Kriofto dol! Volk dlako menja, ne pa narave: tako pravi znana prislovica. Tak volk je socializem in komunizem. Spremenil je zadnja leta svojo taktiko, način nastopa in deia. Pomešal se je med meščanske stranke, z njimi ustvaril ljudske fronte, da bi se boril za »demokracijo in svobodo«. To pa ni bilo nič drugega kot menjava dlake. Po svojem bistvu je ostal volk, to je stari ropar in nasilnež. Kot dokaz hočemo navesti resolucijo, ki jo je sklenil kongres francoske socialistične stranke v Nantesu početkom tega meseca. V tej dolgi resoluciji zahtevajo socialistični deklamatorji o demokraciji in svobodi zoper katoliško Cerkev stroge izjemns sklepe. Za vlade ljudske fronte so socialisti in komunisti ponujali katoličanom »prijateljsko« roko in zavezništvo v borbi zoper kapitalizem z zatrdilom, da bodo spoštovali svobodo njihovega verskega prepričanja. Sedaj pa zopet ropotajo zoper nje kot sovražnike svobode, in najmračnejše nazadnjake. V navedeni resoluciji zahtevajo, da se morajo stari proticerkveni zakoni v Franciji z vso strogostjo izvajati in razširiti na Alzacijo in Loreno. Državne šole morajo ostati strogo brezverske, zasebne verske šole naj se čim največ omejijo, v krajih z manj kot 3000 prebivalci sploh prepovejo. Državne in javne službe naj so dostopne samo takšnim, ki so obiskovali brezversko državno šolo. Povsod po državi naj se začne brezverska propaganda. Radio-prenašanje verskih opravil, govorov in predavanj se mora prepovedati. Cerkev ne sme biti zastopana na državnih prireditvah; armada, mornarica in bolnišnice se morajo laizirati, kar pomeni stvarno razkristjaniti. Torej stari brez- in protiverski socialistično-komunistični volk, ropar pravic, zatiratelj svobode. Tudi v naši državi menja socialističnokomunistični volk kaj rad svojo dlako. Meša se med množico pod krinko bojevnika za demokracijo, samoupravo in svobodo, za narod in državo. Slovenski voditelj dr. Korošec je o tem rekel na prvem slovenskem delavskem taboru v Ljubljani 4. junija tole: »Komunisti in socialisti nosijo zadnji čas tablice v sprevodih in trakove na prsih s patriotičnim napisom: Branimo državo! Branimo narod! A vsakdo ve, ki ni udarjen z duševno slepoto, da se to mora pravilno čitati: Branimo državo ob strani drugorodnih komunistov! Žalostno pa je, da so povsod, pa tudi pri nas ljudje, ki so s tako slepoto udarjeni. Ljudski pregovor pravi, da včasih tudi sle~ pa kokoš kako zrno najde, a pri politiemh kokoših je to, zdi se mi, popolnoma izključeno.« Med francoskimi katoličani so bile n©katere take slepe politične kokoši, ki so pobiirale od soeialistov in komumstQ.v nacrošena zrnja. Sedaj so tudi te kokoši sprefledfele. Upamo, da bo tudi v Sloveniji r"3iir spregledala vsaka slepa politična kokoš. u iakrinkanem nastopa kamunlziBa. na Hrvatskem poroča sušaška »Istina« dne 14. junija med drugim to: »Opaža se, kak<> imajp komunisti v mnogih krajih po dva d» tri svojih ljudi, ki vodijo pod. plaIčera hrvatstva giavno besede ter ob ugodni prilrki Ijndi terorizirajo. Ti posamezniki se delajo .velike Hrvate' in če se kdo dvigne zoper njihovo delo, spretno ljudem. prikažejo, da se dotični elovek zoper nje dviga samo zato, ker so Hrvati. Tako postanejo v tem kraju ceto mučeniki hrvatstva. Ni sicer v vseh krajih tako, toda v lekaterih ima glavno besedo nekaj. kriča- ev, kratko reeeno: najslabši Ijudje. Tbda kaj moreš zoper nje, ko pa so ,dobri Hrvatje'! Jadno hrvatstvo, ko se takšni z njim zakrinkujejo! Mogli bi navesti več primerov, kako so na vodstvu najslabši liudjer teda iz posebnih razlogov tega načemo storiti. Pirišel pa bo čas tudi za to. Svoje prave rogwe pa pokažejo ti Ijudje,. ko gre za. duhovnika.« List potem opisuje, kakšne težave delajo ti Ijudje dtoho-voiku in kako vernike hujskajo aoper njega. Ako župnik v cerkvi sarao omem komuniaem, ti krieaiv ki so v cerkvi »službeoo« — saj drugače ne^ gred-o- v cerkev kot tairat, ko imajo »službo« špijpnaže zaper dnhovnika — takoj stopijo v akcijo, d& po cerkveaera opravilu med Ijudstvom dnh(7vntka č*n$šij<>, pstrjejo in aasramujejo. Če duhovnik' vpr5Ša'Y šoli otroka takšnega komunista, zakaj ne gre V nedeljo v cerkev, odgovori otrok: »Oče ne dbvolL« Dopisnik db koncu sprašuje: »Zakaj dopuščamo, da takšni Ijudje gospodttjejo pa raznih krajih?« Vprašanje tndi velja za nekatere kraje v naši slovenski 'doraovini, velja pa tudt za nekafere časnibe, liste in revije, v kojih uredništva in sotradništva so se vrinili Ijudje soeialistieno-komunističnega nrišljenja. l