Novice iz drugih držav Madžarska vlada ostane. Spredaj poročamo, da je ostala Imredyjeva madžarska vlada v parlamentu v manjšini in je zaradi teg-a odstopila. Regent Horthy ostavke ni sprejel, ampak je pofilal pismo Imredjrju, v katerem mu sporoča, da se je on prepričal po zasiišanju najuglednejšUi osebnosti, da ni nobenega razloga za umik vlade. Francoska vlada na braniku napram komnnlstičnim nakanam. Na sprednjih straneh današnje številke obšimo poročamo, lcako huao ao se zagnali komunisti&ii hujskači v Daladierjevo francosko vlado, da jo vržejo s poraočjo splošne stavke. Vlada je sprejela borbo a komunlsti in sklenila, da 1» za primer stavke poklicala prometno osebje pod orožje, državne uradnike pa, kateri bi se pridružili stavki, bi odpustili takoj iz službe. V tovarni za letala so takoj odpustUi zaradi stavke vseh tri tisoč delavcev in sedaj sprejemajo nove deTavce. Bomunsko vojaško letalo strmoglavilo. Na vojaškem letališču v Buicarešti je strmoglavllo Iz znatne višine 27. novcmbra vojaško lovsko letalo zaradi napake v motorju. Letalski major in. stotnik, ki sta bila v letalu, sta se ubila. Domače novice 60Ietni jubilej g. stohiega dekana Pri najtrdnejšem zdravju in izredni duševni čilosti ter neumorni delavnosti ra cerkvenem in raznih drugifli knlturnih poljih bo obhajal 1. decembra 60 letni jubilej g. dr. Fran C u k a 1 a , stolni dekan v Mariboru. Jubilant se je rodil 1. decembra 1878 na GomUskera v Savinjski dolini. Po končani giranaziji v Celju je bil posvečen v mašnika v Celovcu leta 1902. Kaplanoval je dve leti v železni Kapli, od koder se je podal v Gradec, da je nadaljeval bogoslovne nauke in je bil proglašen za doktorja bogoslovja leta 1907. Leta 1905 je postal kanoriLk pri Gospe Sveti. Od leta 1907 do 1912 je vršil službo prefekta v celovškem dijaškem semenišfiu. Leta"1912 je bil tmenovan za župnika v Podkleštru. Po prevratu je moral s Koroške in se je zatekel v Guštanj, kjer je bil župnik do leta 1926 in od 1. dccembra 1923 tudi dekan Mežiške doline. Prejšnji žkof ga je pokHcal za kanonika lavantinskega slolnoga kapitlja in za ravnatelja mariborskega bogoslovja leta 1926. Po desetih letih voditeljske službe na bogoslovnem semenišču je postal stolni delcan. G. stolnl dekan je zasfcopnik škofa v lavantinski Katoliški akciji, skrbi pod škofovtm vodstvnm za zgradbo nove bog-oslovnice in je predsednik Družbe sv. Mohorja v Celj.u. Prav pridno je na delu s peresom in slovi kot izboren cerkveni govornik. Za plodovito in uspešno delo za Cerkev je bil že v kršM škoflji imenovan za duhovnega evetnika. Za požrtvovalno ter neustrašeno delovanje v nacionalnem smislu je prejol leta 1929 od kralja red sv. Save III. razrotia. še dane» na tolilvih odgovornih mestih neumorno delavnemu g. jubilantu častita k 60 letnici »Slav. g-ospodar« z fekreno željo, da bi ga ljubi Bog ohrr.-il krepkega na duhu in telesu do cadaljnjih jiibilejev! Na.jprej je astrelll pj.li>orodnika in potem še r-njnega sebe. Pri Sv. Duiw na Ostrem vrhu ob severni meji se je zgodil zadnje dni vse obsodbe vreden zločin, ki je zahteval dve smrtni žrtvi Pantelič, podporočnik in poveijnik oddelka obmejno straže, se je podal s svojo soprogo na sprehod ob meji. Spremljal ga je kaplar Dragoljub Milič. Ko sta h!!a podporočnik in njegova žena zatopljena v pcgovor, je kaplar nekoliko zao-tal. Naenkrat je oddal na podporočnika od zadaj strel. Ki-ogla je zadela nič hudega slutečega prcdstojnika v tilnik in je lzstopila pri glavi. Pantelič je obležal na n."3tu mrtev. Milič je zbežal proti meji in je pognal kroglo sam sebi v glavo. Graničarji so prepričani, da je Milič zagrešil oba zločina v trenutni duševni zmedenn?ti. K umoru prevžitkarice na Janževem vrhu. Zadnjič srno poročali, da so naSH v gozdičku med Nerapljami In .Tanžovim vrhom v okolici I'tuja dne 17. novembra. zvečer s topim predmetom umorjeno prevžatkarico Nežo Lubej z Janževega vrha. Pod sumom krivde je bll predan sodiSču Ivan Letonja, prl katerem je bila umoriena na prevžifcku. Ssse.dj«! sa izgovpdaUt da ni bila y hiUt y kateii je prebivala Lubejeva, miru. Na dan umora je bil Letonja zaposlen v gozdu s podiranjem drevja. Hla.pca je poslal domov z nekim narotllom. V nexx>STedni bližinl poti, po kateri se Ja vračala na večcr prevžitkarica in kjer so našll drugo jutro po umoru njeno truplo, je delal Letonja. Sekire, s katero so bili Lubejevi prizadjanl smrtanosn} udarai, niso mogli najti. Prebivalstvo čaka z veliko napetostjo na zaključek prciskave, Tolovaj z avtomatskim revolverjem. Po Gor«njskem ogroža javno vamost z avtomatskim samokresom oboroženi Franc Cenčič, bivši 23 let> nl hlapec iz okolice Kobarida na Primorskem. Skušal je že vlomiti v župnišče Rateče-Planica, S so ga še pravočasno na,podili. Specialist za ženske bolezni dr. Ipavic Benjamin zopet ordinira Maribor, Tomšičev drevored 4, sanatorij. 1739 Krvav napad. Nedalcč od Stoperc pri Rogatcu je bil 24 letnl Ivan Lampret iz Grdine napaden od lesiiega delavca, kateri mu je preparal z nožem trebuh. S smrtjo se borečega Lanipreta so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Dve hudi nosreči. V Doleni pri Ptujskl gori s« je prevrnil z drvami težko naloženi voz na 26 letnega Ivana Kozela, ki je dobil hude notranje poškodbe. — Na Hajdini pri Ptuju se je prevrnfl zaradi polzke ceste z motornim kolcpom v obcestni jarek 35 letni posestnik Karel Tajnič. Tajnift, ki je obležal nezaveaten, si je pri padcu pretresel možgane. Obe žrtvi nesreče so oddali v ptujako bolnišnico. Hitro pojaanjen zločin v ijubljansM okolici. Med novicami poročamo, da je v Savijah v ljublianski okoii'~! nekdo na večer ustrelil v sence 17 letno Marijo Jeraia, katero so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico v Ljubljano. Jeralova je trt ure po prevozu nmrla. Zločin je zagrešil iz ljubosuinnosti 25 letni hlapec Leopold Klavžar, doma iz -Mrčnih sel nad Kozjem, kateri se je sam ustra111 In je ba takoj mrtev. Iz naših dmšlev Solnlca. V ponedeljelt, 5. decembra, ob šestih zvečer bo prišel Miklavž s svojim spremstvom T( Slomšekov donu DelU bo hog&te aarove mladim pa tudi starim, ki so pridnl Na svidenje! Prosvetno društvo na Pobrežju pri Mnrlborn priredii na narodni praznik, 1. decembra, ob trdi papoldne a sodeiovanjem fantovskih odsekov, deIdiškega krožka, pevskega društva »Maribor« in »Ljudskega odra« akademijo v proslavc* 20 letnice kraljevine Jugoslavije, združeno z otvoritvijo Prosvetnega doma na Alek3andr«m c&stl 48 (za pokopališčem) z zelo pestrim sporedom. Brez vstopnlne, le prostovoljni prispevki. Po akademiji prosta zabava. - St. Peter pri Mariboru. Na praznik, 8. decem« bra priredi fantovski odsek z deklišld"i krožkora telovadno akademijo 3 pestrim sporedom. Šentpeterčani, vabl vas agtlna mladina, kl dela neumoi*no na polju katoližke proavete, da pokaže pravo fantovsiko skupnost in ljubezen do našega malega naroda. Le v delu za umsko in telesno Izobrazbo si priborimo legitimacijo, da smo kulturen ln napreden narod. Iskreno vabljeni vsi, predvsem pa starši! Bog živi! Sv. Benodikt v Slov. gortcah. V nedelja, 4. decembra, piiredl naše Katoliško bralno in gospo« darsko druStvo v Ciril-Metodovenj domu po v»černlcah krasno siavnost v proslavo 20 letnlce Jugoslavije z izbranim sporedoin. Domačani in bo< sedje, v.a veselo svldenje! Frain. >Miklavž priliaja« je naslov opereti, katero vprizori Prosvetno društvo v nedeljo, 4. d©ceanbra, v Zohrerjevi dvorani ob treh popoldne za šolsko mladtnj brez vstopnine in 6b pol osmib zveCer za odrasle z običajno vstopnino. Sv. l«nart pri Veliki Keielji. Dekližka Marijina ''ružba vprlzori v nedeljo, 4. decembra, po večer« nicali petdejanko »Vestalka«. Pridite! črešnjevec pri Slov. Blstricl. V nedeljo, 4. decembra priredi Prosvetno društvo igro »Revolucija v peldu«. Ob tej priliki nas prlde obiskat tudi Miklavž. Vabimo mlado in stare, da pridejo ta dan v Slomšekov dom; ako bodo pridnl, se bo Miklavž vsakega spomnil s kakšnim darom. Za6etek točno ob štirih popoldne. Na veselo svldenje! Sv. Marjeta prt Rimsfelh topUcah. Fantovsld odsek in dekliškl krožcl; priredita 8. decembra ob treh popoldne na Novl poStl veliko telovadno akademtjo, na katero so vabljonl vai od bllzu in