Zaupaj na Boga v vsaki potrebi
(Povest. Po nein. i/virniku priredil jFanko Leban.)
Drugo poglavje. Nepri čakovani koledniki.1)
H||apočilo je bilo novoletno jutro. Na vse zgodaj je ^^ bila odšlaLenka v cerkev: kajti pobožna ženska ni tega pozabila nikdar. Po sv. maši je začela otroka povijati v vse gorke reči, ki jih je imela. Seveda ranogo ni bilo teh rečij; vendar je bila spletla tudi Franeiki par gorkih nogavic. Te je deklica potrebo-vala danes še posebno. Naposled vzame mati staro ruto, v kojo se je zavijala sicer sama. V to ruto dobro zavije Franciko, vzdigne jo v narooje rekoč: ,,No, zdaj pa lahko gremo." Andrejček je stopal naprej. Prav hrabro je korakal po snegu nizdolu do poti   ob
') Koledniki so ljudje, ki hodijn pet o novem letu od hise do biše.
2
potoku Zrarzleku. Tu je lahko šel vštric matere. Imel jo je veliko izpraševati, kam pridejo zdaj in kaj se potem zgodi. Cas je hitro ginil tako, da so prehodili tri četrti ure dolgo pot, — da sami niso vedeli, kak6 in kdaj.
Zdaj so dospeli do prvih hiš starotrških. Mati je takoj videla, da je bilo že več otrok na potu, da bi peli svoje novoletne pesmi. Po vseh hišah starotrških so hodili von in noter. Lcnka je šla naravnost do ve-like gostilnc, ki je stala ne daleč od cerkve pri starem stolpu. Tu je bilo še precej vse tiho. Mati je postavila Franciko na tla, odvila jo ter potem poslala otioka v ' veliko hišo. Tukaj naj bi začela takoj ob vstopu svojo pesmico. Lenka sama se je nekoliko umaknila za stolp, a tako, da je lahko videla otroka, ko dojdeta ven.
Andrejčck je Franciko trdno prijel za roko, vstopil v veio ter hitro začel čvrsto in jasno peti svojo pesem; Francika pa mu je takoj jela pomagati s svojim pri-jetnim glaskom. Ždajci se odpro duri gostilniške sobe. Ljudje pokličejo otroka v sobo ter ju hvalijo zaradi petja. Andrejček je irael v roki košek, ki mu ga je bila dala mati V ta košek so mu ljudje jdi metati raarsikak kos kruha. Tu pa tam je zletel v koš tudi kak denar. Gospodinja pa je stresla v koš celo pest orehov ter prijazno dejala: ,,Za novo leto morata imeti h kruhu še pest orehov." Andrejček je prijazno ženo zahvalil na glas. Francika pa bolj potihoma, potem sta otroka vsa vesela hitela včn k materi. Zdaj so šli dalje do druge hiše. A tu je bilo žc vse polao otrok koled-nikov, in še drugi so tišoali v hišo. Če so potem ho-teli pcli vsi hkrati, je prišla gospodinja ali gospodar iz hiše ler rekla, da dobi vsak kos kruha, le peti vsem hkrati ni trcba, ker bi bil prevelik šum in hrum. Časih vsi otroci tudi niso dobili darov: nekateri so morali oditi prazni. Čc se je bilo pri kakih vratih nabralo prcveč otrok, je mati Lenka često poklicala Franciko k sebi: ..Pojdi sem, ubožica moja. saj kar trepečeš od mraza! Treba bode iti doraov!"
Na tak način sta Andrejček in Francika pela v petih ali šestih hišah. Ko sta zopet stopLla \z neke hiše, je Lenka spoznala. da tako ne ide več dalje. Bil je tak
mraz, da je sama bila trda; nežna Francika pa se je tresla po vseli udih, da niti peti ni mogla več. Celo Andrejček je hil ves višnjev v obraz. Imel je roke lako otrple, da ni mogel prijeti ničesar več. Le roko s košem je pomolil, ko rau je kdo zopet ponujal kaj.
Mati Lenka je zdaj brž Kranciko zopet povila tur jo dvignila v naročje. ,.In ti, Andrejčck, le čvrsto tcci pred mano, takci sc že ugreješ!:t Ob tch besedah hitita mati s Franciko v naročju in Andrejček proti domu. Ko dospejo vsi trije v gorko sobo ter se že kolikor toliko pogrejejo, postavi Andrejček košck na mizo. Morali so vendar pogledati, kaj vse je v njem. Andrcjček in Francika sta dobila po naporncm delu vsak lep kos kruha in nekaj orehov za nameček. Tako so potem praznovali vcselo novo leto. Tudi mati jc bila vesela in hvaležna. Dasi ni dobila bogve kake pomoči, vendar kruha je zdaj imela za več dnij doma. Nekaj denarja je tudi bilo v košku, kar ji je zdaj hodilo prav.
Seveda so sledili še težki. tožni dnevi. Mati Lenka se je imela boriti z revščino in z mrazom. Toda na-posled je vendar ginevala ziraa. Sijalo je zopet gorko solnce. Otroka sta mogla zopet sedeti pred hišico; ni jima bilo treba zmizovati. Tudi kozo so zopet pripeljali iz hleva. Mulila je svežo lepo travo in je vsled tcga dajala nekoliko več mleka.
Materi je bilo s tcm precej pomagano. Ni ji bilo treba povsod sami drv iskati, da bi pogrela revno svojo hišico; zakaj zdaj je sijalo gorko solnce v okna in čist, gorak zrak je vel v hišico. Toda mati Lenka se je vso zimo taku trudila, vživaje ob tem takii borno hrano, da je bila močno oslabela. CclA gurko pomladnje solnce ji ni moglo zopet dati izgubljenih telesnih močij. • Vkljub temu je dclala neutiudno od zore do mraka. In če je časih tudi mislila, da jo bode konec vsled truda in slabosti, vendar jo je silil velik notranji strah da je delala zopet in zopet. Izprcvidela je, da bi ji otroka vzelo oblastvo. ako ne bi mogla več živiti sebe in otroka. Ta misel je bila za njo strašna, zatorej je holela žrtvovati svojc zadnje moči.
Prišii so bili v tem dolgi, topli polutni dnevi. Z jasnega ncba je sijalo solnce ter ogrcralo gorske stene,
2«
20
na katerih se je povsod sušilo sen6 ali se je pa že žito povezavalo v snope. Tudi Lenka je z otrokoma stopila v goro. Visoko tam gori je imela kos zemlje, kateri ji je vsako leto dajal sena, kolikor ga je potrebovala po zimi za kozo. Povezala je seno, ki ga je bila na-kosila dan preje, da bi ga dobršen snop nesla na glavi domov, saj je bilo povsem že suho. Francika se je držala matcrine kiklje, kakor je to zrnerom storila, kadar ni imela mati nobene proste roke. Andrejček je moral tudi majhen snop sena nesti na glavi domov.
Doma je mati takoj poiskala lonec mlcka; kajti od zjutraj ni vžila ves dan ničcsar razen kosca kruha, ki ga je bila s sabo vzela na goro; zdaj pa je bila že peta ura zvečer! Ko je k mleku vzela še zadnji kosec kruha \z omare, videla je šele, kak(S jc bil majhen. Predno ne splete naročenih nogavic, ne dobi denarja, da bi si kupiia kruha, a včeraj in danes ni mogla plesti ničesar, ker je imela opravilo s senom. Lenka je dala polovico malega koščka kruha Franciki, polovico pa Andrejčku, rekoč: ,,Vem. da sta močno lačna, pa toliko menda že uraejeta, da vama ne morem dati več, saj vidita, da nimam drugega kruha. Toda danes zvečer bodem pridno pletla, polem dobila jutri večji kos kruha. Andrejček je vescl vzel svoj kosec. Ni ga še vgriznil: pogledal je mater, ki je vlila mleko v skledico, katero je dala otrokoma. Potem je sedla ter si podprla glavo z rokami. Andrejček jo je giedal še vedno nepremično.
,,Kje imate pa vi, mati, svoj kosec kruha?" po-vpraša deček.;
,.\imam ga, Andrejček: a saj nisem lačna, ne potrebujem ničcsar". odgovori mati. Zdajci prihiti Fran-cika tcr vtakne materi košček kruha, ki ga je še imcla, v usta. Andrejček ji je Uidt pomoli! svoj kosec, tožno rekoč: „Ali, niati, če vi nimate kruha, morate glada umreti; zato treba, da si delimo kruh." Toda mati mu vrne kruh ter ga potolaži: BNe, ne, Andrejček, le sam veselo jej! Vedi, da bi jaz ne mogla jesti, ker mi ni nič kaj prav... Čc bi le mogla jutri iti v Stari trg k zdravniku, poprašat ga za svet; tako ne ide več dalje!" ...

Zadnje besede je izpregovorila prav potihoma sama za-se; potcm je zamižala ter omahnila na stol. Padla je bila v omotico in to same slabosti in utru-jenosti.
Andrejček je gledal mater nekaj čjsa. Potem se nagnc k Franoiki ter ji deje prav potihoma: ,,Pojdi, jaz že vem, kaj naredim! Pa tnoraš biti prav tiho, da ne vzbudiš materc; vidiš: hočejo nekoliko spati." To rekši prime Franciko trdno za roko ter jo potegne k vratora. Vse se je vršilo prav tiho, kar ludi ni moglo biii dru-gače; kajti niti Francika niti Andrejček nista imela na nogah ni čižetn, ni nogavic. Tako sta prišla prav tihi> iz sobe ter se potem spustita po hribti nizdolu. Prišla sta po strmi stezi v dolino. Udarita jo ob deročem po-toku daije. Andrejček potisne Franciko od potoka na drugo stran poti precej daleč na travnik. Ob tem jo pouči tako-le: ,,Vidiš, Frarcika, po oni strani ne smeS iti, kajti lahko bi padla v vodo. To so rekli večkrat mati, in tako majhni otroci, kakoršna si ti, bi takoj utonili." To je Francika umela in se je čisto rada dala voditi po travniku. Kato je Andrejček zopet začel: ..Vidiš Francika, zdaj greva v Stari trg v posamezne hiše. Tam bodeva zopet pela svojo pescm. Dobiva kruha in more-biti tudi orehov. Vse to prineseva materi; veš, da danes niso imeli za-se več kruha. Toda, znaš li še peti pesmico ?;i
Francika je bila zel(5 vesela, da greste v Stari trg. Dasi je bila bosa, vendar je stopala kaj pogumno po travniku in potem po kamenitem potu. Rekla je, da pesmico še zna. a Andrejček je nasvetoval, da bi še jedenkrat poskusila pesem. In ies zapojeta otroka novo-letno pesem. Znala sta jo &e prav dobro. Pričenjala sta zopet in zopet znova. Takij sta prišla v Stari trg precčj hitro, dasi so bile Francikine noge napora vse rudeoe. Ko prideta do pivih hiš v trgu, jenjata peti; Andrejček pa pravi: ,,Dobro še vem, kjeje treba pričeti: tukaj še ne." Francika je biia že roalce trudna. Zato jo potegne ssabo do velike gostilne ,,Pri črnem orlu", kamor ju je bila poslala mati o novera letu najprej. A zdaj je bilo tukaj precej drugače. Večerno solna; je osvetlje-valo prostor  pred  hišnimi durimi  in slišati je bil od
tara prccej velik šum. Cela družba tujcev je bila došla. Bili so to sami mladi gospodje z lepimi svetlimi čepi-cami na glavi. Ti gospodjc so takoj ob svojem dohodu nesli veliko mizo \z gostilne. Postuvili so mizo zunaj na plano, a sedaj so sedeli krog nje, jedli in pili ter bili prav židane volje. Potovaje so bili dospeli precej daleč peš; zato jim je jelo in pilo šlo prav v slast. In privoščili so si lahko. ker so bili visokošolci, si-novi i to o v i 11 h starišev, Ko je Andrejček ugledal gospode pri mizi ter je Francika obstala samega strahu, zdelo se mu je najbolje, da prične peti nekoliko od daleč. Začel je peti na vso moo, da bi ga gospodje sli-Šalt, najsi so pvecej močno hruraeli.
,,Tiho!" zagrrni zdaj visokostasen mladenič, ki je sedel na skrajnem koncu mjze. MTiho, vam pravim! Jaz slišim tukaj petje! Nameravajo nas iznenaditi s petjem ob obedu!-'
Gospodjepogledajookrogsebc. Ko ugiedajo otroka, ki sta se bila postavila nekoliko za stari stolp, jima po-mignejo, čeŠ. naj prideta bliže. Ob jednem pa se je od-zvalo več gtasov hkrati: ,,Le sčm! Le bliŽe! Lc sžm!"
Otroka sta nehala peti, in Andrejček je rad šel k gospodi, Franciko pa jc moral nekoliko vleči, kajti silno se je bala.
Zdaj je že omenjeni visokostasni mladenič, ki je nosii lepu dolgo brado. stcgnil roko proti otrokoma ter povlekel Andrejčka k mizi; vsi drugi pa so vpili: ?.Barbarossa, ') pusti, da otroka zapojeta!"
,,Torej zapojta!;* veli Barbarossa, ,.le čvrsto!"
Andrcjček je začel peti s krepkim glasom. Fran-cikin glas pa je zvenel kakor tih, srebrn zvonček k njegovi pesmi. Brez pomote in spotikljeja sta pela:
-Staro leto \t prošl«, Novo nastopilo, Daj,   Vsevišnji, da  nam bo SreČno vsem in milo!"
nOh, ti moj Ijubi Bog". se Barbarossa z grohotom zasmeje, nmi smo menda zašli na drugo stran zemeijske
') Barbar ossa je laško iitie. kar znači po oaše". rudeče, bradec. Imenovali so mladeniča taku, ker je imel veliko rudečkasto brado.
oble; kajti tukaj obhajajo komaj novo lelo!" Tudi drugi njegovi tovariši so jeli kričati in se smejati, da ni bilo šuma ne konca ne kraja.
,.Bodite vendar rairni. in ne hrumite tako!u zakriči zdaj mladenič črnih kodrastih las, Ui je sedel pri Bar-barossi. 0Ali ne vidite, da se mala pevka trese samcga   ¦ strahu!"                                                                              I
Zdajci je nastal mir, vsi so se ozrli na Franciko, I ki se je bila v strahu oprijela Andrejčkove roke.          I
..Vitez Makso! Poskrbi   li za malo pevko!" ukaže I Barbarossa. .,a potem dalje s petjem, dalje!a -- Makso " je Franciko prijazno prijel za roko,   rekoč: ,,Pridi sem k meni dušica, tu ti nihče ne more storiti kaj žalega!"
Francika se zaupno oprime mladeničeve roke. K.O ( hitro je nastal mir, je Andrejček nadaljeval:
qZunaj vlada zima, mra/, Snežne vse so g6re; Vendar Bng ne zabi nas: Vsem h rcv pomrtre!"
,,Da, da meni je res ..pomogel", da mi ni več tako močno mraz", vzklikne Barbarossa, na katerem je vse žarelo: oči, lica in brada!
Sum in neskončno stnejanje je zopet nastalo; mnogi pa so kričali vmes: ,,Dalje, dalje! dalje!" Olroka sta pela:
.Tčžko   hrane si   iskat Zdaj je ptki  mnogi: A še huje mnogokrat To je deci vbogi!" —
,.No, no, hrane pa je treba dati tcj pridni deci!" so se slišali zdaj glasovi od vsch stranij. Polne krož-nikcz različnimi dobrimi jedili so mladeniči jeli pomi-kati preko mize proli otrokoma. Toda Andrejdka to ni premotilo. S krepkim glasom je pel do konca, a Fran-cika mu ju pomagala:                                                       ]
-Vendar mini lal srca,                                     I
Varuj Hog nas bcde:                                 
Kdor  zaupa  na Boga,                    
K ^reči ga privede!"                     
Zdaj je zahrumelo veliko veselje v družbi. KričaT^l je vsevprek: ,.To je lepo vošoilo! To nam prinese I srečo na pot!1'                                                                   1
.   24
Barbarossa pa potegne Andrcjčka k sebi ter po-stavi krožnik slastnih jedil pred njega, kakoršnih deček ni vidtl še nikoli. Ob robu krožnikovem je stal lep kos kruha, bel kakor sneg. Barbarossa ohrabruje decka: ,,No, dragi deček, zdaj se pa lc loti in ne nehaj, dokler ne spraviš pod kapo vsega, kar |je na krožniku!" In vse druge vrhane krožnike so gostje/inili pred dečka, a od vseh stranij se je še slišalo: ,,.Še to, še to mu dajmo! Še to naj povžije!" —
Andrejček je stal pred mizo ter je vesel in žarečih očij gledal na vse te darove; toda dotaknil se ni ni-česar. Franciki, ki se je še zmerom držala roke svo-jega varuba, je bil ta ponudil tudi vrhan krožnik jedi). Francika je vsled dolgega pota bila istinito lačna. Zato si nabode na vilice dobršen založaj ter ga nese proti ustom. Toda zdajci pogleda Andrejčka, in ko vidi. da on ničesar ne je, položi tudi sama svoj založaj takoj zopet na krožnik.
,.Kaj pa je s tabo? Zakaj se ne lotiš jedil, dragi moj povček? Kako se zoveš pravzaprav ?•' Tako po-vprašuje Barbarossa.
,.Za Andrejčka me kličejo", odgovori deček.
,.No, dobro; Andrejčck, kaj pa gledaS tako čudno, kaj premišljuješ, zakaj se ne lotiš jedil?"
,,Da bi le imcl vrečo!" odreže se deoek.
wVrečo? in kaj potcm?"
.jPotem bi hotel vse to donesti materi; kajti danes niso imeli nič kruha."
Te besede so mlade gospode gcnile v dno srci. Sočutno sc izjavijo,  da  treba dobiti  vreoo.  Dečkova  | volja naj sc zgodi! Drugi zopet vprašujejo, kje stanuje  | mati, ali morebiti prav v bližini.   Ko Andrejček odgo-vori, da stanuje na firešah. si; vsi močno začudijo. Bar-barossa   pa  reče:   ,.Čo sta prišla od tam gori,   morata biti pao lačna; ne-li. Andrejček?"
,,Lačna sva, lačna", odgovori deček, ,,in posebno še zato, ker sva dobila danes prav malo kruha. Jutri pa morebiti mati že dokončajo naročene nogavice; potem ga dobiva nekaj \eč!1'
Zdajjehotel vsak gospodov kaj storiti.Jeden je želel oskrbeti vrečo, drugi poiskati nosilca. Toda Barba-rossa zavpije z gromkitn glasom: ,,Zdaj hočem najprej videti, da se ta dva človečka najesta do sita! Še-le potem pride drugo! PosluSaj me, Andrejček! Kar je tukaj na tvojem krožniku, to poješ ti; ko spraviš to pod kapo, dobi drugo tvoja raati.'-
,,To vse dobijo mati?" povpraša Andrejček ter z žarečimi očmi pogleda po vseh vrhanih krožnikih.
,,Vsep' pritrdi Barbarossa. ,,Ali nočeš zdaj začeti ¦"', Andrejček zgrabi vilice ter prične jesti s toliko slastjo, da ga Barbarossa gleda z vidnim veseljem. Maksa je to tudi zelo veselilo, posebno, ko je videl, da se je tudi njegova mala varovanka. Francika, Iotila jedil. Otroka sta mol&ž jedla, in le tu pa tam se je kdo oglasil s kakim vprašanjem.
,,Ali je vaju mati poslala sem pet?" vpraša Bar-barossa.
,,Ne, mati so zaspali, ker niso jedli kruha in ker so bili trudni", pojasnjujc Andrejoek. Hoteli so iti tudi k zdravniku, da bi jim kaj svetoval. V tem sem jaz s Fran-ciko odšel, da bodo mati imeli kruha, ko se prebude; kajti s Franciko sva dobila kruha tudi o priliki, ko sva prvič lukaj pela."
Zdaj so umeli gospodje, kak6 to, da sta otroka pela novoletno pesem; Barbarossa pa je rekel: ,.Prija-telji! jaz predlagam, da spremimo mlada pevca na Breše. Saj smo itak nameravali jutri izleteli tudi tjagdr. Danes bode lepa mesečna noo; torcj spremimo mlada bcgunca domov ter ju zopet izrocimo tnateri!"
,,In ti, ki se učiš zdravstva in bodeš že v kratkem zdravnik, ji daš takoj dober svet1', dostavi Makso.
Ko je pa videl, da so bili že vsi gospodje vstali ter so se s palicami mahaje pripravljali na odhod, zakriči na nje z gromkim glasom: ,,Kaj pa mislite prav-zaprav? Ali naj mar ta nežna deklica v stop hodi z vamir! Ali naj zopet dolgo pot prchodi s svojirai šib-kimi nožicarai ? Gostilničar naj napreže, deklica in koš za živež prideta na voz, šele potem pojdemo dalje."
,,Tvoja misel je dobra", opomni Barbarossa, pogle-•davši na veliki  koš,  kateri je  prinesla  gostilničarka
26
namesto vreče. Kajti brdka žena je spoznala, (fa raz-ličnih živil ne gre metati v vrečo. Zato je prinesla velik koš, v kateri je vse lepo spravila.
,,Najboljc je zdaj', nadaljuje Barbarossa, obrnivši se k Maksu, ,,da scdeš ti k mali pevki v voz, kamor spravimo tudi koš. Mi pa grerao dalje peš, a Andrejček nam bode za kažipota." To se je tudi sklenilo. Ko se je pa sprevod hotel pomikati dalje, se Barbarossa hi-poma spomni še nečesa. ,,Stojte!" je rekel. ,,Nihoe ne ve, kake nevarnosti in težave nas cakajo na tem nočnem potovanju. Zatorej sledi vsak mojemu zgledu ter si vzemi steklenico vina na pot.L' To rekši, stopi v go-stilnico, da si naroči steklenico vina. Vsi drugi so mu hrumeč sledili; kajti obče je ugajal ta predlog.
Naposled so bili vsi na mestu in potovanje se je lahko pričelo. Sprevodu na čelu je stopal orjaški Barbarossa ob strani malega Andrejčka. Makso pa dvigne Franciko v odprti voz, sede k nji ter postavi veliki koš tik pred sebe. In tako so potovali dalje. Bil je lep večer, in zahajajoče solnce je zlatilo nebo. Franciki je silno ugajalo, voziti se ob strani prijaznega svojega varuha. Dobila je bila tako zaupanje v njega, da se ji je kmalu razvozlal jeziček. Pripovedovala mu je, kak6 je živela v domači hiši z materjo, z Andrejčkom in s kozo, in kaj vse počenjajo doma.             (Konec prih.)