ZS8. StevlIftB.
V Ljubljani, v ponedBljek. 10. novembra 1913
XLVI. leto
»Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
«elo leto.......K 24 —
pol leta » 12*—
četrt leta 6 -
jul mesec   ••••••   . 2*—
v upravništvu prejeman: celo leto    r o o o K 22*—
pol leta     -  e • o • 11'—
četrt leta '«•••. . 5*50 na mesec   t;W o \ • 1'90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednlstroi KnaHova ulica it 5 (v pritličja levo,) telefon et M.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzemal nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin Parta, in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnlitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije. Inserati L t d*
to je administrativne stvari
—Posamezna številka velja 10 vinarjev. .
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „IVarodna tiskarna" telefon it 35.
.Slovenski Narod' velja po pošti:
ta Avstro-Ogrsko:
celo leto ..... K 25*-
pol leta . .••»•• • 13 —
Četrt leta 650
na mesec .•••«« . 2-30
za Nemčijo: celo leto                  .  • K 3ft*< za Ameriko in vse druge dežela: celo leto.......K 35.«
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, epravnifitva (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulioa it. 5, telefon it 85.
Vse so izdali.
Zadnji čas so se klerikalci začeli naenkrat spominjati, da so slovenska stranka. Odkar je bil deželni zbor razpuščen, poudarjajo v enomer svoje narodno stališče in širokoustno govore o varstvu slovenskih pravic in o obrambi slovenske narodnosti.
To hinavstvo je ostudno in se mora vsakemu gabiti, zakaj v resnici se klerikalci sploh niso nikoli resno zavedali dolžnosti, ki jih ima slovenska stranka, in so v narodnem oziru zakrivili nedopustne grehe. Pri vsakem drugem narodu bi bila taka stranka nemogoča.
Slovenski narod je v zadnjih desetih letih žalostno nazadoval. Namesto da bi bili pomnožili svoje pravice in povečali svojo veljavo, smo izgubili še mnogo tega, kar smo imeli poprej, smo bili v mnogih ozirih vrženi za desetletja nazaj in smo prišli v tako težak položaj, da se je bati najhujšega.
Nemška moč nad nami rase. Nemci so razširili veljavo nemškega jezika in utesnili pravice slovenskega jezika, javne službe prehajajo vse bolj v nemške roke, kar seveda množi nemško moč, nemški kulturni m gospodarski zavodi se množe in ra-sejo, nemška kolonizacija napreduje — korak za korakom se moramo umikati tujemu navalu.
Vsega tega so krivi klerikalci. Ti so izdali in prodali vse, kar je za nas narod važno, samo da so si pridobili podporo nemških strank in nemške vlade za njihove strankarske namene, samo da so jim šle nemške stranke in nemška vlada na roko.
Uspehi tega klerikalnega izdajstva so gorostasni. Slovenskega ura-dovanja že kmalu več ne bo, če poj-de tako dalje, Slovenec že kmalu ne bo imel pravice do javnih služb. Odstranjenje slovenskih uradnikov se je začelo pri politični in pravosodni upravi, sedaj pa smo že tako daleč, da se vrši taisti proces tudi že pri železnicah.
Narodno vprašanje je za nas Slovence veliko več kakor samo vprašanje o veljavi našega jezika. Narodno vprašanje je za nas eminentno socijalno vprašanje in so pri
njem interesiram vsi sloji, delavski sloji morda še bolj, kakor izobraženi. Toda klerikalci se za to niso nikoli zmenili in ravnodušno so gledali, kako nam narodni nasprotniki trgajo kos za kosom naših pravic in gazijo naše najvažnejše interese.
Od leta 1879. ni bila nemška moč na Slovenskem nikoli tolika, kakor je danes in nikoli ni bila tako trdno zasidrana kakor je sedaj. To je vse posledica klerikalne politike, posledica tega, da so klerikalci vse prodali m izdali, kar je za nas v narodnem oziru važno, ter ustvarili Nemcem možnost za germanizacijo v velikem slogu.
Ne bomo navajali klerikalnih grehov in izdatkov. Storili smo to že neštetokrat in bolj kakor drugi dogodki, ostajajo take stvari v spominu vsakemu človeku, ki ima kaj čuta za narodno stvar. Že na Kranjskem Je skrajno slabo, koliko bolj pa še na Štajerskem in na Koroškem. Nikoli bi se to ne bilo moglo zgoditi, da so klerikalci izpoljnjevali svoje narodne dolžnosti.
Vse so klerikalci izdali in prodali. Sedaj pa, ko čuti ves narod posledice tega izdajstva in se pripravlja na maščevanje za to početje, sedaj so naenkrat klerikalci nataknili narodno krinko in se delajo silno ogorčene nad krivicami, ki se gode slovenskemu narodu. Sami so vsega krivi — sedaj pa pretakajo solze, aa je slovenski narod prikrajšan na svojih pravicah.
Ni težko uganiti, kaj je temu vzrok. Ljudje so prišli do spoznanja, da so klerikalci krivi teh razmer in klerikalce je strah, da se ljudska jeza nanje obrne. Kako se gredo zdaj velike narodnjake. A samo z besedami. V isti sapi, ko govore o pravicah slovenskega naroda, jih tudi že zopet izdajajo.
Kruto se moti, kdor pripisuje klerikalnim besedam kaj resnega pomena. To so deklamacije, ki imajo namen volilce premotiti in druzega nič. Klerikalci ne bodo za naše narodne pravice ničesar storili, ker jim je narodnost poganstvo, obramba narodnih pravic pa greh, in ker se sploh ne smejo zameriti vladi in nemški stranki. Vlada in nemške stranke podpirajo klerikalce na Kranjskem samo za to, ker nimajo klerikalci v
narodnem oziru nobenih želja, nego mirno dopuščajo, da zasledujejo vlada in nemške stranke cilje, ki so po-gubonosne za slovenski narod.
Peto je in Siorafie priče.
Maribor, 6 nov.
Nekatera znamenja kažejo, da se bo počasi pričelo v Podravju in v Slovenskih goricah novo, sveže narodno gibanje. Od leta 1907. se narodna stranka tod ni skoro nič več udejstvovala. Edino izjemo tvori ormoški okraj, ptujski je bil že dosti manj živahen. Okraji Ljumer, Gornja Radgona, Cmurek, Sv. Lenart, Maribor, Slovenska Bistrica in Konjice, ki tvorijo skupaj veliko, bogato obljudeno in premožno pokrajino, so pa mirovali in zdeli v političnem spanju naprej. Le tu in tam se je po zaslugi tega in onega moža kaj zgibalo. slišali smo o kakem shodu, o kakem volilnem boju v občinah in okrajih. Za deželnozborskih volitev leta 1909. je narodna stranka tod, izvzemši zgoraj posebej omenjena okraja, ptujski in ormoški, mirovala, istotako ob državnozborskih volitvah leta 1911. Mir je vladal nad vodami, nemšku-tarstvo in klerikalcem sta se gibala in razpredala po mili volji naprej. Sedaj se obeta preobrat.
Začelo se bode počasi tudi tod živo, organizirano delo, to se pravi, politično delo. Kajti na nepolitičnem polju smo ostali narodnjaki tudi na severnem slovenskem Sta jer ju živi, delali in razvijali smo se tako, da bode v marsikaterem kraju naša nepolitična organizacija trdna podlaga za politično. Z našimi uspehi v čitalnicah, ljudskih knjižnicah Ciril-Meto-dovih podružnic, dramatičnih in izobraževalnih društvih se lahko mirno postavimo ob stran svojih prijateljev ob Savinji in bistri Savi. Poskusili smo se tudi v gospodarskih organizacijah, v organiziranju trgovskega, delavskega in kmečkega staleža — in zadovoljni smo bili z rezultati. Počasi se je nabralo v središčih naših sodnih okrajev celo krdelo odločnih, delavnih narodmakov. pa tudi po vaseh raste število naših pristašev. Tem ljudem se hoče živahnejšega političnega dela.
LISTEK.
Cerkvene miši.
Povest iz sedanjosti. Spisal L. C.
(Dalje.)
Na to je odprl z enako neprijetnimi čutili še pismo svojega prijatelja iz knezoškofijske palače, Ivana Lakomnika. V tem pismu mu je Ivan Lakomnik iskreno čestital na podeljeni bogati župniji ter ga takoj tudi opozoril, da je ta podelitev pravzaprav njegovo delo in njegova zasluga, vsled česar tudi zatrdno pričakuje od mladega župnika, da se mu bode za izkazano zaslugo skoro dejansko in tudi izdatno oddolžil. Ivan Lakomnik je v svojem pismu potem mlademu župniku tožil, kako pičli in skromni so dohodki uslužbencev v knezoškofijski palači in kako silna draginja vlada v Ljubljani, vsled česar s svojimi skromnimi dohodki ni mogel shajati, kar je imelo za posledico, da je zabredel v poštene dolgove. Ti dolgovi ga pa tako tlačijo in more, da v svojih velikih skrbeh mnogo noči ne more zatisniti očesa, kar mu izpodkopuje njegovo, že itak rahlo zdravje. Od svojega prijatelja, ki ie edino-Ie z niegovo pomočjo do-
segel eno najbogatejših župnij na Kranjskem, pričakuje v teh svojih velikih stiskah izdatne pomoči in to tembolj, ker mora njegov prijatelj vedeti, da je dobro za župnike na deželi, če ima zvestega, vernega in požrtvovalnega prijatelja v bližini svojega vrhovnega pastirja, ker mu ta prijatelj lahko tudi pozneje izkaže marsikatero veliko uslugo, kakor bi mu lahko kot sovražnik na tem mestu prav veliko škodoval. S svečanim zatrdilom, da se gotovo ni moti! Ivan Lakomnik o svojem prijatelju, kateremu hoče biti še v bodoče vedno na razpolago, končalo se je to pismo.
Tudi to pismo je vrgel mladi župnik s sveto jezo k prvemu na mizo ter siknil med zobmi:
»Lažnjivec, hinavec! Ko bi te tako dobro ne poznal in ko bi mi ne bile tako dobro znane tvoje razmere, bi človek moral tvojim lepim bese-dam verjeti Čeprav pa vem, da imaš naložene že prav lepe tisočake v nemški hranilnici in dasi mi je znano, da tvoji dohodki ne bodo manjši od mojih novih, čeprav si pitan kot puran in zdrav kot riba, vendar ne smem zavreči tvojega precej jasnega izsiljevanja ter tudi tebi odpreti svoj mošnjiček, ki je pa že izdatno shujšal, kot bi hiral za jetiko. Poznam te do jeter in obisti in torej vem, da bi si pridobil v tebi neizprosnega sovražnika, če bi se ti ne dal odreti. Krvavel bodem pač tudi nekaj na ko-
rist tvojega žepa, vendar ne v oni meri, kakor morda upaš v svoji la-komni duši.«
Mladi župnik se je nato vsedel k mizi in spisa! dvoje zahvalnih pisem, od katerih je prvo naslovil na svojega nadpastirja, drugo pa na prijatelja Ivana Lakomnika.
V prvem pismu na Prevzvišene-ga se je novoimenovani župnik Pre-vzvišenemu s ponižnimi in prisrčnimi besedami zahvalil za nezasluženo čast in z gostobesednimi zatrdili obe-čal, da bode vse svoje nove dohodke, vkolikor ;ih ne bode porabil za poplačilo svojih precejšnih dolgov in za podporo svojega ohromelega brata, ki je pa živel samo v njegovi domišljiji, vporabil zato, da jih vpošlje kot svoje radodarne prispevke za zavode sv. Stanislava.
V drugem pismu se je pa še svojemu prijatelju Ivanu Lakomniku enako in prav toplo zahvalil za izkazano mu uslugo ter mu z zatrdilom, da sedaj nima prav nobenega denarja, pač pa precej dolgov, vposlal v znak svoje zahvale na znesek 200 kron izstavljeno in od njega podpisano menico z zapadlostjo šestih mesecev a dato izstavitve. Zaeno je prosil svojega prijatelja Ivana Lakomnika še za nadaljno naklomenost ter mu zatrjeval, da more tudi Lakomnik v vsakem slučaju računati na megove protin^luge.
Ko je tako rr'^di župnik d ' duška svojim bval' ~im čutilom, ;~ pa
Nemštvo in klerikalizem pa skrbita pridno za to, da se zavest in želja po bolj dosledni in energični narodni politiki utrjuje v dušah in srcih vseh onih, ki žele, da postaneta Podravje in Slovenske gorice drugačne kakor so danes. Nemštvo rije od Št. Ilja sem proti Mariboru, Pra-gerskem, Slov. Bistrici, dela politično in gospodarsko velike korake naprej. Narodna trgovina in obrt se le slabo branita, kmetija še stoji, a je zadolžena in potrebuje moderniziranja. Z delavsko organizacijo so napravljeni komaj prvi začetki. Zanimivo je, da skušajo nnrodnjaki pripravljati za delavske organizacije tla tam, kjer so potrebna, namreč v mestih in industrijskih središčih, klerikalci pa vsled svoje, izrecno mandatne politike sejejo razredne razprtije na deželi, kjer je sicer znani duhovniški politični lov na duše lažji, kjer se pa tudi edinole po nepotrebnem obrača proti slovenskim delodajalcem, večjim posestnikom.
V narodnih političnih vprašanjih se je klerikalizem pri nas ravnotako slabo obnesel, kakor povsod drugod. V Mariboru je sedež lavantinske škofije, je sedež vseh klerikalnih političnih, društvenih in gospodarskih organizacij na Spodnjem Štajerskem. Sem gravitira torej vsa moč spodnje-štajerskega klerikalizma — in reči moramo, da če bi ne bilo tu nekleri-kalnega Slovenstva, bi imeli Slovenci v Mariboru še težje stališče. Kdo in kaj je vrhovni poveljnik naše klerikalne stranke, škof dr. Napotnik, nam tu ni treba obširnejše razpravljati. Žalostno je, da vzdržuje še danes v svojem področju nemški uradni jezik, žalostno je, da se ne kaže nikjer kot slovenskega vladiko slovenske škofije. V sekovski škofiji je toliko Slovencev kot v lavantinski Nemcev; a kakšen je graški škof! Kje so časi, ko je imelo mariborsko Slovenstvo v duhovništvu najtrdnejšo oporo! Mi smo doživeli leta 1911., ko so naši duhovniki nemškemu na-cijonalcu na ljubo izostali od volitev, mi smo doživeli volilno parolo za Sudmarkovca Rauterja, videli smo še letos, kako neumno in ponesrečeno so nastopali naši klerikalni vodje v Mariboru.
Pa pustimo to. Kot Mariborčan sem zašel skoraj preveč v lokalno
politiko, dasi bi vedel o naših klerikalcih v Podravju in Slovenskih goricah povedati le malo kaj boljšega. V Mariboru nič ne Čutimo, da bi se kaj brigala za naše zadeve poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek — drugod pa »vodijo« narod Roškarji, Piski, Brenčiči, Meški. Žalostni junaki s še žalostnejšimi »uspehi«. Obupali bi nad politično bodočnostjo našega naroda, ako bi ne vedeli, da to še daleč niso »najboljši med najboljšimi«. Ti - le »poslanci« imajo za nas le toliko pomena, ker so ravno poslanci in naši zastopniki v Gradcu in na Dunaju; privoščimo jim tudi iz srca ono, kar imajo najrajši, namreč dijete. Kaj čuda. da se narod le dela norca z njih, kaj čuda, da se jih celo — sramuje, ko mora poslušati hudobno zafrkavanje, češ, Roškarji in Piski so tvoji vodje? Čarostrelci in »Guterschlachterji« ?
Ne podcenjujemo duhovniškega dela tu ob meji in priznavamo radi, da ima napeljavanje ljudi k branju in k političnemu življenju svoj pomen. Zlasti ker se naši ljudje vendar ne dajo tako v kletko ujeti, da bi bili potem za vsako drugo besedo nedostopni. Pridejo preveč po svetu, pridejo v mesta in trge— tam pa se jim ob vsaki priliki bistrijo glave. Tam se uče, da duhovništvo ni v nobenem oziru vsegamogočno — ali tam pridejo v dotiko tudi z Nemštvom in da se ga ubranijo, morajo biti trdno in odločno narodno vzgojeni. In to je napaka vse duhovniške nepolitične organizacije: hujska in ščuva se ljudi proti slovenskemu meščanu in in-teligentu, slika se jim slovenskega neklerikalca kot smrtno nevarnega sovražnika; kje še potem ostane kaj časa, govoriti o naših narodnih nasprotnikih, o naših narodnih postula-tih? V naših nepolitičnih društvih je to docela drugače. In če bi imeli mi vso narodovo politično in gospodarsko moč teh krajev v rokah, bi plesalo pragersko, mariborsko in ptujsko Nemštvo * drugače kakor danes ...
Treba nam v Podravju in Slovenskih goricah oživeti, okrepiti narodno stranko, treba nam odločno in organizirano nastopiti. S tem, da bomo stremeli po politični moči, bomo silili tudi klerikalce k čim večji živahnosti in k delu za naše narodne
z dekretom v roki odšel v kaplanovo sobo, da bi mu povedal, da je Pre-vzvišeni v svoji neskončni dobrotlji-vosti izbral ravno njega med toliko vrednejšimi prosilci za novega župnika pri cerkvi sv. Petra v Orehov-ljah in da bi mlademu kaplanu zaeno zatrdil, da se vzlic temu povišanju ne bode prav nič izpremenilo med njima in da bode vzlic temu še nadalje obstajalo med njima dosedanje kolegijalno razmerje.
Novoimenovani župnik pa mladega kaplana ni dobil v njegovi sobi, ker je imel Urh Čuk sedaj čez glavo posla z ustanovitvijo posojilnice in konsumnega društva. Vsled tega mu je mogel mladi župnik sporočiti svoje imenovanje in sprejeti kapianove čestitke še le pri kosilu, ki se je vsled tega tega dne tudi precej raztegnilo, ker sta mlada duhovnika to imenovanje tudi primerno zalila. Použita pijača je pa Urna Čuka tako navdušila, da je sklenil, da bode vse spravil na noge, da se bode vstoličenje novega župnika pri cerkvi sv. Petra v Orehovljah izvršilo čim najslovesnejše.
To svojo namero je mladi kaplan tudi v polni meri izvršil in se je vstoličenje mladega župnika tudi res izvršilo ob gromenju topičev, ob ogromni udeležbi vseh župljanov, ob navzočnosti šolske mladine, gasilnega društva in Marijine družbe. Vsa vas je bila tudi v narodnih zastavah, le na zvoniku in na župnišču se je pr-
vikrat poleg narodne zastave na začudenje vaščanov, ki te zastave dotlej še niso poznali, pojavila neka nova belo-rumena zastava. V cerkvi Je imel novi župnik primeren nagovor na svoje nove župljane. Ta njegov cerkveni govor je izzvenel v naj-iskrenejšo zahvalo za prekrasno vstoličenje, v ostalem se je pa gibal v tako zmernih, presrČnih in miroljubnih besedah, da mladi kaplan Urh Čuk ni bil nič kaj posebno zadovoljen z njegovo vsebino, ker si je želel bojevitega in rezkega govora.
Z vstoličenjem kot župnik pri cerkvi sv. Petra v Orehovljah je dr. Juri Podpečnik srečno izpolnil prvi del one strašne prisege, katero Je storil v obupu pred vstopom v ono mrko hišo ob Ljubljanici, na kateri je zapisano: »Virtuti et musis«, o katerem napisu je neki odlični duhovnik svojedobno že trdil, da bi sc imel pravilno glasiti »Servituti et muscis«.
XXIII.
Mize pogrnjene • . •
Krač in klobas cele   kopice pa belega
kruha! Vince rumeno se v ča-
šah iskri, mi pa namakamo grla si
suha.
Aškerc: Mučenik i.
Mladi kaplan Urh Čuk je na svoje veliko veselje prejel od svoje-
postulate. In delo nas bo samo jačilo in krepilo. Oživiti bo treba vsa tukajšnja politična društva, kjer jih pa ni, ustanoviti nova. Prirejati bo treba shode, udeleževati se volitev, razpresti mrežo nepolitičnih društev, širiti narodno časopisje. V kratkem se vrši nadomestna deželno-zborska volitev za Slovenske gorice; če ne zmagati, pa vsaj spraviti klerikalnega kandidata v ožjo volitev, bi bil lep političen cilj. Omajati moramo v Podravju in Slovenskih goricah Nemštvo in klerikalizem — in zato z združenimi močmi na delo!
Štajersko.
Kako skušajo klerikalci prikriti Piskov škandal. Zadnje tedne se je narodno časopisje obširno bavilo s sodnijsko obravnavo med poslancem Piskom in njegovim svakom Lobni-kom. Ta je bil tožen zaradi razžalje-nja časti — ali za svoja žaljenja je nastopil tak dokaz resnice, da je v očeh javnosti prišel poslanec Pišek mesto njega na zatožno klop. Kako umazano perilo klerikalnega veljaka Piska se je pralo tam v mariborski sodni dvorani! Predstavilo se ga ie ijavnosti v vseh njegovih lastnosti* kot župana, kot razkosevalca km kih posestev, kot ljubezni žejnega postarnega vdovca, kot vestnega varuha, kot klerikalnega zadružnega delavca ... In povsod se je pokazalo le eno: umazana dobičkarija. Vest o tej pravdi se je bliskoma razširila po celem mariborskem okraju in po ostalem Spod. Štajerskem. Zasmrdelo je tako, da so si odlični klerikalci tiščali nosove in zahtevali v zaupnih pogovorih odstop Franca Piska. Mariborsko klerikalno časopisje je prišlo v hudo zadrego. Neka limonadna notica Piškovega zagovornika ni zadostovala. Trebalo je krepkejših »obrambnih sredstev« proti »obrekovanju« vzornega in nesebičnega katoliškega moža, kakor je Franc Pišek. No in »Straža« ter »Slovenski Gospodar« sta se vrgla na ponatiskovanje »Slovenčevih« laži o gospodarstvu na ljubljanskem magistratu, kljub temu, da sta že oba lista vedela o tožbah proti »Slovencu«. Pri »Slov. Gospodarju« so pa čutili, da je to še premalo; pišejo še, kako »kradejo« na praškem magistratu in v — Budimpešti. Ali le eno bi bilo potrebno, ljubi »Stražarji« in »Gospodarjevi«: zapisati, da to, kar je predbacival Pisku njegov klerikalni svak Lobnik v mariborski sodni dvorani, ni res. In nele zapisati, temveč tudi dokazati! Z jezo na liberalne advokate in s farbarijo o »liberalnih« tatovih po svetu, se pa taki dokazi ne opravijo. To uvidevajo že Piškovi najbolj nepoučeni volilci. Piskova rana klerikalce nemalo boli — to mi dobro vemo, zato jo bomo pa zdravili po svoje.
Sodna imenovanja pred durmi. Na Spodnjem Štajerskem bodo v prihodnjih dneh zasedena različna sodnijska mesta. Slovensko delegacijo v državnem zboru opozarjamo sedaj, ko je še čas na to, da se pozneje ne bode mogla izgovarjati. Njena dolžnost je, gledati na to, da Slovenci ne bodo zopet prikrajšani in zapostavljeni. Zdi se nam, da v klerikalnih vrstah za ta vprašanja ni nikakega zanimanja in še manj volje kaj storiti. Saj bi drugače ne bilo mogoče, da se edini jurist izmed kle-
rikalnih poslancev dr. Benkovič za ta referat popolnoma nič ne briga in ga prepušča profesorju Verstovšku. Javna tajnost je sicer, da je dr. Benkovič med klerikalnimi poslanci največji lenuh in da sploh v nobeni zadevi ničesar ne stori ter da so zato tudi na njega vsi drugi poslanci hudi. Tako daleč pa Benkovič svoje »Amtsmudigkeit« vendar ne M smel tirati. Na vsak način mu svetujemo, da se naj ne upa pred volilce!
Častikraja pri »Straži« in »Slov. Gospodarju«. Kakor se nam poroča k naši tozadevni zadnji notici, je vložil predlog na uvedbo kazenske preiskave g. Edvard Kukec v Žalcu po odvetniku dr. E. Kalanu, dočim gospod Fran Roblek dosedaj še ni naperil sodnijskih korakov.
Premeščen je iz Mori na južnem Tirolskem v Celje asistent Južne železnice g. V u g a Juro.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v sredo, dne 19. novembra t. 1. ob 10. v celjski okoliški šoli. Dnevni red prinese učiteljsko glasilo. Nujno vabi Franc Brinar, t. č. predsednik.
Iz Žalca. Vodja tukajšnje železniške postaje, gospod Ivan Kunšič je extra statum imenovan adjunktom. Čestitamo!
V Mariboru ob Dravi je na zelo prometnem kraju na prodaj dobra špecerijska trgovina. Potreben kapital 5000 K. Informacije pri moški podružnici Branibora v Celju.
Iz Ptuja. Podružnica mariborskega dramatičnega društva v Ptuju naznanja si. občinstvu, da se vrši otvoritvena predstava v nedeljo dne 16. novembra ob pol 8. uri zvečer, ter se vprizori prvič: »Odgojitelj Lanovec«, veseloigra v treh dejanjih. Ker je imelo društvo črez poletje mnogo ogromnih izdatkov za nabavo novih kulis ter garderobe, pričakujemo, da bo slavno občinstvo pridno posečalo gledališke predstave, ker se bo le tako omogočil obstoj slovenskega gledališča v Ptuju. Vodstvo podružnice mariborskega dramatičnega društva se tem potom tudi iskreno zahvaljuje klubu »Pipec« za njegov velikodušni dar po 100 K. Živele nabiralke in nabiralci!
Odhodnica. Vsem narodnim društvom v Mariboru, ki so mi priredila tako krasno odhodnico, cenj. občinstvu za mnogobrojno udeležbo, Dramatičnemu društvu« in »Sokolu« za krasno in okusno darilo, vsem gg. govorniom, osobito odposlancem slavnega »Prlškega konzulata« v Ljubljani za znamenito in velepo-membno diplomo izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. — V Ljutomeru, dne 5. listopa 1913.
Fr. Painhart.
Koroško.
Aretacija v Beljaku. V Beljaku so aretirali vratarja na južnem kolodvoru K. B., kar je povzročilo v vsem mestu veliko senzacijo. Pravijo, da je aretacija v zvezi z izseljeniško afero. Vratarja so izročili okrajnemu sodišču, ki vodi preiskavo.
Trgovina s sadjem. Na Koroškem se je v zadnjem času močno razvila trgovina s sadjem. Zlasti cvete ta trgovina v okolici Volšperga. Samo v okolici volšperški so v zadnjem času prodali 360 vagonov sadja. Ako uvažujemo, da je v vsakem va-
Volitev v obrtno sodišče!
V nedeljo, dne 23. novembra t. 1. se vrše volitve v obrtno sodišče.
Kndidati narodnih delavcev tn uslužbencev so sledeči:
L skupina: Veleobrt.
(Bele glasovnice.) Prisedniki:
1. Bučar Fran, uslužbenec plinarne v
Ljubljani.
2. Hribar Fran, tiskar v Ljubljani.
3. Rozman Aloizij. tovarniški mizar
v Spodnji Šiški.
4. Sedej Jakob,   plačilni   natakar v
Ljubljani.
Namestnika:
1. Križaj Miroslav, strojni ključar v
Ljublani.
2. Medved Josip,   sodar v Ljubljani.
V z k 1 i c n o sodišče:
1. Korene Radivoj, ^rojnik v Ljubljani.
II. skupina:       a obrt.
(Sive glasc\  ' ze.) Prisedniki:
1. Ferrant Štefan, urar v Ljublani.
2. Ham Valentin, mesar v Ljubljani.
3. Mencin Josip, vodovodni instala-
ter v Ljubljani.
4. Skubic Ivan,   knjigovez v Ljub-
ljani.
5. Vavpotič Alojzij,   zlatar v Ljub-
ljani.
Namestniki:
1. Jeran Ivan, steklar v Ljubljani.
2. Malic Fran, pečar v Ljubljani.
3. Škarjavec Ivan, slikar v Spodnji
Šiški.
Vzklicno sodišče:
1. Vovko Anton, knjigovez v Ljubljani.
IV. skupina: Uradniki in delovodje.
(Modre glasovnice.) Prisednika:
1. Smole Jakob,   delovodja tobačne
tovarne v Lubljani.
2. Kocjančič Mihael, tovarniški urad-
nik v Ljubljani.
Namestnik:
1. Čergonja Vladislav, tovarniški delovodja v Ljubljani.
Vzklicno sodišče:
1. Zirkelbach  Ivan,  knjigovodja v Ljubljani.
Volilci! Priporočamo, da volite zgoraj navedene narodne kandidate!
Agitirajte med somišljeniki za Izvolitev narodnih kandidatov!
Narodni volilni odbor.
0 volilni komisiji.
Za vsako volišče posebej je sestavljena in določena volilna komisija, kateri predseduje in vodi od glavarstva imenovani volilni komisar. Volilna komisija se pa na ta način sestavi, da imenuje vanjo dva člana občinski zastop dotične občine, volilni komisar pa tudi dva člana. Petega Člana komisije volijo preje imenovani štirje člani komisije. Če se ne more doseči večine, imenuje petega člana volilni komisar sam.
Občinski odbor, kakor tudi volilni komisar smeta v komisijo ime-
novati le take osebe, ki so volilci v dotični skupini, ker bi bila sicer komisija nepravilno sestavljena.
O čem odločuje volilna komisija?
Volilna komisija ima po postavi določen in omejen delokrog. Njej pri-stojajo samo gotove pravice in gotove dolžnosti. Volilna komisija izreče svoje mnenje: 1. kadar treba razsojati o tem, če je volilec prava oseba, ali ne. Velikokrat se pripeti, da pošljejo klerikalni agitatorji na volišče ljudi, ki naj bi volili za odsotne, bolne ali celo mrtve; 2. razsoja volilna komisija o pritožbah glede volilne pravice same. Kakor smo že omenjali, imajo po pravomoćnosti volilnih imenikov volilno pravico vsi, ki so v volilnih imenikih vpisani.
Če pa kdo po pravomoćnosti in do dne volitev pride v konkurz, ali je radi goljufije, sleparije itd. sodno kaznovan, se tudi še sme ugovarjati njegovi volilni pravici; 3. razsoja volilna komisija o veljavnosti in neveljavnosti glasov. V tem oziru pridejo največ vpoštev pravilno in nepravilno pisane glasovnice. Nasprotniki bodo seveda skušali vsako našo količkaj dvomljivo glasovnico uničiti, svoje pa bodo priznali, če le količkaj označuje voljo volilca. V vseh teh treh slučajih odločuje komisija in kakor hitro je kaka tozadevna pritožba vložena, se mora takoj o njej sklepati, še predno se volitev nadaljuje. Volilna komisija odločuje z večino glasov, ne oziraje se na to, koliko članov komisije ne glasuje. Pri enakosti glasov odločuje predsednik komisije. Pri vseh naštetih slučajih pa se smejo ugovori in pritožbe vpo-števati le, dokler ni oddana glasovnica, potem je že prepozno. Dolžnost volilnega komisarja je sploh gledati na to, da se volitve zakonito vrše. Na volišču tudi ne sme dopuščati, da bi se agitiralo, nagovarjalo volilce in delalo nemir.
Brez volilne komisije vodi volilni komisar volitve, če ob pričetku volitev ni na volišču toliko volilcev, da bi se mogla, sestaviti volilna komisija. Pred volitvijo prečita volilni komisar nekaj določb volilnega zakona.
Predsednik sprejema glasovnice in jih meče v posodo.
Kako se štejejo glasovnice?
Točno ob označeni uri sklene volilni komisar volitve. Kdor je bil takrat na volišču sme še oddati glasovnico, kdor ne, je že zamudil. Ko vsi oddajo glasovnice, se prične štetje glasov. Predsednik pretrese najpreje posodo, v kateri so glasovnice, nato vse skupaj strese na mizo in jih prešteje, da vidi koliko glasovnic je bilo v celem oddanih. Potem pa razdeli delo med Člane komisije tako. da člani komisije odpirajo glasovnice in jih odprte predlagajo predsedniku, ki vsako glasovnico prečita. Tudi jo lahko vsak član komisije prebere. Dva člana komisije zapisujeta oddane glasove. Po končanem štetju glasov objavi predsednik izid volitev na dotičnem volišču, skonča se volilni zapisnik in volilni spisi zapečateni izroče komisarju.
Glavna volilna komisija.
Vsak volilni okraj ima določeno eno glavno volišče, ki ga določi c. kr. vlada in na katerem se po končanih volitvah v občinah sestavi giav-
ga katoliškega odvetnika v Ljubljani v prav kratkem času obvestilo, da so pravila nove posojilnice za Ore-hovlje in orehoveljski kot od poklicane oblasti potrjena in da se je brez vsakega zadržka izvršil tudi vpis teh pravil v zadružni register. Temu poročilu je bil pa poleg odobrenih pravil in sklepa deželnega sodišča, s katerim se dovoljuje vpis teh pravil v zadružni register, priložen še prav masten račun ljubljanskega katoliškega odvetnika za izvršitev dobljenega naročila.
Urh Čuk se je sedaj z vso vnemo lotil potrebnih priprav, da začne oblastveno dovoljeni zavod čim preje poslovati. Sklical je takoj celokupno sejo načelstva in nadzorni-štva v orehoveljsko župnišče. Temu povabilu so se odzvali polnoštevilno vsi od njega postavljeni člani odbora in nadzorstvenega sveta razun načelnika Urbana Raka, ki je vrnil vpo-slano mu povabilo s prav sirovim pismom, da naj se ga pusti na miru in ne nadleguje več s takimi stvarmi, ker nima z novo posojilnico nič opraviti, češ da bo sicer tožil. To surovo pismo Urbana Raka je mlademu za-drugarju sicer nekoliko kalilo veselje nad prvim uspehom njegovega delovanja na gospodarskem polju, vendar se je pa skoro potolažil in čez vsebino tega mu neprijetnega pisma prešel kar hladnokrvno na dnevni red.
Ostali možakarji, katere je mladi kaplan imenoval v odbor in nadzor-ništvo nove posojilnice, so se pa pr-
vo nedeljo popoldne potem zbrali polnoštevilno v župnišču in radovedno čakali, kaj jim bode le-tam zopet pridigoval mladi kaplan.
Urh Čuk je navzoče svoje ovčice pred vsem počastil s slovesnim ogovorom, v katerem je poudarjal, da so se poklicani možje zbrali ob zgodovinsko najvažnejšem trenotku v Orehovljah, da polože temeljni kamen boljši in srečnejši bodočnosti. Polagal je sočasno zbranim možakarjem na srce veliko čast, katero jim je ljudstvo izkazalo s svojim zaupanjem, da jih je volilo v tako važno postojanko, kakršna je nova posojilnica. Končno je pa možem prečkal še poslovni red novega denarnega zavoda in potem, ko ni zinil nihče besede, takoj ugotovil, da je poslovni red brez ugovora in soglasno sprejet.
Urh Čuk je nato zbranim možakarjem še povedal, da bode posojilnica za Orehovlje in ves orehoveljski kot dotlej, dokler si ne zgradi svoje lastne palače, poslovala v spodnjih prostorih orehoveljskega župnišča, da so uradne ure ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure, med tednom pa vsak dan od 11. do 12. ure ter da mora biti ob teh uradnih urah razun njega navzoč tudi vedno še en odbornik po onem vrstnem redu, katerega jim je sočasno objavil.
Mladi kaplan je nadalje omenil zbranim možakarjem, da je za novo posojilnico že naročil veliko železno blagajnico, v katero se bode deval in hranil denar in Drav   posebno lične
gonu 10.000 kg sadja, potem si lahko predstavljamo, koliko sadja se je prodalo in koliko se ga je pridelalo v volšperški okolici.
Otrok utonil. Iz Koberce poročajo: Štiriletna hčerka, Julijana, dekle Rozalije Platzner, ki je uslužbena pri gostilničarju Petru Painschaibu, je padla v Koberško jezero ter utonila.
O lurdskih čudežih bo danes govoril v Celovcu dr. Aigner iz Mona-kovega, ki bo na podlagi dognanih dejstev očrtal, kako se uprizarjajo čudeži v Lurdu. Klerikalci so radi tega predavanja seveda ogorčeni m klerikalni »Karntner Tagblatt« sika kakor gad na prireditelje onega predavanja. Ne vemo, zakaj se razburja klerikalna gospoda, ako so lurdski čudeži resnični, razburjenje bi bilo pač samo na mestu, ako so oni Čudeži morda samo sleparija, kar pa je seveda — izključeno, kakor zatrjujejo klerikalni verniki.
Primorsko.
Kitajski minister v Tržiču. Iz Trsta pročajo: Kitajski minister Shen-Soen-Ling je prišel v soboto v Tržič, da si ogleda ondotno ladjedelnico Cantiere navale triestino, ki naj napravi na račun kitajske vlade 4 velike križarke. Minister, ki so ga spremljala kitajska inženirja, je in-špiciral ladjedelnico v vseh njenih detajlih, si ogledal načrte za ladje ter jih študiral dalj časa s svojima inženirjema. Včeraj se je odpeljal na Brioni.
Kuga v Trstu. Ponovna preiskava je dognala, da je umrl mornar Vladašič res za kugo. Preiskava le tudi dognala, da so zanesle kugo na parnik podgane. Mornarji in delavci, ki so delali na parniku »Sofia Hohen-berg«, so polnoma zdravi in ostanejo samo še par dni pod zdravniškim nadzorstvom.
Poskusen samomor kapitana. Med vožnjo iz Visa v Trst se je ustrelil kapitan parnika »Šibenik«, last družbe Dalmacija, L. Guttwald. Rana je lahka. Kapitana so oddali v domačo oskrbo, vzrok poskušenega samomora še ni znan.
Vlomilci. V nedeljo zvečer so vlomili neznani vlomilci v trgovino Schmutz v ulici Silvo Pellico v Trstu in so odnesli za 3000 K različnega blaga. Skoro istočasno so vlomili tudi neznani, bržkotne isti vlomilci, \ trgovino za fotografične aparate, očala itd. S. Sabadinija v ulici Pon-terosso. Odnesli so za 1000 K različnega blaga. O vlomilcih nima policija še nobene sledi.
Pretep med cigani. Iz Trsta poročajo: V okolici Kopra se že delj časa potepa velika ciganska tolpa, obstoječa iz Albancev, Romunov in Turkov. Prebivalstvo se je zelo pritoževalo vsled početja teh ciganov. Pred par dnevi pa je prišlo med cigani samimi menda vsled ljubosumnosti do ostrega prepira. Moški in ženske so se pretepali s palicami, biči in kamenjem. Več mož se je s krvjo oblitih zgrudilo na tla. Boj je toliko časa trajal, da ni prišlo orožništvo ter razpodilo prepirajoče se. 601etne-ga Petra Petroviča so prepeljali % razbito lobanjo v bolnišnico. Tudi več drugih ciganov je bilo težko ranjenih. Pri ciganih so našli 16.000 K. Samo ena ženska je imela pri sebi 8000 kron.
vložne knjižice, katere se bodo dajale onim vložnikom, kateri bodo pri novem zavodu plodonosno nalagali svoj denar. Tudi je že naročil vse druge potrebne knjige in tiskovine, katere bode začetkom bodočega tedna že dobil, tako da bode mogla posojilnica začeti s svojim poslovanjem še tekom tega tedna.
Mladi kaplan je končno in le mimogrede še omenil, da se izvoljeni načelnik Urban Rak radi zaposlenosti ne more vdeleževati za enkrat še sej mladega denarnega zavoda, da pa sicer želi temu zavodu najboljše uspehe.
Predno je pa mladi kaplan zaključil to zgodovinsko sejo, je pa še zbranim možakarjem, ki so mirno in brez vsakega brezplodnega govoričenja pokorno poslušali njegovo pri-digovanje, polagal na srce dolžnost, da morajo sedaj povsod delovati na to, da bodo ljudje pridno vlagali pri novi posojilnici svoj denar in potem povabil zbrane možakarje na kozarec vina, s katerim hočejo dostojno še proslaviti to svojo prvo sejo.
Mladi kaplan je na to zaključil sejo in takoj prinesel na mizo razven bogatega prigrizka že pripravljena dva Štefana vina, katerima je pa sledilo skoro še več tovarišev naslednikov. Došlo vino je razvezalo še le jezike zbranim možakarjem, ki so poprej v enomer molčali in jih oživilo tako, da so začeli povzdigovati v deveta nebesa svojega kaplana-zadrugarja, kateremu je to prvo priznanje  iz  ust   dobrega in vernega
ljudstva kaj dobro delo. Počaščen vsled vseobčega priznanja in zaupanja je mladi kaplan pridno nosil na mizo Štefane, kar je imelo za posledico, da se drugi del te zgodovinske seje ni tako hitro končal kakor prvi, ker se je pilo dolgo in mnogo — vse to seveda na račun upravnih stroškov novega denarnega zavoda, ker se vender od ubogega kaplana v očigled njegovim pičlim dohodkom ne more zahtevati, da bi za vseobči blagor garal kot črna živina, poleg tega pa še nosil take izdatke, ki spadajo nedvomno med takozvane upravne stroške.
Mladi kaplan je potem ponedeljek in sledeče dni porabil pred vsem v to, da je pridno letal okrog onih ženic, od katerih je v spovednici zvedel, da so petične in da imajo v liberalni posojilnici v bližnjem mestu naložen svoj denar. Te ženice je pridno in z uspehom obdelaval, da naj dvignejo svoje vloge iz liberalne posojilnice in jih nalože pri novo ustanovljeni katoliški posojilnici. Od mladega kaplana obiskane ženice so bile vse srečne, da se je sam gospod kaplan potrudil osebno do njih in so seveda vse dragevolje obljubile Urhu Čuku, da bodo pobrale svoj denar iz liberalne posojilnice in ga naložile v njegovo. Nekatere so mu pa kar takoj izročile svoje hranilne knjižice. V svoji gorečnosti so mu pa na njegovo poizvedovanje po vlogah tudi pripovedovale, kdo ima še naložen denar in kje in tako odkrile mlademu kaplanu nova lovišča,  na katera ie
mogel raztegniti svoj uspešni lov po hranilnih vlogah.
Ker so med tednom za novo posojilnico res dospeli v Orehovlje ogromna železna blagajnica in celi zaboji potrebnih glavnih in pomožnih knjig ter vložnih knjižic, je mladi kaplan takoj dal po celi orehoveljski župniji primernim potom razglasiti, da je že začela svoje poslovanje v Orehovljah nova posojilnica. Bodočo nedeljo so pa pri prvi maši po vseh cerkvah še raz prižnico ozna-njevali, da se tisto nedeljo že vrši prvi uradni dan nove posojilnice v Orehovljah. Temu oznanilu se je pa pridružil še primeren poziv na vse vernike, da naj se vsi poslužijo tega odločno katoliškega denarnega zavoda in da naj v to svrho pobero svoje hranilne vloge iz drugih denarnih zavodov, pred vsem seveda iz liberalnih.
Posledica poprej omenjene razglasitve in oznanil raz prižnico je bila pa ta, da je mladi kaplan, ko se je od 9. do 12. ure zadrževal kot blagajnik in zaeno kot tajnik v sedaj še skromnih prostorih nove posojilnice v ore-hoveljskem župnišču, imel čez glavo dela, da je sprejemal in vknjiževal zelo lepe vloge, ki so mu jih prinašale razne stare ženice ter poslednjim izdajal nove vložne knjižice, katere sta imenom mladega denarnega zavoda podpisovala on in še neki drugi odbornik s svojo okorno roko.
(Dalje prihodnji«.)
53
na volilna komisija, ki dožene končni izidi v volitev za cel okraj. Za poslanca je izvoljen tisti, ki dobi več kot polovico oddanih veljavnih glasov na vseh voliščih volilnega okraja. Ako nihče izmed kandidatov ne dobi pri volitvi nadpolovične večine, potem se vrši ožja volitev.
Dnevne vesti.
+ Iz deželnega odbora. Uradno revizijo mestnega magistrata izvrši deželni odbor spričo znanim »Slovenčevim« »razkritjem^. Dr. Triller pripomni, da se bo sicer cela zadeva itak v prihodnji seji občinskega sveta temeljito pojasnila, da pa proti reviziji, v kolikor je po zakonu dopustna, tudi on ne ugovarja, ampak izvrši naj se nemudoma. Napredna stranka se luči ne boji. Tudi urgira deželni odbornik razsojo o Kregar-Štefetovih pritožbah zoper proračun in računski zaključek. — Večina sklene, da mora vsako gasilno društvo, ki hoče postati deležno take podpore iz gasilskega sklada, podpisati reverz, da pristopi Kranjski deželni gasilski zvezi. Gasilskim društvom, katera se ne uklonijo tej zahtevi in ki prete omejiti svoje delovanje zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na domačo občino, se odvzame požarno policijsko oblast ter se županstvom naroča, da ustanove v takih krajih nova društva! Deželno Vlado se naprosi, da razpusti za sedaj gasilni društvi v Dobu in v Ilirski Bistrici, ki sta se branili brez podpore delovati izven domače občine!! (O teh gorostasnih sklepih, ki utegnejo imeti nad vse usodne posledice, bomo še izpre-govorili. Opomba uredništva.) — Deželna konceptna praktikanta dr. I. Logar in dr. I. P o d o b n i k se imenujeta koncipistoma. — Zoper zo-petno imenovanje državnega poslanca dr. Pitacco predsednikom penzij-skega zavoda za privatne uslužbence v Trstu se ugovarja, ker se ta zavod vse premalo ozira na našo deželo. — Za bolniško strežniško šolo se ustanovi internat za največ deset gojenk, v kateri se sprejme domače učenke brezplačno proti obvezi, da se obvežejo po dovršeni šoli službovati nekaj let kot plačane bolniške strežnice na deželi, za slučaj vojne pa da vstopijo v službo rdečega križa. Opozarja se na važnost te šole zlasti občine, v katerih živi v večjem številu delavsko prebivalstvo. — Na kmetijski šoli na Grmu se napravi poskus s pride-lavanjem sladkorne pese. — Vsem občinam se odstopi na željo brezplačno poskusno sredstvo za uničevanje vran. — Zgradba vodovoda Rovte se odda L krajnski podjetniški družbi za 36.860 kron. — Za tlakovanje deželne ceste v mestu Kočevje se dovoli prispevek 54.375 kron t. j. polovica celotne potrebščine. Ostalo polovico odračunši prispevek delavskega ministrstva v znesku 20.000 kron pokrijeta cestni odbor in občina. — Raznim deželnemu odboru ljubim gasilnim društvom se dovolijo iz deželi zaupanega gasilskega fonda izdatne podpore, tako n. pr. novemu društvu v Vrpolju pri Vipavi kar 2300 kron.
-f- Iz deželnega šolskega sveta. V današnji seji deželnega šolskega sveta je večina sklenila razpust kraj-nega šolskega sveta v Spodnji Šiški; za administratorja je imenovan bivši klerikalni gerent Zaje. — S klerikalnimi glasovi se je dalje ugodilo rekurzu učitelja Sadarja proti volitvi v mestni šolski svet ljubljanski; predlog, naj se volitev razveljavi, ker ji je predsedoval župan dr. Tavčar, je bil sprejet, a deželni predsednik baron Schwarz ga je inhibiral. — Imenovani so bili: za Preddvorec Ludmila Ko v a č; za Ubeljsko Milena Debevec; za Št. Vid pri Vipavi Marija Boštjan čič; za kateheta na ljudski Šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani Pavel Zaje; za Ceplje Rudolf Obrekar. — Učiteljsko mesto v Hruševju se še enkrat razpiše. — Mesto vadniškega učitelja v Ljubljani se podeli Antonu Lenarčiču, na njegovo mesto pride Josip P a v č i č. — Definitivno sta potrjena kot profesorja na ljublanski realki Bogomir B u r i a n in Josip Brez-n i k.
-f Mestni ubožni zaklad. Škofov list nadaljuje svoje lumparije. Čuti se varnega za poslansko imuniteto katoliškega poštenjaka Gostinčarja in misli, da sme lagati kolikor hoče in kakor hoče. Dan na dan gromadi nove laži. Kakor se je duhovska goljufija pokazala v vodiškem farovžu, tako se kaže tudi sedaj. No, v prihodnji seji obč. sveta bo prvi obračun s katoliškimi lumpi, drugi bo pa pri sodišču, ako se posreči izposlovati pri drž. zboru, da pravočasno dovoli sodno postopanje proti Gostinčarju. Kadar bo pa razpisana sodna obravnava, tedaj pa smo gotovi, da se bo
zgodilo zopet tisto, kar se zgodi pri vsaki tožbi proti klerikalcem: Kakor psi se priplazijo klerikalci in milo prosijo odpuščanja in apelirajo na liberalno velikodušnost toliko časa, da izberačijo pardoniranje.
+ Dr. Zajcev predlog glede ljubljanske plinarne hoče »Slovenec« izrabiti za agitacijsko sredstvo. Pa tudi to se črnim poštenjakom ne bo posrečilo! Dotično poročilo je župan že izročil v ta namen izvoljenemu odseku, tako, da se bo zadeva do novega leta 1914 lahko rešila. Kaj drugega pa tudi Zajec ni zahteval.
+ Težave klerikalne stranke v ribniškem okraju. Shod zaupnikov klerikalne stranke se ni mogel zedi-niti, kdo naj bo kandidat za ribniško dolino. Po hudem prepiru so klerikalci določitev kandidata odgodili in zdaj je dr. Šusteršič sam vzel celo stvar v roke. V petek se je z deželnim avtomobilom, — ali tudi na deželne stroške? — peljal v Ribnico. Oglasil se je najprej v farovžu in se tam posvetoval z različnimi »pred-stavitelji ljudske volje«, kako bodo kmeta v žep utaknili. Po končanem posvetovanju je šel dr. Šusteršič — sedaj s primernim spremstvom — v Katoliški dom, kjer so bili že zbrani klerikalni župani in obč. odborniki. Tam je bilo potem pravo »posvetovanje«. Kaj se je vse govorilo! Nazadnje je prišlo do glasovanja po listkih!! Da bi zbrani možie ne imeli preveč težav s pisanjem se je glasovanje po listkih izvršilo na posebno originalen način. Ker sta se dva Lovšina potegovala za kandidaturo, se je reklo zbranim volilcem: Kdor je za prvega Lovšina, naredi na listek en križ, kdor je za drugega Lovšina, naredi dva križa, kdor pa ni za nobenega teh dveh možakov, naj odda prazen listek. Pri glasovanju je potem dobil Lovšin iz Gorice vasi 12 glasov. Lovšin iz Jurjevca 27 glasov, dva listka pa sta bila prazna. Ta dva prazna listka šteje lahko zase kaplan Škulj, ki bi tudi rad kandidiral. Iz Ribnice se je potem dr. Šusteršič odpeljal v Sodražico, kjer se je vršila menda ista procedura.
+ Ljubljanski lacaristi že tako niso na dobrem glasu, čeprav se časopisje nikoli zanje ne zmeni, in je prav nepotrebno, da s političnim raz-sajanjem obračajo nase javno pozornost. Časih so hudobni ljudje te laca-riste dolžili, da znajo denar delati — seveda je bila ta obdolžitev izmišljena; potem se je zopet govorilo to in ono o gotovih ženskah — seveda je bilo tudi to izmišljeno; ne bo pa izmišljeno, če se bo zdaj reklo, da ti lacaristi grdo lažejo in obrekujejo. Včeraj so se posvetili naprednjakom in jih obirali kar se je dalo. So pač izkušeni hujskači, ti lacaristi. Svoje zabavljanje so kronali s tem, naj kupujejo brošure, ki so jih klerikalci izdali proti naprednjakom, in da so ščuvali proti naprednemu časopisju. Politični »Falschmiinzerji« so ti lacaristi na vsak način.
+ Canadian - Panama. Na shodu naprednih volilcev v Beli Krajini je bil tudi podjetnik Lončaricki je baje zagovarjal klerikalno stranko, češ, da je strašno veliko storila za Belo Krajino. To je pa tako gorostasna laž, da se da kar prijeti. Okrajni glavar se je čutil primoranega, da je izdal pred pol letom poziv na belo-ranjsko ljudstvo, v katerem je rečeno, da je izposloval pri ministrstvih, da bodo taki, ki so se ognili vojaški službi in so odšli v Ameriko, prav milo kaznovani. V tem pozivu zagotavlja, da imajo državni pravdniki in sodniki ukaz, delovati z vsemi silami na to. da se da takemu vrnivšemu se vojaškemu beguncu kolikor mogoče mila kazen, odnosno, da se ga mora, če je obsojen, predlagati v pomilo-ščenje. Ta obupen poziv okrajnega glavarstva pravi, da je odšla v zadnjih letih polovica belokranjskega prebivalstva v Ameriko. G. Lonča-rič, to je edina od okrajnega glavarstva potrjena zasluga klerikalne stranke, da je polovica ljudi zbežalo z doma v tujino od matere k mačehi, ki je boljša od matere. Okrajno glavarstvo je mnenja, da se vojaški beguni iz strahu pred kaznijo ne vračajo domov. Kako smešno malo pozna okrajno glavarstvo razmere. Vojaški beguni se te kazni prav, pa že čisto prav nič ne boje.Saj računajo že pred odhodom s tem zaporom. Pravzaprav pa to niti niso pravi vojaški beguni, saj ne grejo v Ameriko iz strahu pred vojaško suknjo, marveč iz strahu pred lakoto, zato ker doma ni kruha za nje. Da ne gredo pravi čas v vojake, to je le nezaželjena posledica, ki se je ogniti ne morejo. Strah pred zasluženo kaznijo pa tudi ni vzrok, da se ne vračajo domov, marveč zopet strah pred gladom in pri tistih, ki so že dalje časa v Ameriki, strah pred duhovniškim terorizmom, ki je kakor v posmeh ameriški svobodi, strah pred bojkotom, raz prižnico oznanovanim in strah pred znano  avstrijsko pravičnostjo,
ki ščiti in dopušča slučaje a la Bučar. Mile kazni in pomiloščenja torej ne bodo zvabile Belokranjcev nazaj, marveč, obilica domačega zaslužka in v državnih zakonih zasigurana dr-' žavjanska svoboda, če ne bo samo na papirju. Okrajno glavarstvo v Črnomlju je pa tudi samo indirektno podilo domačine v Ameriko. Bogatinu Lončariču je dalo za časa zgradbe belokranjske železnice menda kar sedem koncesij, katerih vsaka bi bila redila in preživljala po eno celo rodbino. Teh 7 rodbin je moralo v Ameriko, ker se jim je odvzel kruh, Lon-čarič bi pa ne bil šel v Ameriko, tudi če bi ne bil dobil nobene koncesije. Pa tudi noben drug obrtnik bi ne bil delavcev tako odiral in bi jih tudi ne bil mogel tako odirati, kakor Lon-čarič, ki jih je imel kot delodajalec v rokah. V očigled raznim razmeram je naravnost nesramno imenovati trditev, da je klerikalna stranka kaj storila za belokranjsko ljudstvo. Delala je za Lončariče, pomagala je Dol-tarjem, Vukšiničem, čači Jurju Koni-gu; f\"■"■■'■»-o pa je posredno in nepo-sredr * r. glavar Domicelj je tudi pr! \. S. — podilo iz domovine v ertko.
+ Pridni »Slomškarji«. Kakor znano, je naš deželni odbor v sporazumu s c. kr. deželnim šolskim svetom priredil lansko leto takozvani enoletni tečaj za meščanske šole. Tega tečaja se je udeležilo 39 učiteljev, oziroma učiteljic, izmed katerih je imelo 12 učiteljev poleg celoletnega dopusta še plačane namestnike. Kako so ti obiskovalci — seveda edino Ie »Slomškarji, 13 po številu, obiskovali ta tečaj — je »Slovenski Narod« parkrat že pribil. Seveda je »Slovenec« kričal, da imajo podpore le vestni in uredni klerikalni pristaši, liberalni bi pa le pasli lenobo. A ko je prišel čas zoritve, da pokažejo ti vestni štipendisti svojo učenost — se je zglasil k preskušnji za meščanske šole v sedanji seziji e d i n i naduči-telj F a b i n c, nekdanji najradikal-nejši nasprotnik klerikalcev. In kje so drugi?
+ Pometajte pred svojim pragom. Članek v »Slovencu« »Knjiga zapečatena s sedmimi pečati se odpira« očita g. Reberniku, da je prejemal od magistrata miloščino. Pozabil pa je omeniti in pribiti, sledeče: Bivši klerikalni župan v Prečni pri Novem mestu ima nad 200.000 K premoženja. Imel pa je umobolnega že odrastlega otroka, ki ga je bilo treba dati v blaznico. On kot župan je predložil župansko ubožno spričevalo in dal otroka v blaznico — na stroške dežele.
-r Širitelji avstrijske in katoliške kulture v Albaniji. Spljetska »Sloboda« javlja iz Kotora: Pretekli teden sta dospela v Kotor v spremstvu nekega Arnavta dva jezuita iz Skadra. Pred prodajalno Mattarelli sta opazila 141etnega izredno krepkega, krasno razvitega dečka. Stopila sta v prodajalnico in vprašala tamkaj navzočega trgovca Mattarel-lija, čigav je oni deček. Trgovec je odgovoril, da je to njegov sin, ki se uči trgovine, ker ni mogel uspevati v šoli. Jezuita sta pripomnila, da se jima zdi nemogoče, da bi deček, ki je videti zelo inteligenten, ne mogel uspevati v šoli. Dečku je treba samo malo več discipline, pa bo šlo. Na to sta se patra predstavila, da sta iz Skadra in da vodita vzgojevalni zavod za mlade Albance, ki ga je Avstrija ustanovila v Skadru v poslopju tamkajšnjega svojega konzulata. V tem zavodu se odgojujejo dečki, sta rekla, v krščanskem duhu, največja pozornost pa se posveča moralni vzgoji. Na to sta patra jela trgovca pregovarjati, naj da svojega sina v ta zavod, v katerem bodo dečka vzgojili v poštenega moža in pravega kristjana. Obljubila sta mu, da mu ne bo treba za sina ničesar plačati in da lahko dečka kar sabo popeljeta v Skader. Oče se je sprva pro-tivil, ko pa je tudi c. kr. okrajni komisar priporočal jezuite, se je končno vdal in izročil dečka patroma, da ga povedeta sabo v institut v Skader. Predpretekli petek sta sveta moža odpotovala z dečkom preko Bara v Črni gori v Skader. V soboto pa je dobil Mattarelli iz Bara brzojavko te-le vsebine: »Pridite takoj po svojega sina. — Orožniško poveljstvo v Baru.« Trgovec je bil silno vznemirjen in je takoj odšel h komisarju, pri katerem se je preje informiral o jezuitih, da ga vpraša za svet. Komisar je rekel: »V Baru pač mislijo, da niste dali sinu dovoljenja, da gre v Skader. Javite jim, da ste sina sami poslali tjakaj.« Mattarelli je v tem smislu brzojavil orožniškemu poveljstvu v Bar. Ne dolgo na to je dobil iz Bara od istega orožniškega poveljstva to-le brzojavko: »Na vašem sinu je bil izvršen nemoralen zločin od onih, katerim ste ga izročili. Pridite takoj po njega ali pa ga vam pošljemo pod spremstvom.« — Nesrečni oče se je takoj odpravil v
Bar in tam izvedel vse podrobnosti hudodelstva. Ona dva jezuita sta prenočevala v hotelu v Baru. Ponoči sta patra navalila na dečka in zado-volila na njem svojo zversko strast. Deček je plakal in kričal, da so se hotelski uslužbenci prebudili ter prihiteli otroku na pomoč. Stvar so takoj prijavili orožništvu, ki je po kratki preiskavi oba patra aretiralo in ju odvedlo v zapor. Takšne »vzgo-jevatelje« albanske mladine ima Avstrija, jih plačuje in jim daje prostore za njihov »vzgojevalni zavod,« celo v poslopju svojega konzulata!
•j- Osebna vest. Slovenski pesnik in pisatelj, umetnostni zgodovinar dr. Vojeslav M o 1 e je od 1. septembra t. 1. dodeljen novoustanovljenem c. kr. deželnem konservatorijatu za Dalmacijo s sedežem v Spljetu za umetnostno-zgodovinske agende.
+ Iz finančne službe. Višji finančni svetnik v Ljubljani Anton Lenarčič je imenovan za dvornega svetnika.
— Javna telovadba slovenske sokolske vrste za mednarodno tekmo v Parizu. Slovenska sokolska vrsta za mednarodno telovadno tekmo, ki s vrši 16. novembra v Parizu ob priliki štiridesetletnice Unije francoskih gimnastov, te dni zaključuje svojo trudapolno vadbo za to najtežjo vseh tekem. Danes zvečer priredi javno telovadbo v telovadnici v Narodnem domu ter pokaže na orodju vse predpisane vaje ter svoje poljubne vaje. Tekmovati je namreč vrsti v vajah, določenih v naprej po tehničnem odboru mednarodne telovadne zveze, in v vajah, ki si jih vsaka vrsta izbere sama. Spored javne telovadbe obsega: proste vaje, vaje na bradlji, drogu, konju na šir in krogih, dalje plezanje na hitrost in dviganje ročka. Tekma razentega še obsega tek na hitrost in skok v daljavo. Oboje v telovadnici v Nar. domu ni moči izvajati, ker za zalet in tek ni zadostnega prostora. Telovadba se prične točno ob pol 9. zvečer. Naj bi občinstvo ne zamudilo redke prilike, videti vaje cele vrste najodličnejših slovenskih sokolskih telovadcev; obenem pripomore z obilnim obiskom, da se lažje pokrijejo stroški udeležbe slovenskih Sokolov pri tej svetovni telovadni tekmi.
— Preiskava proti »sveti« Jo-hancl na Reki. »Riečki Novi List« poroča: »Na prošnjo ljubljanske policije je uvedlo tukajšnje mestno redarstvo obsežno preiskavo glede Jo-hančinega delovanja na Reki. Preiskavo vodi pol. komisar M. WolIner s pomočjo detektivov. Ker zahteva preiskava z ozirom na dolgotrajno delovanje Johance med tukajšnim pobožnim svetom mnogo časa in truda, se bo stvar precej zavlekla. .Želeti je, da bi reška policija ne podlegla nikakršnemu vplivu od zunaj. Dobro bi bilo, ako bi reška policija dala preiskati, ako ni Johan-ca svojega gumijevega aparata pustila tu na Reki. Ako ga je tu ostavila, smo prepričani, da bi ga ne bilo težko najti, ker se točno ve, kje je stanovala, kje se je zadrževala, s kom je občevala, in kdo jo je protežira! ter delal zanjo barnumsko reklamo, vodeč jo v procesijah kakor kakšno svetnico. Reška policija bi se naj tudi obrnila na sušaške oblasti, da bi tudi one pomagale iskati aparat.«
— »Sveta« Johanca na Reki in na Trsatu. Kolikor se je moglo dognati, je Johanca pričela svoje »delovanje« pri nunah Benediktinkah v Podmurvicah pri Reki. Nadaljevala je svoje sleparije s telečjo krvjo v kapucinski hiši na Reki Viale Deak, v prostorih tretjerednic, v hiši slovenskega klerikalca Možeta na Trsatu, na stanovanju Tanike Galeac na Plase - Douje — Škurinje št. 151 in v hiši št. 10. na Reki Via Giosue Carducci. »R. Novemu Listu« javljajo pobožne ženske, ki so se dale osle-pariti, da jim. je Johanca izvabila veliko denarja. »Svetnica« je imela najraje dvajsetkronske cekine. Tudi perilo, ki ga je rabila pri svojem »potenju krvavega potu«, je večinoma izvabila od teh pobožnih žensk. »Krvavi pot« je potila, kakor smo že omenili, v hiši slovenskega klerikalca Možeta na Trsatu. Ko je nekoč došla gospa M. R. v Možetovo hišo, ji je Može predstavil Johanco rekoč: »Veste, ta-Ie je svetnica, ona trpi Kristusove muke, ona poti krvavi pot. Revici bi trebalo dobrega domačega vina. Samo primesite ji vina, pa boste lahko videli njene muke.« Gospa je odgovorila, da ima samo vino v buteljkah. Može je pripomnil, da je tako vino še boljše, naj ga le prinese. Gospa R. je res prinesla par buteljk. Može je natočil kozarec sebi in Jo-hanci, na to sta trčila in veselo se smejoč pila. Ko je bilo vino popito, so se napotili v prvo nadstropje, kjer se je vršila predstava. Vzpenjajoč se po stopnicah, je videla gospa R., kako je Može ščipal Johanco v meča in bedre. kar je' na gospo seveda na-
pravilo kaj čuden vtisk o — »svetnici«. — Kakor javlja »R. Novi List«, je Johanca krvavi pot« potila tudi vslo-venskem katoliškem društvu »Lu-burnia« na Reki. Predstavo v tem društvu je vodil kapucin pater Vinko.
—Hrvatsko - srbski učni tečaj v Ljubljani. Pouk se bo vršil vsaki torek in četrtek od pol 8. do pol 9. zvečer na mestnem dekliškem liceju pritlično. Morda se bodo za posebne interesente določile še posebne ure. Prva ura bo jutri, v torek. K tej uri naj blagovolijo priti vse p. n. dame in gospodje, tudi tisti, ki bi jim eventualno ne bilo mogoče stalno prihajati ob navedenih urah.
— Zopet roparski napad pod Ti-vofijem. Zopet je včeraj ob pol 6. zvečer izvršil neki 16 do lSletni mladenič roparski napad, to pot pa na najživalmejšem mestu, v bližini vodnjaka pod Tivolijem. Dogodek je bil sledeči: Ko se je vračala včeraj zvečer ob pol 6. mestna učiteljica gdč. Albina Sarkova z dvema gospodičnama domov, jih je napadel neznan lopov na križišču ceste ob tivolskem ribnjaku in poti, ki prihaja iz grada proti glavnemu drevoredu. Gospodična ga je zapazila že poprej, bil je 16 do 181eten fant, slok, precej visok, delavsko oblečen, z zelo kratkim sivim suknjičem, čepico na glavi in kakor trdita spremljevalki, je imel počrnjen obraz, brk ni imel. Potegnil je, rekoč: »Taško sem!« za ročno torbico, jo odtrgal in zbežal ob hišici, kjef stanuje oskrbnik ribnjaka. Zasledovanje je bilo brezupno. Skrajna predrznost je bil ta rop, tako zgodaj, na obljudenem kraju, kjer so bili komaj 20 korakov spredaj, zadaj in na vozni cesti ljudje, dame in gospodje. Gdč. Sarkova je naznanila stvar pri c. kr. državni policiji, uradnik pa ji je odvrnil: »To je bila kaka otročarija, fantje bero take knjige.* Vsekakor so čudni nazori, če je rop — otročarija.
— Eno je potrebno, če hočete imeti res dobro kavo: da ji pridenete dobrega kavnega pridatka. To je našim gospodinjam splošno znano, zato pa kupujejo Kolinsko kavno primes, kajti dobro vedo, da je ta kavni pri-datek najboljši. Kolinska kavna primes se je zaradi svoje izvrstne kakovosti in pa zato, ker je dornač izdelek, najbolj priljubila. Tudi mi jo iz teh dveh vzrokov najtopleje priporočamo.
Hitra pošta. Dne 17. oktobra t. 1. poslan je bil zavitek obleke iz Šiške pri Ljubljani v Lukovico pri Domžalah. Dne 19. oktobra t. 1. je dospela poštna spremnica na poštni urad v Lukovico pri Domžalah. Toda adresat pa še danes ni obleke prejel. Reklamirala se je pošiljatev že na vse pristojne oblasti, toda zaman. Zavitka še do danes, 7. novembra t. L, ni. Kaj poreče poštno ravnateljstvo v Trstu?
Koncert S. P. D. podružnice v Kranju je lepo uspel. Občinstvo je napolnilo prenovljeno Sokolovo dvorano in živahno aklamiralo gdč. P. dr. Tavčarjevo in marljivi pevski zbor »Ljub. Zvona« iz Ljubljane. Bil je lep večer.
Umrla je na Kaplanovem pri Velikih Laščah gospa Marija S k u 1 j, rojena Hočevar v 67. letu svoje dobe. Blaga pokojnica je bila mati tukajšnjega učitelja Frana S k u 1 j a. Vzorni materi in blagi slovenski ženi bodi ohranjen prijazen spomin.
t Franc Weinberger, bivši župan v Zagorju ob Savi, je preminil v soboto dne 8. t. m. ob 5. uri popoldne po kratki bolezni. Pokojni je bil za časa svoje mladosti uslužben pri rudniku, ker pa je takrat vel čisto nemški duh pri vodstvu, je moral marsikatero grenko popiti in si je povrh v rani mladosti z naporno, odgovorno službo nakopal kal bolezni, katere posledica je prerana smrt. Prevzel je županstvo za Mihelčičem in bil je dve dobi župan. Za časa svojega zu-panovanja je vpeljal slovensko notranje uradovanje. Prej ^e je vedno sejni zapisnik nemško sestavljal, a pod njem se je to spremenilo. To sa mu takratni rudniški voditelji šteli v z!o in delali so z vso silo, da bi nc bil več župan. Za časa sedanjega ravnatelja g. Pauerja se je bil hudi boj in vendar je takrat zmagala slovenska lista pri občinskih volitvah ter si zbrala pokojnika za župana. Težke žrtve so bile takrat, več rudniških uslužbencev se je kruto preganjalo od strani rudnika. Rajnik je polagoma gradil most do samostojne slovenske občine. Pri zadnji volitvi župana je bil zopet izvoljen, a je vsled bolehnosti odklonil izvolitev. Bil pa je izvoljen županovim namestnikom. S pokojnini \Veinbergerjem smo izgubili moža, kateri se je bojeval, da je postalo Zagorje slovensko. Zato pa bode pričalo njegovo delovanje še poznim rodovom, da je bil on prvi župan, kateri je ob priliki otvoritve Sokolskega doma s slovenskimi občinskimi odborniki v so-kolskem kroju, kot župan pozdravij Sokole.   Lahka naj ti bode domača
Slovenka zemlja, dragi nam Franjo, mirno počivaj, saj storil si dovolj za probujo slovenskega Zagorja. Rajnik zapušča 5 hčera in vdovo. Zapuščeni rodbini naše najiskreneje sožalje.
Medved na Jelovci. Iz lovskih krogov na Gorenjskem nam poročajo: Medveda na Jelovci smo že »po-gruntali«. Mislil je pač ta »medved«, da smo Gorenjci kako Gorenještajer-ski »todelni«, da nas bo vsak »pes« imel za norca. Vsa zadeva ima to-le lice. Tam od Radovljiške strani se večkrat priklati velik, prav močno dlakast pes, ki od same starosti ne more več lajati, temveč samo cvili in grenči. No, če bi mogoče pobarali Piša iz Radovljice, Če pozna tistega cucka, bi gotovo povedal čegav je. Povemo pa tu javno, če bo dolgo strašil ta medved po Jelovci, ga pošljemo kaj malu na »Koralpo«. — Pri nas imamo dovolj Kreka, ne maramo še »Bauernschrecka«.
»In hoc signo vinees!« Ni ga skoro človeka, ki bi ne bil — bodisi v šoli, bodisi v cerkvi — slišal, oziroma v knjigah čital o preganjanju in junaškem mučeništvu prvih kristjanov. Imeni Konstantin in Helena — cerkev je oba sprejela med svetnika — pozna vsak otrok, kdor bi pa se rad nazorno poučil o zgodovini velikega cesarja Konstantina in o bojih med poganstvom in mladim, krepko rastočim kristjanstvom, ta naj si te dni (samo še do vštevši četrtka) ogleda v kinematografu »Ideal« krasno zgodovinsko sliko »In hoc^igno vinces!« Očividci pripovedujejo, da že dolgo niso tako s pridom gledali kake slike, kakor to, ki je vseskozi zanimiva in poučna ter najlepše izpopolnilo tiskani besedi. Film je posnet na pristnih staroklasičnih tleh v izvirnih kostumih strogo po zgodovinski resnici, zato je res užitek, videti ga. Zdi se človeku, da je časovno prestavljen za 1600 let nazaj, tako pristen starorimski duh veje iz teh slik. Obisk je bil včeraj ogromen.
Na ulici zgrudil se je včeraj delavec v Pollakovi tovarni Valentin Dimnik. Ko je šel po Komenskega ulici je nenadoma padel, nakar so poklicali rešilni voz, s katerim so ga prepeljali v deželno bolnišnico. — Tudi 701etna Marija Kovačičeva se je na Kongresnem trgu zgrudila in so tudi to prepeljali v deželno bolnišnico.
Japonsko raco je vjel g. Anton Rebernik v Gruberjevem kanalu. Lastnik jo dobi v Hradeckega vasi št. 80.
Kolo se je našlo pod kozolcom pri »Alešu« na Jezici. Najbrže je bilo ukradeno in ga je tat tam pustil.
— Dalmatinska poslanca v Ljubljani. Dalmatinska državna poslanca dr. Ante Tresić - Pavi-č i č in dr. Melko C i n g r i j a sta v soboto došla v Ljubljano, da se kot gosta državnega poslanca dr. Vladimira Ravniharja udeležita lova v Rakitni. Poslancema je bila sreča mila, ker sta ustrelila vsak po enega kapitalnega srnjaka.
Narodna obramba.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je pretekli mesec mnogo podružnic naročilo druž-blne računske listke. Jako umestna in pohvale vredna so taka naročila, kajti družba bode le na ta način prodala več računskih listkov, kakor do sedaj. Znesek 2 vinarja pa zmore vsakdo, kdor obiskuje gostilne. — Prosimo, da tudi ostale podružnice naroče računske listke.
Društveno naznanila.
Zabavni večer Sokola I. se je
vršil ob obilni udeležbi v soboto, 8. t. m. v vseh prostorih restavracije pri Zupančiču na Ahacljevi cesti. Prireditve, kakor je bila ta, bi bilo potrebno vsaj vsak mesec, saj se na njih zbira rodoljubno občinstvo in krepi napredna misel. Pri prireditvi je sviral vestno salonski orkester Sokola I. pod vodstvom g. Salmiča, sestre Sokoliće so prodajale marljivo narodno blago, cvetke, slaščice itd,, podstarosta brat dr. P, P e stotnik pa je pozdravil obilo došle prijatelje društva ter očrtal pomen Sokola I. za ta okraj. Tudi ostala ljubljanska sokolska društva, predvsem pa Slovenska Sokolska Zveza, so bila zelo častno zastopana. Zabava je bila jako živahna in pozno v noč so se udeležniki tega sestanka v bratskem razgovoru navduševali za sokolsko in napredno stvar. Želimo društvu še mnogo sličnih uspehov ter pričakujemo v kratkem enakega zabavnega večera. — Na zdar!
Razne stvari.
** Morilec Jankovljevlć poml-loš&en. „Fremdenblatt" poroča, da je bil morilec gardnega stotnika Eisen-kolba in grofice Bolza, vojaški sluga Rajko Jankovljevič ki ga je vojaško
sodišče obsodilo na smrt, pomiloščen''
* Prevelik blagoslov. Iz Berolina poročajo: Rekord kot oče, ki ima največ otrok, je na Pruskem dosegel brez-dvomno poštni asistent Schmidt v mestu Briesen. Predvčerajšnjim je dobil tridesetega otroka. Vseh trideset otrok živi.
* Umor ordonance. Iz San Rema poročajo: Tu vzbuja veliko senzacijo umor, ki ga je izvršila ena izmed najuglednejših dam. Soproga generalno-štabnega majorja grofaOggionija l.ber-saljerskega polka, rojena grofica Tie-polo, je ustrelila ordonanco svojega soproga, Quiudeliusa Polimanteja. Nato je dama z revolverjem v roki hitela k svojim prijateljem ter izjavila: „Braniti sem se morala proti vojaku, ki me je hotel razžaliti." Uvedli so preiskavo.
* Adriana Costamagna žrtev v službi kinematografije. Prav sedaj se v Ljubljani predvaja kinematografska slika „In hoc signo vinces!" Fausto predstavlja mojstrsko v tem filmu umetnica gdč. Costamagna. Sedaj je pa to slovito kinematografsko predstavljalko zadela zla nesreča. Tvrdka Savoia pripravlja senzacijski film Angleža Darling-tona, kjer je v sklepnem prizoru nastopila gdč. Costamagna z leopardom. Leopard je bil očividno razjarjen, ko se mu je bližala igralka, da ga pogladi. Vsa divja je skočila zver nanjo in ji daleč v meso zasadila svoje kremplje. Le s težkim trudom se je priskočivšim posrečilo odtrgati zver od od ljuto razdejane žrtve. Gdč. Costamagna je žrtev svoje dolžnosti. Ves donesek, kar ga bo vrgel ta film, je ravnateljstvo velikodušno prepustilo za olajšanje trpljenja in znabitno ozdravljenje umetnice-mučenice.
Telefonski in brzojavna poročila.
Narodni Listy o političnem položaju.
Praga, 10. nov. „Narodni Lištv" se bavijo v uvodnem članku s političnim položajem ter pravijo med drugim : VčerajŠni ministrski svet se ni bavil s koraki, ki bi jih bilo storiti, če bi ostala akcija gališkega namestnika Korvtovskega brezuspešna. Grof Stfirgkh je poročal cesarju o položaju. Odločitev ne bo padla pred volitvijo v delegacijo. Najbrže bo vlada še počakala, kaj se bo zgodilo v poslanski zbornici. Ce parlament ne bo kos rusinski obstrukciji, potem bo morala vlada sama napraviti red. To pa ne bi pomenilo nobeno pomoč, nobeno ureditev in nobeno izboljšanje, če pošlje grof Stttrgkh zbornico domov, če odgodi ali zaključi državni zbor in Če v tem času reši nekaj malenkosti s § 14. To bi bilo samo podaljšanje krize. Rešitve in reforme pa ni pričakovati od zbornice, ki gleda ob-strukcijo s fatalistično ravnodušnostjo ter se vdaja napačni misli, da pri sedanjem poslovanju ni mogoče premagati obstrukcije. Od predsednika zbornice ni pričakovati pomoči. Treba je zlasti za Cehe, da so si svesti resnosti trenutka, ker je dospelo razmerje na Češkem že tako daleč, kakor bo v Galiciji šele prišlo. Ce skušajo na Dunaju urediti razmere k Galiciji, ne bodo mogli pustiti čeških razmer nerešenih in ne bodo mogli trpeti še Eadalje^ suspenzacije deželne avtonomije. Že zdavnaj je prešinilo volilce prepričanje, ,da sedanjih neurejenih razmer na Češkem v splošnem interesu ne gre več vzdržati. Ce poslanci ne dobe za to volje in odločnosti, mora to storiti nekdo drugi. Noben Ceh in noben Avstrijec ne mara absolutizma, izvzemši malo bedakov. Širši sloji, zlasti pridobivajoči in delavski pa nočejo na Dunaju in v Pragi zbornic, ki vladajo pod udarci obstrukcije, marveč zastopstvo, ki ustvarja času primerne reforme na kulturnem in gospodarskem polju. To zahteva vsa javnost in kliče zato: Tako ali tako! Clara pacta! Kdo napravi red, je ljudstvu žal vse eno!
Skupni ministrski svet.
Dunaj, 10. novembra. Danes ^dopoldne ob 11. se je vršil skupni ministrski svet, katerega so se udeležili vsi skupni ministri in oba ministrska predsednika. Ministrski svet se je bavil s pripravami za delegacije in s tekstiranjem prestolnega govora, s katerm naj se otvorijo delegacije.
Dunaj, 10. novembra. Cesar je sprejel včeraj ministrskega predsednika grofa Stiir&kha v daljši avdijen-ci. Grof Sturgkh mu je poročal o političnem položaju ter je dobil gotova pooblastila, ki jih bo pa vlada uporabila šele, kadar bo položaj jasnejši.
Vseučiliške stavke.
Dunaj, 10. novembra. Na vseh dunajskih visokih šolah se vrši danes splošna stavka v znak simpatij za slušatelje umetniške akademije. Stavka se razteza tudi na več drugih visokih šol v provinciji. Večji del so profesorji sami odpovedali predavanja. Mir se nikjer ni kalil.
Imenovanje.
Dunaj, 10. novembra. Finančni nadsvetnik Lenarčič je imenovan za dvornega svetnika pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Za drugo češko vseučilišče.
Praga, 10. novembra. Včeraj se je vršil v Pragi zelo številno obiskan shod profesorjev in vseučiliščnikov, na katerem so manifestirali za ustanovitev drugega vseučilišča v Brnu.
Lex Koiisko.
Praga, 10. novembra. V vinograd-skem Narodnem domu se je vršilo protestno zborovanje proti zakonu Koiisko. Soglasno sprejeta resolucija zahteva od vlade definitivno izjavo, da ne bo predložila tega zakona cesarja v sankcijo.
Gališka volilna reforma.
Lvov, 10. novembra. Z avtoritativne strani se poroča, da resolucije treh, volilni reformi nasprotnih poljskih strank še ni smatrati kot preki-njenje pogajanj. Še enkrat se bo izvršil poskus, priti do sporazuma.
Lvov, 10. novembra. Rusinski klub je imel včeraj popoldne sejo, v kateri je soglasno konštatiral, da je stališče nasprotnikov gališke volilne reforme in resolucija onemogočila pogajanja. Rusinski klub se čuti sedaj odvezanega vseh dolžnosti, ki jih je prevzel na temelju svoječasnega kompromisa ter smatra pogajanja za razbita. Načelnik rusinskega kluba se je odpeljal na Dunaj poročat grofu Sttirgkhu.
Dunaj, 10. novembra. Ministrski predsednik grof Sturgkh je sklical za sredo dopoldne konferenco zastopnikov poljskega centruma, krščanskih socijalistov in vsepoljakov ter ministra Dlugosza, maršala Goluhowske-ga in namestnika Koryto\vskega. Na tej konferenci naj se stori zadnji poskus, doseči sporazum. Poljski in rusinski krogi izjavljajo, da ni skoraj nobenega upanja, da bi se posrečil sporazum. Glede vpliva galiŠkih ho-matij na državni zbor, so poljski kiogi mnenja, da bi Rusini opstrukcijo proti finančni predlogi ustavili, če bi vlada vsled razbitja pogajanj gališki deželni zbor razpustila in pokazala s tem odločno voljo uveljaviti reformo za vsako ceno. Rusini zopet izjavljajo, da stoje sedaj na prvotnem programu in da bodo prišli tudi v parlamentu z najskrajnejšimi sredstvi.
Demonstracije v Trstu.
Trst, 10. novembra. Včeraj so se vršili v italijanskih primorskih mestih shodi za vseučilišče v Trstu. Velik shod se je vršil tudi v Trstu. Po shodu so se vršile na ulicah demonstracije, pri katerih je bilo več oseb aretiranih, med njimi zlasti mnogo Italijanov.
Razmere na Ogrskem.
Budimpešta, 10. novembra. Ko-ssuthovo glasilo priobčuje načrt rešitve razmer na Ogrskem ter pravi, da izvira načrt iz krogov zmernih poslancev delavne večine. Potem načrtu naj prevzame ministrsko predsedstvo bivši trgovinski minister Beothv. Njegov kabinet pa naj bi imel značaj prehodnega ministrstva. Tudi predsedstvo zbornice naj rekonstruira. Novi poslovnik naj se revidira. Odpravi naj se parlamentarska straža. List pravi, da bi se opozicija strinjala s tem načrtom če se pritegne še revizija volilnega zakona, revizija nove razdelitve volilnih okrožij potom mešane komisije, revizija reforme porotnih sodišč.
Budimpešta, 10. novem. Opozicija je dobila včeraj dopis delavne stranke, v katerem ji ta naznanja, da ji prepusti sedem mandatov delegacije. Neodvisna stranka bo najbrže kandidirala grofa Appovja in Karolvja, nadalje Lovaszvja in Bakonvja, ustavna stranka Andrassyja in na drugem mestu ali Desyja ali Mezomja, ljudska stranka pa Rakovskega. Lahko je mogoče, da bo tudi demokrat Vaszonvi izvoljen v delegacijo,
Hrvatska.
Zagreb, 10. novembra. „Agramer Tagblatt" poroča iz Budimpešte, da hoče ogrska vlada odločiti vprašanje komisarjata od vprašanja sabora. Formula rešitve hrvatske krize je sledeča: Ogrska vlada bo izpolnila minimum hrvatskih zahtev brez obzira na komi-sarjat. Zadeva opustitve komisarjata oziroma novih volitev v hrvatski sabor pa je zadeva za se. Z drugimi besedami: Komisarjat na Hrvatskem bo prenehal šele, če bo imela ogrska vlada garancije, da bo bodoči sabor deloval in da bo absolviral gotovi program.
Budimdeita, 10. novembra. Še pred zasedanjem delegacij ali pa neposredno nato bo predložila ogrska vlada zakonsko predlogo, ki izpremi-nja Hrvate žaleče določbe železničar-ske pragmatike. Ob enem bo izšla naredba, da morajo imeti postajališča na Hrvatskem samohrvatske napise.
Bosna.
Dunaj, 10. novembra. V pogajanjih za delazmožnost bosanskega sabora je
nastopila stagnacija. Zlasti velika so nasprotstva   v   agrarnem vprašanju. Zlasti nasprotni so temu predlogu Di-movića muzlimani.
Francosko posojilo. Pariz, 10. novembra. Finančni minister bo preklical zakonski načrt, ki ga je podal pred parlamentarnimi počitnicami, glasom katerega naj se emitirajo obligacije za 1 milijardo frankov na 20 let. Predložil bo drugo predlogo, da se emitirajo obligacije 1400 milijonov na drug način.
Na Španskem.
Madrid, 10. novembra. Bolezen kralja Alfonza španskega je hud tuberkulozni alces v ušesu. Treba bo za življenje nevarne operacije.
adrid, 10. novembra. Včeraj so se po celem Španskem vršile volitve. V Madridu so zmagali monarhisti * majhno večino. V Barceloni in v drugih mestih je prišlo do hudih nemirov.
Proces o ritualnem umoru.
Kijev, 10. novembra. Včeraj so bili končani plajdojerji. Zaključno besedo je imel obtoženec Beilis, ki je izjavil, da vsled utrujenosti ne more govoriti. Ponovil je le: Nedolžen sem, prosim za oprostitev, da se morem zopet vrniti k svojim nesrečnim otrokom, ki jih že dve leti nisem videl.
Zedinjene države in Mehtka.
London, 10. novembra. Glasom poročila „Franzisko Chronicla" je bil izvršen na predsednika Huerto atentat. Predsednik ni bil ranjen. Nato je predsednikov voz povozil atentatorja.
VVashmgton, 10. novembra. Kabinet je imel po večtedenski pavzi včeraj zopet prvo sejo. O predmetu seje ni znano nič. Mnogo pozornosti vzbuja dejstvo, da je bil ameriški poslanik v Petrogradu, Carbajal, odpoklican in da bo imenovan najprej za zunanjega ministra, pozneje pa za ministrskega predsednika.
Portsmouth, 10. novembra. Kakih 300 mornariških vojakov je dobilo iz Washingtona brzojavno povelje, da naj bodo pripravljeni, da takoj odpotujejo proti jugu.
London, 10. novembra. Iz New Yorka poročajo, da so stavile Zedinjene države Mehiki formalen
72uren ultimatum,
v katerem zahtevajo, da odstopi Hu-ertova vlada.
Istočasno prihaja iz Mehike poročilo, da je Huerta sprejel tuje diplomate in jim naznanil, da je pripravljen priznati zadnje volitve zaradi premajhne udeležbe za neveljavne ter je obljubil, da bo predložil kongresu, ko se sestane, nemudoma predlog za nove volitve.
*    * *
Dogodki na Balkanu.
Mirovna dela.
Solun, 10. novembra. Srbi nameravajo v kratkem zgraditi vodovod za Bitolj, električno razsvetliti mesto in zgraditi železnico do Velesa. Za direktno zvezo z inozemstvom je že izdelan vozni red. Dnevno bosta šla na progi Belgrad - Solun dva brzo-vlaka in en osebni vlak.
Vesti iz Srbije.
Belgrad, 10. novembra. (Izv. brz. srbskega tiskovnega urada »Slov. Naroda«). Prihodnji četrtek priredi naučno ministrstvo svečano službo božjo v saborni cerkvi v spomin vsem prosvetnim dobrotnikom srbskega naroda. — Vprašanje o zakonih, veljavnih za novo osvobojene pokrajine bo definitivno rešeno, čim se sestavijo posebni strokovni poslovniki za razne stroke. — Včeraj je imela učiteljska organizacija izredno zborovanje, na katerem se je razpravljalo o raznih nujnih vprašanjih, tičočih se učiteljstva. Na skupščino je došlo okrog sto učiteljev iz inozemstva. — Poljedelsko ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, ki ima nalogo razdeliti med siromašne rodbine v starih in novih pokrajinah pšenico, ki jo je v to svrho nakupila vlada. — V celi Srbiji je samo še pet ljudi, ki so bolni na koleri. V zadnjem času se ni prigodil noben nov slučaj kolere.
Avstrijsko - bolgarska zveza.
Belgrad, 10. novembra. »Politika« poroča: Dunajski poset carja Ferdinanda je dovedel do vojne konvencije med Avstro - Ogrsko In Bolgarsko. Kralj se je po avdijenci pri cesarju izrazil: Sedaj je moja duša zopet mirna! — Po vesteh iz Londona smatrajo angleški krogi zbližanje Avstrije, Turčije in Bolgarske za gotovo.
Bolgarska.
Dunaj, 10. novembra. Iz Sofije poroča »Sudslavische Korrespon-denz«: Zelo razburja tu dejstvo, da Grška noče izročiti več sto bolgarskih vojnih ujetnikov iz srbske Makedonije Bolgarski,  marveč Srbiji.*.
Bolgarska vlada je proti temu protestirala v Atenah.
Bukarešta, 10. novembra. Bolgarski poslanik v Bukarešti izjavlja o namenu potovanja carja Ferdinanda na Dunaj, da velja to potovanje samo informaciji.
Grška in Turčija.
Carigrad, 10. novembra. Ruski in francoski poslanik sta storila na porti prijateljske korake, da naj Turčija pospeši sklep miru z Grško.
Carigrad, 10. novembra. Minister Talaat pravi, da nesporazumlje-nja med Grško in Turčijo ne obstoja-po več. Tozadevne instrukcije so turškim delegatom že došle. Mir bo podpisan še ta teden.
Atene, 10. novembra. Vlada pripravlja delno demobilizacijo makedonske vojske. Generalni poveljniki so že dobili nalog, da dovoljujejo dopuste.
Dunaj, 10. novembra. Vesti, da stoje pogajanja med Grško in Turčijo pred zaključkom in da je pričakovati v kratkem definitivnega poravnanja, so bile prenaglene. Ravno nasprotno je res. Napetost med Grško in Turčijo se je v zadnjih dneh le povečala. Turški delegati so v soboto posetili grškega zunanjega ministra Panasa in ga obvestili o sklepu turške vlade, ki ni privolila v koncesije, marveč je svoje zahteve le še zvišala in stavila nove zahteve v vprašanju vakufskih posestev in državne pripadnosti. Kakor poroča »Agence d* Athenes«, je grški zunanji minister kratko odklonil vsako diskusijo ter izjavil, da ie edino, kar more storiti, da predloži turške zahteve ministrskemu svetu. Grški vladni krogi so silno razočarani. Javnost zopet pesimistično presoja položaj. Edino upanje v grško - turškem sporu je, da se posreči romunskemu zunanjemu ministru. Take Jonescuja, ki je prevzel nalogo posredovalca, izravnati nasprotja in vendar omogočiti mir med obema državama.
Obletnica zavzetja Soluna.
Atene, 10. novembra. Obletnico zavzetja Soluna so slavili tu na posebno slavnosten način. Ljudstvo je prirejalo kralju navdušene ovacije.
Iz Albanije.
Drač, 10. novembra. Esad paša zahteva, da položi provizorična vlada račune. Ta pa molči k tej splošni zahtevi vseh Albancev, kar dela zelo slab vtisk. Zdi se. da je resen konflikt med provizorično in centralno albansko vlado neizogiben. Glasovi iz Drača pravijo: Avstro - Ogrska in Italija naj bi ne podcenjevala situacije in naj bi posredovali. Albanska centralna vlada pridobiva vedno več pristašev.
Skader, 10. novembra. Nekaj albanskih veljakov, prijateljev umorjenega poveljnika Skadra Hasan Riza bega, zbira gradivo proti Esad paši, ki ga dolže umora. Postaviti ga hočejo pred narodno sodišče ter tako udušiti tudi njegov nastop proti pro-vizorični albanski vladi.
Skader, 10. novembra. Urednik skadrskega lista »Taraboš« je bil svoj čas obtožen zaradi članka »Ven s Slovani!« Italijanski konzul ga je takrat obvaroval obsodbe. Sedaj se je obtožba obnovila pred mednarodnim vojaškim sodiščem zaradi ščuva nja proti delu prebivalstva. In sodišče, pri katerem so bili sodniki po en angleški in francoski ter dva avstrijska častnika, ga je obsdilo na 20 frankov globe, ki jih mora plačati tekom šestih mesecev.
Dunaj, 10. novembra. Kakor poroča »Neues Wiener Tagblatt« princ Viljem VVied, ki se vrača iz Bukarešte na Dunaj, ni sprejel kandidature za albanski prestol.
Pariz, 10. novembra. Iz Valonc poročajo, da kandidira Esad paša proti princu \Viedu Abdula Midjedsa, mlajšega brata turškega prestolonaslednika. Zdi se, da vztraja porta na stališču, da jo Albanija nič ne briga.
Atene, 10. novembra. Glasom informacij na merodajnem mestu bo Grška predlagala rešitev vprašanja Epira v tem smislu, da se naj proglasi oni del Epira, ki obsega mesto Ko-rico, Argvrokastron, Delvino in Chi-mara, za avtonomno provincijo pod kontrolo kake velesile.
Dunaj, 10. novembra. Princ Viljem Wied dosedaj še ni sprejel kandidature za albanski prestol. Ce spreime prestol, hoče proglasiti Albanijo za kraljevino.
Javna telovadba
slovenske sokolske vrste
za mednarodno teki i Parizu
se veši
danes, dne 10. novembra 1913
ob V; 9. zvečer v telovadnici „Nar. doma".
^93Y
FposvBfa.
BDL gostovanje hrvaške opere. V
ponedeljek, dne 17. novembra se poje »Amelija al! ple v maskah« (Un
ballo in maschera), opera v treh dejanjih (5. slikah). Uglasbil G. Ver-d i. Prvič se je uprizorila ta opera v Rimu leta 1859. Dejanje je bilo prvotno zajeto iz švedske zgodovine, in sicer iz življenja kralja Gustava III. leta 1792. Piave pa je na Verdijevo željo Scribejevo besedilo predelal in zgodovinsko dejanje iz Švedije preložil v Boston, kralja Gustava pa iz-premenil v guvernerja grofa Rikarda Varviskega. Opera je dosegla mahoma velikanski uspeh. Že leta 1859. se je pela po vseh velikih laških odrih, leta 1860. pa tudi že po nemških in ato po vseh najboljših svetovnih gledališčih. Tudi v Ljubljani se je pela ta Verdijeva prekrasna opera za Nollijevih časov menda v dveh sezonah. Ker zahteva vloga paža Oskarja koloraturko, je bila za naš oder le redkokdaj uprizorljiva. V Zagrebu poje paža Slovenka, gospa Irma P o-akova, ki pride tudi v Ljubljano. Kakor vse Verdijeve opere, je tudi Ples v maskah« zelo melodična opera, ki pa zahteva vseskozi izvrstnih solistov. Vloge so namreč težke, dramatske, karakterne in je treba zanje nele dovršenih pevcev - umetnikov, nego tudi izbornih igralcev.
V Ljubljani dirigira to opero gosp. Nikola pl. F a 11 e r in pojo sledeči solisti: gdč. Mira Koroščeva Amelija), gdč. Mercedes V a 1 e n t i-eva (vedeževalka), gospa Irma D o 1 a k o v a (paž), gg. Tadej L o w-c z y n s k i   (grof   Rikard), Marko
V u š k o v i ć (tajnik Renato), Josip Križaj (Tom, zarotnik), Tošo L e -s i ć (Samuel). Začetek predstave ob 8. zvečer.
Kratka  vsebina opere »Ples v maskah«.  Prvo dejanje: Avdl-jenčna dvorana guvernerja grofa Rikarda.    Častniki in meščanje ljubijo Rikarda, plemiči pa ga sovražijo in ga hočejo umoriti.   Rikard je pravičen in strog vladar, a skrivaj ljubi A vreli jo,   soprogo svojega zvestega tajnika Renata. Paž Oskar naznanja goste. Renato svari Rikarda pred zarotniki. Sodnik naznanja, da je vraž-nica Ulrika obsojena v pregnanstvo. Rikard   se hoče, preoblečen v mornarja, seznaniti z Ulriko  in povabi vso družbo s seboj.    Zarotniki sklenejo pri UIriki grofa umoriti. — Iz-prememba.   Pri vedeževalki Liriki.    Mornar Silvan hoče zvedeti svojo bodočnost.    Ulrika mu prorokuje čast in denar.   Grof Rikard mu vtakne skrivaj v žep mošnjo cekinov in častniški dekret.  Silvan je blažen in strmi, da se je prorokovani e izpolnilo toli naglo. Sluga naznanja prihod Amalijin. Vsi odidejo, Rikard st skrije in zve, da ga Avrelija tudi ljubi, a hoče ostati soprogu Renatu zvesta. Prosi zdravila za svojo ljubezen. Ulrika ji ukaže iti trgat zelišče ponoči na morišče. Rikardu prorokuje, da bo  kmalu   umorjen in da ga umori najzvestejši prijatelj.    A kdo je to? Oni, ki mu prvi poda roko. V tem hipu nastopi Renato in poda grofu roko.   Narod spozna grofa in ga slavi. Zarotniki se boje, da so  izdani, in sklenejo, da umore grofa drugje. — Drugo   dejanje.   O polnoči na morišču. Amelija išče zdravilno zelišče in trepeče pred strahovi. Rikard ie sledil Ameliji. Pove ji, da jo ljubi. Tudi ona ga ljubi. Tedaj prihiti Renato, da posvari grofa. Zarotniki čakajo nanj. Amelija se zakrije s paj-čolanom. Rikard izroči Amelijo Renatu v varstvo; pelje naj jo do mesta in naj je ne izprašuje in ne pozveduje njenega imena. Renato priseže in hoče odvesti nepoznano ter zakrito damo. Rikard zbeži v Renatovem plašču.    Zarotniki   prihite, razkrijejo Amalijo in se kruto rogajo navidez varanemu Renatu.  Renato besni in se zveze z zarotniki.   — Tretje dejanje.   Na   domu Renatovem. Avrelija dokazuje svojo nedolžnost,a Renato ne veruje in jo hoče zabosti. Amelija prosi, da se sme le še posloviti od sinčka, potem naj umre. Renato sklene, da umori  mesto ženo grofa Rikarda. Zarotniki hočejo, da žreb odloči kdo naj   umori grofa. Amelija vleče žreb, ki določi Renata, da zabode grofa. Paž Oskar prinese grofovo vabilo na ples v maskah. Tam ga umore. — I z p r e-m e m b a.    Maskerada.   Rikard je sklenil, da pošlje Renata in Amelijo na Angleško. Oskar izda Renatu grofovo masko.. Rikard se poslavlja od
Amalije, ki ga svari pred zarotniki. Renato zabode grofa, ki mu odpusti in pove, da je Amelija nedolžna. Martin Smola ali Kinematograf.
Uprizoritvi včerajšnje burke bi v kritičnega stališča lahko zamenjal naslov z uspehom. Do veljave je prišlo v prvi vrsti skakanje in prekopi-cavanje. Videli smo prave in pristne cirkuške figure. O kaki igralski logiki ni bilo govora. Gosp. Skrbinšek zmore to - le: Martin Smola prekroka celo noč, pride ob šestih zjutraj domov, grozovito zdeha in toži o svoji zaspanosti, v isti sapi je pa živahen, da mu noge in roke in vse mišice kar igrajo. Gospod Danilo ni posnemal s svojim pojočim glasom ruščine. Gosp. Poderon je bil grozen atlet. Umerjena je bila gospa Buško-va in deloma gosp. Povhe. Uspeh je bil s strani galerije odličen, obisk srednje vrste. P.
Umetnost.
Koncert. »Glasbena Matica« je priredila minulo soboto drugi koncert letošnje sezone. Na sporedu je bila pianistka gdč. Jelena Dokičeva iz Belgrada in operni pevec gosp. Vu-škovič iz Zagreba. Gospodična Dokičeva neomajno in prepričevalno kaže, da je mnogo posečala klavirske šole, da se je mnogo in mnogo vadila in dosegla s svojim šolanjem hvalevredne uspehe. Njena tehnika je vredna resnega upoštevanja. Preko težkih pasaž ji beže roke s primerno rutino, njena levica je enakopravna -z desnico in ne naleti lahko na toli komplicirano mesto, da bi ga s potrebno eleganco ne zmogla. Kompozicije, ki jih je igrala, stavijo na pianista največje zahteve. Rubinsteinova Koketerija op. 51. na primer, ali Chopinov Scherzo v h - molu ali celo Paderewskega Tema z varijacijami! Gospodična Dokičeva je prispela v svojem razvoju tako daleč, da se jih je lotila od zunanje, tehniške strani in pokazala v tem oziru svojo moč. V njihovo notranjost pa še ni posegla, ker je ta zunanjost nemara zanjo še jako težka in ji jemlje tisti del muči, ki bi moral ostati za reproduciranje čustva. Gospodični Dokičevi prisojamo v najboljši veri, da pojde po poti svojega razvoja naprej in da nas preseneti na koncertih bodočih let s preciznim mojstrstvom. — Poleg nje je bil na programu gospod Marko Vuškovič, ki ga poznamo z gledališkega odra. Njegov bariton kipi v svoji zreli moči in v sočnih moških barvah. Poln je zanosa in neke temne dramatske sile, ki ga dela posebno privlačnega. Pel je vse pesmi s Čutom pristnega, vročekrvnega igralca in se izkazal zlasti v prologu Iz enodejanke Leoncavalle »Glumači«, Lajovčevi mračno ubrani »Pesmi starca«, ki jo je posebno zanosno uveljavil in v »Credu« iz Verdijeve opere »Othello«. Dodal je serenado iz »Don Juana« in neko pesem s francoskim tekstom, katerega je slabo izgovarjal. Deležen je bil velikega navdušenja in odkritosrčnega in burnega ploskanja. Občinstvo je hvalilo tudi gospodično Dokičevo. Poklonili so ji mnogo lepega cvetja. Obisk je bil srednje vrste. Morda bi kazalo, da se ne daje na bodočih koncertih toliko točk samemu klavirju. S tem postajajo večeri enolični. Sicer pa nudijo letošnji koncerti »Glasbene Matice« mnogo užitka in jih treba publiki od srca priporočati.
P-li.
Današnii list obsega 6 strair.
Izdajatel.i in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne-.
Heteorologično poročilo.
VIšioa nad morjem 306-
Srednji zračni tlak 736 mm
nov.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura t C	Vetrovi	Nebo
8. n	2. pop. 9. zv.	7327 7357	8-3 35	sl. sszah. si. szah.	jasno »
9.	7. zj.	7370	—09	sl. jvzh.	megla
M »»	2. pop. 9. zv.	736-3 736 6	7-0 8i	slab jug sl jzah.	del.otlač. del. jasno
10.	7.zj.	735-7	90	sl. zszah.	oblačno
Srednja temperatura sobote 5-1°, norm. in 5"4C, nedelje 4-7°, norm. 5-l°. Padavina v 24 urah 0-0 mm in 0-0 mm.
Žitne cene v Budimpešti-
Dne 10. septembra 1913.
Termin.
PSenica za okt 1914.   .  . za 50 kg 11-25
Rž za okt. 1914 .... za 50 kg 8-81
Oves za okt. 1914. .  .  . za 50 ke 7*24
Koruza za maj 1914 .  . . za 50 kg 623
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni sinček 4019
danes zjutraj ob pol 4. uri umrl. Priporočamo ga v blag spomin.
Prem, dne 9. novembra 1913.
Družio a Valentin Reninc.
I?an Mikuž in Marta Mikuž, roj. Gerber, javljata potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v svojem kakor tudi v imenu hčerke Anice ter v imenu stare matere Ane Gerber pretužno vest, da je vsegamogočni nenadoma poklical k sebi nju preljubo hčerkico
v četrtem letu njene starosti. 4011 Truplo preljube male se bo v ponedeljek dne 10. novembra t 1. ob 4. popoldne v hiši žalosti Kongresni trg štev. 4 slovesno blagoslovilo ter prepeljalo na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se bo položilo v rodbinsko rakev k večnemu počitku.
V Ljubljani, 8. novembra 1913.
vso noc
odprta
Fiftriianska ulica št. 6.
št. 8 na Turjaškem trgu
se of er inim potom odda.
Pismene ponudbe naj se dopoŠljejo do 15. t. m  na naslov: 4020
Franc Jenke, Gradišče stev. 3.
Postrežba točna!      [ene solidne!
Prva največja domača in eksportna tordka!
Zalagate!] c. kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd
Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Švici. Pripoznano najboljše
švicarske vre. Schsffrisiiisn ure. Ornega Dre iti
Najbogatejša zaloga brilantnin in drugih prstanov, uhanov, verižic, zapestnic itd. Namizno orodje. — Krasni nastavki iz
srebra itd. itd. i   Najnovejši cenik brezplačno. ::i
Išče se s 1. dec. elegantna, mirna, od stopnic
Potrebujem
4120
prodajalko
Ponudbe pod S5N. 11." na upravništvo    Za glavno zalogo tobaka, izurjeno in »Slovenskega Naroda«.     4018 j zanesljivo. Kje .pove uprav. »Sl. Nar.«.
Sveže prav dobre
4022
iz najboljših leg Štajerske,  čist, prirod nodnopristen, od 10 litrov naprei, razpošilja po povzetju liter za 20 vin.
Jurij Jožef Stelzer, Wetzelsdorf pri Gradcu.
jetrne Id krvave Klobase
vsak torek in petek.
Vedno fino praško blago, kakor Sunke, razne salame, hrenovke, prekaieno meso in kranjske klobase priporoča
Jan Shslupnik, prekajalec, Stari trg štev. 19, Ljubljana.
Sprejmem takoj v not zadevah (izročilnih pogodbah) izurjenega
zopet ordinira.
(3
1^
Plača po dgovoru.
Kazimir Bratkovlč,
c- kr. notar v Ptuja. 4014
dobro izurjen v mešani stroki posebno t pri manufakturi, zmožen obeh deželnih jezikov, vojaščine prost, 3989
se sprejme v večjo trgovino mešanega blaga
pod ugodnimi pogoji.
Proda se tudi poceni mafhna
reiistriria
in različna dpup oprava
se prav ugodno proda.
Več se poizve v trgovini A- Šinkovic
Lavš Leopold, Tržič, Gorenjsko. • nasl. Soss & Ko na glavnem trgu.
St. 23761.
4017
Mestni magistrat ima za tekoče leto podeliti sledeče ustanove:
1. ) Janeza Krstnika Sernardinija ustanova v znesku K 230*—.
2. ) Janeza Jakoba Schillinga ustanova v znesku   .   » 250*—.
3. ) Jurija Tollmainerja ustanova v znesku   ...» 250*—.
4. ) Janeza Jošta Weber]a ustanova v znesku ...» 230'—.
Do ustanove pod 1.—4. imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile ter so uboge ter poštenega slovesa.
5. ) Miklavža Janeza KraschkOViza ustanova v znesku K 128'—.
Do te ustanove imajo letos pravico revne meščanske, kmečke, rokodelske ali dninarske hčere iz šentDeterske fare, katere so se lelos omožile.
6. ) Antona  Jakoba  Fanzoija   ustanova v znesku   K  128-—.
Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega ali tudi preprostejšega stanu, katera so ubožna in so se letos omožila.
7. ) Josipa Feliksa Sinna ustanova v znesku K 96—.
Do te ustanove, ki jo je deliti, imata pravico dve izmed najrevnejših ljubljanskih deklet
8. ) Mihe Pakiča ustanova v znesku K 244*—.
Do te ustanove imajo pravico ubožni ljubljanski meščani obrtniškega stanu ali njih vdove.
9. ) Janeza Kovazha ustanova v znesku K 302'—.
Ta ustanova gre na 4 enake dele, do katerih imajo pravico 4 v revščini v Ljubljani živeči rodbinski očetje ali vdovljene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v uboštvu, so katoliške vere, neoporeklega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otroke.
10. ) Marije KosmatSCheve ustanova v znesku K 204'—.
Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskega spola, ki so Ljubljančanke in poštenega vedenja.
11. ) Helene Valentinove ustanova v znesku K 168'—.
To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med osirotele in zapuščene otroke, ki prebivajo v frančiškanski fari in ki niso še 16 let stari.
12. ) Ustanova neimenovanega dobrotnika za onemogle posle v znesku K 100—.
Do te ustanove imajo pravico 4 revni, dela nezmožni posli, ki so zvesto služili in so neomadeževanega slovesa, vsak na 7« ustanove.
Koleka proste prošnje za eno ali drugo teh ustanov je vlagati
Kdor prosi obenem za več ustanov, mora vložiti tudi več prošenj, a v vsaki tudi povedati, za katere druge ustanove je obenem prosil. Le prošnja za ustanove pod 1.—4. je lahko enotna.
V vsaki prošnji je navesti okoliščine, ki dokazujejo prosilČevo uboštvo in jim po potrebi predložiti dokazila, da je prosilec do dotične ustanove v smislu tega razpisa upravičen. Kdor vloži obenem veČ prošenj, se lahko v ostalih sklicuje na podatke in dokazila ene prošnje.
Na prošnje, ki nimajo točnih navedb ali dokazov o prosilcev! upravičenosti, se ne bo oziralo.
Na vsaki prošnji mora biti natanko označeno prosilčevo stanovanje.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. novembra 1913.
Zemlja
je vlažna in hladna, tudi poleti. Kdor se veliko giblje na prostem, je torej ahko izpostavljen prehlajenju. skrni-nastim in protinovim bolečinam. Pozimi je v stanovanjih pogostoma pre-Dih, niso dovolj, ali pa so preveč zakurjena in vlažna. Tudi tukaj vedno prežijo skrininaste, protin. bolečine, jrlobol, zobobol. bolečine  v Drsih.
pehanje ob strani in nekatere druge bolečine.
Če imamo v takih slučajih doma dober, preizkušen izdelek, ga takoj uporabimo, ko se pojavi prva bolečina, in zlo izgine. O dobrih domačih zdravilih dokazuje le resnica iz ust izkušenih ljudi več, nego vsako ko-ristoslovno hvalisanje. Taki izborni, preizkušeni izdelki so, kakor vemo iz lastne   izkušnje, Fellerjev bolečine
pomirjujoči, zdravilni, krepilni fluid z znamko »Elsafluid« in Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko »Elsakroglice«. En dokaz: Dr. Neuberger* na Dunaju ,VI1I., Lavdo-nova ulica 42, piše: »Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid« je bil od prijateljske strani priporočen 83 let staremu možu, ki je trpel na sklerozi arterij, da bi odpravil slabost mišic na no-tfah. Res mu je to vdrgovanie dobro
služilo in izjavlja dotični gospod, da hodi sedaj bolje«. G. dr. R. Schmidt v Piten, Nižje Avstrijsko, piše: »S Fellerjevima obema Elsaizdelkoma, zlasti z Vašim fluidom in Vašimi kroglicami sem dosegel krasne uspehe in sem ti sredstvi že mnogokrat priporočal.«
Povedati Vam hočemo še tole, in sicer iz izkušnje: Dober tek, zdrav želodec imamo in nobenega tiŠčanja
v želodcu, nobenih bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko »Elsa-kro-glice«. Poizkusite še Vi; to zdravilo urejuje odvajanje, pospešuje prebav-Ijanje, ublažuje krče in izboljšuje kri. 6 Škatljic franko 4 K, Fellerjev Elsafluid pa se dobi na poizkušnjo tucat za 5 kron. Izdelovateli obeh izdelkov samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, EIsatrg št. 238 (Hrvatsko).
MZJ
.4
0412
55
Jf
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica
7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje, drvarnice in dela vrta, 4010
se tako] odda v Rožni dolini 244.
:: Konfekcija ::
za dame t: deklice
bluze, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rate, pleti.
m m
sprefme takoj 3970
Fran Vidmar, krojač i Železnikih, Gorenjsko.
1
skoro popolnoma novo v dobrem stanju ki je izvrsten za dirko sistem »Bianchi« se ceno proda. Pismene ponudbe na uprav. »Slov.  Nar.« pod šifro: „Kolo/3990".
Čipkasto blago, čipke, vložki, vezenja
svila, posamentrija, gumbi, žabotiin vse druge modne potrebščine za dame v obilni izhin in dobrega okusa
V modrci trgovini za darne 3493 P. MagdiĆ, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
takoj ali za februar 1914.
Najraje v Šelenburgovi ulici. Imeti mora veliko izložbeno okno. — Natančne ponudbe: Postno ležeče, glavna pošta, „S 580" Ljubljana. ~ 3991
Pristen dober
rini e ve c
40 m dobrih ostankov za obleke K 18-—
40 m izvrstnih ostankov zim. blaga „ 20-—
30 m ostankov mod. blaga za obleke „ 18-—
6 parov velikih rjuh   .   .   .   . „ 10*—
100 kom. prima žepnih robcev „ 13-—
tucat dobrih brisač .   .      .  . „ 2*90
tucat prav težkih brisač .  . . „ 4*80
10 toplih zimskih rut.  .  .  . * 5*—
fiHoif Zucker. ftni it. 504 (Češko).
Razpošiljam samo po povzetju. Neuga-jajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne razpošiljajo. Najboljši dobavitelj za   trgovce,   kroŠnjarje   in sejmarje.
41
se dobi pri
L. SEBENIKU U Spol Stiki.
kocke za govejo juho
družbe Liebig so vsled svoje velike vsebine najboljšega mesnega izvlečka pripravne ne samo za takojšnje napravljenje fine goveje juhe, nego tudi za izboljšanje in okrepitev juh in omak, sočivja itd.
Slodfn Je znamkazaSliiflni čaj!
Doktor pl. Trnk6czy-ja Sladni čaj je nraizvir vseh sladnih izdelkov in da kri, moč, zdravje.
Za dojenčke je Sladin kot redilno sredstvo varuh otrok. Za vsacega bolnika izvir zdravja.
Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, rediIni zdravilni zajtrk. Poraba Sladina prihrani v gospodinjstva 50o o na denarju, 2/3 na mleku, polovico na sladkorju. Vse te koristi potrjujejo vsak-dania zopetna naročila. 1/4 kg za 60 vin. se dobi tudi pri trgovcih Po pošti 5 zavojev 4 krone franko.
Glavne zaloge so v lekarnah TRNK0CZY:
na Dunafu Josefstadterstrasse 25, il2d9tzkyplatz4,Schdnbrnnnerstrasse SC9, v Gradcu Sackstrasse 4, v Ljub-bllacl lekarna Trnkoczv, zraven ro-tovža.
Žena lastnika te lekarne je zgojila svojih 8 zdravih otrok s Sladinom.
lani
za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih, za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špecerijske trgovine
E2E«fi«B.*ag<»   *war»ell*M. 3706
Jela&isiL dfc Ko«9 H/|-uf>ljlen.-£t
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. Električni obrat. Direktni uvoz prob-kovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte cenik in vzorce. Zaloga raznovrstnih stanjolovlh kapsljev.
DRUŽBA
79
WERNIG" BOROVLJE, KOROŠKO.
LOVSKE PUŠKE. STRELJIVO. POPRAVILA. REVOLVERJI.  ITD.  ITD. j n   CENIK 1913. n
Št. 23460
4018
anova za sirote.
Pri mestnem magistratu je oddati eno mesto Marije Pavškove ustanove za sirote v letnem znesku 40 kron.
Pravico do te ustanove imajo osiroteli, popolnoma revni ljubljanski otroci moškega ali ženskega spola.
Prošnje je vlagati
do konca novembra t. I.
pri vložnem zapisniku mestnega magistrata in jim je priložiti rojstni in krstni list ter dokaz osirotelosti. Tudi je v prošnji natanko povedati v kakšnih rodbinskih in gmotnih razmarah da prosilec živi.
Prošnjo ima podpisati tudi varuh, oziroma sovaruh.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnć 7 novembra 1913
TEHNIČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJE ::
Centrala: Ljubljana, Poljanska cesta št. 3 — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb.
Beton * železobeton * mostovi * stropi * dvorane * zazidki turbin. :::::
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov * prevzet je zgradb * ; tehnična mnenja.
Vodovodi   * električne centrale * turbine * mlini * žage * opekarne in
moderne apnenice. * * *
Obisk strokovnih inžemrjev na željo.
i i ii u iii i ni i m i m »yr^
Jadra
11118
m
LJubljani
s
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
:: Živahna zveza z Ameriko. :: Delniška glavnica K 2,000.000. NakazUa v Ameriko ta akreditivi.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje 1 Sprejema vloge na branili*® kfižice | Eskomptira: menice, devize in fakture.
(rente, zastavna pisma, delnice, srečke ter na žiro in tekoči račun.   373 | ~ Zavarovanje vredn. papirjev proti
$ knrzm izgnbL — Revizija žrebanja
itd.) — Vainte in devize. — Promese | Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. | spečk bpezpiaci,0. _ Rembonrs-krediti.
===== k vsem žrebanjem. ===== f, Rentnl davek plača banka iz svojega. |-Borzna naročila. — inkaso. ==
26
87