, tudi ne vso borbo, ki jo je borila vsa tista leta, ko je ostala doma pod diktaturo, in ne njenega domotožja, ko je odšla v daljno Argentino.
Gospa Karolina je bila mila žena, inteligentna in izobražena, ki je vse do zadnje dolgotrajne bolezni veliko brala, vedno prav do konca pa je bila umsko jasna in neprizadeta.
Naj jo dobri Bog sprejme v svojo varstvo, mi vsi pa jo bomo ohranili v lepem spomimu.
BARI LOČE
Društveno življenje
Letos spomladi, ko se vreme po izredno lepi zimi precej skisa, smo v slovenski sredi doživeli več lepo pripravljenih prireditev.
11.	oktobra smo gledali v našem Stanu živahno igrico „Čudežna srajca dopetajca". Izvajalo jo je večje število otrok slovenskih šolskih tečajev. Režirala je Zdenka Jan.
Potem smo imeli materinski dan s sporedom pesmic in deklamacij, kar so predvajali učenci ljudske šole in vrtca. Sodelovale so seveda učiteljice.
8.	novembra je bila izvedena dobro obiskana tombola, ki jo je priredil šolski odbor.
Dvakrat smo tudi prisostvovali predavanjem našega gosta Tarasa Kermaunerja in njegove gospe.
Slednjič pa je v soboto, 5. decembra prišel Miklavž in obdaril vse pridne otroke.
Zaključek slovenskih tečajev
Prav tako so bila v soboto, 5. decembra, še pred Miklavževim prihodom, razdeljena spričevala ljudskošolskim učencem, ki so končali telošnji letnik. Slovensko ljudsko šolo je obiskovalo 13 učencev. Za letos so se tudi zaključile tedenske ure slovenskega otroškega vrtca (9 otrok) in srednješolskega tečaja (5 dijakov).
V.	A.
MOHORJEVA DRUŽBA ZALAGA SLOVENIJO: 43 učbenikov za dvojezično šole na Koroškem ima Mohorjeva družba na razpolago za Slovenijo in njene šole. Od teh so bili izbrani trije: „Slišim, vidim, pišem" za osnovne šole ter „Gospodarsko poslovanje I in II" za trgovske šole. Predstavil sc je tudi avstrijski klub za mladinske knjige v Mohorjevih prostorih v Ljubljani z različnimi programi, da vzpodbuja šolsko mladino k branju.

MALI OGLASI
Ana Maria Troha - uradna prevajalka iz angleščine -Combate de Pavón 1606 - 1686 Huriingham - Tel.:
665-7986
Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci
LEGAJO Ns 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Vrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arh. Jure Vombergar - Načrti in vodstvo gradbenih del: stanovanjske niše, trgovine, delavnice, tovarne, itd. Av. Gaona 2776, Haedo. Tel.: 659-1413 Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI.
dr. Vital Ašič— odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991.
dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do
getka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica, 'lavama 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-
0180/0177
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave— privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ŽADOM-
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N“ 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje od torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
POPRAVEK
Volilna komisija SKD v Slomškovem domu sporoča, da so bili izvoljeni v krajevni odbor SKD naslednji:
Predsednik: Marijan Schiffrer
Odborniki: Pavel Novak, Marjan Loboda, Ivan Makovec, Milan Magister, Božidar Fink.
Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital -Tel.: 433-1713
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader
-	Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tei.: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa DENAR S.R.L. - Kocmur in kompjuterji Tel/Fax: 942-8681/943-6023
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber- splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tel: 755-1353.
TURIZEM
Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc 34
-	Tel: 903-4006.
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta
Senk - Tel: 762-2840.
Zveza slovenskih mater in žena in Vincendjeva konferenca
vabita na
PRAZNOVANJE SLOVENSKEGA BOŽICA
v soboto, 19. decembra, ob 19.15 v Slovenski hiši
•	sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj
•	Koncert: „Resonent in laudibus". Zamisel in vodstvo: Luka Debevec; pojejo in sodelujejo: Lučka Ahčin, Luka, Matej in Matija Debevec, Cvetka Kopač, Ani Rode in Tomaž Vitrih; pri orglah prof. Mirjam Klemenc
•	Slovensko praznovanje božiča v dvorani
Za kritje stroškov prostovljni prispevki
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse rojake na letošnje
SILVESTROVANJE
katero bo brez dvoma najbolj zabavno in naprijetnejše
Obilen in res izvrsten menu - Muzika za mlade in odrasle Show - komični prizor
Vse samo 12 pesov
Izseljensko društvo Slovenija v svetu,
ustanovljeno na pobudo potomcev izseljencev, zdaj živečih v Sloveniji, bo odslej na razpolago za reševanje najnujnejših vprašanj Slovenčev doma in po svetu. Pošljite nam pismene vloge, kjer bodo razvidne vaše potrebe. Skušali bomo odgovoriti na vaše prošnje v najkrajšem času.
SVS, Poljanska 2,61000 Ljubljana
Delovna skupina
absolventov Filozofske fakultete v Ljubljani „Slovenstvo v Argentini '92", ki te dni končuje svoje delo v Mendozi, se ob koncu svojega bivanja v notranjosti dežele najtopleje zahvaljuje Slovencem v Barilo— čah, Tucumanu in Mendozi za prisrčen sprejem in dobro organizacijo dela in bivanja. Vsem tem skupnostim gre tudi zahvala za učinkovito razdelitev ankete na podlagi seznamov rojakov ter za izreden odziv pri njihovem izpolnjevanju in oddaji.
Pred vrnitvijo v Buenos Aires naproša skupina vse tiste, ki ankete še niste oddali, da jo najkasneje v tednu med božičem in novoletnimi prazniki izpolnjeno ali prazno oddate svojemu razdeljevalcu oziroma naravnost v Slovensko hišo. Zaželene so tudi vse pripombe k anketnim vprašanjem in drugačnimi odgovori nanje, v kolikor me-
Pristavska mladina
vabi na
SILVESTROVANJE
Ob 21.00 Večerja Ob 24.00 Napitnica
Nato ples
Zjutraj ob 6. skupni zajtrk
Sodelujejo: HRAST in EMESE
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, ki so s svojim delom, nasveti, trudom in denarjem pomagali naši skupim, da bo na obisku svojih korenin v Sloveniji dostojno predstavila slovensko delovanje in življenje v Argentini. S slovensko pesmijo bomo ponesli božična voščila v domovino vsem rojakom dobre volje.
Mladina Našega doma ' v San Justu
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
o
S -S

FRANQUEO PAGADO Concesión Na 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N2 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N2 85.462
nite, da nobena od ponujenih rešitev ne ustreza vaši realnosti. Prav tako lahko pustite neizpolnjena mesta, kjer ne morete ali ne želite naravnost odgovoriti. Le s čim-večjim številom prispelih anket od skupnih 500, kolikor jih je natisnila Zedinjena Slovenija, bo mogoče tem popolnejši poskus predstavitve Slovencev v Argentini rojakom v domovini.
Za odziv, pomoč in sodelovanje vsem najlepša hvala.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 50; pri pošiljanju po pošti pa S 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol; obmejne države Argentine 90 USA dol; Evropa 110 USA dol; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
(čA
Ceke na ime „ESLOVENIA LIBRE
D
Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TaUeres Graf kos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires
Ö (SVESTÌ LA
' SOBOTA, 19. decembra:
Božičnica ZSMŽ v Slovenski hiši. NEDELJA, 20. decembra:
Obvezen sestanek otrok šolske kolonije in njihovi staršev ob 10. uri po maši v Slomškovem domu.
ČETRTEK, 24. decembra:
Polnočnica v Slovenski hiši ob 23. uri. SOBOTA, 26. decembra:
V Carapachayu zaključna večerja s kulturnim programom in nagradnim žrebanjem.
NEDELJA, 27. decembra:
Počitniška kolonija se bo odpeljala ob 20.30 uri izred Slovenske hiše, Ramón L. Falcon 4158. Vsi udeleženci naj bodo zbrani tam, najkasneje ob 20. uri.
ČETRTEK, 31. decembra: Silvestrovanje v San Martinu Silvestrovanje na Pristavi.
NEDELJA, 3. januarja 1993:
41. misijonska veletombola v Slov. vasi.
KRIŽANKA
Rešitev:
A	jetrni	H	stroge
B	upam	I	enica
C	regrat	J	dobiti
C	človek	K	obujte
D	Ivan	L	večajo
E	čoln	M	skozi
F	sezuje	N	iglu
G	očisti	O	nemška
ReSitev:
NE, NI MOGOČE ZATAJITI SE — BOG, KI JE ČLOVEKU ČUTEČE SRCE USTVARIL, NAJ ODPUSTI! ŠE ENKRAT BO GOVORILA Z NJIM...
JURČIČ: SOSEDOV SIN.
t
Končani bodo boji, pri Tebi smo doma...
Prijateljem in znancem sporočamo, da se je v 100. letu svojega življenja poslovila od nas dne 6. decembra 1992 naša predraga mama gospa
Karolina Frančič - Kegljevič
Doživeto smo hvaležni vsem, ki ste ji v življenju pomagali, jo radi imeli in se od nje poslovili v velikem številu.
Naša zahvala gospodom: msgr. dr. Juriju Rodetu, župniku Jožetu Guštinu za darovano sv. mašo na njenem domu v Hurlinghamu in za pogrebni obred na pokopališču „Cementerio Jardih" ing. P. Nogués. Hvala tudi prof. Francetu Bergantu za molitve ob njeni krsti in končno lic. Ivanu Korošcu, predsedniku društva Tabor, za prelepe besede slovesa od domobranske matere ob odprtem grobu.
Zaradi tvoje nesebične ljubezni do nas, za teboj žalujemo:
hčerka Lina, sin Nace,
zet inž. Anton Matičič vnuk Tomaž z družino
Buenos Aires, Šmarje, Ljubljana.