Radiatorska proga na tapeti zadnje] seje DS
Celje - skladišče
Leto XXII.	t m		11	1 II		II	11
St. 7	KV Ji						
31. 7. 1OT2		19720358,			7		
COBISS
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
NABAVA PLOČEVINE ŠE VEDNO KRITIČNA
Naši sodelavci v nabavi niso doslej imeli tako veliko dela, obenem pa tako majhen uspeh. Potovanja, telefonski pogovori, dopisi in podobno si sledijo dan za dnem, toda uspeh je le neznaten, čeprav je delovna vnema in prizadevnost velika.
Povsod v Evropi je veliko pomanjkanje hladno valjane, pa tudi druge vrste pločevine. To pločevino kupujejo sedaj Kitajci in Američani, kar je zelo zvišalo povpraševanje, s tem pa se je dvignila tudi cena.
V začetku leta smo začeli našo proizvodnjo z malimi količinami pločevine, ki jo rabimo za večino naših izdelkov za široko potrošnjo, tako da se nam sedaj še močneje pozna njeno pomanjkanje.
Pogodbe s podjetji, ki proizvajajo to pločevino, so bile sklenjene pravočasno, vendar tudi podjetja niso v stanju dobavljati pogodbene količine zaradi omejitve uvoza in drugih nepredvidenih o-vir. Naš največji dobavitelj železarna v Skopju bi nam morala dobaviti po sklenjeni pogodbi
20.000	ton hladno valjane pločevine dimenzije od 0,4 do 0,6 milimetra, v prvih šestih mesecih pa nam je dobavila le 5.630 ton. To podjetje ima velike težave z uvozom materiala za izdelavo te pločevine. Po podatkih, ki smo jih dobili v naši nabavi, bo to podjetje dobavilo v letošnjem letu predvidoma samo še 5.400 ton pločevine, debeline od 0,6 do 2 milimetra. Dobava po pogodbi torej ne bo izpolnjena in naša nabavna služba mora iskati druge vire za rešitev te situacije.
Kazno je, da je v taki situaciji nastal tudi spor gelde načina plačila pločevine med Ljubljansko banko in Skopsko banko. Skopska banka postavlja zahtevo po akceptnih nalogih. Ljubljanska banka pa akcepnih nalogov ne izdaja pač pa garancijo glede poravnave dolga. Gre torej za prestiž med dvema denarnima zavodoma, pri čemer pa je najbolj pri-
2e v zadnji številki našega lista smo pisali o stanovanjski problematiki, vendar mislimo, da ne bo odveč, če sporočimo našim bralcem stališče občinskega sindikalnega sveta v Celju, ki se tiče pospešenega odpravljanja stanovanjskega primanjkljaja.
Občinski sindikalni svet nam je poslal o tem obširno gradivo, ki pa ga zaradi pomanjkanja prostora ne moremo v celoti objaviti. Zato bomo objavili to gradivo, ki
zadeto naše podjetje, ker je zaradi tega izpadlo iz kontingenta dobave pločevine iz Grčije za mesec julij in avgust. Zaradi tega bo glede nabave pločevine ta mesec najbolj kritičen, utegne pa se ta kritičnost podaljšati še v septembru, če se banke medsebojno ne bodo sporazumele do 10. avgusta.
Dokaj_ redno nam dobavlja pločevino Železarna Jesenice, ki nam gre v pomoč kolikor pač zmore. Z njo imamo pogodbo za dobavo 1000 ton HVT, toda to je le mala količina, ki nam še zdaleč ne zadostuje, zmogljivosti te železarne pa so premajhne, da bi sklenili pogodbo za dobavo večjih količin, ki jih potrebujemo. Ta železarna nam je dobavila že 60 % količine, sklenjene po pogodbi.
Nekateri sodelavci postavljajo vprašanje, kako je z uvozom pločevine, zakaj več ne uvažamo in podobno. S sanacijskimi ukrepi našega gospodarstva je uvoz vseh mogočih polizdelkov in drugega materiala močno omejen, ker je bila naša plačilna bilanca v trgovanju s tujino zelo negativna. Tako uvozimo lahko le določen kontingent pločevine, ki pa smo ga že porabili. Predvideno je, da nam bo dodeljen dodatni kontingent ca. 1200 ton. Tu pa nastaja vprašanje plačila in dobavnih rokov, tako da v kratkem času na ta kontingent ne moremo računati.
Sodelavci v nabavnem oddelku iščejo razne druge vire za nabavo pločevine, kar pa je zelo negotovo. Za nabavo pločevine iz takih virov so postavljeni običajno težki pogoji kot kritje s kompenzacijo naših gotovih izdelkov, ki gredo najbolj v promet in visoka cena, ki jo postavljajo dobavitelji.
Vodja nabave dipl. ing. Jože Vajdetič nam je še marsikaj povedal o težavah nabave in izrazil upanje, da če bomo prešli kritičnost, ki se nam obeta v avgustu, bo potem pomanjkanje pločevine manjše in nabava rednejša.
ej
izhaja iz poročil komisije za družbeni standard pri občinskem sindikalnem svetu v Celju, katero je bilo obravnavano na plenarni seji OSS konec junija.
PROGRAMIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE
Obvezno pet ali večletno programiranje stanovanjske graditve (Nadaljevanje na 2. strani)
O naši novi radiatorski progi smo že večkrat pisali. Pisali smo o prizadevanjih naših strokovnih sodelavcev, da bi ta proga končno le enkrat dosegla perdvideno proizvodnjo, vendar žal doslej nam to ni uspelo. Ta problem je bil tudi že večkrat na dnevnem redu delavskega sveta. Tako je spet prišel na dnevni red zadnje seje.
Obširno poročilo o zagonu ra-diatorske proge so prejeli vsi člani DS, na seji pa ga je do potankosti obrazložil v. d. glavnega direktorja dipl. ing. Miro Jančigaj.
V razpravi so podali dodatna pojasnila dipl. pravnik Anton Rojec in drugi strokovni sodelavci iz SETR.
Po sklepu prejšnjega delavskega sveta bi morala radiatorska proga steči delno do 1. decembra
1971,	končno pa do 1. februarja
1972,	vendar tega sklepa DS ni bilo mogoče uresničiti, kot je razvidno iz poročila in razprave, ki se je odvijala na delavskem svetu.
Čeprav je bila za uresničitev tega sklepa postavljena posebna skupina strokovnih delavcev, ki se je ukvarjala s tehničnimi problemi radiatorske proge, ta skupina ni dosegla popolnega, temveč le delen uspeh. Proizvodnja je stekla samo 25 % po pogodbi dogovorjene zmogljivosti.
Skupina je naletela na velike težave pri dobavitelju strojev, pri carini in drugod. Zadnji stroji so bili dobavljeni šele januarja 1972, ker pa so nastale težave s carino, so bili ti stroji montirani šele v sredini februarja.
Prišli so monterji firme AKO, da bi pripravili radiatorsko progo za dokončno predajo v obratovanje s polno zmogljivostjo, vendar sta po triurnem poskusnem obratovanju obe liniji radiatorske proge obstali zaradi motenj na strojih.
O vsem tem je bil sestavljen zapisnik s katerim so predstavniki firme AKO priznali, da ne morejo usposobiti linij za tekočo proizvodnjo zaradi napak na ko-lutno varilnih strojih znamke HUNTER.
Poročilo navaja podrobnosti glede razgovorov in naših zahtev do dobavitelja proge firme KOR-MAN iz Zahodne Nemčije. Gospod Korman si je sredi marca ogledal radiatorsko progo in priznal vse pomanjkljivosti, vsebovane v posebnem seznamu. Obvezal se je tudi, da bo nekatere pomanjkljivosti odpravil. Po raznih poskusih za odpravo tehničnih in drugih pomanjkljivosti, pa firmi KORMAN to ni uspelo.
Po končani razpravi se je delavski svet odločil, da bomo firmo KORMAN tožili zaradi neizpolnjenih obvez po pogodbi in zahtevali odškodnino.
Dipl. pravnik Tone Rojec, ki je član delavskega sveta in ga dobro poznajo zlasti naši upokojenci zaradi dolgoletne tožbe s socialnim
zavarovanjem, ki jo je dobil v prid upokojencev je pojasnil, da moramo to tožbo vložiti na sodišču v Švici. Naše podjetje zastopa znani švicarski pravnik dr. Je-ker, ki je bil že pri nas in je zadevo prevzel. Skupni odškodninski zahtevek znaša okrog 4 milijone DM ali nekaj nad dve milijardi starih dinarjev.
Tako se je sedaj odločil delavski svet. Nedvomno pa je, da bo lahko prišlo do pravnih zapetlja-jev ali pa tudi do pravične in pravilne poravnave med nami in firmo KORMAN, kar bi seveda bolj koristilo kot pravda, ki zahteva mnogo časa.
Delavski svet je tudi sprejel še nekatere druge ukrepe v zvezi z radiatorsko progo, ki bodo pospešili dokončno rešitev tega za nas tako perečega problema.
ej
SINDIKATI IN STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
Anton Rojec, predsednik komisije za pripravo uveljavitve ustavnih amandmajev. »Samoupravljanje in organizacija procesa proizvodnje pomenita neločljivo stvarnost. Delo komisije ni lahko, vendar s,e bomo potrudili, da bo dobro opravljeno.«
SINDIKATI IN STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
(Nadaljevanje s 1. strani) v delovnih organizacijah in občini je pomembna novost nove zakonodaje. Programi v delovnih organizacijah so podlaga za samoupravne odločitve o višini izločanja sredstev za stanovanjsko graditev, zato jim je treba posvetiti vso pozornost. Zakon določa dejavnike, ki naj sodelujejo pri izdelavi srednjeročnih programov graditve stanovanj v občini za obdobje 1972—1976. Na tej osnovi je tudi Skupščina občine Celje na zadnji seji razpravljala o bodoči stanovanjski politiki in sprejela sklep, da morajo ves delovne organizacije izdelati po predpisanih metodoloških osnovah program reševanja stanovanjskih vprašanj do 15. septembra 1972. Predpisana metodologija je enotna za vse organizacije. Pri izdelavi občinskih programov stanovanjske graditve mora sodelovati večje število strokovnih delavcev občine, pooblaščenih organizacij za področje urbanizma, gradbena in komunalna podjetja, stanovanjska podjetja in stanovanjske enote, krajevne skupnosti, banke, predvsem pa delovne organizacije in družbenopolitične organizacije. Od pravilno zastavljene poti in skrbnega spremljanja realizacije programov je odvisna rešitev perečih stanovanjskih problemov.
Sestava petletnega programa stanovanjske graditve v občini. Celje je odvisna od izdelanih programov delovnih organizacij, gramov delovnih organizacij. Dolžnost strokovnih služb občine pa je, da izberejo najboljše rešitve glede lokacij, vrste objektov, strukture stanovanj in etapne izgradnje. .
Glede na previden sistem financiranja gradnje stanovanj bodo tudi banke oblikovale takšen način kreditiranja, ki bo omogočal neprestano obnavljanje in porast kreditnega sklada, namenjenega za stanovanjsko izgradnjo. Naloga bank je tudi v tem, da maksimalno razvije varčevalni sistem za čim hitrejše zadovoljevanje stanovanjskih potreb.
Zakon obvezuje občinske svete zveze sindikatov, da sodelujejo pri sklepanju družbenih dogovorov, ki bodo določali način združevanja in uporabe zbranih sredstev. Če takega dogovora ne bomo sprejeli na samoupravni podlagi, bo občina po pooblastilu zadevo urejala z odlokom.
V sindikatih se bomo zavzemali, da bodo dane rešitve resnično dogovorjene in da bodo kar največ prispevale k pospešenemu reševanju perečih stanovanjskih problemov.
DRUŽBENA POMOČ
Izdelava sistema družbene pomoči iz solidarnostnih sredstev v občini je prav gotovo ena izmed pomembnih nalog, za katero se morajo še posebej zavzeti občinski sveti zveze sindkatov.
Uspešno in- pravično reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev vpliva na zmanjševanje socialnih razlik v naši družbi, zdravstveno stanje pa tudi na produktivnost dela. Zato nam ne sme biti žal naporov, da bi probleme stanovanjskega primanjkljaja hitreje in učinkoviteje reševali. Pri tem ne more biti vseeno, kako se najemni stanovanjski sklad koristi, kakšna je stanarina in kako naj
se zaščiti družine, ki objektivno ne morejo plačevati dogovorjene stanarine. Stanarino bo treba popraviti in uskladiti z gibanjem gradbenih cen, da bi se zagotovilo redno vzdrževanje in vsaj enostavna reprodukcija obstoječega stanovanjskega sklada. To je mogoče doseči le v skladu z gibanjem oesbnih in družinskih dohodkov ob uvedbi diferenciranega subvencioniranja stanarin, da se tako zaščiti družine oz. delavce z nižjimi dohodki.
Predlog odloka o delni nadomestitvi stanarine (bodočega diferenciranega subvencioniranja), ki ga dajemo v javno razpravo, je treba popraviti zlasti v 7. členu, kjer postavlja limit kvalitete stanovanja na 90 točk. V Celju skoraj vsa stanovanja, ki so zgrajena po vojni, presegajo postavljeno višino kvalitete stanovanja, vemo pa, da v njih stanujejo delavci s podpovprečnimi osebnimi dohodki. Zato predlagamo popravek tega določila, da se subvencionira tudi te kategorije delavcev, če izpolnjujejo ostala dva pogoja (premoženjsko stanje in velikost stanovanja). Sprejemljivo bi bilo stališče, da se jim zaračunava stroškovna stanarina za del stanarine, ki presega povprečni standard stanovanja.
Po ugotovljenem stanju imamo v celjski občini približno 3.000 stanovanj primanjkljaja brez u-poštevanja naravnega prirastka in migracijskih gibanj. Če želimo ta primanjkljaj zmanjšati, je nujno združevati vsa razpoložljiva sredstva in jih oročati v banki. Na tak način bi zgradil pri obstoječih cenah približno 400 stanovanj letno. To je nujno, če želimo zagotoviti potrebno strokovno strukturo kadrov in nadaljnji razvoj celjskega gospodarstva.
STANJE STANOVANJSKEGA PRIMANJKLJAJA
Potrebe delovnih organiazcij 1972—1976
Konec meseca maja 1971 so Skupščine Občine Celje, ZSS — Občinski svet Celje- in Stanovanjsko podjetje Celje obvestili delovne organizacije o predvidenih spremembah dosedanjega sistema stanovanjskega gospodarstva. Pri tem so bile tudi opozorjene na naloge v zvezi z izdelavo programa razvoja stanovanjskega go-sopdarstva v občini Celje.
Kljub posebnemu družbenemu pomenu stanovanjskega gospodarstva in izredno pereči stanovanjski problematiki v celjski občini ugotavljamo, da takratna akcija ni v celoti uspeli. Tako je do 28. 9. 1971 predložilo od 202 anketiranih delovnih organizacij že-ljene podatke le 55 delovnih organizacij oziroma 27,2 % anketiranih. Pri tem so izostale nekatere pomembnejše delovne organizacije kot so: Libela Celje, Žična Celje, Zlatarna Celje, Izeltnik Celje, Kovinotehna Celje, Sob Celje itd.
Obdelava podatkov kaže, da strokovne službe v delovnih organizacijah niso povsod resno obravnavale svojih problemov, na kar opozarjajo ugotovljene pomanjkljivosti pri prikazovanju zahtevanih podatkov.
Delovne organizacije, katere so dostavile izpolnjene anketne liste,
potrebujejo v 5-letnem obdobju (1972-1976) 1202 stanovanji družbene blokovne izgradnje. Največ prosilcev za stanovanje zavzemajo delavci s podpovprečnimi osebnimi dohodki, tj. pod 1.500 din. Te kategorije bi potrebovale 891 stanovanj, kar predstavlja 74 Vo potrebnih stanovanj, le 311’ delavcev ali 26 % je takih, katerih o-sebni dohodki presegajo mesečno 1.500 dinarjev.
Zaradi primerjave smo opravili delno selekcijo anketiranih delovnih organizacij glede na razpoložljive podatke ZR za leto 1970 (publikacija SDK). Tako pri 38 delovnih organizacijah, ki zaposlujejo 64,7 °/o delovne sile v občini, znaša potrebno število stanovanj 1.124, kar predstavlja vrednostno 161,370.000,00 din (1 stanovanje je 48 m2 po ceni din 3.000 m2), medtem ko znašajo izločitve 4 % stanovanjskega prispevka
15,730.000,00 din. To pa pomeni, da stanovanjski prispevek ne zadošča za nadomestitev potrebnih stanovanj, saj bi bilo potrebno 100-letno akumuliranje tega prispevka za odpravo obstoječega stanovanjskega primanjkljaja.
Če uporabimo potrebe po stanovanju pri obravnavanih delovnih organizacijah kot vzorec za ostale anketirance, bi znašal trenutni primanjkljaj delovnih organizacij 1.737 stanovanj, kar predstavlja 281,394.000,00 dinarjev vrednosti.
Na resnost problema, s katerim se srečujemo, nas nadalje o-pozarja še 152 nujnih prosilcev za stanovanja, kateri so na prioritetni listi opravičencev, ki jih rešuje Sob Celje. Za rešitev teh primerov bi potrebovali okrog 20 milijard dinarjev. Pri tem velja posebej opozoriti na izredno neugodno starostno strukturo stanovanjskega sklada, s katerim u-pravlja Stanovanjsko podjetje Celje. Tako odpade konec leta 1971 na stanovanja starejša od 100 let
Na prvi prihodnji seji bo delavski svet razpravljal o rezultatih poslovanja v prvem polletju in sklepal o ukrepih za izboljšanje poslovanja v drugem polletju.
Znano je, da so bile v prvem polletju v naši proizvodnji številne resne ovire, zaradi katerih ni bilo mogoče doseči planirane količine izdelkov. Ena izmed resnih ovir je bilo veliko pamanjkanje prdelovalnega materiala za nekatere proizvode zlasti v obratu e-majlirnica in surovinskem obratu.
Iz pregleda poslovanja v prvem polletju je razvidno, da nismo dosegli planske proizvodnje. Količinsko je bila dosežena 77,2 %, vrednostno pa 74,0 %. V primerjavi z letom 1971 pa je količinska proizvodnja dosežena 84,2 %, vrednostna pa 101,3 %.
Izvoz je bil še kar dober, lahko pa bi bil še boljši, če bi imela proizvodnja vse pogoje, da bi lahko zadostila naročilom.
Čeprav je proizvodnja v primerjavi z letom 1971 količinsko manjša za 9,6 "/», je po vrednosti večja za 1,3 %, kar je nedvomno rezultat zvišanja cen večine izdelkov sredi lanskega leta.
(amortizacijska doba jim je že potekla) 1.170 stanovanj ali 20,4 % s površino 50.714 m2 ali 18,2 °/o stanovanjske površine. V tem številu so predvsem stanovanja, ki ne dosegajo niti minimalnega standarda ocenjenega s 50 točkami, kletna in podstrešna stanovanja itd.
UGOTOVITVE, OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA CELJE
Stanovanje je pomemben del družbene infrastrukture in ima odločilen vpliv na razvoj gospodarstva, produktivnost dela ter na socialno varnost in enakopraven položaj delavcev. Stanovanje je torej eden izmed bistvenih pogojev za normalno življenje in delo delavcev in njihovih družin.
Kljub vse večjim potrebam po stanovanjih stagnira število zgrajenih najemnih stanovanj, zlasti v mestu, kjer je koncentracija delavcev največja. Investicije za najemna stanovanja pa se relativno celo zmanjšujejo.
Med pričakovalci stanovanj je tričetrt takih, ki imajo osebne dohodke pod občinskim povprečjem.
Reševanje stanovanjskih vprašanj poteka nenačrtno, kar negativno vpliva tako na število zgrajenih stanovanj, kakor tudi na njihovo ceno in kakovost.
Pravilniki o razdeljevanju stanovanjskih posojil v nekaterih delovnih organizacijah ne omogočajo delavcem, da bi zaprosili za stanovanje pred potekom določene dobe. Takšna določila so v nasprotju s socialističnimi načeli.
Prenos pristojnosti v zakonodaji s področja stanovanjskega gospodarstva iz zveze na republiko in od te na občino in delovne organizacije omogoča tako stanovanjsko politiko v občini, ki bo odražala potrebe in možnosti gospodarstva ter delovnih ljudi.
Že uvodoma smo omenili vzroke zaradi katerih ni bila dosežena planirana proizvodnja, k tem pa je treba še dodati veliko fluktua-cijo delovne sile v proizvodnji. Ta je bila zelo močna in o njenih vzrokih je razpravljal tudi delavski svet, predvideno je, da bo o tem problemu še razpravljal delavski svet na prvi prihodnji seji.
Upoštevajoč rebalans plana so bili stroški R 4 doseženi napram planu 1971 88,6 %, v primerjavi z istimi stroški v letu 1971 pa 107,8 odstotka kar nekako odgovarja doseženi proizvodnji.
V letu 1972 os se planske cene materiala povišale za ca. 25 % zaradi tega pa bo treba pri porabi proizvodnega materiala najti najbolj smotrno in koristno izkoriščanje.
Glede prodaje naših izdelkov na domačem tržišču je iz podatkov razvidno, da je najuspešnejša prodaja v Sloveniji, Hrvatski in BiH, slaba prodaja pa je v Vojvodini, Makedoniji, zlasti pa v Srbiji. Predvideno je, da bo delavski svet razrpavljal o polletnem obračunu v začetku avgusta, zato bomo v prihodnji številki našega lista o tem več poročali. ej
Maše poslovanje*! prvem polletju
3
EŠM&fiiKee
SKLEPI 2. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA
Članom kolektiva posredujemo važnejše sklepe, ki jih je DS sprejel na 2. redni seji konec tega meseca.
Vršilec dolžnosti glavnega direktorja ing. Miro Jančigaj je obrazložil poročilo o izvršitvi sklepov DS-a, ki ga je predložil DS-u sekretariat organov upravljanja in v zvezi s tem poročilom osvetlil naslednja vprašanja:
služba za uvajanje procesa proizvodnje dela pospešeno in v sodelovanju z drugimi službami ter obrati na tem, da se uredijo norme in akordi v vseh obratih;
glede izvršitve sklepa, ki zahteva izdelavo standarda družbenega plana je tak standard že izdelan, vendar ga je treba dopolniti;
ukrepi za sanacijo obrata Tobi v Bistrici so bili podvzeti (kar je razvidno iz poročila, ki ga je podal ing. Zoran Tratnik), celoten sanacijski program tega obrata pa bo vnešen v sanacijski elaborat podjetja, ki ga pripravlja sanacijski odbor;
glede Emoterm proge se je podjetje odločilo za tožbo proti dobavitelju, kot je razvidno iz poročila, ki so ga prejeli člani DS;
za ublažitev nelikvidnosti so bili podvzeti od strani vodstva podjetja nujni ukrepi v skladu z zahtevkom DS-a in v skladu z zahtevkom bank po začasnem programu. Celoten sanacijski program, ki ga pripravlja odbor za sanacijo poslovanja podjetja.
Poročilo o stanju proge za proizvodnjo Emoterm radiatorjev, ki ga je podalo vodstvo podjetja, se sprejme v vednost z zahtevo, da se ukrepi za rešitev problemov, navedeni v poročilu čimprej uresničijo ter da se o tem poroča delavskemu' svetu.
— o —
Predlog družbenopolitičnih organizacij in odločitev komisije za razpis delovnega mesta »glavni direktor« DS sprejme v vednost.
Omenjena komisija, ki je bila imenovana na 1. redni seji delavskega sveta dne 31. 5. 1972 bo z razpisom .delovnega mesta »glavni direktor« počakala do septembra.
S strani SPO, kadrovske službe posredovan predlog zapisnikarjev DS za mandatno dobo 1972/74 se potrdi. Osebe, navedene v pred-
VARSTVO
V zvezi s 23. in 24. členom Internega pravilnika o varstvu pri delu, je Oddelek varstva pri delu v sodelovanju s službo Zdravstvenega varstva delavcev, organiziral periodične zdravniške preglede za delavce, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih.
Namen periodičnih zdravniških pregledov, kateri se vršijo vsako leto je, v pravočasnem odkrivanju obolenj delavcev, zaposlenih na zgoraj omenjenih delovnih mestih. V primerih, kadar se ugotovi, da je delavec na določenem delovnem mestu obolel, oziroma, da se
logu, ki je priložen zapisniku v arhivu prejmejo ustrezne odločbe.
Komisija za požarno varnostni pregled v obratu Celje, Bistrica in Kruševac, katere sestav (Lednik Drago — predsednik, Slati-nek Franc — član, Pečolar Franc — član, Končan Peter — član) je predlagalo industrijsko gasilsko društvo EMO, se potrdi.
—	o —
Na predlog vodstva podjetja se potrdi sprememba generalnega sporazuma z »Interesno zajednico proizvodjača drumskih privred-nih motornih vozila«, s čimer bo podjetju omogočeno sodelovanje z državami SEV na področju industrije motornih vozil.
—	o —
Po predlogu SPO, se v skupščino temeljne skupnosti otroškega varstva v Celju izvoli kot predstavnik podjetja tov. Turk Vera.
Za pripravo programa uveljavljanja ustavnih dopolnil v našem podjetju se imenuje komisija v sestavi:
Rojec Ivan — član,
Šulgaj Viljem — član.
Belak Franc — član in Kotnik Fric — član.
Poročilo komisije za stanovanjske zadeve z dne 12. 7. 1972 o delu in problemih pri dodeljevanju in gradnji stanovanj se potrdi.
DS odobrava zakonito stališče komisije glede prisilnih in samovoljnih vselitev posameznikov v prazna stanovanja ter še posebej naroča tako komisiji kot tudi vodstvu podjetja, da varujeta zakonitost v tem pogledu in vse take pojave preprečita zakonitim potom. Vsakomur, ki se je nasilno vselil v stanovanje in kršil zakonitost ter naš pravilnik o pospeševanju stanovanjske gradnje in oddajanju stanovanj, mora stanovanjska komisija in vodstvo podjetja tako nezakonito dejanje odpraviti.
Predsednik DS se je s člani DS pogovoril o možnosti postavljanja vprašanj pred in na sejah DS.
PRI D EIII
pojavljajo znaki obolenja, je potrebno takoj ustrezno ukrepati. Najvažnejše je, da obolelega delavca takoj odstranimo z delovnega mesta s škodljivimi pogoji dela, na samem delovnem mestu pa izvedemo izboljšave, katere naj zagotovijo zdravja varno de-
lo.
Letos bomo na preglede poslali približno 620 naših delavcev iz vseh oddelkov, kjer obstojajo škodljivi delovni pogoji in dela z večjo nevarnostjo poškodb.
Iz udeležbe je razvidno, da se delavci v večini primerov zave-
dajo pomembnosti in koristnosti periodičnih pregledov.
V	interesu nas vseh pa mora biti, da se na takih pregledih ne bodo več ugotavljala nova obolenja zaradi nezdravih pogojev dela, le-to pa bomo dosegli z intenzivnim odstranjevanjem nevarnosti, katere pretijo zdravju našega delovnega človeka.
V	mesecu juniju in juliju je v treh primerih le malo manjkalo pa bi lahko prišlo do težkih poškodb.
Do prve take poškodbe je prišlo v mesecu juniju in sicer v skladišču gotove posode, kjer je voznik viličarja zadel prevzemalko posode in ji pošokdoval levo nogo. Po izjavi voznika viličarja je do poškodbe prišlo, ker zavora ni pravilno delovala. Očividci pa so izjavljali v večini primerov, da je voznik vozil hitreje, kot pa je za vožnjo z viličarjem po obratu, dovoljeno. Zadnjo besedo v zvezi s poškodbo pa je rekla disciplinska komisija, katera je voznika viličarja, oprostila.
Do druge poškodbe, katere posledice bi bile lahko zelo težke, je prišlo v začetku julija, v obratu kotlov, kjer se je poškodoval tov. Remus Anton. Pločevino, katero je v obrat dovažal viličar, so nato z dvigalom prenašali na drug prostor. Ker je bil signalist odsoten, je njegovo vlogo prevzel omenjeni tovariš. Pločevino so vpenjali
Mesto, na katerem se je poškodoval tovariš Anton Remus
z dvema kavljema. Delo je nekaj časa potekalo brez posebnih težav, nenadoma pa se je eden izmed kavljev snel in vpeta pločevina se je popeljala. Pri tem je zadela tov. Remusa v desno nogo in mu jo poškodovala. Poškodovanca so morali takoj prepelja-
ti v bolnišnico. Nezgodi s poškodbo je nedvomno botrovala prenatrpanost prostora v katerem izdelujejo kotle in pa verjetno tudi preveliko število vpete pločevine ter groba kršitev osnovnih predpisov za varno delo z dvigali!
Mesto, na katerem se je poškodoval tovariš Anton Lugarič
Tretja poškodba se je pripetila prav tako v mesecu juliju in sicer v vlačilnem oddelku, na sti-kalnici SMG. Poškodoval se je tov. Lugarič Anton. Medtem, ko je čakal na strojnega ključavničarja, ki naj bi odpravil napako na stiskalnici, se je nagnil iz do-sedaj še nepovsem jasnega razloga, v notranjost stiskalnice tako, da je prišel iz območja fotocelice in se je stiskalnica aktivirala. Pri tem ga je stisnilo med zgornji in spodnji del orodja, ter mu poškodovalo desno roko nad komolcem. Ker se vzroki poškodbe še raziskujejo, končnega mnenja o tem, zakaj je do poškodbe prišlo, še nimamo.
Iz zgoraj navedenega je razvidno. da naši ljudje še vedno premalo pazijo na varnost pri delu, katerega opravljajo.
Z. M.
Mesto študija dela v organizaciji podjetja
Kam spada oddelek študija dela in kako ga vklopiti v že obstoječo organizacijsko shemo, da se delo pravilno odvija, je potrebno rešiti glede na vrsto, velikost in organizacijsko obliko podjetja. Ker je študij dela uporabljiv v vseh dejavnostih podjetja in to enako dobro v proizvodnji kot v konstrukciji, administraciji, transportu in skladišču, na kratko vsepovsod, kjer se opravlja neko delo, potem je logično, da se tej službi mora dati svetovalna funkcija in mora biti podrejena direktno glavnemu ali tehničnemu direktorju, kot štabni organ, tako da lahko neposredno sprejema naloge, ki zajemajo probleme posameznih oddelkov ali celega podjetja. Obstaja mnogo podjetij, kjer se s-študijem dela še ni pričelo, ali pa je v razvoju kot v naši tovarni. V teh primerih je logično, da ne bomo ustanovili poseben oddelek in iskali nove lju-
di, ampak bomo začeli tam, kjer že obstajajo ljudje, ki se bavijo z opazovanjem dela. To bo vsekakor priprava dela z normirci, ki lahko pri snemanju ugotove, kako bi se delo bolje opravljalo, hitreje v drugačnem zaporedju, lažje ali ga celo izpustili. Ker ravno to želimo, se normirci morajo u-kvarjati s študijem dela. Takšno ustvarjanje lastnih kadrov je ena najlažjih poti, toda samo v slučaju, da te izobrazi o metodah in tehniki študija dela, tj. če se jih detajlno nauči, kako pravilno u-porabljati študij in analizo časa ter poenostavitev dela.
Če ne postopamo tako, to se pravi, da jih ne prevzgojimo, bodo oni delali dalje na stari način, ki nam je na žalost dal slabe rezultate ter v tem slučaju tudi u-vedba študija dela ne bo dala nobene koristi.
(Nadaljevanje na 4. strani)

Mesto študija dela v organizaciji podjetja
(Nadaljevanje s 3. strani)
Mogoče je najboljše, da se v pripravi dela in to v tehnološki, kot vzporedno delo z razdelitvijo tehnološkega procesa, začne s študijem dela, ker se v glavnem želi pozornost usmeriti na proizvodnjo in da se šele potem, ko se delo študija dela osamosvoji, preide na obliko svetovalnega organa.
Če smo postavili vzporeden odnos med delom tehnologa in analitika časa, je jasno, da se mora menjati sedanji odnos in razdelitev dela med tehnologa in nor-mirca ter pristopiti k novi obliki odnosov tehnolog — analitik, kjer bo tehnolog zadolžen za celotno odvijanje najekonomičnejšega tehnološkega procesa, kar pomeni, da odreja tudi čas za njega, medtem ko analitik časa izbira, pripravlja in ureja vse podatke o časih, ki so zato potrebni.
Če pogledamo, kako se sedaj odvija delo med normircem in tehnologom, vidimo, da tehnolog odreja tehnološki proces, normi-rec normira čas, to se pravi vpisuje podatke o potrebnem času v operacijski list. Jasno je, da se mora nor mireč poglobiti v proces, če hoče določiti realen čas, prav tako kot tehnolog, s čimer pa dve osebi izgubita čas za isto delo, večkrat pa se zgodi, da niso istega mišljenja, s tem pa razni nepotrebni razgovori in izguba časa.
Sklep poslovnega odbora naj naša enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami poskrbi v sodelovanju s hišnimi sveti za urejanje okolja pri naših stanovanjskih hišah in pravilno vzdrževanje stanovanj ni šel v pozabo.
Naša stanovanjska enota se trudi, da bi bilo gospodarjenje s stanovanjskimi hišami kar najbolj urejeno.
Lep primer urejanja okolja je na Zgornji Hudinji, kjer je predsednik hišnega sveta Franc Kobal in v Čopovi ulici št. 8, 10 in 12 kjer je predsednik hišnega sveta Ivan Perc.
Analitik časa se ne bi smel več baviti z neposrednim vpisovanjem podatkov o času v operacijski list, ampak bi to delo izvršil že tehnolog, ki mu to ne bi smelo delati problemov, če bi imel pripravljene podatke o časih v diagramih ali tabelah in to za posamezne prijeme, operacije ali celo gibe, te podatke bi mu pripravil in izdelal analitik časa.
Logično je, da tehnolog odredi čas izdelave 'za uvedbo nekega dela, ker je njegova glavna naloga, da poišče najekonomičnejši tehnološki proces, toda kako ga bo našel, če ne pozna časa izdelave.
Ker je tehnolog najodgovornejša oseba za odrejanje tehnološkega procesa, bo v tem slučaju stvarna oseba, ki bo lahko v popolnosti odgovoren za! tehnološki proces, ki ga predpiše. Jasno je, da morata analitik študija dela in tehnolog tesno sodelovati in medsebojno koristiti izkušnje, da bi s skupnim delom dosegli dober in ekonomičen tehnološki proces.
Pri organizacijskem vklopu oddelka študija dela, je potrebno poudariti, da je najvažnejše, da se oddelek pravilno izkorišča, a to pomeni, da je potrebno dajati točne naloge in to tiste, ki bodo podjetju najbolj koristile. Zato je najvažnejše, da se podredi tisti osebi v podjetju, ki bo pravilno opazila probleme in ozka grla podjetja ter pravilno postavljala naloge oddelku študija dela.
Naš sodelavec iz stanovanjske enote je imel z obema mali intervju, ki ga objavljamo.
Stan. enota: Kdaj ste se vselili v novo stanovanje?
Kobal: Vselil sem se leta 1970, med zadnjimi, ker je bil naš stolpič zadnji dograjen.
Stan. enota: Na Hudinjo ste se priselili med zadnjimi, a se najbolj zavzeli za ureditev okolja.
Kobal: Okoli stolpičev imamo zemljišče, katerega nam marsikdo zavida. Prava sramota je, da je bilo do sedaj zapuščeno.
Stan. enota: Kako gledate na akcijo urejanja okolja, ki smo jo začeli ?
Kobal: Akcija bo uspela. Vsi stolpiči razen številke 7 in 9 so se obvezali z 10-urnim prostovoljnim delom po družini-, oziroma z prostovoljnim denarnim prispevkom.
Stan. enota: Kakšne načrte imate v zvezi z urejanjem okolja?
Kobal: Veliko del bomo opravili sami. Želimo urediti tudi igrišče za otroke, tu bo pa morala priskočiti na pomoč stanovanjska enota.
Stan. enota: Kot predsednik sveta imate veliko opravka s stanovalci, kakšno je vaše mnenje o njih.
Kobal: Najslabši so stanovalci, ki nimajo čuta do družbene lastnine. Le-teh ni tako malo. S kakršnimi koli kaznimi bi se stvar umilila.
Stan. enota: Z vami in vsemi predsedniki hišnih svetov želimo še nadalnje sodelovanje, vam pa mnogo uspeha pri nadaljnjem predsedovanju.
Stan. enota: Od kdaj ste predsednik hišnega sveta?
Kadarkoli sem ga srečal, se mu je nekam mudilo. Tako tudi tokrat, čeprav je že v penziji. No, pa sva se le pogovorila o njegovem delu v podjetju in pri prostovoljnem gasilskem društvu EMO, katerega tajnik je že od leta 1957.
To je naš dober znanec in marljiv sodelavec Feliks Štravs. V podjetju se je zaposlil leta 1953, kot skladiščnik pocinkane posode, nato je bil referent odpreme, pa potem šef odpreme in prevzema in končno so mu zaupali delo v pripravi dela kjer je dočakal zasluženi pokoj.
Feliks je sicer šel v pokoj, toda iz razgovora z njim smo lahko uganili, da se ne misli popolnoma odreči delu pri našem gasilstvu.
Ves čas njegovega delovanja pri gasilskem društvu ga je odlikovala velika skrb pa tudi čut odgovornosti za varnost podjetja. Poleg dela je ves svoj prosti čas posvetil razvoju gasilstva, skupno z njegovimi sodelavci. Včasih nam je tudi napisal novice iz dejavnosti gasilcev za naš list, tako da smo ga smatrali že kot našega dopisnika.
Našega Feliksa odlikuje poštenost, skromnost in 'zavestna de-
Perc: Od začetka leta 1971. Letos so mi mandat podaljšali.
Stan. enota: Kako so stanovalci zainteresirani za prostovoljno delo in razne prostovoljne prispevke?
Perc: Ne morem se pritoževati. Treba pa je najti pravilen način dela z ljudmi.
Stan. enota: Kako ste dosegli takšen uspeh pri opravljanju predsedniških dolžnosti?
Perc: Ljudje niso slabi, le premalo zainteresirani. Moja dolžnost je, da jih za akcije pridobim.
Stan. enota: Kako ocenjujete sodelovanje stanovanjske enote s
hišnim svetom.
Perc: Poiztivno. Sodelovanje je v redu in res nimam pripomb. Povezava je dobra in nujna, saj lahko edino tako rešujemo najnujnejše probleme.
Stan. enota: Iz naših skromnih odgovorov smo razbrali, da ste mož dejanj, predsednik, ki je s svojimi delovnimi navadami in aktivnostjo za vzgled sostanovalcem.
lovna disciplina. Takega smo poznali pri njegovem delu v pod^ jetju in tak bo tudi ostal v zasluženem pokoju.
Želimo mu mnogo družinske in osebne sreče v pokoju ter še dolgo let življenja.
ej
UREJANJE 0K01JA
FELIKS JE ODŠEL V POKOJ
---------------------------
KAJ PRAVIJO PREDSEDNIKI KOMISIJ DS
Želeli smo vam predstaviti predsednike vseh komisij DS, vendar nam to ni uspelo. Nekateri so bili na dopustu, nekateri pa na službenem potovanju, tako da nismo mogli priti z njimi v stik. Tako vam za sedaj predstavljamo predsednike treh komisij, vse o-stale pa v prihodnji številki.
Anton Kosec je predsednik komisije za družbeni standard, star 43 let in je zaposlen v podjetju od leta 1946. V razgovoru z njim smo zvedeli, da si komisija še ni zastavila določenega programa dela, kar pa bo v najkrajšem času storila.
Komisija ima svoje pristojnosti, ki jih je določil s svojim sklepom delavski svet. Po teh pristojnostih je njeno delovanje na področju rekreacije dokaj pestro. U-
Bila sem prvič na dopustu v našem domu v Crikvenici v izmeni od 5. 7. — 15. 7. 1972. Rada bi opisala, kako naša splošna služba skrbi za »oddih« sodelavcev iz EMO, da bo mogoče komu v poduk za bodoča leta.
Naj začnem že kar na začetku tj. pri vpisu. Kakor »vsi drugi«, tako sem tudi jaz prišla tisto nedeljo precej zgodaj po številko in dobila številko 18. Izračunala sem, da moram imeti vse možnosti, da pridem v izmeno, v katero želim. Vendar je že tu vse moje znanje matematike odpovedalo, namreč za ves mesec julij je bilo že vse zasedeno. Bila sem nejevoljna in sem protestirala proti temu, zato sem milostno dobila sobo z dve-mi ležišči v domu, čeprav smo tričlanska družina, vendar ne za izmeno za katero sem želela, kakšno zvezo imajo z EMO. —
Dopovedala sem jim, da v tem času nikakor ne morem iti na dopust zaradi službe, vendar me niso hoteli razumeti. Pri tem naj povem, da sem našla razumevanje pri drugih podjetjih, pri katerih sem letovala, pri domačem pa se to ni zgodilo. Po razpisu sem bila še večkrat v splošni službi in prosila naj mi omogočijo, da bi lahko šla v izmeno od 15.
7.	do 25. 7., ker sem imela velike težave glede nadomeščanja v službi, vendar so mi vedno zatrjevali, da to ni mogoče, ker je izmena
parno, da nam bo njen predsednik kmalu kaj več določenega povedal o njenem delovanju.
Ivan Čater je predsednik komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in materialne odgovornosti, star 49 let in je v podjetju od leta 1952.
Delo komisije je zelo odgovorno in težko, nam je povedal tov. Čater. Mnogo lažje bi bilo, če bi bili sodelavci pri delu disciplinirani in ne bi bilo toliko prijav kršenja delovnih dolžnosti.
Prijave glede kršitve delovne dolžnosti, ki jih pošiljajo komisiji nadrejeni, mnogokrat niso jasne in konkretne, tako da jih komisija ne more uporabiti in jih mora zavrniti.
Napačno je mnenje, da je naša komisija neki zastraševalec sode-
Ivan Čater
popolnoma polna, v kar sedaj zelo dvomim.
Ko sem prišla vplačati, so me z motivacijo, češ, da je soba, ki jo imam, slaba, da ni miru, prepričali, da naj grem raje v vilo, kjer je soba s tremi ležišči in balkonom, z razgledom na morje, kopalnico tako kot je še nisem videla, čudovitim vrtom s senco itd. Temu prepričevanju sem nasedla in vplačala.
Ko sem prišla v Crikvenico, prepričana, da bo vse v redu, me je čakalo ponovno »presenečenje«. Javila sem se tov. upravniku. Ko je pogledal mojo napotnico, je začel kimati češ, so že zopet težave tu. Upravnik me je peljal h gospodinji, ki je ni bilo doma. Po četrtem iskanju sem jo končno našla. Gledala me je začudeno, ker ona ne pričakuje v tem času nobenih gostov od EMO. Povedala mi je, da ima nekaj praznih sob še 5 dni, potem pa jih bodo zasedli gostje iz Krškega, ki imajo to vilo v najemu za celo sezono. Ponudila mi je sobo v pri-zemlju poleg garaže z dvema ležiščema.
Šla sem ponovno v dom k u-pravniku. Imel je polne roke dela, kar je razumljivo, zato je šla z mano tov. Koprivškova in tov. Krušič, ki je bil ravno takrat tam. Po dolgem prepričevanju smo dobili sobo s tremi ležišči, vendar ne v prvem ali drugem nadstrop-
lavcev. Marsikdo kaj lahko zagreši, vendar je kazen komisije, če jo tako imenujem, le vzgojna. Če posameznik sprejme kazen kot tako, se mu ni treba bati odločitev komisije, razen v hudih primerih, ko mora komisija odločati o najhujši kazni, izključitvi iz delovne skupnosti.
Stanko Korpnik je predsednik stanovanjske komisije, star 36 let in dela že dvajset let v podjetju. V razgovoru nam je povedal, da je delo te komisije zelo mučno in težko, ker je mnogo prošnikov za stanovanja, praznih stanovanj pa nič. Komisija se bo zavzela, da se bo začelo reševati stanovanjsko vprašanje članov kolektiva bolj smotrno in načrtno in bo dala glede tega predloge delavskemu svetu.
Stanko Korponik
ju, ampak zopet v prizemlju poleg garaže. Tako je bil mit o čudoviti sobi, čudovitem razgledu, prečudoviti kopalnici in čudoviti senci takoj porušen. Soba še ni niti izdelana, pred nedavnim je bila šele beljena in je bila še polna vlage.
Vse to mi je pokazalo, da sem bila izigrana, zato sem začela o tem razmišljati. Pri kosilu sem se malo razgledovala po jedilnici, da bi našla kakega znanca, vendar razen enega, ki je še pri nas in enega, ki je bil nekoč naš sodelavec, nisem nikogar spoznala. Res je, da je naš kolektiv velik, zato vse ne moreš poznati, vendar si le nisem dala miru. Začela sem malo spraševati in na »veliko začudenje« opazila marsikaj, namreč pri nekaterih gostih, ki so stanovali v domu ali vsaj za moje pojme boljši vili nisem ugotovila, kakšne zveze imajo z EMO. Opazila sem, da v domu stanuje družina, ki ima avto s švedsko registracijo, dalje stanuje v vili ob morju, ki je za moje pojme najlepša od vseh, ki jih imamo v najemu, družina, pri kateri nisem mogla ugotoviti kakšno zvezo ima z EMO — umakniti pa se ji je moral naš bivši sodelavec. Trdno sem prepričana, da je takih gostov še več, katerim smo se mi morali umikati, saj sem ugotovila in slišala marsikaj. Na plaži sem slišala vse polno pritožb s strani
naših sodelavcev, ki so tožili nad organizacijo. Nekateri so se morali seliti če so prišli »boljši gostje«, kar se je dogajalo tudi v tej vili, kjer smo stanovali mi, saj so enega našega sodelavca selili celo štirikrat v desetih dneh. Naj pripomnim, da nas niso selili, ker za to sobo ni bilo nobenega gosta. Lahko bi napisala še marsikaj, ker je bilo polno pritožb.
Pri vsem tem se sprašujem ali je naš dom namenjen tujim gostom, mi iz podjetja pa le dopolnjujemo tisto, kar drugi ne vzamejo ali je namenjen za oddih članom našega kolektiva.
Na koncu pa naj povem, da sem o tem z mnogimi govorila in da je vsak, ki je kdajkoli letoval v našem domu rekel, da ne gre nikdar več. Tem se sedaj pridružujem tudi jaz.
Ivanka Bajuk
IVO VAL JA VABI
2e mnogi Celjani doslej so spoznali Novaljo na otoku Pagu, kjer so preživeli prav gotovo najlepše dneve svojega letnega dopusta. Zanimanje za to čudovito malo mestece je pričelo rasti pred leti, ko so po zaslugi domačih potovalnih agencij pričeli tjakaj zahajati prvi gostje.
Kaj odlikuje ta kraj? Predvsem dejstvo, da je na sorazmerno majhnem prostoru, kar šestero velikih plaž, ki so praviloma obdane z bujnimi borovimi gozdovi. Plaže: Vrtič, Straško (največja med njimi), Zrče (po mnenju mnogih med najlepšimi na Jadranu), Caska, Babe in Trinčel so tolikih razsežnosti, da se vam stiske za peščeni prostor gotovo ni potrebno bati. To pa je ena največjih odlik teh prečudovitih plaž. Za otroke je tod pravi raj, obrežne vode si pri igri ne bodo skalili, ker je povsod le droban in čist pesek.
Na otok Pag, oziroma v Novaljo boste najlažje prišli s trajektom iz Jablanca, ali pa iz Karlo-baga, le da boste v drugem primeru, morali potem še 20 km do Novalje prevoziti po makadamski cesti. Lepšega doživetja, kot je vožnja z avtomobilom mimo
Plitvic in preko Velebita v Kar-lobag, si skoraj ne morete zamisliti!
Kraj ima dva hotela z depandansami, največ gostov pa se poslužuje privatnih sob, hranijo pa se v restavracijah. Še najbolj pa so zadovoljni tisti, ki se podajo na letovanje s šotori, kajti camp na Straški je prečudovit in težko bi kje našli lepšega. Na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji dobre kapljice, saj domačini na vsakem koraku ponujajo odlično vino, po smešno nizkih cenah za liter.
Mnogi Celjani so postali stalni obiskovalci tega lepega in mirnega kraja, obiščite ga še vi, prepričani smo, da vam bo všeč!
Vse podrobne informacije lahko dobite pri »Kompasu« in »Izletniku« v Celju.
Skrb za našega človeka

IZ DEJAVNOSTI NASE MLADINE
Občinska konferenca ZMS Celje - mladim
Sedaj, ko se že nagibamo v drugo polovico letošnjega leta lahko podamo vsaj krajšo oceno dejavnosti naše občinske konference v Celju.
Ocena stvarnega stanja aktivnosti v Zvezi mladine v trenutnem obdobju temelji na aktivnosti vseh mladih, torej na delu v zadovoljevanju svojih potreb in želja kot vključevanju v tok samoupravnega in družbenopolitičnega življenja, v katerem naj bo prisoten vsak mlad človek po svojih možnostih.
In če že hočemo pogledati u-spešnost dela Občinske konference ZMS Celje moramo pogledati njen akcijski program, njegovo realizacijo in uspešnost izvedenega dela, kot čuti in potrebuje mlad človek v tovarni, 'šoli in krajevni skupnosti.
Izhajajoč iz sprejetega programa Obk Celje iz septembra, lanskega leta, se vidi temeljna usmeritev dela mladih v Celju, ki odločno zavrača poizkuse, da se Zveza mladine spremeni v organizacijo za šport in kulturo, ampak mora težiti k idejnemu — političnemu delu in nadaljevati z reorganizacijo, sprejeto na 8. kongresu ZMS v Velenju leta 1969.
Kot vsa leta nazaj se tudi v tem obdobju čuti močna aktivnost mladih v konkretnem akcijskem delu. Priprave različnih proslav in kulturnih programov, ponovno izvedena kulturna manifestacija »Naša beseda«, masovno športno tekmovanje mladih iz delovnih organizacij, sprejem Titove štafete, udeležba na igrah BiE, lokalne delovne akcije in vrsta pomembnih akcij v izvedbi aktivov Zveze mladine, dajejo pečat aktivnosti v Zvezi mladine. Jasno pa se tu vidi, da pri tem delu niso zajeti vsi interesi širšega kroga mladih in da to ni celotna dejavnost Obk ZMS Celje.
V Zvezi mladine moramo iskati različne poti aktivnosti, da bo v njih mlad človek čutil interes do družbenega dela in da bo v Zveei mladine našel del sebe. Izhajajoč v tem iskanju novega in boljšega, je izzvenela misel na lanski programski konferenci, da je treba preiti od akcijskega k idejno — političnemu delu. Ocenjevanje položaja, v katerem se nahajamo mladi, sprejem stališč mladih ob posameznih procesih v naši družbi, zavzemati se in reševati vse probleme in težave, v katere mlad človek pri svojem delu prihaja, oživeti delo mladih v aktivih Zveze mladine na terenu, šolah in delovnih organizacijah, naj bi bilo idejno politično vprašanje in naloge v tej usmeritvi. Vendar opažamo, da teh stvari nismo v celoti realizirali oziroma posameznih vprašanj nismo rešili, kot smo si jih začrtali. Ne iščemo opravičilo, vendar takšno delo zahteva dovolj kadrov — usposobljenih in izkušenih za takšno akcijo, pravilen sistem in način dela in pravilen pristop k reševanju le-teh vprašanj, a vsega tega pa
v Obk ZMS Celje ni bilo možnost izvesti. Predsedstvo Obk ZMS Celje je bilo v stalnih kadrovskih težavah, člani predsedstva so bili preobremenjeni z akcijskim delom in nazadnje vsled nezadovoljnega dela aktivov Zveze mladine na terenu, šolah in delovnih organizacijah se stališča in mnenja predsedstva niso v dovolj ni meri prenašala na mlade ljudi.
Nemogoče je pričakovati, da bo vse te probleme Zveza mladine danes ali jutri rešila. Dosti je bilo omenjenih slabosti, ki so se pojavljale pri našem delu. To pa ne pomeni, da v našem delu ni bilo doseženega nič novega, boljšega in naprednejšega.
Tudi te stvari so vidne in so prisotni med nami. Pri naši vsebinski usmeritvi pa je nujno, da jo gradimo na spoznanjih in dosežkih v preteklosti. Kritična o-cena nekaterih slabosti pa naj bo zagotovilo, da se to v bodoče ne bo več dogajalo. Takoj in z vsemi silami je treba preiti k doslednejšemu izvajanju sprejetih izhodišč, kajti mladi se zavzemamo za doslednejše delo in to moramo dokazati tudi pri svojem delu v Zvezi mladine.
Za to doslednost bi se naj ne zavzemala samo mlajša generacija, ampak širši družbeni vpliv, ki marsikatero spoznanje in probleme samo pristransko postavlja na dnevni red. Potrebno bo več samoodpovedi in verjetno bo šlo boljše in lepše.
Kotnik Fric
Pohod mladih v Zadobrovo pri Ljubljani
V prejšnji številki smo vas obvestili, da bo krenila mladinska brigada na štiridnevni pohod na Zadobrovo pri Ljubljani, kjer bo centralna proslava.
Med udeleženci tega pohoda so bili tudi mladinci iz naše tovarne, ki so zastopali nas v tem množičnem pohodu čez partizanske kraje in vasi vse do Ljubljane.
Pohod se je začel v Celju od prevezma zastave in prapor j a ter slavnostnega govora na Trgu revolucije. Zatem se je začela pot polna raznih »partizanskih« zanimivosti, katerim so botrovale razne zasede,. patrole in še marsikaj. Skupine so zelo dobro delovale in v njih je bilo čutiti res tisto za kar so bile odrejene. Borci, ki so tudi sodelovali v tem pohodu, pa so med potjo in v času med zasedami, mladini oživljali čase, ko so se med temi skalami, smrekami ali grmovjem pomikali s puško ali bombo v rokah, skozi zasede so hodili lačni in včasih na pol bosi. Prav prijetno jih je bilo čutiti med to mlado množico, saj so delovali z vsem svojim žarom, kot da so na resnični poti pohoda pred tridesetimi leti. Za ta napor pa je bila potrebna tudi moralna podkrepitev — hrana za katero so se vsi pohvalno izrazili, saj je bilo vsega dovolj po zaslugi terencev in ostalih, ki so pazili,
da ni prišla hrana v »sovražne roke«.
Zadnji dan, to je 4. julija je brigada odpotovala v Zadobrovo pri Ljubljani na centralno proslavo, kjer je govoril tov. Edvard Kardelj. V svojem izvajanju je o-risal pomembnost samega shoda v kraju Zadobrova ob prazniku borcev.
Kotnik Fric
Vloga mlade generacije
V letošnjem letu smo veliko slišali in brali o problematiki in dejavnosti zveze mladine, kot naprednega dejavnika v naši družbi. Zato bo letos zlasti opmembno to, da bo tudi konferenca ZKJ raz-
pravljala o vlogi mlade generacije v naši družbi in kako krepiti družbeni položaj mladih v samoupravnem kakor tudi političnem življenju.
Da je to res potrebno, nam govore razne aktivnosti na samih programih svojega dela, kot republiške in občinske konference
kjer se zlasti daje poudarek nadaljnji vlogi in usmeritvi v vsakodnevna samoupravna in druga dogajanja znotraj delovnih in drugih skupin, tako da bi bila ZM res odraz vsega tistega za kar je družbi kot svojemu članstvu v interesu njenega vsebinskega delovanja začrtano v programih.
Ko že omenjam načrtovanje akcij gledano z republiške konference pa navzdol lahko rečemo, da če bo pot, ki je začrtana res taka, da bo uspeh vsaj uspešen, če že ne prav dober. To pa zato, ker v programu dela v letu 1972/ 73 usklajujemo s programi občinskih konferenc in tako prihajamo do boljših in učinkovitejših akcijskih programov ampak se zajemajo skupno tisti programi, ki so problematični v republiškem merilu med tem ko drugo se pa načrtuje po možnosti in obsegu občinskih konferenc. Tako bomo
tudi v naši občinski organizaciji pripravili program, katerega bi naj oblikovali na osnovi skupnih dogovorov z vsemi aktivi in drugimi zainteresiranimi v občini. O teh ali drugih pripravah vas bomo še posebej obvestili.
Kotnik Fric
Slabo vreme, toda brigada je prišla pravočasno na cilj.
Po akciji, veselo taborniško razpoloženje.

Črevesni zajedalci
Doktor medicine Ljubo Doren iz Ljubljane nam je poslal zanimiv sestavek o zdravstvu pod naslovom »Črevesni zajedalci«, ki ga v celoti objavljamo v prepričanju, da bomo s tem pripomogli, da bo boj proti črevesnim zaje-dalcem bolj uspešen.
Črevesnih glist je več vrst — pri nas so najbolj razširjene tako imenovane valjaste gliste. Raziskave so pokazale, da" dandanes trpita za črevesnimi paraziti dve tretjini človeštva. Črevesni zajedalci ali gliste, kakor jih običajno imenujemo, žive v črevesju svojega gostitelja — človeka. So ena najbolj razširjenih nadlog širokih ljudskih množic, še posebno pri nas. Praviloma jih najdemo pri ljudeh vseh starosti, zato si upravičeno zastavljamo vprašanje, kako naj rešujemo ta so-cialno-medicinski problem, kako naj spoznamo nosilce črevesnih zajedalcev in kako naj preprečujemo oziroma zdravimo to obolenje.
Gliste se zelo pogosto naselijo v prebavilih človeka. Znamenja glistavosti so nasploh neopredeljena. Pri hujših okužbah prevladujejo bolečine v trebuhu, motnje v prebavi, utrujenost, nemirno spanje in živčna razdražljivost. Črevesne gliste povzročajo v prebavilih človeka težave, ki se izražajo kot preobčutljivost, napadi, podobni padavici ali histeriji, krči, znamenja, podobna vnetjem možganskih open itd. Kot tujki v telesu lahko gliste povzroče še vrsto drugih težav. Bolnik postane nemiren, razdražen, pogosto celo pobit, izgubi sposobnost za koncentracijo na delovnem mestu, zaradi česar lahko pride do nesreč pri delu.
Našteli smo nekaj splošnih znakov, ki nam lahko povedo, da so se v prebavilih naselile gliste. Zanimivo pa je to, da večina bolnikov sploh ne ve, da se je okužila z glistami. Zato se pogosto dogaja, da cele družine dolga leta ali celo desetletja gostijo te neprijetne parazite. Še posebno so ogroženi kolektivi, v katerih žive nosilci teh zajedalcev: otroški vrtci, internati, tovarne, šole. Najbolj izpostavljeni glistam so otroci, ki se okužijo pri dnevnih aktivnostih — pri igri, pri sesanju prstov itd.
Do okužbe pride pretežno skozi usta. Nalezljive oblike glist pridejo v usta s hrano, z umazanimi rokami, s pijačo in z drugimi predmeti, ki pridejo v stik z usti. Še zlasti težko je preprečiti okužbo z jajčeci in ličinkami, ki so zaradi čvrste ovojnice zavarovane pred vplivi okolja. Omenjeni obliki najčešče najdemo v blatu človeka in nekaterih živali.
Civilizirani narodi nasploh mislijo, da živil ni težko zavarovati pred okužbo s človeškimi fekalijami. Res je, da sodobne sanitarije in odstranjevanje človeških fekalij v precejšnji meri pomagajo pri preprečevanju okužbe s črevesnimi glistami. Kljub temu pa je znana dolga vrsta primerov, ko so higienski ukrepi odpovedali in je prišlo do množične okužbe Dejstvo je, da marsikje vrtove še vedno gnojijo s človeškimi fekalijami. Solata je eden najpogostejših virov okužbe, še posebno pri nas.
Poglejmo si nekoliko natančneje dve vrsti črevesnih glist, ki
sta v naši državi najbolj razširjeni.
1.	Podančica najčešče napada otroke, ker pa je zelo nalezljiva, se okužba hitro razširi tudi na odrasle v družini. Samica podan-čice, ki potuje skozi debelo črevo in danko, okrog katere izloča veliko število jajčec (okrog
11.000), povzroča okrog danke srbenje, kar je eden od najpomembnejših simptomov. Če jajčeca z umazanimi rokami ali hrano pridejo v usta drugih članov družine, se okužba naglo razširi. Otroci, ki se igrajo po dvoriščih, imajo pod nohti veliko teh jajčec; s sesanjem prstov in dotikanjem ust se tako vedno znova okužu-jejo. Jajčeca podančice najdemo v hišnem prahu (okužba z dihanjem) po omarah, mizah in oknih, v straniščnih školjkah, v posteljnem perilu. Nasploh jih je največ po spalnicah, tako da je okužbi izpostavljena vsa družina. Iz družine se okužba razširi v otroške vrtce, v tovarne, kasarne in druge kolektive. V takih primerih je neobhodno potrebno zdravljenje vse družine oziroma kolektiva.
Najpogostnejši znaki okužbe s podančicami so izguba teka, hujšanje, močenje postelje, nespečnost, šklepetanje z zobmi, bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje in alergične reakcije organizma.
Da bi se obvarovali pred okužbo, si moramo redno umivati roke po opravljanju potrebe in pred jedjo. Med zdravljenjem in še teden dni po njem mora bolnik nositi tesno oprijeto perilo, ki preprečuje, da bi jajčeca podančice prišla v stik z rokami in se tako raznesla. Telesno perilo je treba prekuhati vsak dan, posteljnino, spalne srajce in pižame pa dva- do trikrat na teden.
2.	Navadna ali velika glista je prav tako zelo razširjen zajedalec človeškega črevesja. Z njo je okuženih približno 650 milijonov ljudi. Navadna ali velika glista je dolga 15 do 35 centimetrov. Živi v tankem črevesu in se hrani z njegovo vsebino. Samica izleže približno 200.000 jajčec na dan; možnost okužbe je zaradi tega zelo velika. Jajčeca se izločijo iz organizma z blatom, se zunaj njega razvijejo v ličinke, pridejo ob ponovni okužbi spet v tanko črevo, prodro skozi njegove stene in potujejo po limfnih žilah in venah v jetra, v spodnjo zbiralno veno, v desno srce in v pljučne arterije. Iz pljuč pridejo v usta in od tam nazaj v tanko.črevo, kjer se 75 dni razvijajo v odrasle gliste. Ni nujno, da bi bolnik v tej fazi- razvoja navadne gliste imel težave. Tisti, ki pa jih vendarle imajo, običajno tožijo o krčih in neopredeljenih bolečinah v želodcu.
Do hudih težav, ki se lahko končajo celo s smrtjo, pride zaradi preseljevanja odraslih glist. Najdemo jih lahko v izbruhani hrani. Zaidejo lahko v nosno votlino in od tam v pljuča bolnika, v žolče-vod, v žolčnik ali slepo črevo. Pri preobčutljivih bolnikih se lahko pokažejo znamenja zastrupitve, ki jo povzroči razpadanje poginulih glist. Najpogostejši simptomi so nespečnost, izguba apetita, hujšanje, huda živčna razdražljivost; pri otrocih pa lahko pride celo do zastoja v telesnem in duševnem razvoju.
Ogledali smo si dve najbolj razširjeni vrsti iz množice glist, o katerih pa tu ne moremo podrobneje razpravljati. Omenimo le še to, da so pri nas precej razširjene tudi tako imenovane rudarske gliste, bičaste in tako imenovani strongiloides (glista, ki živi v tankem črevesu človeka). Te tri vrste so nekoliko manj pogostne od prvih dveh, vendar pa zato nič manj nevarne.
Omeniti velja še to, da gre v 90 % glistavosti za mešano okužbo, kar z drugimi besedami pomeni, da se v 90 % primerov v človeških prebavilih zaredita najmanj dve, lahko pa tudi pet vrst glist. Povedali smo že, da sta nalezljivi obliki gliste jajčece in ličinka. Pri zdravljenju črevesnih parazitov moramo torej vplivati na ta dva faktorja, če želimo doseči dobre rezultate.
V minulih stoletjih je bila v rabi dolga vrsta zdravil zoper črevesne gliste, bolj uspešnih in manj uspešnih. Zdravila, ki bi delovalo na več vrst glist oziroma na odrasle gliste, jajčeca in ličinke hkrati pa ni bilo. Šele od leta 1967 dalje, ko so Američani odkrili in poslali na tržišče tiaben-dazol (Mintezol), je zdravljenje črevesnih okužb mešanega tipa uspešnejše. Omenjeni preparat namreč deluje na vseh pet vrst glist, ki smo jih v članku omenili ter na njihova jajčeca in ličinke, kar je nadvse pomembno. Zdravilo lahko dobimo tudi v naših lekarnah, seveda pa se moramo o zdravljenju glistavosti posvetovati s svojim zdravnikom, ki nam bo dal podrobne napotke. Velikega pomena je, da se angažiramo vsi in tako podpremo akcijo za zatiranje črevesnih parazitov pri nas, še pdsebno pa pri naših otrocih in mladini ter v delovnih kolektivih. In ne pozabimo: če se s črevesnimi paraziti okuži eden član družine ali kolektiva, je treba zdraviti vso družino oziroma kolektiv.
Dr. med. Ljubo Dorem
PROGRAM IN TERMINI FILMOV ZA CAS OD 1. 8. DO
15.	8. 1972
UNION:
od 1. do 2. 8. RDEGl PLAŠČ, danski barvni bilm
od 3.-6. 8. OBRAČUN OPOLNOČI, ital.-ameriški barvni film
od 7.-9. 8. ŠERIF IZ DODGE CITYJA, ameriški barvni film
od 10,—13. 8. MALI, VELIKI MOŽ, ameriški barvni film
od 14,—15. 8. TOBRUK, ameriški barvni film
Kino METROPOL:
od 1.—2. 8. HOMBRE, ameriški barvni film
od 3.-6. 8. SMRT TRKA DVAKRAT, ital.-nemški barvni film
od 7.-8. 8. VESELE POČITNICE, francoski barvni film
od 9.—11. 8. MOŽ IZ ARIZONE, ameriški barvni film
od 12,—13.	8. McKENNINO
ZLATO, ameriški barvni film
od 14.—15. 8. WILLIE BOY, a-meriški barvni film
Kino DOM — LETNI:
od L—2. 8. RUSI PRIHAJAJO, ameriški barvni film
od 3.-4. 8. RINGOVA VRNITEV, ital.-španski barvni film
od 5.-7. 8. JEZDEC — MAŠČEVALEC, ameriški barvni film
od 8.-9. 8. ODPADNIKOVA LJUBICA, ital.-bolgarski barvni film
od 10,—11. 8. POKVARJENCI, ital. barvni film
od 12,—13. 8. UMOR V BAZENU, francoski barvni film
od 14,—15. 8. BARBARELLA, francosko-italijanski barvni film * 1 2
VIŠJA ŠOLA
ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ
RAZPISUJE
VPIS V ŠTUDIJSKO LETO 1972-73
Kandidati se lahko vpišejo v:
1.	organizacijsko smer
z organizacijsko-proizvodno u-smeritvijo in
z organizacijsko-poslovno usmeritvijo
2.	računalniško smer
V šolo se lahko vpišejo:
1.	brez preizkusnega izpita kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo;
2.	s preizkusnim izpitom:
a)	kandidati, ki so uspešno končali triletno srednjo šolo industrijskega ali drugega gospodarskega značaja oziroma upravno administrativnega značaja in ki imajo najmanj 3 leta prakse na delovnih mestih, ki so povezana z organizacijo dela, se lahko vpišejo na šolo, če opravijo preizkusni izpit iz matematike, iz nacionalnega jezika in iz družbene ureditve SFRJ;
b)	kandidati, ki niso končali šol pod 1. in 2.a), se lahko vpišejo, če so najmanj 8 let opravljali delo, ki je povezano z organizacijo dela, in opravijo preizkusni izpit iz matematike, nacionalnega jezika, družbene ureditve SFRJ, fizike, kemije in zgodovine.
Predavanja za redne študente bodo v Kranju, za izredne študente pa bo šola predvidoma organizirala predavanja v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Velenju, Sevnici, Novi Gorici in Kopru.
Podrobnejše informacije dobijo interesenti v tajništvu šole, Prešernova c. 11/11, telefon 22-834 in 22-846.
ZAHVALA
Vsi sodelavci, ki so bili upokojeni v letu 1971, se prav iz srca zahvaljujemo vodstvu podjetja, kadrovski službi, organom upravljanja in vsem njihovim sodelavcem za izredno lep in pester program ob slovesu in za organiziran izlet v Dolenjske toplice.
Upokojeni sodelavci v letu 1971
Ewaßheo
8
J&ickcmke, vati
V podjetju so se n h zaposlili:
Nežmah Ivan, Rančigaj Anton, Gajser Leopold, Kaučič Duro, Skale Stefan, Grdina Branko, Do-ler Drago, Korošec Franc, Savski Stanko, Čretnik Karel, Centrih Srečko, Cesar Marjan, Kovač Cvetko, Bobek Rudolf, Polajžer Stanko, Jevševar Mihael, Šarlah Vinko, Strašek Ferdo, Jevševar Vid, Jazbinšek Ivan, Cirkulan Miran, Beg Dušan, Brglez Jakob, Arzek Josip, Šafarič Stefan, Sterk Anton, Sentočnik Milan, Rihter Peter, Kasesnik Stanislav, Mernik Edi, Bincl Valter, Kajtna Alojz, Kač Karl, Platovšek Drago, Cakš, Milan, Siter Milan, Golob Peter, Žlavs Anton, Mirnik Ivan, Pilko Jože Subaraš Milan, Cvek Avgust, Sitar Jože, Putovec Ivan, Počkaj Franc, Železnik Franc, Kos Jože, Šunko Sandi, Videnšek Ervin, Za-vec Stefan, Tomše Stanko, Raiče-vič Petar, Lipar Vojko, Dobrajc Amalija, Volf Marija, Pohajač Jožefa, Mastnak Štefanija, Gal Cvetka, Kramperšek Ruža, Hribernik Miroslava, Krivec Magdalena, Sabok Jožica, Koprivc Erika, Subaraš Neža, Cizej Angela, Vešli-gaj Ana, Krajnc Ana, Solenič Marija, Zalokar Marjana.
Iz podjetja so odšli:
Lisec Edi, Blazinšek Vinko, Pegane Franc, Kračun Franc, Polajžer Stanko, Taušloker Jože, Dušic Anton, Kuzmin Konstantin, Oblak Vinko, Klinar Franc, Pirc Franc, Toplak Franc, Namestnik Zmagoslav, Šafarič Stefan, Cerov-šek Martin, Stante Vid, Stante Janez, Jakopin Edi, Josifov Risto, Bednjički Ivan, Pohole Franc, Mo-toh Alojz, Otorepec Miroslav, Ilič Radiša, Sivka Albin, Vrabič Karel, Kolar Anton, Planinšek Janez, Žnidar Ladislav, Arhanič Zdravko, Rakitovac Stjepan, Ilič Ljubi-ša, Mičič Milutin, Grobelnik Va-

Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji AERO Celje
lerija, Leskovšek Antonija, Kovačič Terezija, Kumer Vera, Arn-šek Karolina, Laznik Vera, Baumgartner Vera, Brglez Viktorija, Stramšak Ljudmila, Rezar Majda, Langeršek Marija, Zapušek Štefanija, Levovnik Darinka, Hostnik Fanika, Kolar Karolina, Tevč Ljudmila, Popovič Vida, Romih Marija, Krebs Marija, Zaku Slavica, Muha Katica, Glavič Zdenka.
Samovoljno so zapustili podjetje:
Svečak Stjepan, Babnic Jože, Sobočan Janez, Banovič Mirko, Meze Andrija, Lugarič Milan, Cater Marjan, Kodrin Alojz, Pratneker Alojz, Šorko Avguštin, Jelen Albert, Lorger Ferdo, Zavšek Dušan, Gorišek Jože, Prah Otmar, Ternovšek Ludvik, Spolenak Marjan, Mlinarič Emanuel, Sorko Danilo, Bobek Rudolf, Vrabič Janez, Kiker Bogomir, Pirnat Branko, Krivec Marjan, Es Franc, Ipšek Cvetka, Lednik Terezija, Pohole Stanislava.
Na odsluženje kadrovskega roka so odšli:
Hrastnik Franc, Brežnik Ivan, Lednik Janez, Zupanc Srečko, Kline Jože.
Upokojeni so bili:
Radi Franc, Gaber Franc, Es Nada, Jager Zofija, Rob Alojzija, Zupanc Ana.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega dragega očeta
JOŽETA STRAŠEKA
se prav lepo zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam • iz skladišča gotovih izdelkov za tovariško pozornost pri tem žalostnem dogodku, za darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Prav iskrena hvala sindikalni organizaciji EMO za pomoč v stiski in tovarniški godbi na pihala za igrane žalostinke ob njegovem preranem grobu.
Žalujoča hčerka Jožica Strašek
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega sina
RUDIJA JANEŽIČA
se prav iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam iz obrata kemičnih izdelkov za izkazano tovariško pozornost v dneh žalosti.
Še posebej prav lepa hvala sindikalni organizaciji EMO za pomoč v sili, tovarniški godbi na pihala za i-grane žalostinke ob njegovem preranem grobu in vsem prijateljem ter znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči starši Terezija in Jože ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični in bridki izgubi mojega moža in očeta
EDIJA STERIETA
se iz vsega srca zahvaljujem vs.em njegovim sodelavcem in sodelavkam iz obrata kemičnih izdelkov, za darovano cvetje in vence, obratovodji tovarišu Končan Konradu za poslovilen govor ob njegovem grobu, sindikalni podružnici za pomo v stiski in vsem prijateljem ter znancem, ki so ga spremili na njegovi prerani zadnji poti.
Anica Steble s hčerko
Žalujoča žena
Janjo in sinom Edijem
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
TEREZIJA ZAGORIČNIK
se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje.
Še posebej prav iskrena hvala sindikalni organizaciji EMO za pomoč v stiski in tovarniški godbi na pihala za igrane žalostinke ob njenem grobu.
Žalujoči sin Franci z družino
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame
KRESNIK ANGELE
se prav iskreno zahvaljujeva vsem najinim sodelavcem in sodelavkam za izkazano pozornost, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Prav iskrena hvala tudi tovarniški godbi na pihala za igrane žalostinke ob njenem grobu in sindikalni podružnici EMO za tovariško pomoč v stiski.
Žalujoči hčerki Anica Kresnik in Rozika Slemenšek z družinama
Nova 10. številka revije »SLOVENIJA—PARALELE« vas obvešča:
KAKŠNO PERSPEKTIVO IMAJO GORSKE KMETIJE?
TEHNOKRATIZEM — prispevek Marka Nikeziča Vse o ekonomskem vohunstvu
Zeleni dodatek
Kaj menijo o črnih kozah v Portorožu...
... je turizem ogrožen?
Berite in naročite se na revijo »SLOVENIJA—PARALELE«.
Pri letni naročnini vam nudimo popust.
VAŽNO! odreži in oddaj
STANOVANJSKI ANKETNI LIST
Vsi člani kolektiva, ki so prošniki za dodelitev ali zamenjavo stanovanja oziroma vsi, ki v prihodnjem obdobju računajo na j dodelitev stanovanja ali gradnjo, naj izpolnijo anketni list in ga oddajo v nabiralnik, ki bo nameščen pri glavnem informatorju (upravne poslopje).
I
Priimek in ime .....................-..............••••
1.	Poročen — samski
2.	Stanovanjske razmere:	nosilec stanovanjske pravice
podnajemnik pri tujih ljudeh podnajemnik pri starših lastnik hiše lastnik stanovanja
3.	Opis sedanjega stanovanja:
soba	m2
soba + souporaba kuhinje	m2	
garsonjera	m2
enosobno stanovanje	m2
dvosobno stanovanje	m2	
večsobno stanovanje	m2	
4.	Koliko oseb živi v opisanem stanovanju: .....
5.	Mesečni izdatek za stanarino: ...............
6.	Predlog za zadovoljitev stanovanjskih potreb:
—	dodelitev stanovanja s strani podjetja
—	zamenjava stanovanja s strani podjetja
—	izboljšanje stanovanja z adaptacijo
—	individualna graditev Ustrezne odgovore podčrtaj!
Podpis: