TIMOTEJ KNIFIC
DVE STAROSLOVANSKI GROBIŠČI Z OZEMLJA LOŠKEGA GOSPOSTVA
V treh darilnih listinah iz leta 973 in 989 se omenjajo na ozemlju loškega
gospostva slovenska krajevna, zemljiščna in vodna imena. Med njimi štiri
ozmačujejo selišča: Lonca (Stara Loka), Sabniza (Zabnica), Susane (Suha) in
Zelsah (Selca). Ta naselbinska imena neposredno potrjujejo staroslovansko
naselitev. Da pa je bila poselitev gostejša, dokazujejo tudi arheološke najdbe.
Dokumentirani sta dve staroslovanski grobišči: Srednje Bitnje in Kranj-
Gorenja Sava (si. 1):^
1. Srednje Bitnje. V p>eskokopu na desni strani ceste Škof j a Loka-Kranj
(pare. št. 1697, 1698 k. o. Kranj) so bili v letih 1961/62 slučajno odkriti štirje
jkeietni grobovi. Pri dveh so bili najdeni grobni pridatki. V grobu 1 keramičen
lonec in železen nož (si. 2, 1, 2), v grobu 2 pa spodnji del keramične posode
(sil. 2, 3). Grobišče je A. Valič označil kot staroslovansko; dataci j a se nagiblje v
prid 10. stoletju. Najdbe hrani Gorenjski muzej v Kranju. Objava: A. Valič,
Arheološki vestnik 13-14, 1962-63, 570 ss.^
2. Kranj-Gorenja Sava. Leta 1930 so delavci pri izkopu štirioglatih jam
za temelje konstrukcijskega orodja za zgradbo predilnice v tovarni Jugobruna
(kasneje Tiskanina, danes Teikstilindus), na zemljišču severno od vasi Gorenja
Sava pri Kranju (priloga 1), odkrili dva skeletna grobova. O najdbi so obvestili
Narodni muzej v Ljubljani, 24. in 25. avgusta je tu zaščitno izkopaval
R. Ložar. Dokumentiral je odkritje in poskušal s sondcižnimi izkopi ugotoviti
vsebino in velikost grobišča. Ker pa so v sondah našli le posamezne raztresene
človeške (?) kosti in odlomke lončenih pK>sod, je bilo nadaljnje izkopavanje
opuščeno.'
Arheološko gradivo, ki ga sestavljajo grobne in sporadične najdbe, hrani
Narodni muzej v Ljubljani (NMLj):
Grob 1
(smer Z-V, globina 1,50 m, ležal je v savskem produ):
T. 1,1. Keramičen lonec, izdelan prostoročno, v spodnji polovici pri izkopu poškodovan,
z izvihanim ustjem in koničnim, ostenjem, ki ni simetrično oblikovano;
rob ustja je ravno odrezcin. Glina je mešana z debelozmatim peskom. Površina
je slabo zglajena; na njej so praske, ki so nastale pri glajenju. Površina in
pirelom sta črne barve. Pr. ustja 10,8 cm, pr. dna 9,2 cm, viš. 10,6 cm, deb. ostenja
0,5 cm. Inv. št. R 6922.*
T. 1, 2. Bronasta ulita pašna spona v obliki črke D. Lok spone je polkrožno narebren;
presegajoči tm je ovit okoli nosilca in na ležišču upognjen. Vel. 3,0 X 2,3
cm, dol. trna 2,9 cm. Inv. št. 6919.*
11
T. 1, ab. Železna pooščična konica s krilci in trnom za nasajanje. Eno krilce danes
ud ohranjeno. Dol. 5,5 cm, dol. krilca 1,9 cm, deb. vratu 0,25 cm. Inv. št. R 6920.*
T. 1, 4. Železen nož s trnom, za nasajanje, poškodovan. Nož je danes pogrešan. Dolž.
9,0 cm, šir. 2,0 cm (mere po objavljeni risbi). Inv. št. R 6918.'
Grob 2
(globina 1,00m, ležal je v humusu):
T. 1, 5. Bronast prstan z rombično čelno razširitvijo, ki je okrašena s točkasto vrezanim
mrežastim, motivoim; v mrežnih poljih so vtolčeni krožci s piko v sredini.
Pirstan ima presegajoča, ravno odrezana konca. Pr. 2,1 om, viš. čelnega dela
2,0 cm. Inv. št. R 6921.8
Sporadične najdbe
(najdene v nejasnih slojih, deloma skupaj s kostmi):*
T. 2,1. Odlomek ositenja keramične posode, izdelane prostoročno. Posoda je bila
okrašema z dvema, globoko vrezanima trivrstnjima valovnicama, ki ju ločuje pas
treh vodoravnih in vzporednih Unij. Okras je bil vrezan s trizobnim lančarskim
glavnikom. Glina je mešana z dirobnazmatim pestoom, z redkimi debelejšimi
kam.enčki, in na površini dobro zglajena. Ostenje je neenakomerno debelo in
gu)basto. Zunanja površina je svetlorjaive, notranja temnorjave, prelom pa
črne barve. Vel. 8,2 X 7,0 cm, deb. 0,6 cm. Inv. št. R 6922.
T. 2,2. Odlomek ostenja iste posode kot zgornji (T. 2,1). Vel. 5,8 X 4,4 cm, deb.
0,8 cm. Inv. št. R 6922.
T. 2,3. Odlomek ostenja keramične posode, izdelane prostoročno. Posoda je bila
verjetno okrašena s tremi plitvo vrezanianl enojnimi valovnicami. Glina je mešana
z izrazito debelozmaitim peskom; površina je slabo zglajena. Ostenje je
neenaikomemo debelo in gubasto. Površina je sivorjave, prelom črne barve. Vel.
7,0 X 6,8 cm, debj 0,6 cm. Iniv. št. R 6922.
T. 2,4. Odlomek dna keramične posode, izdelane na lončarski plošči s plitvo vdolbino.
Glina je mešana z debelozmatim peskom, notranja površina je slabo
zglajena, spKjdnja hrapava. Dno je neenakomerno debelo in gubasto, na spodnji
sitnam je okrogla iaboklina. Notranja površina je svetlorjave, prelom črne barve.
Vel. 6,1 X 41,1 cm, pr. izbokline 1,1 cm. Inv. št. R 6922.
T. 2,5. Odlomek ustja keramične posode, izdelane prostoročno. Posoda je bila okrašena
^ plitvo vrezanimi navpičnimi linijami. Glina je mešana z drobnozmatim
peskom, z redkimi večjimi kamenčki. Površina je zglajena in luknjičava, rumenordeče
barve; prelom je črn. Vel. 6,8 X 6,5 cm, deb. 0,7 cm. Inv. št. R 6922.
Opisano gradivo iz grobišča Kranj-Gorenj a Sava je R. Ložar pri nepopolni
objavi označU kot stairoslovansko; vodUni predmet za takšno opredelitev je
videl v prstanu z rombično čelno razširitvijo (groib 2; T. 1, 5).'* Ožjim časovnim
mejam grobišča pa se je R. Ložar približal v študiji o staroslovanski in
srednjeveški keramiki: težišče interpretacije je prenesel na — ne povsem zanesljivo
— grobno celoto 1 (T. 1, 1—4); po oddaljenih geografskih in tudi oblikovnih
primerjavah za keramični lonček (T. 1, 1) in bronasto pašno spono (T.
1, 2), 'ki pripadata »staroslovanskemu oblikovnemu inventarju iz konca starejše
dobe«, je grobno celoto posredno datiral v 10. stol."
12
Grob 1 je v zadnjem času — ločeno od ostalih najdb — obravnavala tudi
P. Ko(rošec: najmočnejši argument za njeno kulturno in kronološko opredelitev
grobne celote v obdobje preseljevanja ljudstev je pašna spona (T. 1, 2), ki
jo je datirala — po analogijah iz gepidskih grobov v srednjem Podonavju —
v sredino 6. stol.'- Drugič, pri opisu slovanskega zgodnjega srednjega veka v
Sloveniji pa je P. Korošec nekropolo Kranj-Gorenja Sava uvrstila med grobišča,
na katerih je bila zastopana tudi skupina staroslovamskih grobov s keramičnimi
pridatki.'^
Dosedanjima interpretacijama, ki se glede grobne celote 1 bistveno razlikujeta,
hkrati pa imata tudi nekaj skupnih p>otez, se v nadaljevanju tega
članka pridružuje še tretja, ki temelji na vrednotenju celotnega arheološkega
gradiva iz grobišča Kranj-Gorenja Sava.
Slika 1. Naselitev na ozemlju loškega gospostva v staroslovanskem obdobju (# selišča,
D grobišči: 1. Srednje Bitnje, 2. Kranj—Gorenja Sava)
13
Med tem gradivom so najštevilnejše keramične najdbe. Ohranjena je
samo ena cela posoda, lonec iz groba 1 (T. 1, 1)." Po odlomkih lončenine —
nekateri imajo sveže prelome — je mogoče sklepati, da so bile ob pokopavanju
ali pa pri izkopu razbite še vsaj tri posode. Prvi, ki je bila omamentirana
z bogatim okrasom valovitih in ravnih linij, sta pripadala dva odlomka ostenja
(T. 2, 1, 2), drugi, bolj grobo izdelani, odlomek ostenja s tremi enojnimi
valovnicami (T. 2, 3), tretji pa — ta je bila največja — odlomek ustja (T. 2, 5).
Del dna (T. 2, 4) je verjetno odlomek ene od štirih posod, ki so dokumentirane
na grobišču. Za vse p>osode je skupno, da so bile izdelane prostoročno. Vendar
se zdi po teikočUi vrezih valovnic, ravno odrezanem ustju pri loncu iz groba
1 in predvsem po odlomku dna, ki ima na spodnji strani izboklino, da je lončar
uporabljal tudi tehnično pomagalo — gibljivo ploščo. Naslednja skupna
značilnost keramičnih najdb je oblikovana. Izražena je v formi lonca z izvi-
Slika 2. srednje Bitnje, grobne najdbe (po A. Valiču): 1 In 3 keramika, 2 železo. (1 = naravna
velikost, 2 = VI, 3 = '/<)
14
hanim ustjem, ki je — poleg ohranjene posode (T. 1, 1) — rekonstrukcijsko
nesporna tudi pri treh odlomkih (T. 2, 1, 2 in 5), verjetna pa pri enem (T. 2,
3). Tretji, okrasni izraz lončenine ni lasten vsem keramičnim najdbam (neomamentiran
je lonec iz groba 1), niti ni motivno enak: ena posoda je bila okrašena
z navpičnimi linijami (po odlomku: T. 2, 5), dve pa z valovnicami (po odlomku:
T. 2, 1, 2 in 3). Številčno ima drugi motiv nepomembno prednost, interpretacijsko
pa odlično vrednost. Vse tri opisane lastnosti skupaj — izdelava,
oblika in okras — usmerjajo interpretacijo keramičnih najdb iz grobišča
Kranj—Gorenja Sava k staroslovanski snovni ktilturi.
Geografsko najbližje primerjave so z ozemlja loškega gospostva. Keramika
iz že omenjenega grobišča Srednje Bitnje (si. 2, 1, 3) je sorodna najdbam
z Gorenje Save po sestavi gline, okrasu in obliki. Pri izdelavi pa je razlika
le navidezna. Za lonček (si. 2, 1) je A. Valič zapisal, da je bil »izdelan na
Slika 3. Staroslovanska grobišča s keramiko v Sloveniji (• posamezni grobovi, 9 groblSCa)
15
lončarskem vretenu, toda dodelan ročno.«** Takšen vrstni red tehničnega
postopka pri izdelovanju keramike je vprašljiv. Se posebej, ker so navpična
rebra na notranji površini bitenjskega lončka, potekajoča od dna do vratu,'"
znak primarnega ročnega oblikovanja posode z gnetenjem. Takšen način oblikovanja
ostenja pa je značilen tudi za posode, pri katerih je uporaba tehničnega
pripomočka nedvomna, za lončenino, ki je bila izdelana na ročnem lončarskem
vretenu.'''
Mednjo spadajo tudi trije lonci z Bleda, izkopani na grobiščih Bled—
Zale'* in Bled—Mlino" (si. 3), za katere je že R. Ložair ugotovil, da »so delani
napol s prosto roko, napol pa na nekakšnem vretenu«.^" Posamezni grobovi s
keramičnimi pridatki so bili odkriti še na Roj ah pri Moravčah,^' v Slovenj
Gradcu^ in v Dobovi pri Brežicah,^ kot grobni pridatek pa je bil slučajno
najden tudi lonec v Begunjah na Gorenjskem^* (si. 3).
Ta najdišča sestavljajo skupino grobov s keramiko, ki ima težišče v zahodni
Sloveniji, z izjemo Dobove na ozemlju, kjer je bUa v staroslovanskem času
izrazito razširjena ketlaška kultura.^* Ker so bili nekateri grobovi s keramiko
izkopani tudi na grobiščih s ketlaško kulturo, bo potrebno — v prihodnosti
— ugotoviti njihovo mesto tudi v tej sredini. Le slučaj je, da natančnega
stratigrafskega odnosa med grobovi s keramičnimi pridatki in ostalimi grobovi
ni mogoče določiti niti na Bledu (Zale, Mlino),^' ne na Roj ah pri Moravčah.^''
Zdi se, da je najprimernejše — ne pa zadovoljivo — za analizo medsebojnega
kulturnega in časovnega odnosa za zdaj grobišče Bled—Zale. Nekropola sodi v
celoti v karantansko skupino po P. Korošec; ta skupina je časovno omejena od
naselitve alpskih Slovanov do »prodora Avaroslovanov v Karantanijo« sredi
8. stol. oziroma do pojava mlajše, ketlaške skupine sredi 9. stol.'^* Oba keramična
lončka s tega najdišča sta v določenem časovnem izseku, ki bo kmalu
odmerjen, razumljiva med ostalimi grobnimi najdbami.
Skupina grobov s keramiko se v mejah Slovenije vključuje v širšo in
izrazitejšo Skupino grobišč s keramičnimi pridatki. Ta grobišča so arheološko
dokumentirana na vzhodnem slovenskem ozemlju (mednje morda sodi tudi
majhno grobišče v Dobovi pri Brežicah), kjer se ravnice Panonske nižine zajedajo
ob rekah Muri, Dravi in Savi v nizko predsilpsko obrobje. Največje
grobišče je Tumišče pri Ptuju, ki je časovno opredeljeno v prvo pol. 9. stol;
zanj so zneičUni vzhodno usmerjeni skeletni grobovi z raznovrstnimi pridatki
(nakit, noži, kresUa, orožje, keramika, ptice) in poganski pogrebni ritus.-'
Tumišču se pridružujeta še nekropoli v Brezju pri Zrečah (konec 8. in prva
polovica 9. stol.)'* in Zgornji Duplek.'' Nekoliko manj značilno je grobišče
Ptuj-grad, ki edino raste v mlajša obdobja, v horizont grobov s pridatki ketlajške
in belobrdske kulturne pripadnosti.*^
Po časovnih opredelitvah pravkjir naštetih grobišč je tudi skicirana skupina
staroslovanskih grobišč s keramiko — tip Tumišče — datirana v konec
8. in v prvo polovico 9. stol. Razvojno pa je povezana s prehodno skupino,
ki jo je utemeljil za slovanske kulture zgodnjega srednjega veka v Jugoslaviji
J. Korošec,** in s skupino s keramiko, ki jo je iz ketlaške kulture alpskih
Slovanov izdvojila P. Korošec.**
S tem je orisan tudi časovni in kulturni okvir za keramične najdbe iz
grobišča Kranj—Gorenja Sava. Analogiji za lonec (T. 1, 1) iz grobišč Brezje
pri Zrečah*" in Nin—Zdrijac** ga samo še potrjujeta.
16
Naslednji predmet interpretacije je bronasta pašna spona iz groba 1 (T. 1,
2). Na slovenskem ozemlju ni osamljena. Podobna, nekoliko manjša spona —
služila za pričvrstitev ostroge na obuvalo — je bila najdena v Vipavski dolini,
na grobišču Gojače—Boršt, v grobu 5 (skupaj z ostrogo in jezičkom za
jermenje).'' Ta grobna celota po preučevanju U. Giesler spada med tipično gradivo
druge polovice 8. stol., v t. i. horizont anglo-karoliške živalske omamentike.**
J. Wemer pa je te najdbe povezal s frankovsko osvojitvijo langobardske
Italije (774/76) in bizantinske Istre (788).^" Pašni sponi iz Gorenje Save sorodni
primerki so ipoznani tudi z bavarsko-alamangkega ozemlja (MiLnchen-Englschailiking,
Sahlenburg—Galogenberg, Alkersum) in so datirani v 8. stol.** Polkrožno
narebreni lok je značilen tudi za pravokotne pašne spKMie v starohrvatskih
bojevniških grobovih iz Okolice Knina, nekropola Bisikupija—Crkvina.'"
Ti grobovi so datirani z zlatniki bizantinskih vladarjev Konstantina V. Kopronima
in sina Leona IV. (751—775) v zadnjo tretjino 8. stol. oziroma v čas okrog
leta SOO.'*^ Iz navedenega bi bila sprejemljiva datacija za pašno spono iz Gorenje
Save: ± 800. Zaradi analogij v germanskem kulturnem prostoru morda
ta pašna spona kaže na povečani vpliv karolinške materialne kulture na ozemlju
alpskih Slovanov po končanih avarskih vojnah (791—796).
Železna pmščičnal konica iz istega groba (T. 1, 3b) se po trnu za nasajcinje
icizlikuje od podobnih primerkov, ki imajo običajno tulec za vsajanje lesenega
dela puščice, po obliki krilc i>a se uvršča mednje. Puščične konice te vrste
so najštevilnejše v alamanskih, bavarskih in tiidi v langobardskih grobovih 7.
in 8. stol.*' V Sloveniji so bile najdene v* Vipavski dolini, lok. Sv. Pavel nad
Vrtovinom (2 primerka) in Sv. Katarina pri Novi Gorici (1), ter iso verjetno iz
7. stol.** Tudi na staroslovansikih najdiščih Bled—grad,*' Ptuj—^grad*° (oba
primerka sta sporadični najdbi) in Brezje pri Zrečah, v grobu 24,*' so bdle
najdene tri podobne puščične konice. Nedaleč od gorenj esavskega grobišča, na
Gradišču nad Pivko pri Naklem sta bila v žganini in ruševinah obrambnega
stolpa izkopana dva primeaika, ki ju je A. Valič povezal s prvimi naselitvenimi
sunki Slovanov na današnje gorenjsko ozemlje.** Fhiščična konica tega
tipa, s tordiranim vratom, je poznana tudi z naselbinslkega otojekta na Gradišču
nad Bašljem.** Po legi, obzidju in drofonih najdbah je bU tu verjetno refugium
kasnoantičnega prebivalstva; da pa je bU v uporabi tudi v staroslovanskem
času, dokazujejo najdene ostroge.'" Ce je omenjena puščična konica z
njimi v zvezi, kronološko spada v 9. stol., drugače pa je starejša." Podobno
vrednost za| interpretacijo, kot jo vsebuje puščična konica iz grobne celote v
Brezju pri Zrečah, imajo tudi trije primer'ki iz staroslovanskega grobišča v
Veliki Gorici, grob 18.'^ Grobišče je datirano v 8. stol., ta grobna celota pa
še posebno zanesljivo, ker jo sestavljajo tudi členi pašne opreme, izraziti
elementi materialne kulture iz konca drugega avarskega kaganata.''
Železen nož (T. 1, 4) je pri interpretaciji sam po sebi manj pomemben,
ker 90 podobni noži atipičen, a ustaljen inventar zgodnjesrednjeveških grobov.
V grobni celoti pa potrjuje vezi s staroslovanskimi grobišči s keramiko.'*
Z njim je tudi zaključeno opredeljevanje grobne celote 1 (T. 1, 1—4), ki ima
pc' sestavu pridatkov — moški grob — najboljšo primerjavo v grobu 24 iz
Brezij pri Zrečah: pravokotna pašna spona, nož, puščična konica s krilci, neopredeljen
fragment (vsi predmeti so železni); meinjka le keramična posoda,
2 Loški razgledi 17
ki pa je običajen pridatek ostalih brezjanskih grobov (s poudarkom na analognem
primerku iz groba 13).^^
Bronast prstan z rombično čelno razširitvijo (grob 2, T. 1, 5) ima številne
primerjave, med katerimi je mogoče razlikovati dve inačici: z vrezanim (takšen
je tudi obravnavani prstan) in z iztolčenim omamentom. To je podrobnost, ki
jo bo potrebno pri poglobljeni analizi vsekakor upoštevati, tokrat pa je prstan
obravnavan le kot tip. Eden najstarejših je primerek iz avarskodobnega grobišča
Alattyan; I. Kovrig ga je primerjala tudi s sorodnimi prstani z Madžarske
in ga v okviru nekropole datirala v konec 8. stol.^' Precej pogost je ta tip
prstana na ozemlju (in v času) Velikomoravske države, npr. na grobiščih s
keramiko blučinskega tipa (Moravska)^' in v gomilnih grobovih v okolici Skalice
(Slovaška)."* Nadalje so poznani takšni prstani na grobiščih s keramiko v
Spodnji Avstriji (9. stol.).^° V Sloveniji je prstanu iz Gorenje Save oblikovno
nekoliko oddaljen primerek iz že večkrat omenjenega grobišča v Brezju pri
Zrečah, grob 38 (ki je dragocenejša analogija za prstan iz Alattyana),** ustreznejše
paralele zanj pa so med nakitom ketlaške kulture (npr. z grobišč Bled—
Pristava, Bled—Zale, Kranj-fama cerkev, Keutschah—Hodiše).*'' Prstan iz
Kranja-fama cerkev, grob 120/53 predstavlja enega najmlajših prstanov z
rombično čelno razširitvijo, ker ga grozdasti uhan belobrdske kulturne pripadnosti
v grobni celoti časovno opredeljuje v 10. in še v zgodnje 11. stol.'^
Njegova visoka datacija ni odločilna, ker so ostali, številni prstani tega tipa
— tudi z vrezanim okrasom — datirani predvsem v 9. stol. Zato niso — pri
časovni vzporeditvi prstana in drugih najdb iz grobišča Kranj—Gorenja Sava
— kršena pravila arheološkega opredeljevanja.
Po opravljeni interpretaciji je mogoče pojav grobišč Srednje Bitnje in
Kranj—Gorenja Sava v staroslovanskem zgodnjem srednjem veku natančneje
določiti. Kulturno m časovno spadata v sikupdno staroslovanskih skeletnih grobišč
s keramiko na slovenskem ozemlju. Kulturno pripadnost potrjujeta s
keramičnimi in ostalimi grobnimi pridatki, s poganskimi pogrebnimi običaji
(lonec s hrano v grobu), z majhnim številom grobov (ki je bilo verjetno večje
od poznanega) in tudi z odnosom do današnje poselitve (stran od naselij ali vsaj
ne v genetični zvezi z njimi, kot npr. ketlaška grobišča pri cerkvah). Časovno
opredelitev grobišča Kranj—Gorenja Sava v konec 8. in v prvo polovico 9.
stol. pa potrjujejo grobne najdbe same, medtem ko je takšna datacija za grobišče
Srednje Bitnje le verjetna, ne pa tudi argumentirana.
Obe grobišči deloma tudi pojasnjujeta zgodovinsko dogajanje na kasnejšem
ozemlju loškega gospostva. Hkrati pa obljubljata, da je upravičeno pritakovati
— pri načrtnem regionalnem arheološkem raziskovanju — še nove
staroslovanske najdbe. Še toliko bolj, če bodo v tem arheološkem raziskovanju
dobile zasluženo me^sto tudi številne študije o kolonizaciji loškega ozemlja.
18
Priloga 1. Kranj—Gorenja Sava, položaj grobišča. (Na načrtu ni vrisana tovarna TekstlUndus )
19
Tabela 1. Kranj—Gorenja Sava, grobne najdbe: 1 keramilca, 2 in 5 bron, 3 in 4 železo.
(2, 3, 5 = naravna velikost, 1 = Vi, 4 = ?)
Tabela 2. Kranj—Gorenja Sava, sporadlčne najdbe: 1—5 keramika (1—S = >/i)
O p o m b e
1. P. Blaznih, Skofja Loka in loško gospostvo (973—1803), 1973, 6. Za listine cf.
M. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev 2, 1906, št. 444, 445, 490, inl Loški razgledi
20, 1973, 11 ss (prevod P. Simoniibi). — 2. Cf, tudi A. Valič, Varstvo spomenikov 9
(1962—64), 1965, 164, in P. Blaznih, Loški razgledi 10, 1963, 215. — 3. R. Ložar, Glasnik
Muzejskega društva za Slovenijo (GMDS) 11, 1930, 33 ss. — 4. R. Ložar, GMDS
20, 1939, 185, 193 ss, si. 1 d, T. 15, 4d. Manjkajoči spodnji del lonca in okrušeni rob sta
rekonstrukcijsiko zapolnjena, ne da bi bili vstavljeni pripadajoči odlomki (5 kosov),
ki jih ne opisujem posebej. Cf. R. Ložar, 1. c, T. 15, 4e (srednja vrsta in desni
fragment v tretji vrsti). — 5. Risba, ki jo je objavil R. Ložar, GMDS 11, 1930, fig.
21b, ne ustreza: med polfcrožno narebrenimi členi na loku nima pašna spona zrnatih
izrastkov in je tudi nekoliko manjša. — 6. Puščično konico — v NMLj velja za
pcgrešano — je R. Ložar označil kot ost kopja (1. c, 34 in GMDS 20, 1939, 185) oziroma
kot fniščico, podobno primerku z Gradišča nad Bašljem, ki »je iste velikosti,
le da je v krilcih izpodrezana« (GMDS 20, 1939, 194). Slikovno je bila objavljena
brez podatkov o merilu (R. Ložar, GMDS 11, 1930, fig. 21c): dol. 5,2 cm, dol. krilca
1,9 cm (T. 1, 3a). Vendar je med stairoslovanskim gradavom iz nepoznanih najdišč
v NMLj itaidd laboratorijsko očiščena (brez rje) puščična konica, ki se po velikosti
in obliki približuje pogrešanemu pnnmeirku. Zanjo mislim, da je verjetno pogrešana
puščična konica iz groba 1 (T. 1, 3b). — 7. R. Ložar, GMDS 11, 1930, 34, fig. 21a.
— 8. R. Ložar, 1. c, 34 s, fig. 21d. — 9. R. Ložar, GMDS 20, 1939, 185. Vse keramične
odlomke je slikovno objavil R. Ložar, 1. c, 185, T. 15, 4e, in GMDS
11, 1930, 35, fig. 22), ne da bi jih podrobneje obravnaval. — 10. GMDS 11,
1930, 35. — 11. GMDS 20, 1939, 193 ss. — 12. Materijali ADJ 9, 1972, 44, T.
8, 1—4. — 13. Arheološki vestnik (AV) 21—22, 1970—71, 97. — 14. Cf. op. 4. — 15.
AV 13—14. 1962—63, 571. — 16. A. Valič, 1. c. — 17. J. Korošec, Uvod v materialno
kxil)turo Slovanov zgodnjega srednjega veka, 1952, 210. — 18. A. Miillner, Argo 3,
1894, 116, Tal. 10, 19, 20. — 19. R. Ložar, GMDS 10. 1929, 59 s, si. 2. — 20. GMDS 20,
1939, 191; lonci so tu ponovno objavljeni, T. 15, 4a—c. — 21. D. Vuga, Balcanoslavica
2, 1973, 64 s, Fig. 4a, b. — 22. J. Korošec, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji,
1947, 45, si. 44. — 23. T. Knez — P. Petru — S. Shaler, Neviodunum (vodnik),
I96I, 45, T. 6; F. Stare, Vanstvo spomenikov 7 (1958—59), 1960, 287. Najdišče je v
literaturi poznano kot Veliki Obrez pri DobovL Najdbe — rsizen citiranega lonca —
niso objavljene. Hrani jih Posaiviski mttzej v Brežiceih. — 24. Neobjavljeno, lanček
je v privaitai lasti. — 25. Cf. Z. Vinski, Enzyldopadisches Handbuch zur Ur- und
Fruhgeschichte Buroi>as 1, 1966, 632 s (literatura). — 26. Bled—Zale: A. Miillner, 1. c,
80 ss; Bled—Mlino: R. Ložor, GMDS 10, 1929, 58 ss. Najdbe ketlaške kulture niso
objavljene. Hrani jih Laodesmuseum fiir Kamten, Klagenfurt—Celovec. Izkopavanje
leta 1943. — 27. D. Vuga, 1. c, 51 ss. — 28. P. Korošec, Zgodovinski časopis (ZC)
15, 1961, 160, 193, in P. Korošec, AV 21-22. 1970—71, 96, 100 s. — 29. J. Koročec - P. Korošec,
Razprave SAZU I 3, 1953, 195 ss; B. Jevremov, Balcanoslavica 2, 1973, 81 ss. —
30. S. Pahič, Razprave SAZU I 6, 1969, 217 ss. — 31. Neobjavljeno. Najdbe hrani
Pokrajanski muzej v Mariboru. Izkopaivanje leta 1975. — 32. J. Korošec, StaToslovenska
grobišča v severni Sloveniji, 1947, 7 ss; J. Korošec, Staroslovansiko grobišče
na Ptujskem gradu (Dela SAZU 1), 1950; cf. še P. Korošec, ZC 26, 1972, 18 ss. — 33.
AV 2, 1961, 144 ss; cf. tudi Razpraive SAZU I 3, 1953, 235. — 34. ZC 15, 1961, 190
ss; AV 21-22, 1970—71, 96 ss. — 35. S. Pahič, 1. c , 235 s, 264, T. 10. 3. — 36. J. Beloševič,
Materijali ADJ 9, 1972, 128, T. 9, 1. Ta nekropola je zanimiva; tudi zaradi številnih
neomamentiranih posod fl. c, T. 5—9). — 37. J. Kastelic, ZC 6-7, 1962—53,
91, ss, si. 2, 3. — 38. Studien zur Vor- und Friihgeschichtlichen Archaologie (Festsciirift
J. Weimer), 1974, 521 ss. — 39. Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo 15-16,
1961, 240 s, si. 5, 1—4. — 40. F. Stein, Adelsgraber des achten Jahrhunderts in
DeutschLand (Germanische Demkmaler der Volkervvanderungszeit 9, Ser. A), 1967,
Tasf. 15, 12; 61, 10; 72, 12. — 41. L. Karaman, Iz taoltjevke hrvatske prošlosti, 1930,
si. 132 C, e, 133; Z. Vinski, 1. Miedzynarodowy kongres arch. Slowianskiej (Warszawa
1965) 3, 1970, 138 ss, si. 3; 8. — 42. Cf. Z. ViTisfci, Vesnik Vojnog nnueja 11-12,
1966, 70 s. — 43. Npr. J. Werner, Das alamannische Graberfeld von Biilach (Monographien
zur Ur- iind Fruhgeschichte der Schweiz 9), 1953 (v grobovih 37, 86, 87,
22
100, 109); H. Ladenbauer-Orel, Linz-Zizlau, das baierische Graberield an der
Traoijnunduaig, 1960 (v grobovih 15 b, 17, 25, 42, 74, 99, 103, 141). Izbrani so tipični
primerki puSčic s tordiranim vratom (kakršnega naš i>rinierek nima). Za langobardske
grobove cf. npr. M. Brozzi, Studi Gorlziani 33, 1963, si. 4, 48298. Pregled puščic daje
A. Valič, AV 19, 1968, 489 s. — 44. Objavljen je le primerek a Sv. Pavla (J. Kastelic.
1. C, 96, si. 13). Najdbe hrani Goriški miizej v Novi Gorici. Cf. tudi D. Svoljšak,
AV 21-22, 1970—71, 158 s. — 45. A. Valič, Staroslovanako grobišče na blejskem gradu
(situla 7), 1964, 34, T. 23, 19. — 46. J. Korošec, o. c, 213, sl. 117. — 47. S. Pdhič,
I.C., 241, T. 9, 11. — 48. AV 19, 1968, 492 s, T. 6, 3, 4. — 49. A.Valič. 1. c , 489, T. 6,
5. — 50. Za kasnoantično obdobje cf. R. Ložar, GMDS 20, 1939, 200, op. 31, za staroslovamsko
J. Kastelic, 1. c , 103 ss, sL 16, 17. — 51. J. Kastelic, 1. c , 104 s. — 52. V.
Hoffiller, Vjesnik Hrvatskog arheološkog diruštva N. S. 10, 1908—09, 128 s, 16, 6, 7. —
53. V. Hoffiller, 1. c , 128 s, 133, si. 17; 18. Za datadjo cf. K. Vinski-Gasparini-S.
Ercegovič, Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu, S. III. 2, 1961, 152. — 54. Cf.
J. Korolec-P. Korošec, 1. c, 221 s; S. Pahtč, 1. c, 254. — 55. S. Pahič, 1. c, 240 s.
T. 9, 9—12. — 56. Das awarenzeitliche GraberfeM van Alattyžin (Archaeologia Himgarica
S. N. 40), 1963, 166 ss, T. 40, 3 (grob 619). — 57. J. Poulik, Hastorica Slovaca
5, 1948, 153 ss. — 58. V. Budinsky-Krička, Slovanski miohyly v Sikalici (Archaeologica
Slovaca 2), 1959, 142 s, Abb. 33. — 59. H. Friesinger, Studien zur Archaologie
der Slawein in Niederosterreich (MPK 15-16), 1971-74, 96 s, Tal. 11 (grob 6); 12 (grob
17); 15 (grob 35; vse najdišče Muhling). — 60. S. Pahič, 1. c , 246, si. 16, 1. — 61. J.
Kastelic-B., Skerlj, Slovainska nekropola na Bledu (Dela SAZU 2), 1950, 41 ss, si. 14
(drugi in tretji prstan); W. Smid, Camiola 1, 1908, 28, Taf. 3, 10, 11; V. Sribar-V.
Stare, Karanitansko-ketlaški kiiltumi krog (razstavni katalog), 1974, 121 s, T. 3, 2;
H. Dolenz, Carinthia I 145, 1955, 138 ss, Abb. 15. — 62. V. SHbar-V. Stare, o. c , 121
s, T. 3, 5. Za datacijo belobrdske kulture cf. Z. Vdiio, Slovenska archeologia 2, 1954,
56 ss.
R e s u m ^
DEUX TOMBES DES VIEUX SLAVES SUR LE TERRITOIRE
DE LA SEIGNEURIE DE SKOFJA LOKA
Dans les trois documents des donations des annees 973 et 989, on cite sur le
territoire de la seigneurie de Škof j a Loka les noms des lieux, des terres et des
eaux slovenes. Quatre d'entre ces noms designent les agglomerations des habitants:
Lonca (Stara Loka), Sabniza (Zabnica), Susane (Suha) et Zelsah (Selca). Ces noms
des lieux confirment directement que la region fut habitee par les vieux Slaves.
Des fouilles archeologiques (foto no 1) ont prouve que la densite de la population
etait assez grande. On a pu documenter deux tomber des vieux Slaves: le celle de
Srednje Bitnje (foto no 2) et 2e celle de Kranj - Gorenja Sava (suppl. 1, T. 1, 2) dont
le materiel archšologique est traite dans cet article. Apršs avoir, fait Tinterpretation,
on a pu situer plus exactement ces deux tombes dans le moyen age des vieux
Slaves. Du point de vue culturel et crhnologique, elles font partie du groupe des
vieilles tombes slaves aux squelettes et aux ceramiques sur le territoire slovene
(foto no 3). Leur appartenance culturelle est confirmee par les objets en ceramique
et par d'autres objets qu'on a trouves dans les tombes, par les rituels funeraires
paiens (le pot avec la nourriture dans la tombe) et par le petit nombre de tombes
de meme que par leur rapport avec les lieux habites actuellement (elles sont loin
des agglomerations ou au moins pas en rapport genetique avec elles). La situation
chronologique de la tombe de Kranj - Gorenja Sava dans la fin du huitieme siecle
ou dans la premiere moitie du neuvifeme siecle est confirmee par la decouvertememe
de la tombe tandis que la datation de la tombe de Srednje Bitnje n'est que
probable et pas argumentže.
23