Veselje šentjoških otrok!
Malo drugače so letos končali svojo obveznost naši otroci. Vodstvo šole je organiziralo piknik v »Krevlji,« to je lepa ravnica v Kurji vasi, kakršnih je v našem hribovju malo. Povabljeni smo bili tudi starši. Radi smo se odzva-li. Očetje in šolarji so se pomerili v nogometu. Me mame pa smo izkoristile čas za pogovor o otrocih, o šoli, pa tudi o politiki je padla beseda. Večkrat nas je zmotil vesel vrišč otrok na račun velikih nasprotnikov, ko so padali po tleh. Tudi pevski zbor je zapel zelo prisrčno nekaj narod-nih pesmi. Saj brez petja ni pravega veselja. Mama Cvetka se je zahvalila v imenu 1. in 2. razreda učiteljici Marti z besedami: »Hvaležna sem ti za veselje, s katerim so olroci hodili v šolo. To je predvsem tvoja zasluga, ker si človečnost in sproščenost, ki je v tebi, nesebično vnašala v učenje. Da bi ostala taka in še boljša učiteljica, ti poklanjamo knjigo Janeza Svetine »Znamenja časa in šola«, v kateri je sicer zelo visok vzor šole in učitelja, morda nedosegljiv, je pa smer. v katero naj gledamo in se trudimo.« Učenci in 3. in 4. razreda so se sramežljivo postavili v vrsto in podajali roke, ki so bile polne rož in skromnih daril, svoji učiteljici Francki. Par otrok je po-skrbelo za sproščen smeh, ko so v svoji nerodnosti name-sto zahvale izrekli vse najboljše za god. V opravičilo
otrok - značilno za naš kraj je, da se praznujejo pred-vsem godovi. Otroci pa pridno pobirajo za nami. ln navsezadnje je tako prav.
Še si želimo takih zaključkov. No. tudi podoben začetek šole v jeseni bi bil prav posrečen, še posebno za tiste. ki bodo prvič prestopili prag učenosti, to so »pručki«.
Sicer je pa najbolj važno. da je konec dober, saj je potem vse dobro!
IVANKA KAVČIČ