M©V
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 124
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 25TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Nad 200 zveznih aoen-!F?thT c.oug.1?li7 Angleška vlada svari Spor med socialisti
3 zen kot strajkoiomiiec	1
tov pride v Cleveland radi opojne pijače
Washington, 23. maja. V Cle-velandu se še vedno kuha vse preveč nepostavnega žganja. Zvezna vlacla je radi tega odločila, da razpošlje po deželi 4,-50Q vladnih agentov, katerih naloga bo paziti, kdo in kje se izdeluje nepostavno žganje in aretirati dotične osebe.
Nič manj kot 200 zveznih agentov bo prišlo v Cleveland. V Washington prihajajo poročila, da se v Clevelandu nakuha dnevno nekako 2,000 galon nepostavnega žganja. Vlada sicer ne bo zasledovala butlegerje iz vzroka, ker kuhajo, pač pa želi dobiti davek, ki je naložen na vsako galono žganja, in to znaša $2.00 od galone.
Zakladniški oddelek ameriške vlade, pod katerega vodstvom posluje tajna policija, pravi, da zgubi v Clevelandu dnevno $10,-000 na davkih radi nepostavnega žganja. V New Yorku je pa zadeva še veliko bolj resna, kajti agenti trdijo, da se nakuha v New Yorku dnevno do 20,000 galon žganja, in če bi vlada dobila od tega $2.00 od galone, bi prineslo to samo iz New Yorka letno $12,000,000.
Kljub dejstvu, da je danes postavno žganje precej poceni, pa se računa, da se nakuha dnevno V Zedi njenih državah nekako 200,000 galon nepostavnega žganja, od katerega bi vlada imela dobiti $400,000 na dan davka ali $120,000,000 na leto.
-o-
Denarja na peharje
Iz mestne hiše se poroča, da ima danes župan Burton več Uslužbencev pri mestnih delih kot so jih sploh še kdaj imeli pri mestni vladi. Odkar je dobil Burton sedem milijonov dolarjev za dodatne mestne stroške, se zapravlja v mestni hiši nezaslišano. Nič manj kot 1250 svojih Pristašev je župan Burton najel od novega leta sem. Nekatera dela so potrebna, druga zopet ne. Dne 15. maja je bilo na mestni plačilni listi nič manj kot 10,-750 mestnih uslužbencev, ali skoro za 2,000 več kot pod županom Millerjem. Vse to je nekaka Politična propaganda za župana fiurtona. Dosledno dobivajo le republikanci dela, dasi je bil Burton izvoljen kot "nepristranski" kandidat. Tudi plače so se izboljšale, in da je to res, čutimo, kadar davke plačujemo. In dočim je bilo pod županom Millerjem nad 600 Slovencev pri
Detroit, Mich., 23. maja. Nad 50,000 podpisov je bilo nabranih v mestu Detroitu, da se odpokliče policijskega načelnika, kateremu' se očita, da po fašistovsko nastopa in da skuša razbiti štraj-ke unijskih delavcev. Vse delavske unije so enoglasno nastopile proti policijskemu načelniku. Toda zadnji trenutek se je za njega pognal Rev. Chas. A. Coughlin, znani radio pridigar, ki trdi, da mora policijski načelnik ostati na svojem mestu, ker je zelo zmožen, da ohrani mir in red v mestu. Delavske unije se silno srdijo na Father Coughlina radi njegovega nastopa.
Zanimivosti iz republikanske politike in kampanje
Washington, 23. maja. Republikanci v Zedinjenih državah, kolikor jih je še ostalo, odkar je bil izvoljen predsednik Roosevelt, so se začeli gibati. Namen stranke je odpraviti politično mrtvilo in zanimati ameriški narod za predsedniško kampanjo.
Največ pričakovanja, da bo izvoljen predsedniškim kandidatom republikanske stranke ima governer Landon iz Kansasa. Gov. Landon je včeraj pohvalil senatorja Boraha, ki je njegov proti-kandidat, a obenem je udrihal po Liberty Ligi, dočim ee je splošno pričakovalo, da Liberty liga podpira governerja Landona.
Toda pohvala cd strani governerja Landona za senatorja Boraha slednjega ni prepričala, da bi odneha] od predsedniške kandidature. Senator Borah namerava imeti v Washingtonu dne 28. maja velik političen shod in sestanek, in včeraj je obljubil, da bo tekom svojega govora napadel Landona, kot v zahvalo, ker ga je Landon javno pohvalil.
Vodja predsedniške kampanje governerja Landona se je včeraj izjavil, da Landon nima ničesar skupnega z Liberty ligo, da, rekel je, da pri Liberty Ligi so sami bivši demokrati, ki so postali nezadovoljni z Roosevel-tom.
Senator Borah pa, ki je tudi republikanec, je na to odgovoril, da Liberty liga podpira reakci-jonarne republikance. Senator Borah trdi, da so se bogatini v demokratski kot v republikanski mestnih delih, pa danes lahko stranki zvezali skupaj, da pora-skoro na prste preštejete sloven- zijo progresivnega predsedniške-
Italijo glede napadov v Egiptu
London, 23. maja. Minsterski predsednik Anglije je danes posvaril Italije-, da ne sme začeti z nobenimi koraki, ki bi ogrožale angleške koristi v Egiptu, ker je sicer Anglija pripravljena, da varuje svoje interese z vso svojo močjo.
To svarilo je prišlo ob času, ko je v London dospelo poročilo, da se zbirajo laške čete v okolici jezera Tana in ob sudanski meji v Afriki, kjer se začenja angleška oblast. Laško vrhovno poveljstvo je postavilo vojaške čete takoj ob meji angleških teritorialnih posestev.
Angleška kontrola nad Egiptom je nehala v letu 1922, toda je tedaj angleška vlada izjavila, da ne bo nikdar trpela vpliva te ali one vrste nad Egiptom brez dovoljenja angleške vlade.
Včeraj je dobila angleška vlada in enako tudi francoska vlada od Italije zahtevo, da Anglija in Francija umakneti svoje vojaške posadke v Abesiniji. Iz Londona kot iz Pariza se je odgovorilo Mussoliniju, da bodo francoske in angleške čete še nadalje ostale v Abesiniji.
V istem času se javlja iz Rima, da je laška vlada razveljavila vse trgovske pogodbe z državami, ki so proglasile sankcije napram Italiji. Mussolini poziv-lje vse dotične države, da začnejo s pogajanji glede novih trgovinskih pogodb.
-o-
Velik štrajk
Iz Portsmouth, Ohio, se poroča, da je tam odšlo 5,500 jeklarskih delavcev na štrajk. Delavci baje zahtevajo, kot poroča angleško časopisje, 50 procentov zvišano plačo in priznanje unije. Svoje zahteve so stavili pred j smo že zopet dobili iz zvezne desetimi dnevi, in ker kompani- sodnije imenik novih in števil-ja ni odgovorila, so zaštrajkali. | nih nadaljnih ameriških držav-
Po urah dolge in ostre debate se je sinoči končno razcepila socialistična predsedniška konven-' cija, ki zboruje v mestnem avditoriju že od sobote. Konvencija je odglasovala 2:1, da ne dobijo sedežev na konvenciji delegati stare garde iz New Yorka pod vodstvom Louis Waldmana. Zavrnjeni delegati so takoj potem odprli svojo lastno "konvencijo" v Hollenden hotelu. Vodja stare garde, Louis Waldman, je izjavil, da desno krilo socialistične stranke ne bo podpiralo v jeseni socialističnega tiketa, ako bo Norman socialistični predsedniški kandidat.
Nasproti temu se je pa izjavil Norman Thomas, vodja mili-tantne skupine socialistov, da stranka ni razcepljena in da je nastop Waldmana le nekako "nagajanje," in da Waldmanova skupina ne more organizirati socialistične stranke ne v New Yorku ne kje drugje. Konvencija bo zanaprej ignorirala Wald-manovo skupino. Waldman sploh več socialist ni, se je izjavil Thomas.
Uporniki stranke nameravajo tekom enega meseca sklicati novo konvencijo, ki se bo vršila v New Yorku. Med "uporniki" je tudi znani elevelandski socialist Sydney Yellen. Videti je, da je Norman Thomas precej razbur
kapitan Ca-fStaf	Sovjeti sve vedno mi-
r	dobili odškodnino	'
dek je bil pravi tiran vseh butlegerjev
Cleveland. — čimdalje večje zanimivosti in senzacije prihajajo na dan v obravnavi, katero je naperila država Ohio proti policijskemu kapitanu Louis J. Cadeku. Državni prosekutor Cullitan ga je naslikal kot pravega diktatorja nad butlegerji v prohibicijskih časih.
Pretekli petek je pričalo ves
New Orleans, La., 23. maja. Mr. in Mrs. Fred Moore, sta dobila od države Louisiane odškodnino v svoti $2500, ker je dru-hal linčala pred tremi leti njih 16 let starega sina. Prvič v zgodovini južnih držav se je zgodilo, da je zamorska družina bila potom sodnije odškodovana za linčanje. šerif Ely iz Assumption okraja mora pačati staršem lihčanega zamorca $2,-500.00. Tekom tozadevne sodnij-ske obravnave se je dognalo, da so šerifovi pomočniki takorekoč
aretirane-ki
dan pet bivših prodajalcev ne-,	,. .
postavne pijače v prohibicijskih P«»tovoljno časih. Povedali so, da so tekom g l mladega zamorca druhah'
dveh let nabrali pri butlegerjih; ga Je takoJ linčala"_
v Broadway okraju nič manj' kot $49,000, kar so izročili kapitanu Cadeku.
Nadalje so priče pripovedovale, da so morali butlegerji na
Štirje so priznali ritua-umor v Detroitu
cevalno zatirajo versko prepričanje
Moskva, 23. maja. Dosti se je zadnje čase pisalo v . javnosti, češ, da so sovjetske oblasti zavzele popolnoma drugačno lice napram veri in pristašem vere. V resnici pa je sovjetska vlada samo prenehala z javnim preganjanjem kristijanov, toliko bolj dosledno pa deluje skrivej po svojih tajnih agentih napram vsem, ki so še vedno ostali pristaši krščanstva.
Dočim je v prvih letih svojega obstoja sovjetska oblast "praktično" preganjala kristi-jane, je sedaj spremenila svojo taktiko v toliko, da jih preganja "teoretično." Namreč z vohunstvom, obdolževanjem in natolcevanjem.
Sovjetskim oblastem se je zadnje čase posrečilo., da so ustano-
povelje kapitana Cadeka prire-! jati razne zabave. Nekoč so
imeli "Clam-bake." Vsak udele-J Detroit, Mich., 23. maja. ženec te zabave je moral prine- Kot se je izjavil državni pravd-j vile stotero klubov in organiza-sti s seboj mnogo srebrnega de- nik Duncan McCrea, bo naperil cij, katerih namen je pridigati narja, katerega so metali v sod. proti sedmim moškim v tem 'ateizem. Ti klubi imajo svoje Ko je bila zabava končana, je mestu, ki so bili člani takozva-' redne sestanke, na katere zlasti dobil kapitan Čadek v sodu za ne "črne legije" obtožbo radi vabijo vernike.
$3000.00 desetič, kvodrov in sre- ritualističnega umora. Umorili j brnih pol-dolarjev.	1 so nekega Charlesa Poole, 32
Kadarkoli je želel imeti kapi- let starega WPA uslužbenca, tan Čadek nov avtomobil, so Policija je prijela že 16 moških morali butlegerji iti na delo in ki so bili vsi člani omenjene le-prispevati. Vsako leto so mu gije. Izmed teh šestnajstih so
Izbrani sovjetski uradniki govorijo na teh sestankih o Bogu, češ, da Boga sploh ni, ker sicer bi pomagal vsem, da je vera opojno sredstvo za bedake, itd. itd. Dočim se je v prvih mese-
javil je tudi, da upa, da se bodo staj.'i gardisti zopet vrnili k stranki. Konvencija se bo danes pečala z resolucijami, nakar bo izbran predsedniški kandidat. -o-1
Novi državljani
Zanimanje za ameriško državljanstvo je vedno večje med našimi ljudmi. Komaj smo zadnji teden priobčili imena naših novih ameriških državljanov,
Kompanija Wheeling Steel Co. je zaprla tovarno. Kompanija trdi, da pripada 3.500 delavcev
rekajo.
Iz konvencije SSPZ
ske mestne uslužbence.
Mr. Bandi doma
V soboto se je vrnil na svoj dom z bolnice naš dobri prijatelj in neumoren društveni delavec Mr. Lawrence Bandi, ki kanuje na 1249 E. 67th St. — Kot znano, se je pred več tedni težko poškodoval pri delu. Dobremu možu želimo, da bi se vse Njegove rane čimprej zacelile in ^a se kmalu vrne na polje društvenega delovanja med svdjje Prijatelje.
Zgodnji krompir
jen radi akcije stare garde. Iz- morali kupiti vsaj en nov avto, že štirje priznali umor. Izjavi- cih letošnjega leta sovjetskim
včasih pa celo dva. Ko je v le- 1) so, da so odpeljali Poola in klubom posrečilo dobiti na svoje tu 1927 kapitan Cadek izrazil ga umorili. Njegovo truplo je sestanke tisoče in tisoče ljudi, se željo, da bi šel rad na obisk v bilo najdeno v cestnem jarku 12. pa zadnje čase opaža, da brez-Evrcpo, so morali butlegerji maja.	i verski shodi niso več obiskova-
spraviti skupaj $2500.00 za po- Vodja te morilske tolpe je bil ni. Vzrok je, ker so mlačneži, ki tovanje.	neki Harvey Davis. Ta je so se dali zapeljati sovjetski
Zanimivo je tudi, da so but- predlagal umor, ker je dobil ob- propagandi, vpraševali, kaj jim legerji nosili svoj denar kar na vesti lo, da. Poole pretepa svojo nudijo namesto vere in Boga, in policijsko postajo, kjer je bil po- ženo. Tako sta mu povedala sovjetski pridigarji na to vpra-veljnik kapitan Cadek. Nikdar dva sorodnika Poolove žene. ; šanje niso mogli odgovoriti, ni osebno obiskoval butlegerjev, Med prijetimi šestnajstimi Na drugi strani pa sovjetske toda če je slišal, da se je ta ali moškimi so večinoma delavci,1 oblasti nabijajo pred malošte-oni branil plačati svoj prispe- nekaj jih je pa uslužbenih pri vilr.s verkve, ki so še dovoljene vek vsak mesec, je takoj drugi mestni elektrarni v Detroitu. — v Rusiji, velike plakate, na ka-dan dobil policijo v svoje pro- Policija išče še nadaljnih 34 čla- ter i h vabijo, boljševiki vernike store.	j nov omenjene črne legije, da v gledališča zastonj, češ, da se
Policija ni samo aretirala do- dožene, če so tudi oni krivi urno- bedo v gledališčih kaj naučili, tičnega, pač pa je s sekirami ra. Nadalje policija preiskuje, Toda navadno so ti plakati od-razbila vso opremo v gostilni, če niso člani Legije izvršili še stranjeni tekom noči po verni-tako da je imel lastnik prostorov več umorov.	jkih, ki so mnenja, da brez Boga
ogromno škodo. Trdi se tudi,1 Poola so zarotniki izpeljali na in vere bi bilo življenje prazno da je ob takih prilikah vedno neko samotno mesto, rekoč, da in brez pomena.
zmanjkalo precej denarja v hiši. bodo igrali baseball. Ko so do-	-o---
Jako zanimivo je tudi dejstvo,' speli na mesto, so mu povedali,1	Naš župan
da je kapitan Cadek kupil za 45 da ne bo nikdar več pretepal Odkar je bil župan Burton iz-tisoč dolarjev pokopališčnih lo- svoje žene. Prvotno so ga hoteli voljen v Clevelandu je potoval tov od Crown Investment druž- potlačiti v smolo in obsuti s per- 24-krat v Washington, šestkrat be. Te lote so potem prodajali jem, toda mislili so, da bi to v Chicago, osemkrat v New z ogromnim dobičkom in slepa- predolgo vzelo. Trije so stre- Y9rku, sedemkrat v Detroit, rijo, pri čemer je tudi stotine ljali z revolverji v njega.	dvanajstkrat v Pittsburgh, dva-
naših rojakov bilo osleparje- žena umorjenega Poola je krat v Californijo, trikrat v nih, ko so kupovali lote s tem, drugi dan potem, ko je bil njen Baltimore in 29-krat v razna da so dajali agentom pokopališč- mož ubit, porodila sina. Na- druga mesta. Mi sploh ne vemo,
ljanov našega rodu. Sledečim rojakom je bila podeljena ameriška državljanska pravica pre-
h kompanijski uniji in da or- j tekli petek na zvezni sodniji: ganizacija American Federation Helen Suklje, Mike Smiletich, of Labor nima pristašev med j Andrej Božič, Catherine Jur-delavci, čemur pa delavci opo- man Mary Rotar, Angela Fen-
de, Pauline Cvetko, Frances Potočnik, Mary šuštaršič, Mary
Konvencija S. S. P. Z. brat- j Lavrič, Rosie Baškovič, Mar-ske podporne jednote, ki se vršijtha Kordič, Ljubica Rahija, Mate dni v Milwaukee, je sklenila, i ry Jakša, Jennie Trampuš, Ana da ne bo "Enakopravnost" kot Marolt, Frances Resar, Louise njih sedanje glasilo in da sečebron, Jennie Ivančič, Mike razpiše ponudba za lastno glasi-i Predovich, Peter Kutlesa,, Mike lo. Podrobnosti so pripuščene' Klanec John Marsich, Franjo gl. odboru. Sklenjeno je bilo'jurič, Molile Kordich, Stanley
ga kandidata ene ali druge stranke.
--o-
Za $75,000.00
Državna zbornica v Columbu-su je odredila, da sme državna j uprava države Ohio potrošiti I $75,000 na veliki jezerski raz-I stavi v Clevelandu, ki se otvori 127. junija. Država Ohio bo na razstavnem prostoru postavila posebno poslopje.
tudi, da se 50 odstotkov zvezne1 Cotman, Joe Janesch. Jos. Hal-] nih lotov hranilne knjižice od pram policiji je izjavila, da je kaj župani pravzaprav delajo, imovine lahko investira v zem-]ler, Louis Levee, John Fabian, International posojilnice.	grda laž, da bi jo bil mož pre- razven da potujejo za zabavo po
ljišča in posestva. Konvencija'Martha Urban, Joseph Zigan- Osem prič je pretekli petek tepal, nasprotno, vedno je naj- Ameriki. Blagor njim in onim, je zadnji teden gladko zborova- te, Josephine Mihelich, Julia pričalo pod prisego, da so mo- lepše z njo postopal.	ki volijo za take župane!
la, za kar se ima zahvaliti spret- Peternel, Helen Može, Ana Ku- rali redno vsak mesec dajati za črna legija ima baje podru-nemu vodstvu predsednika čer, Pauline Schwerko, skupaj,kapitana Cadeka po $25.00. Ka- žnice po vsej Ameriki, toda do-
Krist Stokelna iz Clevelanda. 37 novih naših ameriških držav-'kor hitro denar ni bil plačan, sedaj prijeti člani niso hoteli ni- .......	,
Iskrena mu hvala	Uanov. Zadnjič izkazanih 126,'je kapitan Cadek vdrl v prosto- česar izdati. Pravila te legije mkdinskihzborov,_da seje spre
Zopet se je oglasil eden na-'danes 37, skupaj 163 novih na->e s policijo. Obravnava osvet- so proti - katoliška, proti - za- ............
ših pionirskih naročnikov ki je ših ameriških državljanov v le- luje strašne razmere, ki so morska, in Legija je bila baje us-plačal $16.50 za naročnino za tri tošnjem letu, katerim pošiljamo' obstojale v dnevih prohibicije. tanovljena, da "podpira ustavo leta. Je to Mr. Frank Škufca, iskrene čestitke. V naši šoli je Kot se čuje, pridejo na vrsto Zedinjenih držav." 1610 E. 41st St. Prav iskrena še nekako 200 učencev in učenk, še drugi višji policijski uradniki,
Združeni mladinski zbori
Naznaniti želim zastopnikom
Lepo naročilo
Tri železnice, med njimi For-Pridelek krompirja iz južnih'dova Pere Marquette, so poslale držav je letos dvakrat slabši kot] v Cleveland naročilo za $5,000,-•ie bil lansko leto. Približno se je '000 vrednosti novih tračnic. Je-
v južnih državah pridelalo za l5.OOO,OO0 bušljev manj zgodnjega krompirja kot lansko leto v istem času. Vendar je krompir le malce dražji ob tem času je bil lansko leto.
klarske tovarne v Clevelandu imajo dovolj naročil za letošnje leto.
* Tom Mix, znani igralec, je bil nevarno ranjen v neki nevihti v Burley, Idaho.
hvala zavednemu rojaku in želimo, da 'bi 'našel mnogo sebi enakih.	[
Seja prosvetnega odbora
Seja Prosvetnega odbora S-Doma na Holmes Ave. se vrši v pondeljek ob 7:30 zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Zgubljene knjige
Zgubile so se slovenske mašne knjige. Pošten najditelj naj jih vrne na Anton Osvald, 6028 Glass Ave.
o katerih pričakujemo, da po- ki so izkoriščali butlegerje.
menil datum za sejo. Seja združenih mladinskih zborov se vrši v sredo, 27. maja, in ne v torek 26. maja, kot je bilo prvotno po-ročano. Seja se vrši v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Važno
stanejo ameriški državljani v letošnjem letu in bodo prvič volili predsednika Zedinjenih držav.
-o-
*	Kanadske žganj ar ne so plačale $3,000,000 Zedinjenim državam za vtihotapljeno žganje tekom prohibicije.
*	Italija je vprašala brazilsko vlado, če bo priznala osvojitev Abesinije.
Zadušnica	, ,
V torek se bo brala sv. maša Je- da s0 zastopniki vseh zborov
navzoči. — Tajnica.
Starši "Slavčkov"
Tem potom vljudno vabim vse
Zopet na domu	v cerkvi sv. Vida ob 6:30 zju-
Pretekli petek je želetova am- traj za pokojno Frances Nahti-bulanca pripeljala na dom iz bol- gal ob priliki tretje obletnice
nice poznano rojakinjo Mrs. Ag- njene smrti. Sorodniki in pri- starše "Slavčkov," da ste gotovo nes Klemenčič, 5806 Prosser jatelji so prijazno prošeni, da se y^j jj^vzoči pj-j izvanredni seji v Ave. Prijateljice jo lahko sedaj udeležijo.	t0rek 26. maja v S. N. D., soba
Obilni davki	št. 2, novo poslopje ob 8. zvečer.
Skoro $27,000,000 so plačali Se par tednov in koncert v pro-Clevelandčani v davkih za prvo sti naravi se bo vršil. Pokažite, polovico letošnjega leta, ali sko- da so "Slavčki" še vedno prvi ro en milijon dolarjev več kot se edino s sodelovanjem staršev. — je pričakovalo.	1 Predsednik.
na domu obiščejo.
Iz bolnice
Iz bolnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Josephine Golobic iz 6212 Carl Ave. Prijateljice jo lahko na domu obiščejo.
A i
AMERIŠKA DOMOVINA"
I4MERICAS HOME — 8LOYJCNIAN DAILY NEWSPAPER
■111 BI CJlalr Ay*.	oieteland, Oblo
PublUtaed dali; except Sundays and Holidays
NAKOCNXNA:
2a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po požtt, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $3.60, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. P os am etna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: D. B. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O. 8. and Canada $3.00 tor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 lor fl month*. Cleveland and Euclid by carriers, $5.60 per year, $3-00 for 6 months. Single copies I cents. European subscription, $8.00 per year.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO. Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3d, 1879.
at the Post Office
No. 124, Mon., May 25, 1936
Frazier-Lemke predlog
dar da z veseljem dolar za olepšavo kulturnega vrta.
Pa je bridka resnica, če je kdo eno stopnjo višji, ali premo-ženjši, pa že pravijo: jaz moram skrbeti za svoj vrt, pa za svoje otroke. Tega se pa ne zavedajo, da bodo naši in njih otroci v tem kulturnem vrtu lepoto vživali, ne pa mi.
Lata .1935, ko smo nabirali po hišah za Spominsko knjigo škofa' Barage, sem jaz sama nabrala čez sto dolarjev. Letos bomo pa postavili dva spomenika, Simon Gregorčiču in Ivan Cankarju, mi pa kaže nabrati še dvakrat toliko. Naše sosednje okrožje v Newburgu je jako aktivno. To je vse hvale vredno in kot kaže, bodo tudi oni še enkrat več nabrali kot so preteklo le-
to.
Pa tudi st. clairsko okrožje noče biti zadnje. Torej le hitimo, pa škofu Baragi se priporočimo za zdravje, pa bomo lahko leteli od hišo do hiše. če nočejo odpreti sprednja vrata, pa hitro v kuhinjo stecite k materi, pa jo prosite za en dolar za kulturni vrt. Za gotovo ga boste dobili. Saj je to vse za povzdigo naroda, pa otrokom dajemo lep zgled k izobrazbi in ideji, da moramo narodno stvar podpirati. Nič se nas ne prestrašite, saj vam ne bomo nič vzeli, boste sami radi dali. Na svidenje pri prednjih ali pa pri zadnjih vratih.
Rozalija Zupančič.
923 E. 73rd St.
Čitateljem je znano iz časopisja o takozvanem Frazier-Lemke predlogu v kongresu. Ta predlog je povzročil že mnogo političnega kričanja, sovražnosti in sporov. Pred par meseci je Rev. Coughlin javno napadel nekatere kon-gresmane, ki so krivi, da predlog ne pride na glasovanje v kongresu. Po mnenju Rev. Coughlina bi ta predlog odrešil Ameriko, vsaj kar se tiče farmarjev.
Toda niso vsi enakega mnenja kot je Father Coughlin. Slednji je sicer dosegel, da je bil predlog odvzet kongresnemu odseku in postavljen pred poslansko zbornico kongresa. O predlogu se je vršilo glasovanje, toda je bil zavržen z ogromno večino, in to na izrecno željo predsednika Roosevelta.
Ker je predlog sam na sebi jako važen in ker se bo o njem v javnosti še precej razpravljalo, in bo prišel tekom prihodnjega zasedanja predlog zopet na vrsto, in ker zna morebitno uveljavljenje tega predloga spremeniti vso denarno vrednost v Ameriki, je primerno, da raztolmačimo Fra-zier-Lemke predlog. Najprvo naj povemo kaj misli o njem kongresman O'Connor, ki je načelnik odseka za dovolitve, in o katerem se smatra, da je govoril tozadevno po navodilih predsednika Roosevelta.
Mr. O'Connor je govoril tozadevno v kongresni poslanski zbornici dne 13. maja, ko je bila zaključena debata in je imel O'Connor zadnji govor tozadevno:
"Mr. Speaker," je dejal O'Connor, "pravkar končujemo debato o Frazier-Lemke predlogu in kmalu bomo glasovali, ako sprejmemo predlog ali ne. Rad bi ob tej priliki ponovil, kar sem že prej izjavil tozadevno.
"Kot se je jako jasno dokazalo tekom debate zadnjih dveh dni, in kot je bilo to že leta dobro znano vsem, ki so zadevo preiskovali in o njej premišljevali, je ta predlog največja monstroznost, ki je bila sploh kdaj še predložena tej ali drugi državni ali narodni postavodaji katerekoli države.
"Mi v kongresu nismo vaški zborovalci, kjer se govori semintja o vsem mogočem in nemogočem. 13,000 predlogov je bilo vloženih v kongresu tekom tega zasedanja, in izmed teh jih bo le kakih 400 sprejetih. Če bi morali debatirati o vseh 13,000 predlogih, kongres nikdar ne bi prenehal z zborovanjem.
"Prinesti pred zbornico predlog samo iz vzroka, ker ima za seboj demagogske apelante in nam sovražne ljudi, to nasprotuje pravilnemu parlamentarnemu poslovanju, ln kdor prej ni vedel, da je Frazier-Lemke inflacijski predlog, temu so se sedaj odprle oči.
"Kar se tiče farmarja ga hočejo s tem predlogom kruto uničiti, namesto da bi mu pomagali. Že samo pismo predsednika American Federation of Labor, William Greena, ki je bilo prečitano v tej zbornici, vam jasno pove, kaj misli ameriški delavec o tem najbolj demagogskem predlogu. Ameriški delavec enoglasno obsoja ta predlog, ker dobro ve, da če bi bil sprejet kot postava, bi delavec enako trpel s farmarjem.
"Izmed 127,000,000 prebivalcev v Ameriki jih je 6,000,-000 farmarjev. Izmed 50,000,000 delavcev v Ameriki jih je komaj 10,000,000 na farmah, torej dvajset procentov. Toda dočim Frazier-Lemke predlog zahteva, da sq, refinancira farmarske dolgove v svoti do treh tisoč milijonov dolarjev, pa predlog ne govori ničesar, kdo bo refinanciral dolgove mestnih delavcev, ki so zadolženi do svote enaindvajset tisoč milijonov dolarjev. Ako že pomagamo farmarju, pomagajmo tudi delavcu, če smo že tako daleč!
"In če dobi delavec v mestu ,ki je zadolžen, posojilo od vlade, tedaj mora od tega posojila plačevati 5 odstotkov obresti, dočim bi farmar plačeval le en odstotek. Zakaj tako razlikovanje v postavi, ko je Frazierju in Lemkeju dobro znano, da bi najvišja sodnija takoj zavrgla njih postavo.
"Mi ne moremo in ne smemo delati postave samo za en stan. Postava se mora tikati vseh stanov in mora biti za vse enaka. Pomislite si na revolucijo zadolženih delavcev v mestih, če bi farmarjem plačali dolgove, delavce pa pustili na cedilu."
-o-
Za naš kulturni vrt
krat poprej.
Zadnjega marca, letos, ga je zvečer pobil na tla ropar in mu vzel ves denar. Na 12. marca 1927, so ga napadli roparji v bližnjem mestecu, ga pretepli in mu vzeli ves denar. Na 14; marca 1918 jo- maskiran ropar udri v njegovo hišo in mu odnesel precej denarja. Prvikrat je bil izropan 20. marca 1909, ko je šel proti domu s plačo, ki jo je dobil v tovarni. Trije veliki hrusti so ga napadli in mu vzeli denar.
Zato zdaj Rollins gleda na leto 1945, na mesec marc, ki ga bo našel pripravljenega, kot pravi.
-o-
Glavni izlet v staro domovino
Strelska sezona na lončene šli radi na medvede. New Bruns-
Cleveland, O.—Zdaj se vrši agilna agitacija, da se uresniči Jugoslovanski kulturni vrt. Društva so večinoma darovala letos in lansko leto. Toda ni se treba izgovarjati: saj smo pri društvu dali! Društvo je eno, posameznik je pa drugo.
Zdaj se kliče na plan vse posameznike, groceriste in mesarje, profesion,Site in druge tr-l govce. Kliče se tudi naše velike j
uradih naše Slovence. Skoro vse imamo, samo župana še ne. Imamo sodnika Frank Lauscheta, imamo 5 councilmanov, imamo policaje, ognjegasce, bolniške strežnice ,tipkarice itd., itd. Tudi ti bi se morali zanimati za olepšavo v mestu, h kateri spada naš kulturni vrt. Spodobilo bi se, da bi nekaj žrtvovali za povzdigo našega naroda.
Kaj pa odvetniki in zdravni-organizacije, da priskočijo na;ki? Tudi ti imajo dobre plače pomoč. Slovenska dobrodelna j (samo če jo dobijo, stalna pa ni). zveza je že dala $25.00. Pa od i Vendar bi tudi ti lahko nekaj Slovenske ženske zveze tudi ne dali.
bodo na kulturni vrt pozabile, j Kjer mož v tovarni težko de-V mestu imamo tudi v raznih lo in prav malo zasluži, a ven-
Če rečem, da je naše društvo "Parent-Teacher" skozi šolsko leto, ki jemlje konec pravkar, imelo veliko uspeha, je to resnica, ki pa ni zadosti krepko izražena. P. T. je v preteklem letu bilo res v veliko pomoč šoli, ne samo moralno, ampak tudi gmotno. Veliko reči šola potrebuje, za katere je treba sredstev, če ne velikih pa malih. Vse to je P. T. je blagohotno preskrbelo.
V soldi nastanejo tudi razni problemi. Učiteljice ne vedo, kako drugače priti s starši skupaj. P. T. naznani sejo in v skupnem in na razumen način se pomenijo in problemi so navadno rešeni. Zato je naša dolžnost, da se zahvalimo tej orgaizaciji kar najtopljeje za njih sodelovanje pri šoli. Ljudje premalo pomislijo, kako veliko delo je to vzgajati 550 otrok, če računamo po tem, kar potrošijo .javne šole za tako delo, potem je $50,000 premalo. Naša šola pa je šolnine prosta. Otroci prinesejo vsako nedeljo toliko, da pri de povprečno na vsakega otroka en cent na teden. In to napram temu, da se otroci učijo v naših šolah tudi materinega jezika in veronauka, ker v jav nih šolah ni. Čast toraj našim učiteljicam, katere delajo za bo ro hrano, čast pa tudi društvu, katero tako vrlo pomaga. Ko-nečno pa tudi čast vsem fara-nom, kateri s svojimi velikoduš nimi darovi podpirajo farno podjetje, da se more vzdrževati. Ali si TI izmed onih, ki vsake nedeljo deneš 50c v kovertico za podporo vsega tega podjetja: časti, ako si. Imamo takih precejšnje število. Ali pa si morda izmed onih, kateri pričakujejo, da bo cerkveni odboi kvodre iz zraka vlekel, kakoi Jchn Grdina, in tako držal ve liko podjetje skupaj s tvojem nikljem, ki ga prineseš vsak teden ali pa še ne in se potem trkaš na prsa: "jaz podpiram." Bil je nekdaj gotov cirkuški vodja, kateremu so rekli "Buffalo Bill." Ali si TI tudi tak Buffalo Bill, ki vsako nedeljo le Buffalo nikelj prineseš, potem pa greš v pivnico in tam zapraviš po pet in več dolarjev na teden? Kam hočeš spadati, v 50c klub, ali pa v Buffalo nikelj klub?
Hej, ti vsi šmenti! Pri Smr-delovih se je pojavil prestolonaslednik, kateremu so dali ime Joseph. Anton in Mary Strainer sta botra. Louis Novak je tudi te vrste in prvi v družini Louis Novaka na 80. cesti. Botra John in Josephine Novak. Raymond Košak se je naselil v družino Anton Košak in si je za botre izbral Jacob in Carolino Mače-rol. Družina Louis Jaklič se veseli novega člana, kateremu so dali ime Richard in sta ga prinesla v cerkev Anton in Anna Fink. Joseph Mirtič je pa novi član družini Mike Mirtič in sta mu botrovala Frank Mirtič in Mary češek. Ta naraščaj se je nabral v teku enega meseca. Bog daj zdravje vsem, staršem, da jih bodo mogli vzgajati, in ma-
lim, da ne bodo v preveliko breme starišem. čestitamo!
Skupno pot življenja sta nastopila Louis Fabec in Ana Mirtič. Upamo, da bosta prav tako veselo šla vse skozi, kot se nadejata. če pa pride tu in tam kaka težja stopinja, pa tudi ne smemo takoj izgubiti poguma. Indijanci so pokazali svojo hrabrost s tem, da so si pustili rezati kožo iz telesa, ne da bi pokazali na obrazu kako potezo bolečin. Tako moramo tudi mi pogledati teškočam neustrašeno nasproti in premagali jih bomo. želimo novemu ,'paru vse najbolje.
Iskreno zahvalo izražamo tem potom vsem fantom, možem in >.enam, kateri so delali za Charities kampanjo. Poleg teh dobrih naših ljudi pa seveda zaslužijo zahvalo tudi vsi, kateri so pokazali usmiljeno srce in so pomagali za sirote in onemogle ; svojimi darovi. Bog bo plačnik za vse to, kakor sam pravi: 'Vse, kar ste storili tim malim, rte meni storili." "Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli." '
Mladinski zbor "Slavčki"
Sklep naše zadnje mesečne se je je bil, da se skliče v torek 26. maja izvanredno sejo staršev mlad. pev. zbora Slavčki. Ker mamo veliko za ukreniti glede piknika, ki se vrši 14. junija na /rtu, Slovenskega društvenega loma na Recher Ave., v Euclidu. Starši ste prošeni, da se polno-jtevilnc- te seje udeležite. Pri-lite matere in očetje ter pokažite se enkrat, da vam je do napredka vaše mladine ter da se /.animate za, njihovo učenje. Ko-ikor več nas bo na seji, toliko ažje se ukrepa o vsem potreb-lem. Ne ozirajte se samo na >dbor, ker odbor sam ne zmore 'sega, potrebna je vaša navzoč-lost in sodelovanje.
Čas za prodajo listkov je zelo kratek. Potrudite se in pomagajte malim razprodati kolikor mogoče več listkov, ker kontest se zaključi 8. junija. Vse knjižice od razprodanih listkov in denar mora biti vrnjeno do 7. junija, da se bodo lahko šteli v kontestu. Kar pa vam ostane še neprodanih knjig, se potrudite ter jih pomagajte otrokom še čim več razprodati.
še enkrat ste starši prošeni, da se gotovo v čim večjem številu udeležite te izvanredne seje 26. lru-ja v S. N. D. na St. Clairju, soba št. 2, novo poslopje; začetek ob osmih zvečer. Za odbor: Mary Mahni.č. -o-
Vsakih devet let oropan
Ako bo James Rollins, ki je 60 let star, in ki ima malo škla-lišče lesa v Rockland, Maine, učakal še leto 1945, si bo najel qsebno stražo, ki ga bo varova-
Sedanja depresija in omeji tev priseljevanja v našo republiko sta sicer znatno zmanjšala število naših potnikov v stari kraj, toda vseeno se dobi vsako leto po več sto rojakov, ki gredo v svoj rojstni kraj bodisi samo na obisk, ali z namenom, da ostanejo tam.
Kakor druge narodnosti, tako tudi Slovenci najraje potujejo v večjih skupinah, to je, v večji družbi svojih rojakov, kar je povsem naravno. V takih skupinah namreč vsak potnik lahko dobi sebi primerno družbo, in poleg tega se v takih Skupinah vedno dobe dobri zabavniki, kakor pevci, ša-ljivci, godci, pripovedovalci in tako dalje. V taki družbi potniki pozabijo na dolgčas, na neprijetne občutke slovesa, na vznemirjujoče p r i č a k ovanje snidenja in na vse druge potnikove neprijetnosti; celo na morsko bolezen pozabijo. Tako je ravno vožnja na parni-ku, ki je bila svoje čase vir groze in trpljenja, sedaj navadno naj prijetnejši del potovanja in navadno tudi prehitro mine.
Kakor že mnogo let po vojni, tako se tudi letos organizira več skupnih potovanj za naše rojake. Kakor pa je razvidno iz oglasov, bo glavno med temi potovanji ono, ki se vrši na 16. junija na novem orjaškem brzoparniku Francoske linije — Normandie, ki sedaj nosi rekordno zastavo za brzino in velikost. Ta rekord beleži manj kakor 4 dni čez odprto morje.
Kakor je dalje iz oglasov razvidno, potuje s potniki tega izleta tudi znani zastopnik parobrodnih družb in organizator skupnih potovanj g. Leo Zakrajšek iz New Yorka. On potuje s to skupino od New Yorka do Ljubljane in on bo imel na skrbi to, da bodo njegovi sopotniki in potnice čim udobnejše in brezskrbne j še potovali.
Brzoparnik Normandie ima sedaj nejkako eno leto preizkušenj za seboj. Ta čas je dal Francoski liniji dovolj prilike, da je izboljšala in odpravila vse nedostatke, kakršnih se pri vsakem novem parniku več ali manj pojavi. Normandie je bila sedaj več mesecev na počitnicah in glasom zadnjih poročil je v ''tip-top shape," ako se hočemo izraziti po ljubljansko. (Ljubljančani namreč sedaj vsako najboljšo stvar označujejo s tiptop.)
Končno bodi še pripomnje-no, da imajo organizatorji tega izleta napovedane tudi skupne izlete po starem kraju. Ako pomislimo, da se naši Amerikanci v svojem rojstnem kraju potem, ko so se navžili vseh sladkosti zopetnega svidenja po dolgih letih, več ali manj dolgočasijo, ker jim manjka tam primerne družbe in ker se jim ne ljubi samim
golobe je že otvorjena, pa čeprav smo jo odprli v visokih štebalah in zavihanih hlačah, mesto v fraku in cilindru. V nedeljo 3. maja je naš klub odprl letošnjo sezono na golobe na starih klubovih prostorih, čeprav je bilo mokro in mrzlo vreme, je bila udeležba velika. In kljub temu, da smo v bučah po blatu gazili, smo se imeli prav veselo. Imeli smo dosti smeha in zabave, posebno ko smo bili enkrat mokri zunaj in znotraj. Če hočete videti, kako se mi zabavamo tam v prosti naravi, pridite nas obiskat, pa se boste prav tako zabavali kot se vsi drugi, ki pridejo na naše strelske vaje. Prilike m to je dosti, ker klub strelja vsako drugo nedeljo popoldne. Druga strelska vaja se vrši 31. maja in potem pa vsako drugo nedeljo. Vabimo vse prijatelje, da nas posetijo.
Tukaj sta pa dve novici, ki sta morda zanimivi za slovenske lovce v Clevelandu in okolici. V nedeljo 31. maja se vrši v Fet-zer Grove, Route 42, poldrugo miljo južno od Strongsville, tekma na kune, ki jo priredi Cuyahoga Co-unty Coon Hunters Ass'n. Za psa, ki najde in spodi kuno ne drevo v najkrajšem času, je določena precej visoka nagrada v svoti $60.00. Vstopnina za tekmo je en dolar. Na to so vabljeni vsi tisti, ki imajo takozvane Coon-dogs.
Druga novica je za tiste, ki bi
wick ima odprto spomladno sezono na medvede, katerih mora biti tam dosti, kot se vidi iz poročil, da je en sam lovec dobil 4 medvede v 11 dneh. Licenca je samo $5.00 Torej, kogar zanima, naj gre tje, če ima srce. (Baraga naj doma ostane!)
Na zadnjih dveh strelskih vajah 3. in 17. maja je bil izid stre-
ljanja sledeč:		
Stampfel.............	..... 14	18
Novak, J............	..... 17	—
Mihelich ............	..... 16	—
Novak, A.........	..... 19	—
Dolenc, S...........	..... 18	20
Urankar, J.......	..... 21	22
Buchar ..............	..... 17	16
Urankar, A.......	..... 16	
Peterka..............	..... 15	—
Krištof ..............	..... 12	—
Ravnikar ..........	..... 15	—
Kavchnik ..........	...... 11	15
Šinkovec ............	...... 11	16
Tanko ..........		6
Suseli..................	—	18
Papeš ................	...... —	18
Urankar, M.......	...... —	15
Kushlan ............	...... —	14
Sietz ..................	...... —	9
Tursich..............	.. —	18
Antonin, A. ......	...... —	17
Antonin, P.......	...... —	21
V nedeljo 31. maja se vrši mesečna seja na klubovih prostorih. Prosim, da člani to upoštevajo in se udeleže v polnem številu.
Ant. Podpadec, tajnik.
izleti veliko vredni za našo amerikansko mladino, kateri bodo ti izleti nudili možnost, da se seznani vsaj z glavnimi zanimivostmi in lepotami Slovenije, in deloma tudi ostale jugoslovanske zemlje.
IZ DOMOVINE
—Smrt za opeklinami. — V ljubljanski bolnišnici je umrl za strašnimi opeklinami 60 letni Jakob Belec iz Škofje Loke. V nedavni noči je mož doma vstal in hotel s police sneti kozarec, da bi pil vodo. Pri tem je zvrnil steklenico bencina, ki je padla na toplo peč in se razbila. Bencin se je vnel in Belec se je znašel v objemu ognja. Vsega opečenega so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki zelo zavzeli zanj, a življenja mu niso mogli rešiti. Pokojni Belec je bil samec in že dalje časa brez posla.
Od veselja umrl
Večkrat se je že zgodilo, da je kdo, ki je nenadno prejel kako veselo novico, od veselja umrl. Nekaj podobnega se je pred kratkim zgodilo v Parizu. Tam je živel francoski vojni invalid, kateremu sta v vojski leta 1917 v strelskem jarku zmrznili obe nogi, da so ju morali odrezati. — Ubogi invalid si je potem dolga leta prizadeval, da bi mu priznali invalidnino. Toda francoski vojaški zdravniki so rekli, da ni neposredna vojska vzrok, da je invalid izgubil obe nogi. Zati so njegovo prošnjo v vseh instancah odkimali. Mož je bil torej že do-
(e verjamete al1 pa ne
cela obupal. Toda invalidska organizacija je zadevo vedne ženici takoj posvetilo, da se pre-
Dragi Jaka! čital sem v tvoji koloni, kakšne izraze so naše stare korenine rabile, kadar so bile v štadiju svete jeze in so morale odpreti zatvornico hudih besed, da jih ni bodlo pri strani vsled nazaj držanja prepo-trebnega oddiha.
Tudi jaz bi nekaj pripomnil o tem predmetu zraven, da bo bolj držalo. Mojo oče, ki zdaj že počiva v miru, se je tako pisal kot jaz in je bil doma prav tam kot jaz. Še dobro se spominjam, kako je moj oče klel, kadar smo ga otroci razjezili in če ni bilo vse tako, kot je on ukazal in rekel. Klel je pa takole: če je bil bolj malo jezen, je rekel: da bi si v denarju noge polomil! Če sem ga še huje razjezil, je rekel: da bi se v pšenico zasul! In kadar je bilo pa najhujše, je rekel: oh, da bi ti vino v grlo cedralo!
Kaj ne, Jaka, to so ti bile kle-tvine. Ampak, bi rekel, odpuščanje je prav lahko dobil. Pozdrav od Jožeta Pograjca.
A
Mussolini je prepovedal, da bi se Italijani in Abesinci medsebojno ženili. Mussolini misli, da bi se tak zarod navzel slabih lastnosti obeh narodnosti. Zdaj je prvič, da je Mussolini povedal, da imajo Lahi tudi slabo lastnosti. Ampak škoda je po vseeno, da "se ne bodo smeli ženiti, ker salamensko bi bil to narod!
A
Neka Hrvatica je neki dan premišljala o abesinski vojni-Pa se nikakor ni mogla spomniti, kako se imenuje prestolica Abesinije. Ko tako premišlja, pa pride z dela mož in ker ne vidi večerje na mizi, zavpije p° hiši: "A di si baba?" Zdaj se je
znova gnala naprej, dokler te dni ni bila slednjič vendar le ugodno rešena. Rešena pa je bila invalidova zadeva tako, da se mora invalidu izplačati tudi vsa že zapadla invalidnina za vsa leta nazaj. S tem bi bil ubogi invalid kar čez noč postal premožen človek. Toda zgodilo se je drugače. Ko je
la noč in dan, dokler ne bo minila nevarnost. Do tega zaklju- j hoditi okoli, bomo radi prizna-čka je prišel, ker je bil vsakih Ji, da bodo ti skupni izleti ve-1 namreč invalid nenadno zvedel devet let v mesecu marcu napa-'liko povečali užitek in zabavo j veselo novico, ga je od veselja den in izropan. Tako se je zgo-|naših izletnikov v starem kra-l zadela kap in je revež pri tisti clilo letošnjega marca in osem- ju. Zlasti pa bodo ti skupni priči izdihnil.
stolica imenuje Addis Ababa. A
"Torej predstavljajte si." pravi učitelj v šoli učencem, "da pride vaš oče domov z dela ves utrujen in zbit. Kaj stori po* tem?"
Nihče se ne oglasi.
"Torej Markec, pomisli malo-delo je končal, večer je. Kaj napravi zdaj?"
"Ja, gospod učitelj, to naša mama tudi vsak večer sprašujejo ata, kaj bo zdaj delal."
i —
"Pa povej, Madana, ali je to lopata!"
"Ne, gospod!" je pravila. "Le nimajo ljudje v Frankistanu takih velikih ust, kakor sem mislila."
"Gospod, kaj boš s tisto žlico?" je vprašala Ingdža.
"Kaj? Proč jo bom vrgel."
"O ne, emir! Ali je ne bi dal meni?"
"Za tebe ta žlica ni dovolj lepa! Za biser iz šorda bi morala biti iz srebra!"
"Gospod," je zardela, "dovolj lepa je! Lepši je, ko da bi bila iz zlata ali srebra. Kajti ti si jo naredil. Prosim te, podari žlico meni, spominjala me bo na tebe, ko te več ne bo med nami!"
"Tule, vzemi jo! Pa pridita jutri v Lizan k meni na obisk, dal vama bom lepše spominke!"
Vsa vesela je shranila leseno žlico. Kako skromni so ti ljudje, s kako malenkostjo jih človek lahko razveseli in si pridobi njihova srca!
"Gospod, kedaj nas boš zapustil?" je vprašala.
"Ne vem še. To bo določil Duh votline. Sedaj pa prisedi! Jesti moramo, mudi se mi k Duhu."
Še nekaterekrati sem ji moral reči, naj prisede, preden me je ubogala. Za njo, za preprosto dekle, je bilo čisto nepojmljivo, da sme sedeti "pri eni mizi" z moškimi in povrh še s takimi imenitnimi!
Halef ves čas ni zinil besedice. Njegove oči so visele na lepem dekletu. Celo na glad je pozabil.
"No, Ilalef, posluži se!" sem ga zdramil iz njegovih opazovanj.
Otožno je vzdihnil in pomilo-Vaje dejal:
"Gospod, škoda —!"
"Da nisem paša!"
"Da nisi paša? Zakaj pa bi rad bil paša?"
"Da bi —. Pa molčiva o tem, gospod! Kajti četudi bi bil paša, bi je ne bil vreden! Ti jo vzemi, gospod! Lepša je ko vse, ki sem jih kedaj videl!"
"Ne pojde, dobri Halef! Gotovo že ima ženina med svojimi rojaki."
"Vprašaj jo, gospod!"
"Ne smem. Bi bilo vsiljivo in nevljudno."
Ingdža je opazila, da govoriva o njej. Vprašala me je:
"Tale mož je tvoj dobri znanec, kajne?"
"Da. In dobro ga poznaš!"
"Ne poznam ga. Nikdar ga še nisem videla. Kako bi naj bil moj znanec?"
"Moj sluga je, tisti, ki je o njem Mara Durime pripovedovala. Vsi moji tovariši so bili prepričani, da sem že mrtev. Le cn ni verjel, šel me je iskat, sam si je upal po neznanih, samotnih krajih. In našel me je."
Z zanimanjem ga je gledala.
"Majhen mož je," je dejala! Pohvalno, "pa zvest in pogumen !"
Halef je prav dobro opazil njene poglede. Vprašal je:
"Kaj pravi o meni?"
"Pravi, da si zvest in pogumen mož."
Ves navdušen si je pogladil
Da bi dobro dekle vsaj z nečem razveselil, sem jo vprašal:
"Povej, ali si česa želiš! Rad bi ti izpolnil tvojo željo."
Zamišljena me je nekaj časa gledala, pa odgovorila:
'Da, gospod, želela bi si nekaj !"
"Povej kaj!"
"Emir, mnogo bom mislila na tebe. Ali se boš tudi ti včasi na mene spomnil?"
"Gotovo! In še pogosto!"
"Ali tudi pri vas sveti mesec, kakor pri nas?"
"Prav tako."
"Gospod, poglej zvečer na mesec! In tam gori se bodo najine oči srečale, četudi bova daleč narazen in naju bodo ločile gore in morja."
Podal sem ji roko.
"Da, to bom storil! Mislil bom na tebe, pa ne samo, kadar bo mesec na nebu, tudi črez dan. In kadar boš videla mesec na nebu, tedaj si misli, da ti prinaša moje pozdravje!"
"Tebi pa naše!"
Umolknili smo, zašli smo v seentimentalnost.
Molče smo nekaj časa uživali dobrote gostoljubne košare, pa kmalu se je spet'oglasila Ingdža.
"Ali bo tvoj sluga tudi obiskal Duha votline, gospod?"
"Ne. Vrnil se bo v Lizan in nesel poročilo mojim tovarišem, da sem še živ in da se tudi jaz kmalu vrnem."
"Dobro je, da gre v Lizan! Tvojim ljudem grozi nevarnost!"
"Kaka nevarnost?"
"Prejle sta prišla dva moška. Eden je šel k tebi v kočo, drugi je ostal v vasi. In z njim sem govorila. Pravil je sicer, da nikomur ne sme ničesar povedati, pa sem le mnogo zvedela cd njega. Vse ti bom povedala. Misliš, da do jutri opoldne še ne bo boja?"
"Upam da ne."
"Pri nas je mnogo takih, ki nočejo premirja s Kurdi. Boja si želijo. In ti ljudje so si izbrali mojega očeta za poveljnika. ln že je razposlal brze sele v Murgi, v Minijaniš in Ašito in ob Zabu navzdol do Bridžaja in Gise. Spraviti hoče na noge vse moške, ki so za boj sposobni. Še nocoj se bodo zbrali, jutri zarana pa mislijo napasti Kurde."
Nisem se čudil. Vse raisovo obnašanje do mene in do mele-ka je bilo tako, da sem že davno sumil, za kaj gre temu nasilnemu človeku. Bil sem mu pri njegovih načrtih napoti,, zato me je sovražil in zato me je tudi napadel in zavlekel v gore. čudil sem se le, da so ti ljudje tako kratovidni in nepremišljeni.
"Kolika neprevidnost!" sem dejal Ingdži. "Tvoj oče bo vso dolino v nesrečo pahnil!"
"Ali misliš, da so Berwari močnejši ko mi?"
"Boljši bojevniki so vsekakor ko vi, četudi so trenutno po številu slabši. Pa če se boj začne, bo vzplamtel po vsej deželi in tedaj bodo Kurdi stokrat močnejši ko vi. Saj vas kurdijski rodovi od vseh strani obdajajo, sredi njih živite!"
bilo res, kar
1836 _MA 1936
□□□□□ff
JjLP Hi!
(1711139 20
7 [8
S»i 2 9 16
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
mali Halef svoje redke brčice, Pa dejal:	"Gospod, če bi
"Povej ji, da je lepa in pridna! j praviš—!" Zelo žal mi je, ji povej, da sem: "Res je, verjemi mi! Če se tako majhen človek in da nisem vam danes ali jutri ne posreči
Paša."
Povedal sem Ingdži Halefove besede, ljubko se je nasmejala in segla sta si v roke.
Res škoda je bilo dobrega, lepega dekleta, sem si mislil. Enolično življenje brez veselja jo je čakalo v samotni kurdijski vasi, v deželi, kjer je ženska brezpravno in prezirano bitje, vkljub temu da so Nestorijanci kristjani, kjer mora delati in garati od 2°re do mraka, mož pa lenari ali Pa hodi na poboje —.
skleniti mir, bodo prišli nad vas še hujši časi, nego so bili tisti, ki ste jih doživljali pod Bedr kan be jem, pod Nuru 'llah be-jcm in pod drugimi kurdijskimi krvniki. Zelo verjetno je, da bi topot Kurdi Kaldejce do zadnjega pobili in ugonobili."
Zgrozila se je.
"Gospod, misliš, da bi se kaj takega res moglo zgoditi—?"
"čisto za res mislim!"
"O Bog, kaj naj storimo?"
(Dalje prihodnjič)
MAJ
30.—Svatba	Mr. John Bran-cel v spodnji dvorani S. N. Doma.
31.—Klub	Prijatelji narave piknik na Stuškovi farmi.
31. — Jugoslovanski radio klub, koncert v avditoriju S. N. Doma.
31.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu na Bradley Rd.
31.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ se vrši na Zornovi farmi.
JUNIJ
7.—-Društvo sv. Križa KSKJ priredi piknik v Novak's Garden, 3505 W. 105th St.
7.—Društvo Združeni Bratje št. 26 S. S. P. Z., ima piknik na Stuškovi farmi.
7.—Razvitje in blagoslovljc-nje zastave podružnice št. 47 SŽZ v S. N. Domu na 80. cesti.
7.—"Monta Lag" priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
14.—Skupni mladinski pevski zbori priredijo ogromni koncert na vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave.
14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio.
14.—Pevsko društvo Zvon priredi piknik v Maple Gardens.
21.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi.
21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
21.—Piknik društva sv. Rešil j ega Telesa fare sv. Lovrenca V Maple Gardens.
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
28.—Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi.
28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. JULIJ
4.—Dramsko	društvo Verov-šek priredi piknik na Stuškovi farmi.
5.—Društvo	Tabor št. 139 S. N. P. J., priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
5.—Možje dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine priredijo piknik na Stuškovi farmi.
12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe.
12.—P i-k n i k Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na llartma-novi farmi, North Royalton, O.
18.—Društvo	Napredne Slo venke št. 137 SNPJJ priredi sobotni piknik na Pintarjevi farmi.
19.—Društvo	Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi.
19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bradley Rd.
19.—Samostojna Zarja ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
19.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik in javna telovadba kadetov na Pintarje-vih farmah.
26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi .
26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Doma na Pintarjevi farmi.
AVGUST
2.—Soc.	klub št. 27 ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
9.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo izlet na Pintar-jeve farme.
9.—Piknik	združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd.
16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi.
16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme.
16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme.
16.r-HŠola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
16.—Buckeye	Lodge, No. 60 SDZ, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi na Seneca Rd.
23.—Piknik	društva Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ na Pintarjevi farmi.
30.—Podružnica	št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
SEPTEMBER
8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma.
13.—Pevski zbor "Cvet" priredi vinsko trgatev v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
27.—Društvo St. Clair Grove WC, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
3.—Podružnica	št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
10.—Klub	O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Dramsko	društvo Abra-ševič priredi predstavo v avditoriju S. N. Doma.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v
vditoriju S. N. Doma.
18.—Skupna	društva SSPZ imajo prireditev v avditoriju S. N. D.
24.—Društvo	Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo	Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER 8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski zbor "Cvet" pri redi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo Slovenec št. SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ j obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
28.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica V avditoriju S. N. Doma.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avdi-
20.—Novi	pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
FEBRUAR
6.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
MARC
21.—Jugoslovanski	Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
i28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
4.—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
-o-
IZ PRIMORSKEGA
2.—'United Hunting Club and [toriju S. N. Doma.
Game Preserve priredi piknik na Stuškovi farmi.
2.—Olimpiada S. D na Pintarjevi farmi.
—Italijanska kolonizacija Julijske krajine. — Fašistični listi so v zadnjem času veliko pisali o ustanovitvi moderne ribiške naselbine, ki je po opisu v italijanskem tisku v vsakem pogledu vzorna, ne da bi olajšali bedo domačega hrvatskega prebivalstva, temveč da bi naselili na otoku, ki je v pravem pomenu besede ena sama velika trdnjava, večje število italijanskih družin, da bi tako pospešili raz-narodovalno delo, za katero skrbi predvsem prosula družba "Lega nazionale" in da bi italijanski ribiči tembolj izdatno izkoriščali morje ob naši obali.
Tudi čepiško jezero niso izsušili iz ljubezni do domačega hrvatskega prebivalstva in enako tudi bonifikacije v Mirnski dfagi in drugod niso v korist domačinov, temveč služijo le takojšnji ali poznejši italijanski kolonizaciji.
Poleg take kolonizacije, ki je združena s pridobitvijo nove rodne zemlje, pa moramo upoštevati še dva načina kolonizacije. Prva gre za tem, da polagoma, toda sistematično izpodrine domačega človeka od vseh javnih služb, od izvrševanja obrti in trgovini in da ga nadomešča z anskim elementom tujih pokrajin. Druga pa ima nalogo, da spravi slovenskega in hrvatskega kmeta z njegove lastne grude in da na tej zemlji, ki jo je od pamtiveka obdeloval slo venski in hrvatski kmet, naselijo italijanske koloniste. Kampanja za tako kolonizacijo se je pričela že takoj po aneksiji, a je dosegla svoj višek v začetku 1931, ko je vodstvo tržaškega fašja sprejelo naravnost satansko resolucijo, po kateri naj se ustanovi poseben zavod, ki naj "z absolutno političnega in nacionalnega stališča pospeši kolonizacijo v vzhodnih obmejnih pokrajinah v najtesnejšem sodelovanju s političnimi, upravnimi in finančnimi oblastmi v Julijski Krajini. Zlasti naj pokupi vsa dosegljiva posestva tu-jerodcev. V to svrho naj se osnuje v Trstu poseben zavod. Nakupljena posestva se morajo odstopiti za 'malenkostno odškodnino in na dolgoročna brezobrestna odplačila italijanskim kolonistom. Pri vsem svojem delovanju pa mora imeti ta zavod na umu italijanizacijo Julijske Krajine. Skrbeti mora predvsem zato, da postanejo vsi večji obmejni kraji (Trbiž, Tolmin, Idrija, Postojna itd.), torišča italijanskega nacionaliz-
na to ustanovil, že 30. septembra 1931, je objavil italijanski uradni list "Gazetta Ufficiale" dekret od 14. avgusta 1931, štev. 1188, s katerim se je odobril novi statut za organizacijo, ki si je nadela silno plemenito ime "Ente di rinascita agraria per le Tre Venezie," Zavod za ograr-no prerojene Treh Benečij. Sta-tua sam, iz katerega bi lahko spoznali satanski namen, ki se je skrival pod tem plemenitim imenom, ni bil nikdar objavljen.
Pač pa se je že kmalu pokazal prvi uspeh. Tako je že v aprilu 1933 poročal "Corriere Istriano" o naselitvi osmih italijanskih družin iz Benečije na nekem veleposestvu v Alturi, ki naj bi postalo tako "nad vse važno fašistično privlačno središče" katero naj "bi asimiliralo nižjevrstno prebivalstvo v okolici posestva."
V zadnjem letu pa se je ta zavod spravil na delo, kar na debelo. Pri tem je s pridom izkoriščal položaj, ki je nastal v vsej deželi radi splošne krize, radi silno visokih davkov in radi brez obzirnega izterjevanja posojil, ki so jih še pred nekaj leti razni zavodi, v prvi vrsti pa Istituto di credito fondiario di Verona, naravnost vsiljevali našim ljudem. "Zavod za agrarno prerojenje kupuje zlasti vsa slovenska posestva, ki jih spravljata na dražbo goriški Mont in "Istituto di credito fondiario Orientale." Samo v letu 1935, je pokupil od Monta okoli 100 posestev v Brdih. Na vsa posestva so naselili Italijane. Tem kolonistom niso samo brezplačno odstopili posestva v obdelavo, temveč so jim morali celo nabaviti potrebno kmetske orodje in živino ter jih poleg tega podpirati s stalno denarno podporo. Slovenski kmet pa je moral po svetu s trebuhom za kruhom.
Posebna večja zaokrožena posestva so jim dobrodošla. V zadnjem času so se tako polastili večjega števila posestev v Vipavi, Podragi, na samem Nanosu, zlasti pa znanega imetja šku-Ije v Hrenovici. Tudi po Pivki je že to ali ono posestvo prešlo v posest italijanskih kolonistov. Da, celo rojstna hiša ranjkega škofa Mahniča v Kobjeglavi na Krasu je danes v italijanskih rokah.
Gospodarski položaj našega kmeta pa je od dne do dne bolj obupen. V sedanjih prilikah pa tudi ni nobenega izgleda na skorajšnje izboljšanje položaja. Vse kaže, da se utegne satanski načrt, ki so ga sklenili fašisti že leta 1931, in po katerem naj bi se vsa Julijski Krajina najkasneje v 30 letih popolnoma pre-kvasila z italijanskim življem, še prej uresničiti, ne da bi jim b'ilo treba posači po skrajnih} sredstvih; ki so jih že tedaj imeli v načrtu, da bi čimprej pregnali našega človeka od rodne grude.
—Granata iz svetovne vojne je ubila 13 letnega Flori j ana Gu-ljata iz Grgarja pod Sv. Goro.
—Nagrade so delili o veliki noči raznim posestnikom za njihov trud na poljedelskem popri-šču. Med odlikovanci so Ivan Kralj iz Tolmina in Karel Pahor iz Opatjega sela, ki sta dobila bronasto zvezdo. Andrej Ciglič iz Števerjana je dobil 300 lir in Andrej Benza iz Vipolž 300 lir. -o-
ostankov kozlove malice, koliko bankovcev je bilo uničenih in za koliko dolarjev se je vsak glasil.
Skoro vsak teden kdo poroča na zakladniški urad o izgubi bankovcev via kozlovskega gobca in želodca in skoro v vsakem slučaju dobi lastnik požrtih bankovcev povrnjen denar. Seveda, uradniki v Washingtonu nikakor ne zahtevajo in tudi ne marajo, da bi jim poslali kar celega kozla ali kozo v ogled in pregled. Treba jim je poslati samo želodec, želodca pa ne morete poslati drugače, kot če grešnega kozla ujbijete, meso pojeste sami, želodec pa pošljete v Washington.
Miss Catherine Costigan, ki je najboljša izvedenka v oguljenem, ožganem, prežvečenem in sicer drugače pokvarjenem papirnatem denarju v zakladni-škem uradu. Ona in njenih 90 pomočnikov imajo vsako leto v rokah za najmanj 1,750 milijonov dolarjev pokvarjenih bankovcev.
Ampak, in to je važno, tak kozlovski želodec je treba poslati takoj potem, ko je bil denar požrt in predno se izvrši ž njim naravni proces.
Radi New Yorka zna zgubiti predsedništvo
New York, 23. maja. Ker se je sedanji demokratski governer države New York, Herbert Lehman, odločil, da ne bo več kandidiral za governerja, so začeli v demokratskih političnih krogih misliti, da bo Roosevelt poražen v državi New York glede pred-sedništva in da zna zgubiti predsedniški urad. Governer Lehman, ki je bil v državi New York že dvakrat izvoljen z ogromno večino, in je dobil pri zadnjih volitvah 400,000 več glasov kot predsednik Roosevelt, se smatra najbolj popularnim državljanom v državi New York. Njegova osebna prijatelja sta Roosevelt in Al Smith. Sodi se, da je Smith pregovoril Lehmana, naj ne kandidira več, toda od druge strani se poroča, da je Roosevelt osebno naprosil Lehmana naj se premisli in ponovno kandidira. Gov. Lehman je eden najboljših go-vernerjev, kar jih je še kdaj imela država New York.
V Californiji so obesili tri morilce
San Quentin, Cal, 23 maja. V tukajšnjih zaporih so včeraj obesili tri morilce. Kot se poroča so šli vsi trije morilci "z veseljem v smrt," Med obešenimi je tudi neki Alexander Mackay, angleški podanik, za katerega se je angleška vlada zelo potegovala, da bi ga rešila vislic, toda ji ni uspelo.
-o-
* Republika Ecuador je sklenila, da ne bo dajala več proste zemlje naseljencem.
MALI OGLASI
Delo dobi
dekle ali žena za hišna opravila; mala družina, jako prijeten dom; stanovanje istotam. Naslov 2300 Scholl Road, telefon FAirmont 5187-J.	(125)
Perzijske mačke
najfinejše pasme, so poceni naprodaj. Vprašajte na 4702 St. Clair Ave.	(124)
DECEMBER
20.—Slovenska mladinska šo-Zvezejla S. N. D. priredi božičnico šo- ma."
I le v avditoriju S. N. Doma. I Ta zavod se je res tudi kmalu
Koze pojedle bankovce
Ako imate koze pri hiši, ne pustite ležati bankovcev ne-spravljenih, ker koza ne pozna razlike med starim škarpom in bankovcem in se bankovec tudi ložje žveči. Ampak, če se je nesreča pripetila in vam je koza (ali pa kozel) požrla denarnico in ž njo bankovce, vam ni treba zato točiti grenkih solza, ker še ni vse izgubljeno. Prvo, kar morate storiti je, da ubijete kozo in pošljete želodec z vsebino na zakladniški urad strica Sama v Washington. Izvedenci tam bodo na svoj način pronašli iz
I)elo dobijo
izurjeni delavci, ki bi delali na poljih sladkorne pese v Michi-gunu. Kompanija želi, da dobi družine ali pa skupine samcev. Kompanija plača tudi za vožnjo. Kdor želi delati tekom poletja naj se obrne tozadevno za informacijo na
Mihaljevich Bros. 6033 St. Clair Ave. Telefon: HEnderson 6152
126
Preklic!
Preklicu jem s tem vse besedo, ki jih ljudje govorijo. Take govorice niso resnične. Moja žena je poštena.
Rud. Sadar 3610 E. 8'0th St.
Spet ga je kapetan Blood paz- je prišla od zadolženega člove-no in vprašujoče pogledal, pre- ka, ki so ga upniki dan na dan den mu je izrekel svojo zahvalo, pestili. Tako čudovita, da je bi-Ta ponudba je bila naravnost la skoraj neverjetna, vsaj člpve-čudovita. Tem čudovitejša, ker ku kapetanovih izkušenj.
6411) St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnlke; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske pesle.
Zgorej, desno, je Alvin Karpis, zločinec, katerega sq nedavno prijeli vladni agenti. Zgorej na levo je slika Ed gar Hooverja, ki je zasledoval Karpisa toliko časa, da gaje vjel. Spodaj so pa nadaljni trije častni gostje strica Sama, ki jih je zadnje Čace spravil na toplo: Harry Cambell, William Mahan in Thomas Robinson. Robinzona so lovili dve leti in ga niso mogli vjeti zato, ker je hodil preoblečen v žensko obleko. Bandit je so sedaj spoznali, da s stricem Samo m■ ni dobro črešnje zobati in kadar gredo vladni G-men na sled, je kmalu zapik s skrivalnico.
Koiiander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _IIEndcrson 2978




Model 110 MAYTAG
je samo
Pokrajina ob reki Reni, katero je sedaj zasedlo nemško vojaštvo kljub protestu od strani Francozov. Na drugi strani reke vidite krasne vinograde, kjer rase slavno rensko vino.
KEnmore 1282
Pri mizi sedi dr. Townsend, oče znanega načrta za starostno pokojnino. Dr. Town-send čaka, da bo pričal pred senatnim odsekom, kako je z denarjem, ki ga je toliko dobil od lahkovernih ljudi. Okrog njega so pa časnikarski poročevalci, ki na v&o sapo hite je-wat' slike, od slavnega moža.
Bold Venture, tri leta star konj, ki je zmagal pri zadnjih konjskih dirkah, Kentucky Derby. Družbo mu dela njegov zvesti tovariš Boston pasme.