št. 16 - leto XLVI - Celje, 23. IV. '92 Cena 60 tolarjev 0\ts^M^jmmM^^j£M9im^^^^^^ Novega tednika Branko Stamejčič. Vse le še v zraku Kako je z vračanjem premoženja razlaščencem? 16 tisoč čakajočih na podzakonske akte. Tema tedna na strani 6. Nima razloga za slabo spanje Lojze Peterle: »Pred po- novnim odločanjem v re- publiški skupščini mi je sin rekel naj odstopim ali pa naj bom bolan.« Stran 17. OJdipov kompleks Slovencev In Hrvatov Dr. Slaven Letica: Najboljša je tista sosed- ska ljubezen, ki izvira iz interesov. Stran 7. IZ VSEBINE: Franci Križaj Spomini na prihodnost. Stran 9. Vrtec za dodatek Bogata ponudba dodatnih programov. Stran 10. Resolucija o športu Prosta pot profesionalizmu. Stran 12. Turisti priliajajo že letos naj bi iz ZDA prišlo 30 tisoč turistov. Stran 2. Celjski sejmi Zdaj - Vse za avto. Strani 5, 20, 21. Duševno prizadeti Prizadetost ne izključuje ljubezni. Stran 11. i'epelka v LJi^ljani, ■ ■ II mM 1111 If mi m I ^ U ^^^^^^^^^vni ■ ■ ■ ■ Vfl H ■ ■ ■ mm M z balerino Ireno Pasarič. Stran 16. Št. 16-23. april 1992 z UREDNIKOVE MIZE Prazniki po naše Slovesno, kot si z^sluzif je bil letos počaščen največjH katoliški pmznB^-" VeHka noč. Pred nami je praznik, ^ ki smo ga. desetletja praznovsU z vdikim pompomj s(^daj pa, kot dci ga bi marsikdo rad kai- prcskočiJ/f pozabil, izbrisal Dan upora mu pravimo po novem 'Xi le spomin nst eno najpomembnejših odločitev v nasi zgodovini, ko smo, nevajeni uporništva, znali reči NE\ okupatorju. Je dokaz, da vedno v času najtežjih preiz- kušenj Slovenci vandailo pozabimo na medsebojne- namere in stalna drobna izigravanja in se znamo' postaviti kot en mož. Mesda so se kasneje, in tudi to je' naša narodova značilnost^ stvari v veliki meri tmiazale, ^ pokvarile. A tO vrednosti same odločitve ae^anjsuje, V resnici smo lahko bili in smo lahko ponosni nanjo. Odločni i^mo bili tudi ob l&nski agresiji Jugoslovan-l ske armade na Slovenijo. Tudi na takratno enotnost smo lahko ponosni. A kaj, ko potrebujemo za to našo enotnost tako mo^e vzpodbude. Zdaj spvi živimo arf>;c običajno, sprto življenje. Je že kai težko najti. ., demokrati tično poi^m\H'jnn}c očitno predstavlja vaak po svojv. • P-tUnn -icverin >u čudno, če r,e naniK'i>t() arguiuoritov< zlikajog<^lidv gnojnice enknij pa mcm. dnntir po aru- i^em. K^miur ]v kdo pač pn roki. Šc nikoli ni bilo tv^d tako močno občutiti na pnmvr v pismih bralcev, ki jih dubivamo. »Žrtve« so poleg že običajnih pohtikov, ki jim u > sodi že kar k delu, ki ga opr.-ivijajo, vse pogosteje^ hul: ncn-ddni ljudje - sosedje, sodcirn.ci bivši prijatelji, ^ znanci.,. Teme pa še daleč niso h ■ \oht\ e ali lastninje- nje ali denacionalizacija .iH kar jc še velikih in pomembnih, temveč tudi čisto vsakdanje v stilu kdo je s kom in kdo je koga. Vse dolgo zamolčane zamere^ prihajajo na d&n. Včasih je mord^ to celo dobro, je] potrditev, da se ne bojimo več. Be večkrat pa je žal to M odraz nizkih čustev, običajno maščevalnosti Te naxn; pa res ne manjka. (>t> v.ieh strastnih dvobojih, k' Ic rcdki> piin^^^cjo ^^rn.-i^irvalca. in ob :'-kAT:ju osebnih konsu. /v^? ^pet pozablj^imo kč/j ;.v t)oJ] in kuj manj jjuincrubno. Le kako to vemo v usodnih trenutkih''Skrivnost narodove duše, ki JO hpo razkrivu Dan upora. Že vnaprej pa mc skri)i. kakšne nevarnosti bodo posamezni dušebrižniki napletli ob še enem bližajočem prazniku, 1. maju lics ga simbolizira rdeči nagelj, a njegovemu sporočilu je v našem času m prostoru hudo potrebno prisluhniti Ke zaradi se^timcntabiega odnosa do delavstia ki' ostaja vse bolj praznih rok in žepov, apmak iudi iz čiste ekonomske koristi. Da si od nezadovoljnega, tla- čenega delavca ne moiemo obetati koristi, so v nam vzornem kapitalizmu že daX'no spoznali. Soupravljanje" in kar je še podobnega ima čisto praktične konsti za vse. To lahko vidi vsak, če le nima (rdeče) megle pred a>, kar je najvišje pov- prečje v občini. Konec osemdesetih let je bi- la za celjsko občino izdelana projekcija števila novorojen- cev do leta 2000, iz katere je bilo razvidno, da se bo število novincev v 1. razredu na Hudi- nji nekoliko zmanjšalo, nara- slo pa naj bi na Ljubečni. Ven- dar so zdaj podatki drugačni - v šolskem letu 92/93 je na Hudinji evidentiranih za 4 od- delke, na Ljubečni pa še za 2 oddelka novincev. Na osnovni šoli Hudinja vi- dijo rešitev svojih prostorskih stisk v izgradnji prizidka k matični šoli ter uveljavitvi popolne osnovne šole na Lju- bečni. S tem so že seznanili celjsko občinsko vlado in skupščino. Poslanec iz Ljubeč- Po veljavnih normativih bi bila telovadnica osnovne šole Hudinja primerna za 7 do 9 učencev, v zdajšnjih utesnje- nih pogojih pa mora, odvisno od urnika, zadoščati za 28 do 62 učencev. ne dr. Jože Aužner je na enem zadnjih skupščinskih zasedanj sprožil poslansko pobudo, v kateri je pojasnil, da krajani Ljubečne zaradi vse večje pro- storske stiske in števila osnov- nošolcev želijo v svojem kraju popolno osnovno šolo. IS Pomoč po deževju šentjurska občina je za od- pravo škode, ki je nastala ob močnem deževju novembra la- ni, dobila pred dnevi republi- ško solidarnostno pomoč. Ker denar še zdaleč ne,zadostuje za popravilo vseh poškodova- nih cest in stanovanjskih ob- jektov, so v občinskem izvrš- nem svetu pripravili prednost- no listo, na osnovi katere bodo razdelili dobljenih 12,8 milijo- na tolarjev. Tokrat so imele prednost predvsem tiste ceste, na kate- rih je zaradi poškodb oviran javni prevoz in na katere je dnevno vezanih precej ljudi, prav tako pa bodo denar za sanacijo dobile ob deževju najbolj poškodovane stano- vanjske hiše. Poleg prenove mostu na cesti Jakob-Rebre, za katero je občina namenila 2 milijona tolarjev, bodo soli- darnostna sredstva šla še za sanacijo trinajstih plazov na lokalnih in nekategoriziranih cestah. Skupna vsota, ki jo bo občina razdelila za sanacijo plazov, znaša 8,5 milijona to- larjev, vendar pa sredstva naj- verjetneje ne bodo zadostovala za dokončanje del. Nekaj manj kot milijon to- larjev republiške pomoči bo občina namenila za popravilo petih stanovanjskih hiš. Ven- dar pa lastnikom denarja ne bodo nakazali, ampak ga bodo dobili le na osnovi predraču- na. Prav tako denarja ne bodo dobile krajevne skupnosti, kjer so predvidene sanacije plazov. Nadzor nad deli in po- rabo sredstev bo namreč vodil občinski sekretariat za ureja- nje prostora. Mi za mir V torek je bila v Muzeju novejše zgodovine v Celju otvoritev razstave, ki so jo pripravili učenci druge osnovne šole. Razstava, ki so jo naslovili »Mi za mir« prikazuje mirovniško gibanje učencev te šole, ki so lani jeseni, ko so k njim prišli prvi begimci s Hrvaške, pričeli organizirano pisati po svetu za priznanje obeh držav ter za pomoč Hrvaški. Pisma so obrodila sadove, učencem so odpisali mnogi ugledni politiki, med drugim pa so se jim oglasili tudi iz pisarn UNICEF - a iz Ženeve. Vsa pisma učencev in odgovori nanje bodo v Muzeju novejše zgodovine razstavljena do petka, 24. aprila. Foto: E.E. Ob Dnevu upora Nocoj, v četrtek, 23. aprila ob 18. uri, priprav- ljajo v veliki dvorani celj- skega Narodnega doma slovesnost v počastitev Dneva upora zoper oku- patorja. Slavnostni go- vornik bo predsednik re- publiškega odbora bor- čevske organizacije, v kulturnem delu pa bodo nastopili recitatorji in celjski Komorni moški zbor pod vodstvom Katje Kovač. Šentjurčani bodo Dan upora proslavili letos 2 družabnim in prijatelj- skim srečanjem v domu Planinskega društva na Resevni. Prireditev se bo pričela ob 11. uri z blago- slovitvijo križa, ki so ga ^ot spravno obeležje ne- davno postavili na pobu- do krajevnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa Šentjur. Slav- nostni govornik bo publi- cist Viktor Blažič. PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE Srbija se (ne) boji izoiacije Prvi odmevi beograjskega tiska na grožnje iz Helsinkov in Washingtona so vročične blodnje novinarjev, ki pišejo pod budnim nadzorom oči vla- dajočega srbskega režima. Ta- ko je Politika ekspres objavila pogovor z neimenovanim pol- kovnikom ruske vojske, ki tr- di, da je v domoljubnem delu njegove armade kup oficirjev, ki se ne bo sprijaznil z usodo Srbije kakršno ji je namenil Zahod. Če bi ^meriško-nem- ška koalicija poizkušala z orožjem pokoriti Srbijo in jo tako prisiliti, naj sprejme po- niževalni ultimat, bodo gorela nemška in ameriška mesta, so zapisali. S podobnimi, na znanstveno fantastiko spomi- njajoči teksti, so te dni postre- gli tudi v Politiki in Večerjih novostih. Lisjak Slobodan Miloševič pa še vedno misli, kako bo s svojimi zvijačami prelisičil tudi ZDA. Da bi pridobil na času priča v ponedeljek objav- ljena vest, da bo ustava Zvez- ne republike Jugoslavije spre- jeta in razglašena že 27. aprila, čeprav je bilo sprva načrtova- no, naj bi se to zgodilo šele sredi maja. Toda Slobo se je dobro domislil, da se bo 29. aprila nadaljevalo zasedanje KEVS, na katerem bodo odlo- čali o ukrepih proti Jugoslavi- ji-Srbiji. Ker ZDA in Evrpska skupnost ne priznavajo vlada- vine okrnjenega jugoslovan- skega predsedstva ter zvezne skupščine in vlade, Slobo upa, da bi po razglasitvi »nove Ju- goslavije« mednarodni subjek- ti dobili »legitimne« jugoslo- vanske politične in vojaške so- govornike, s katerimi bi se do- govarjali o reševanju krize v BIH in na Hrvaškem. Vseka- kor bi rojstvo Srboslavije vne- slo precej zmede v mednarod- ne odnose. To je hkrati osnov- ni razlog Miloševičeve naglice pri sprejemanju ustave. Srbski ekonomisti pa te dni že slišijo navček, ki klenka srbskemu gospodarstvu v pri- meru morebitne blokade Srbi- je. Toda Miloševič ga ne sliši in ne misli na prihodnost svojih podanikov. Spregledal pa je že, da se je znašel v položaju, ko mora reševati lastno glavo. Pritrdimo lahko Borbi, kjer pišejo, da ZDA uporabljajo v zvezi z Miloševičem v zad- njem času podoben besednjak kot kadar govorijo o Sadamu Huseinu ali Moamerju Gadafi- ju. V Borbi pa so pozabili do- dati, da sta oba še vedno na vodilnih položajih v svojih dr- žavah. Kljub poizkusu ZDA da ju strmoglavi. ŠTEFAN NOVAK SVET MED TEDN®M »Eicstremi- zem« ZDA Kdo bi si pred kakšnimi desetimi meseci lahko mi- slil, da bodo ZDA med pr- vimi priznale neodvisnost Bosne in Hercegovine in stopile na čelo doplomat- ske akcije za kaznovanje Srbije? Še zlasti, če upošte- vamo, da so bile ZDA že na samem začetku najbolj proti osamosvajanju Slove- nije in Hrvaške in so takoj dale vedeti, da secesioniz- ma ne bodo podpirale in še manj nagrajevale (s prizna- njem). Še več, ameriški dr- žavni sekretar James Baker je dal celo tihi pristanek za »omejeno intervencijo« Ju- goslovanske armade ob re- alizaciji sklepa o osamo- svojitvi Republike Sloveni- je. V ameriškem nacional- nem interesu naj bi bilo, da Jugoslavija ostane »enotna in ozemeljsko celovita«. Danes je poglavitna maksi- ma ameriškega nacional- nega interesa v zvezi z re- publikami nekdanje Jugo- slavije »nasvet« senatorja Boba Dola, ki ga je izrekel pred tremi meseci: »Slo- venci in Hrvatje umirajo za svobodo, podobno kot so številni Američani umirali za neodvisnost pred dvema stoletjema. Čas je, da se za- vemo svoje zgodovine in storimo tisto, kar je realno in prav«. Iz advokata v tožilca: Združene države so se na dogodke v BIH odzvale s kar desetstranskim doku- mentom, v katerem Srbiji sporočajo, da če bo nada- ljevala agresijo zoper Bos- no in Hercegovino, bodo ZDA zahtevale njeno iz- ključitev iz KVSE. Za Sr- bijo in Črno goro oziroma Jugoslavijo (njen ostanek seveda, pri čemer ZDA vedno manj uporabljajo ime Jugoslavija in vedno bolj Srbija) pa še naprej ostajajo sankcije, ki zaje- majo ukinitev preferenci- alnega sistema, prenehanje ameriške pomoči v okviru programa .vzhodnoevrop- skim demokracijam in uki- nitev bilateralnega spora- zuma o tekstilu med Jugo- slavijo in ZDA. Deklaracija iz Helsin- kov, katere glavni pobud- nik so bile tudi ZDA, obso- ja Srbijo, srbske paravoja- ške sile in jugoslovansko armado kot povzročitelje krize in zaostrovanja spo- padov v BIH in zahteva umik vseh vojaških in pa- ravojaških sil z ozemlja sa- mostojne Bosne in Herce- govine. Srbiji so postavili ultimat, da to stori do 29. aprila, ko se bo KVSE v Helsinkih znova sestala. ZDA pa hkrati zelo resno razmišljajo o prekinitvi di- plomatskih odnosov z Ju- goslavijo (Srbijo). Marketing diskreditaci- je: preobrat v politiki Združenih držav je bilo pričakovati, odkar je mar- ca James Baker dal vedeti, da je treba uskladiti politi- ko z Evrpopsko skupnost- jo, kar naj bi prineslo priz- nanje Slovenije in drugih. Pred formalno odločitvijo je bilo potrebno na to deja- nje pripraviti svojo jav- nost, predvsem pa razne lobbye, ki bi se jim nena- nadna neprincipielnost lahko zdela »nenavadna«. Generalka je vsekakor bila nujna tudi za evrposke partnerje in vse druge dr- žave po svetu, kajti »prin- Piše: Robert Gorjant cipielnost« (ki pa jo seveda narekuje ameriški interes, to pa je odvisna spremen- ljivka v času in prostoru) je »vodilo obnašanje ZDA kot tvorca svetovne ureditve.« Tako kot Srbija po hrva- ških hipotezah (kar pa ni nujno, da veljajo, vendar je oblika ista) svojo javnost počasi pripravlja na konec vojne, ki jo prikazuje kot svojo zmago, s prispevki na televiziji in članki v Politi- ki, v katerih srbske vojske ne morejo »osvoboditi vseh ustaških gnezd, zaradi mo- či nasprotnika«, tako tudi New York Times dan pred ameriško obsodbo Srbije piše, da je treba Miloševiča spoditi z oblasti, predstav- nica State Departmenta pa na tiskovni konferenci spo- kroči, da so »JA, četniki in druge para vojaške enote prestopili vse meje civilizi- ranega obnašanja«. Pripo- ved bosanskohercegovske- ga zunanjega ministra Ha- risa Silajdžiča o pokolih nad Muslimani pa je močno emotivno pretresla tudi Ja- mesa Bakerja, da je sam prevzel iniciativo nad dis- cipliniranjem Srbije. Ame- riško javno mnenje je seve- da še vedno močno dovzet- no za »zgražanje nad dik- taturami in tirani«, ki pov- zročajo pogrome in ekzo- dus stotisočev ljudi, kar ZDA kot varuhi demokra- cije in svetovni žandar mo- rajo preganjati. To med drugim prinaša tudi po- membne volilne točke, kljub recesijskim proble- mom v ZDA, zato je za Busha pred novembrskimi volitvami naložba v prika- zovanje »huseinizacije in gadafizacije« Srbije zaen- krat sicer skromen, vendar pomemben strateški korak. Kriza sankcij: vendarle je sprejem sankcij eno, nji- hova realizacija pa drugo. Miloševič se je ob sprejemu sankcij Evropske skupno- sti spretno prikazoval kot žrtev (to je bilo v času, ko so ZDA rotile Nemčijo, naj se ne gre enostranskega priznanja). Z drugačnim ameriškim stališčem to ne bo več mogoče, čeprav se Miloševič zna čez noč spre- meniti v »velikega goloba miru«, pri čemer mu asisti- ra Adžič, ko trdi, da vojska ne kontrolira kakšnih 150 tisoč oboroženih mož v raz- nih formacijah. Mnogi že sedaj mislijo, da je za Srbi- jo edini ukrep posredova- nje NATA, Zahodnoevrop- ske unije (WEU) ali med- narodna intervencija držav OZN, kot v primeru Iraka. Vendar to ne pride v po- štev, je na Mokricah izjavil Cyrus Vance. Tega zares ni pričakovati, razen če Srbi- ja ne bi popolnoma izgubi- la razsodnosti. Ekonomske in politične sankcije pa so dolgotrajen postopek, ki Srbiji še dopušča nekaj »svoje politike«. ZDA, kot najbrž tudi Miloševiča, najbolj zanima, kakšno je še potrpljenje ljudi v Srbiji. Beograjski novinarski ko- lega iz Večernih novosti mi je nedavno v Sarajevu za- gotovil, da se »dogajanje naroda« v Srbiji lahko zno- va pojavi samo za krepitev vojne. Št. 16-23. april 1992 .4 Naložba za 15 let Alposova nova lakirnica naj bi začeia oltratovati septembra 1993 - Posojilo Mednarodne banke za obnovo in razvoj Eno uspešnejših podjetij na Celjskem, šentjurski Alpos, se je po šestnajstih letih zopet odločilo za tehnološko in fi- nančno zelo obsežno naložbo, s katero pa ne bo naredilo sa- mo še enega koraka naprej v svojem razvoju, ampak bo postavitev nove elektrostatske praškaste lakirnice precej zmanjšala ali pa skoraj v celoti odpravila sedanje onesnaževa- nje okolja. Ker je sedanja oprema v la- kirnici tehnološko precej za- starela in tudi zaradi tega oko- lju neprijazna, so se v Alposu že leta 1990 odločili za poso- dobitev opreme. Lani so izde- lali obsežen tehnično-eko- nomski elaborat, ki so ga pre- gledali in odobrili na ljub- ljanskem Inštitutu za ekono- miko investicij, januarja letos pa so, ker brez tuje finančne pomoči pač ne bo šlo, projekt poslali še na naslov Svetovne banke za obnovo in razvoj. Banka jim je prejšnji mesec odgovorila, da je projekt potr- dila, zdaj pa čakajo v Alposu le še na dokončno besedo o tu- jem posojilu. Čeprav v Alposu še nimajo denarja za izpeljavo celotne naložbe, gre za 7,2 milijona nemških mark, pa se s tujimi firmami že dogovarjajo o na- bavi nove opreme. Kot pravi vodja projekta in namestnik generalnega direktorja podjet- ja magister Marjan Krempuš, so pri izbiri opreme zelo na- tančni, saj želijo stroje, ki bo- do ustrezali vsem evropskim zahtevam in standardom glede zaščite okolja. Le tako bo na- mreč Alpos lahko dajal za svo- je izdelke garancije o kakovo- sti, brez katerih že kmalu ne bo več mogoče prodajati na zahtevnih tujih trgih. Po dose- danjih izračunih bo celotna nova brizgalna in lakima oprema stala blizu 4 milijone mark, tolikšna pa je tudi viši- na posojila, za katerega so prosili v Mednarodni banki. Po besedah magistra Kram- puša bo posodobitev proizvod- nega procesa v Alposu, ki naj bi se začela že prihodnji mesec in bo trajala kar poldrugo leto, razdeljena na dva dela. Naj- prej bodo pričeli z izgradnjo nove naprave za razlakiranje obešal, saj je sedanja ekološko najbolj sporna, dela pa naj bi bila končana do konca tega le- ta. Do sredine prihodnjega le- ta želijo postaviti še novo briz- galno in lakirno opremo v la- kirnici, kjer naj bi proizvodnja z novimi stroji dokončno ste- kla septembra. Novo opremo bodo postavili v že obstoječi hali, ki jo bodo še nekoliko razširili, da bi pridobili pro- store za izdelavo unikatnih iz- delkov. Z novo opremo se bo podvo- jila zmogljivost lakiranja, po- večali pa se bosta tudi kako- vost in prilagodljivost izdel- kov potrebam in zahtevam tr- žišča. Nov način proizvodnje bo energetsko precej bolj var- čen. Zaradi povečanega obse- ga proizvodnje bodo v nasled- njih letih povečali v lakirnici tudi število zaposlenih. V Alposu zagotavljajo, da bo nova naložba zadovoljevala potrebe vsaj naslednjih 15 let. Zato upajo, da jih bo finančno podprla tudi republika. Alpos bo namreč lahko zagotovil le 20 odstotkov vrednosti celotne naložbe, 30 odstotkov pa naj bi dobili iz sredstev za pre- strukturiranje gospodarstva. JANJA ŽIVULJ Teden, ko so devize letele v nebo Prav so imeli tisti, ki so trdi- li, da postopne rasti menjalni- ških tečajev deviznih valut ne bo več. V to smo se lahko pre- pričali, saj je marka v nekaj dneh poskočila za dobrih 21 odstotkov (vredna je bila že 72 tolarjev). Po pričakovanjih se je cena potem nekoliko spusti- la, ustalitev pa bi lahko nasta- la pri vrednosti 63 do 65 tolar- jev za eno nemško marko. Poglejmo nekaj statističnih podatkov, ki v določeni meri kažejo tudi vzroke nenadnega skoka. Prvi porast v letošnjem letu (februar) je znašal 16 od- stotkov, glede na pričetek leta pa zdaj plačujemo marko 51 odstotkov dražje. Pred deviz- nim šokom je bila razlika med uradnim tečajem Banke Slo- venije in menjalniškimi tečaji le 5,72 odstotka, zdaj je okoli 27 odstotkov. Uradni tečaj po začetni devalvaciji ni skokovi- to naraščal (dnevni porast ni nikoli presegel 0,3 odstotka). O vzrokih nastalega položa- ja obstajajo različna mnenja. Nekateri vidijo krivca v Banki Slovenije, ki nima posluha za domače izvoznike in ne prila- gaja tečaja razmeram na mačem trgu (res je, da trenuti izvozni rezultati slovenske^ gospodarstva temu ne dajej vzroka), drugi v vladi, ki i daje zadostnih stimulac uspešnim podjetjem, le-to p se nato odraze pri poslovni bankah. Te zaradi velike^ pritiska in splošne nelikvidni sti ne morejo ustvariti večji zalog in rezerv, izpad pa p( skušajo nadomestiti s povišt nim tečajem. K stanju je nek prispevala še politika »lju( skih mas«, saj se ljudje hiti odzivajo na spremembe, zal si vsak poskuša ustvariti zah go deviz in tako ohraniti vrec nost svojega premoženja. K se nato rast deviznih tečaje ustavi, se devize začno počat vračati nazaj v banke in mi njalnice. Le-te pa seveda vse ne morejo odkupiti, zato cen pade, vendar ne toliko, da ] povrnila prejšnji nivo. Slovei ski devizni trg je majhen j močno fleksibilen, zato se I treba navaditi živeti s podal nimi presenečenji, ki se jih i žalost nikoli ne da vnaprej m tančno napovedati. PRIMOŽ ŠKER GOSPODARSKI BAROMETER Tehnika za okolje Od petega do osmega maja bo v Ljubljani odprt sejem z naslovom Tehnika za okolje. V organizaciji območne zbor- nice Velenje bodo na tem sej- mu skupno nastopila nekatera velenjska podjetja in tako predstavila celovito ponudbo reševanja ekoloških proble- mov. ESO Velenje bo na sejmu predstavil čiščenje industrij- skih odpadnih voda, odžvep- Ijevanje dimnih plinov ter pre- delavo industrijskih odpad- kov. Zavod za ekološko razi- skovanje Velenje sodeluje s projektom sanacija ekološko obremenjenih rastišč, raziska- vo aerosolov, radiološke razi- skave, nadalje raziskavo odla- ganja pepela in odžvepljevanje produktov. Posebni odpadki, izgradnja nasipov ter uporaba žlindre pri zasipu v rudniški jami so področja, s katerimi se na sejmu predstavlja Rudnik lignita Velenje, pod geslom prijazni do okolja v izdelavi in uporabi pa na sejmu Tehnika za okolje sodeluje tudi Gore- nje Gospodinjski aparati. Obi- skovalci si bodo lahko ogledali tudi ponudbo italijanskih po- djetij iz Benetk, s katerimi so- deluje območna zbornica Ve- lenje. RadeškI papir za slovenski denar Tovarna papirja iz Radeč sodi med najkvalitetnejše evropske proizvajalce, zato jim je Banka Slovenija zaupa- la izdelavo papirja za sloven- ski denar. Vlada je Radečanom podaljšala oprostitev plačila carin in dajatev za uvoz po- trebne opreme, radeška tovar- na pa je vključena tudi v izde- lavo papirja za slovenske pot- ne liste. Nova prodajalna na Vranskem v Kovinski industriji Vran- sko so pred leti odkupili pro- store vile Košenina in v njej zdaj uredili novo prodajalno. Ponujali bodo proizvodni pro- gram Kovinske industrije Vransko ter izdelke Gorenja, trgovina pa bo odprta v tem tednu. Pododbor za malo gospodarstvo Potem, ko so v območni go- spodarski zbornici Celje usta- novili pododbor za trgovino, bodo v kratkem ustanovili še pododbor za področje malega gospodarstva. V njem bodo povezovali podjetja iz zaseb- nega in družbenega sektorja vseh šestih občin, ki jih zdru- žuje zbornica. Novi programi Aprila so v Gorenju Gospo- dinjski aparati ponudili tržiš- ču nekaj novih izdelkov, pred- vsem iz programa zamrzoval- no hladilnih aparatov. Zato te izdelke je značilna nova širina aparatov ter manjša poraba električne energije. Tem novo- stim, poslovanju podjetja in vključevanju v mednarodno blagovno menjavo, bo name- njena tudi današnja tiskovna konferenca. m PO ČEM so DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 22. 4. 1992 Prvi poslovni icatalog Minuli teden so v območni gospodarski zbornici Celje predstavili javnosti prvi po- slovni katalog gospodarstva celjskega območja. Namenjen je predvsem tujim gospodar- stvenikom, razvoju podjetni- štva in iskanju novih tržišč. o pripravi kataloga so v go- spodarski zbornici začeli raz- mišljati ob koncu lanskega le- ta, ko so začeli tkati prve vezi z avstrijskim, madžarskim in italijanskim gospodarstvom. Med tujimi partnerji je bilo precej zanimanja za tesnejše gospodarsko sodelovanje, ven- dar je primanjkovalo informa- cij o tem, kaj pravzaprav lah- ko ponudi celjsko območje. V poslovnem katalogu so zdaj zbrani osnovni podatki o 200 družbenih in zasebnih podjet- jih z našega območja. Na tiskovni konferenci ob predstavitvi kataloga je direk- tor zbornice Franc Knafelc pojasnil, da je na Celjskem re- gistriranih 1200 podjetij. Med temi je tretjina spečih podjetij, ki niso imela prometa na žiro računih, med ostalimi 800 po- djetji se jih je za predstavitev odločilo le 200. Vstopnica za ta katalog je veljala tisoč tolar- jev, kar je izredno malo v pri- merjavi s katalogom slovenske zbornice, kjer je treba odšteti kar 2 tisoč nemških mark. Prvi poslovni katalog je izšel v nakladi 3 tisoč izvodov, ti- skali so ga v celjskem Cetisu, zaenkrat je pisan v sloven- skem in angleškem jeziku, tu- jim gospodarstvenikom pa ga bodo delili preko predstavni- štev Ljubljanske banke ter na- ših ambasad, Zaradi velikega zanimanja v Nemčiji in Švici so se v zbornici že odločili, da bodo do poletja pripravili ka- talog še v nemškem jeziku. P( prvih zelo ugodnih ocenah n; ta katalog računajo, da se ba do za predstavitev odločili tu di v drugih podjetjih. Skupni predstavitev področnega go- spodarstva, so menili pred- Pred nekaj dnevi je izšel ki talog velenjskega in mozirska ga gospodarstva. Pripravila a je velenjska območna zboro| ca, v njem so predstavili treti''' no podjetij iz občin Velenje ta Mozirje, posebnost tega kati loga pa je, da je tiskan na rec kliranem papirju. stavniki zbornice na tiskovi konferenci, je namreč nujna i nadaljni razvoj podjetništva širjenje tržišča, saj je celjsl gospodarstvo zaradi jugoslj vanskih razmer izgubilo na ji gu 28 odstotkov tržišča. I PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje TIO Otoški Vrh - Proizvodnja VHS kaset iz Dravograda nudi VHS kasete poljubnih dolžin od E 5 do E 195. Opravljajo tudi monta- žo oziroma konfekcioniranje videokaset z vhodnim materi- jalom, ki je last naročnika. In- formacije: tel. 0602/83-069 (Boris Kolenbrant). - Tovarna grelnih naprav p.o. iz Ljubljane nudi specijal- ne programe za varjenje ten- kih pločevin vseh kvalitet ter izdelavo orodij in orodnih na- prav za robotizacijo in avto- matizacijo varjenja. Informa- cije: tel. 061/263-433 (Pavle Mencelj, Janez Fajfar). - Brestin, podjetje za izde- lavo opreme, d.o.o. Cerknica nudi proste kapacitete za izde- lavo unikatnega pohištva ter izdelke iz vitrage in tipahi. In- formacije: tel. 061/791-200 (Božo Baje). - Podjetje MA-TA-CO iz Budimpešte nudi les in lesne izdelke, žagan les različnih di- menzij, vžigalice, lesne hiše, parket, aluminijaste pode v bokih (dimenzije 600 X 600 X 38), redke pline (ar- gon, kripton in ksenon) ter benzol. Informacije: tel. 36-1- 276-69-20 (Zoltan Lakatos). - Podjetje Brest - Gaber, d.o.o. Stari Trg nudi koopera- cijo na področju proizvodnje kuhinjskega pohištva, kuhinj- ske fronte v postforming in softforming izvedbi, delovnih pultov za kuhinje in ostalega pohištva iz oplemenitene ive- rice. Informacije: tel. 061/707- 610 (Branko Klešnik). štva, industrije motorjev, k( vinske industrije, kemije i petrokemije. Informacije: U 91-812-04-48 (Antonio Ji arez). - Špansko podjetje povpra šuje po proizvodih za opremi parkov, bazenov in zabaviš Informacije: tel. 91-8124-2 (Joan Palmarola). - Italijansko podjetje Red rico CaSeUi and co. SPA Vidma išče sodelavce za pK dajo lesno-predelovalnih str jev v Sloveniji. Potrebno znanje italijanskega jezik Informacije: tel. 061/150-12 Gospodarska zbornica SloVi nije (Jelka Kraigher). Povpraševanje: - Hnos Garcia Y Pazo S. A. iz Madrida išče kontakt s tr- govci, distributerji, predstav- niki s področja poljedelstva, mlečne industrije, gradbeni- Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacija dobite pri Centru za infonn^ cijski sistem GospodarsW zbornice Slovenije, telefoj (061) 150122, 215 631, interfl 290, 292, 293 (Tanja LončarM Št. 16 - 23. april 1992 5 Iz Golovca Celjski sej m i OU preoblikovaniu JZ ŠRC Golovec veliko pomislekov Celjska občinska vlada je minulo sredo skupaj z dopolnitvami iz razpra- ve podprla osnutek sklepa o preobli- Itovanju javnega zavoda SRC Golovec, 0 čistopisu sklepa pa se bodo skupaj 1 obravnavo statusa novega podjetja člani IS dokončno izrekali prihodnjo sredo. Sredi maja naj bi o preobliko- vanju celjskega Golovca govorili tudi poslanci občinske skupščine. Po obstoječi, sicer močno pomanjk- ljivi zakonodaji, je najprimernejše preoblikovanje javnega zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri bo občina Celje kot večinski oziroma edini lastnik obdržala v svo- jih rokah vse vzvode odločanja. Takš- no preoblikovanje je usklajeno z real- nim stanjem v Golovcu, podprto pa tudi s študijo ljubljanskega Zavoda za organizacijo in planiranje. Namemb- nost golovških prostorov (za šport in rekreacijo) se ne bo spreminjala, pod- prta pa bo s tržno naravnano sejemsko dejavnostjo. Prav sejmi, ki naj bi bili ena od razvojnih možnosti mesta ob Savinji, so po mnenju celjskega župa- na Antona Rojca tisti, ki jih je treba izpostaviti že v naslovu novega podjet- ja - zato tudi pobuda, da se predlog za novo ime »Golovec - sejemsko športni center« spremeni preprosto v Celjske sejme. Celjska občinska skupščina bi bila torej ustanovitelj Celjskih sejmov d.o.o., njen vložek pa bi bilo lastništvo zdajšnjega ja\Tiega zavoda. V skupšči- ni bi tudi imenovali upravni odbor, ki bi v trimesečnih razmakih ocenjeval delo direktorja, odločal pa bi tudi o vseh temeljnih upravljalskih proce- sih. Prav zaradi tega so člani izvršnega Magister Franc Pangerl, ki kot vršilec dolžnosti direktorja vodi celjski Golovec od lanskega junija, je ocenil dosedanje poslovanje. ŠRC Golovec je lansko pr\'o polletje zaključil s 5,5 milijonov dinarjev minusa, ob koncu poslovnega leta pa so že zabeležili milijon 50 tisoč tolarjev do- bička. Od julija 91 živi Golovec brez ob- činskih dotacij. Z likvidnostjo nimajo te- žav, število zaposlenih pa so v slabem letu zmanjšali iz 54 na 40 delavcev. V tem obdobju kot posebno uspešno oce- njujejo plasma blagovne znamke Celjski sejmi, zadovoljni pa so tudi z ureditvijo prenapetih odnosov z Obrtno zbornico Slovenije glede Mednarodnega obrtnega sejma. sveta z večino glasov zavrnili pobudo, da bi se morebitni dobiček Celjskih sejmov stekal v občinski proračun in bi o njegovi porabi odločali poslanci. Le-ti bodo imenovali upravni odbor, ki bo moral svoje imenovanje upravi- Predstavnica celjskih prenoviteljev Ja- nja Romih se je glede preoblikovanja Go- lovca zavzela za ustanovitev delniške družbe, v kateri bi imela upravljalski delež celjska podjetja, ki so soinvestirala gradnjo Športno rekreacijskega centra Golovec. Člani IS so pobudo kot takojš- njo rešitev zavrnili z utemeljitvijo, da je celoten Golovec knjižen kot občinska last, plačevanje prispevkov za izgradnjo Golovca pa je bilo povsem prostovoljno. čiti tudi s smotrnim obračanjem more- bitnega dobička in njegovim vlaga- njem v športno-rekreativne dejavnosti in sejemsko reinvestiranje. IVANA STAMEJČIČ Sejmi naj bi bili ena izmed razvojnih možnosti Celja. Tudi to je razlog za preimenova- nje zavoda Golovec - sejemsko športni center v preprosto Celjski sejmi. Foto: EDI MASNEC Propadlo podjetje, pa tudi odnos Boilo delavci Emove Energetske opreme res morali iztožiti svoje pravice? Preko 60 delavcev Emove Energetske opreme iz Šent- jurja, ki so zaradi preobliko- vanja v novo družbo ostali praktično na cesti, je minuli teden zasedlo prostore Ema Holding v Celju. Rezultat ve- čurnih pogajanj je le oblju- ba, da naj bi delavcem včeraj izplačali nadomestila. V začetku aprila se je Emova družba Energetska oprema preoblikovala v no- vo družbo Energetika, kjer so zaposlili 150 delavcev, brez dela pa je ostalo 67 lju- di. Direktor Holdinga Jože Gubenšek je v četrtek po- novno razložil vzroke za ustanovitev nove družbe in zagotovil, da je bila ustanov- ljena v skladu z obstoječo zakonodajo. Iz tega izhaja tudi jasen pravno formalni položaj delavcev. Ker je po- djetje propadlo, po njegovih besedah nima pravnih ob- veznosti do teh delavcev. Gubenšek je še dodal, da je Emo pripravljen pomagati in reševati socialno stisko ljudi, vendar denarja nima, zato računajo na pomoč ministr- stva za delo. Na vprašanje, kam je šlo 10 milijonov to- larjev, ki jih je Emo letos do- bil za reševanje problema presežnih delavcev, je vod- stvo pojasnilo, da so denar namenili za plačilo republi- ških prispevkov. Na tokratnem pogovoru so sodelovali tudi predstavniki sindikata, celjske in šentjur- ske občine. Po besedah Ladi- slava Grdine, predsednika šentjurskega izvršnega sve- ta, bi Emo moral zagotoviti plače vse dotlej, dokler staro podjetje ne bo šlo v stečaj. Predstavniki sindikata so ob tem povedali, da so sicer podprli program družbe, po katerem ima Emo 600 pre- sežnih delavcev, vendar to ne pomeni, da jih lahko pre- prosto vržejo na cesto. Šentjurski delavci, ki so jih z opozorilno stavko pod- prli tudi vsi zaposleni v Emu, so zadnji osebni do- hodek dobili za mesec janu- ar, v vsem tem času pa niso dobili niti otroških dodat- kov, invalidnin in drugih na- domestil. Ker imajo status začasnih presežnih delavcev, niso upravičeni do nadome- stila z zavoda za zaposlova- nje. Po protestnem shodu v minulem tednu so jim ob- ljubili izplačilo bonov v viši- ni 3 tisoč tolarjev, včeraj pa naj bi s pomočjo republiške- ga ministrstva za delo dobili izplačana nadomestila. IB Jutri o delu mozirsice vlade Precej besed je že bilo izrečenih na račun dela mo- zirskega izvršnega sveta, predsedniku Alfredu Božiču pa so nekatere stranke v ob- čini očitale tudi samovoljo pri delitvi denarja za delo strank in še kup drugih ne- pravilnosti. Zaradi tega so v občini ustanovili posebno komisijo, ki naj bi pregledala delo iz- vršnega sveta. Ta komisija naj bi svoje ugotovitve pove- dala že na prejšnjem zaseda- nju zborov občinske skupš- čine, dnevni red pa je bil ta- ko obširen, da se bo zaseda- nje nadaljevalo še jutri. Po- leg ugotovitev skupščinske komisije bodo podali še in- formacijo o načrtih družbe- nih podjetij v občini. JANEZ VEDENIK Žaičani zalitevajo vrnitev premoženja Uresničevanje zakona o de- nacionalizaciji bo povzročilo precej težav Trgovskemu po- •Jjetju Savinjski magazin Ža- lec. Bivši lastniki zahtevajo Predvsem objekte v mestnem Sfedišču. V trgovskem podjetju Savinj- ski magazin Žalec so za večino 'okalov, ki so bili nacionalizi- ■■ani in kjer so danes pomemb- 'lejše trgovine, že dobili zah- tevke za vrnitev. Ti objekti so ^9 podjetje pomembni, ker so ^' glavnem v središču Žalca, ^fed leti so jih od občine od- '^^pili devet, trenutno pa ima- ]o Sedem zahtevkov za vrnitev Premoženja. Če bodo morali ^ačati premoženje v naravi, ?^ bo po oceni direktorja Ro- ■^^rta Čemažarja promet ^fiianjšal za četrtino, brez dela P^ bo ostalo okoli 90 delavcev. ^ tem trgovskem podjetju se ukvarjajo še z enim pro- blemom. V zadnjih letih so "^eli precej trgovin, zlasti ^'obrobnih krajevnih skupno- v prostorih kmetijskih zadrug. Zaradi širitve dejav- nosti zadruge zahtevajo pro- store in prekinitev najemnih pogodb, ki so veljale 40 let. Nekaj so jih že vrnili, za ostale se bodo skušali dogovoriti, saj bi bilo sicer zmanjšanje pro- meta in prezaposlenost ljudi občutna. IB Priznanje za cellsko Klasje V nasprotju z razvitimi zahodnimi državami je pri nas bolj malo znanega o tem, kje in kako med živili izbrati tista, ki imajo varovalni %činek za zdravje srca in ožilja. Zato se je skupina priznanih slovenskih stro- kovnjakov, ki sodelujejo v Društvu za srce, odločila za pripravo posebne blagovne znamke za označevanje bolj zdravih in priporočljivih živil. Med tistimi sloven- skimi proizvajalci, ki kandidirajo za takšno blagovno znamko, je tudi celjsko podjetje Klasje. Blagovno znamko bodo podelili dvema vrstama kruha in sicer črnemu vestfalskemu kruhu ter rženemu polnozmate- mu kruhu. Predstavnikom podjetja bodo uradno obve- stilo o nominaciji predali danes popoldne ob sedem- najstih v prostorih zavarovalnice Triglav v Celju. IB na sončni strani alp NA VOLIŠČA 25. OKTO- BRA? - Večina slovenskih strank se je naposled spora- zumela o načinu volitev v dr- žavni zbor (nov parlament). Zato lahko pričakujemo, da bodo vsi trije zbori skupščine maja sprejeli volilno zakono- dajo, na volišča pa naj bi Slovenci šli 25. oktobra. Načrt lahko ogrozi glaso- vanje v skupščini, kjer imajo zagovorniki kombiniranega sistema (proporcionalni si- stem s prvinami večinskega) sicer večino, vendar morajo za svoj predlog dobiti tretji- no glasov. Kombiniranemu sistemu se upirajo krščanski demokrati, narodnjaki in ljudskostniki, ki imajo sku- paj skoraj tretjino glasov v skupščini. Pirnatovi narod- njaki še zmeaj vztrajajo pri referendumu, na katerem naj hi se volilci sirom po Slove- niji odločili o tem, kakšen volilni sistem hočejo imeti. Kaže, da je to nesmiselno, saj zadnje javnomnenjske razi- skave kažejo, da preprosti ljudje, ki jih bolj zanima pre- živetje kot pa visoka politi- ka, nimajo prave predstave o volilnih sistemih, da o kakšni morebitni temeljito premišljeni odločitvi na ta- kem referendumu sploh ne govorimo. In kako bomo 25. oktobra volili - če bomo volili?Slove- nija bo razdeljena v 8 volil- nih enot, v vsaki bo 11 volil- nih okrajev, ker je treba iz- voliti 88 poslancev (dve po- slanski mesti sta rezervirani za predstavnika Italijanov in Madžarov). V vsakem okraju bodo lahko stranke nastopile spo 1 kandidatom, ali pa bo- do stranke v eni volilni enoti, to je v 11 volilnih okrajih, nastopile z isto listino kandi- datov. Hkrati naj bi volili tu- di predsednika države, ki ga doslej nismo imeli, saj je Mi- lan Kučan le predsednik predsedstva RS. KAKŠNO DRŽAVO IMA- MO - Čeravno se uradno predvolilni boj za parlament in predsednika države še ni začel, imamo v Sloveniji že prvega »predsedniškega kandidata«, kot se predstav- lja Ivan Kramberger, »dobri človek iz Negove«, s svojo Domovinsko narodno stran- ko (DONS). Kramberger že nastopa na shodih (zadnjega je imel v Ljubljani v sredo popoldne), na pogovorih s časnikarji, deli vizitke, raz- glednice, obeske za ključe, pisala. Z vsem tem je nabral že več kot 15.000 članov za DONS. od doktorjev znano- sti v Mariboru, kot se rad pohvali, do navadnih ljudi, obubožanih Slovenk in Slo- vencev. Skratka. Kramberger j evi nastopi, na katerih žali vse morebitne možne »predsed- • niške« tekmece, so možni sa- mo v nepravni državi. Vsaka normalno organizirana drža- va bi Krambergerju ali pre- povedala nastope, dokler se ne začne predvolilna kampa- nja, ali pa bi ga postavila pred sodišče zaradi žalitev, s katerimi javno in brez do- kazov obmetava svoje »na- sprotnike«. Ko je Kramberger Ivan na zadnjih volitvah leta 1990 v prvem krogu dobil 18 od- stotkov glasov, so se švedski I komentatorji spraševali: Kakšen je ta slovenski na- rod? Pri »normalnih« naro- dih lahko namreč takšni lju- dje, kot je Kramberger, dobe od 5 do 10 odstotkov glasov. Vse kar je več, je čudna iz- kaznica za ves narod... USODA DR. JANEZA DRNOVŠKA - Predsednik Liberalno-demokra tske stranke dr. Janez Drnovšek, je imel ta teden tri možnosti, ki so odločilno vplivale na njegov položaj: • odstopiti od kandidatu- re za mandatarja za sestavo nove vlade. • zmagati v skupščini (za to je bilo potrebnih 121 glasov), • propasti v skupščini in s tem še utrditi Lojzeta Pe- terleta na čelu vlade do okto- bra letos, ko naj bi bile nove volitve. Najslabša je bila prva možnost, saj bi se s tem dr. Janez Drnovšek dokonč- no predstavil javnosti kot omahljivec. Njegovi pristaši in zagovorniki namreč ne po- zabljajo, kako neodločen je bil že pred meseci, ko naj bi se odločil za mandatarstvo in potem za eno od strank. S tem različkom bi verjetno največ škode utrpela tudi LDS, ki za zdaj še uživa naj- več podpore med bodočimi volilci. Če je sprva kazalo, da dr. Drnovšku izvolitev za mandatarja ne more uiti, so se tik pred glasovanjem v sredo razmere spremenile, potem ko je bil sprejet spora- zum o volilnem sistemu. Marsikateri delegat, ki je bil sicer pripravljen dati svoj glas dr. Drnovšku, je začel omahovati, češ, kaj bi za pol leta spreminjali vlado. Te razmere so se odrazile tudi včeraj v skupščini RS. LJUBLJANSKE ZDRAHE IN SRAMOTA - Ljubljanski župan Jože Strgar, »največji, najboljši in najbolje plačani vrtnar v mestu«, kot ga ozna- čujejo mnogi, je moral na vrat na nos odpovedati pro- slavo, s katero bi Ljubljana tudi uradno postala glavno mesto Slovenije. Za odpoved Strgar krivi združeno opozi- cijo, ki ima v dveh zborih ve- čino, le v zboru občin še kra- ljuje nekdanji (v Ljubljani še živeči) Demos. Posebna Str- gar jeva komisija je pripravi- la predlog za praznovanje, ki naj bi stalo 4,5 milijona to- larjev, zato so napredni mestni odborniki skočili po- konci. Kako je mogoče, so se spraševali, ko več kot polovi- ca meščanov slabo živi, hkrati pa naj bi v Cankarje- vem domu tekli potoki šam- panjca in naj bi se povab- ljenci od vsepovsod gostili z jedili za sladokusce. Strgar je po prvih protestih zmanj- šal proračun proslave na 2 milijona SLT, vendar se je predstavnikom obubožanih Ljubljančanov tudi to zdelo preveč. Tako je bilo treba preklicati 1.500 vabil, ki so že bila odposlana po svetu. Z zdrahami na primitivni ravni, ki jih ima v mestni skupščini, je res vprašljivo, ali Ljubljana - po ustavi glavno mesto države Slove- nije — zasluži ta naziv. ŠTIRINAJST HUDIH SMRTI- Od leta 1986, ko so v Sloveniji začeli spremljati posledice najhujše bolezni našega časa. aidsa, je za to boleznijo umrlo pri nas 14 ljudi. Okuženih je 45 ljudi, ki še niso zboleli. To so uradni podatki univerzitetnega za- voda za zdravstveno in soci- alno varstvo, strokovnjaki pa se boje, da je v Sloveniji oku- ženih z aidsom nekaj sto lju- di, ki pa se še niso testirali oziroma niso prijavljeni. Največ bolnikov je dobilo aids s homoseksualnimi spolnimi odnosi, nekaj se jih je okužilo s preparati za zdravljenje hemofilije, v treji kategoriji pa so tisti, ki so se okužili s spolnimi odnosi s partnerjem drugega spola. Št. 16-23. april 1992 6 Zakon že, ostalo pa še vse v zraku! Zakon o aenacionallzaclil sprejet novembra, na podzakonske akte pa razlaščenci še vedno čakajo - V Sloveniji 16 tisoč vlog za vrnitev premoženja Na celotnem območju Slovenije je bilo doslej vloženih pri- bližno 16 tisoč vlog za \Tnitev po vojni odvzetega premoženja, vendar občinske komisije za izvajanje postopkov denacionali- zacije večino vlog zaradi nepopolne dokumentacije \Tačajo biv- šim lastnikom oziroma njihovim dedičem. Kako priti do celotne dokumentacije, kako pomagati razlaščencem, da kar najmanj boleče in brez prevelikih zapletov dobijo nazaj odvzeto premo- ženje, in kako popraviti storjene krivice, ne da bi ustvarjali nove, pa so vprašanja, na katera v Sloveniji še vedno ne moremo odgovoriti. Ljudje, ki se po občinah uk- varjajo z izvedbo postopkov po Zakonu o denacionahzaciji, namreč ugotavljajo, da je bil zakon resnično sprejet že lan- skega novembra, v veljavo je stopil z začetkom decembra, konkretnih navodil in poeno- tenih načinov vračanja premo- ženja nekdanjim lastnikom pa še vedno nimamo. Konec no- vembra so v občinah sicer do- bili Program uresničevanja zakona, v katerem so razdelje- ne naloge in razmejitve pri- stojnosti med republiškimi ministrstvi in občin^i-'mi upravnimi organi s konl mi nosilci posameznih naiu^ .n roki, a to, pravijo v občinah, ni dovolj. »V Celju«, pravi občin- ski sekretar za urejanje pro- stora in varstvo okolja Jure Sadar, »se zato zapleta že pri Manjkajoči podza- konski akti Da bi bilo v Sloveniji v celoti mogoče izvajati postopke po Zakonu o denacionalizaciji, morajo pristojna ministrstva čimprej pripraviti (postavljeni roki so že mimo) podzakonske akte: - o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in stavbnih zemljišč, - o določitvi povprečnega povečanja dolarskih cen, - metodologijo za ocenje- vanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin po- djetij oziroma premoženja. Ob tem pa (za nemoteno iz- vajanje denacionalizacije) še sprejem zakonov: o lastnin- skem preoblikovanju podjetij, o odškodninskem skladu Re- publike Slovenije, o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter Agen- ciji RS za privatizacijo. najmanjših, obrobnih stvareh. Republika Slovenija zahteva, da vse postopke vračanja od- vzetega premoženja računal- niško vodimo, pri tem pa v ob- čine nismo dobili niti enotnega programa, s katerim bi te po- datke zbirali.« Samo zakon nI dovolj Ko so člani celjske občinske vlade obravnavali problemati- ko vračanja odvzetega premo- ženja, je bilo slišati več različ- nih mnenj. Predstavnik celj- skih socialdemokratov Janez Novak pravi, da je »potrebno hiteti počasi le tam, kjer je ne- varnost ustvarjanja novih kri- vic« in zahteva, naj ministr- stvo za pravosodje in državno upravo, ki je pripravilo zakon, čimprej poskrbi tudi za vse ostale podzakonske akte. Pro- Nova zaposlitev Do 1. aprila so v Celju za vrnitev kmetijskih zemljišč in gospodarstev ter gozdov pre- jeti 20 vlog (3 popolne), za za- sebna gospodarska podjetja 8 vlog (2 popolni) in za vrnitev stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavb ter stavb- nih zemljišč 500 vlog (35 po- .-^onih, v 32 primerih bo mogo- ča vrnitev v last, v treh pa v last in posest). V Celju so člani občinske vlade zato že prižgali zeleno luč za zaposlitev diplomirane- ga pravnika s pravosodnim iz- pitom, ki bo vodil postopke po Zakonu o denacionalizaciji. Kaže pa, da bo o dodatnih de- lavcih v občinskih upravnih organih še potrebno razmi- šljati. blematika nacionaliziranega premoženja v Sloveniji je na- mreč kompleksna in hkrati tu- di tako občutljiva, da zdajšnji zapleti niso potrebni. Ministr- stvo mora torej odigrati svojo vlogo in nalogo opraviti do konca! To pa pomeni, da je v Sloveniji potrebno zagotovi- ti denar in dogovoriti meha- nizme (podzakonske akte) za izvajanje zakona. Silvester Drevenšek je »Poročilo o pote- ku postopkov po zakonu o de- Jajčno zadrugo hoče- jo nazaj v šentjurski občini so do konca minulega tedna zbrali 26 zahtevkov za vrnitev po voj- ni odvzetega premoženja. Od tega se kar 23 vlog (16 popol- nih) nanaša na vrnitev kmetij- skih zemljišč in gozdov, sed- mim upravičencem pa bodo v naslednjih dneh že vročili pravomočne odločbe o vrnitvi skupno 13 hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so bili doslej v lasti družbenega kme- tijskega podjetja Meja in Gozd- nega gospodarstva. Za vrnitev zasebnih gospo- darskih podjetij so v Šentjurju dobili le dva zahtevka - za vr- nitev poslovnih prostorov in strojev nekdanjemu obrtniku Feliksu Smoli, dediči nekda- njega šentjurskega župana Zdolška pa zahtevajo vrnitev skladišča oziroma »jajčne za- druge«, kjer ima danes svoje prostore tovarna Tolo. nacionalizaciji« ocenil kot zgolj poročilo zaradi poročila, brez zajetih vsebinskih vpra- šanj . Vloge še prihajajo žalska občina je po številu vloženih zahtevkov za vrnitev po vojni odvzetega premože- nja na 7. mestu v Sloveniji, do- slej pa so prejeli približno 600 vlog. Razlaščeni lastniki oziroma njihovi dediči zahtevajo vrni- tev skupno nekaj več kot 500 hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov, doslej pa so osmim lastnikom že vrnili skupno 70 hektarov zemljišč, ki so bila v lasti Hmezada, Gozdnega gospodarstva in Mirosana. Ena ne tako majhnih težav pri popravljanju po vojni stor- jenih krivic, je tudi denar. Re- publika Slovenija bo namreč subvencionirala vračanje od- vzetega premoženja le obči- nam, ki same niso finančno dovolj močne. Ostale - mednje pa sodi tudi Celje - morajo za denar poskrbeti same. Žare Mrovlje, v celjski občinski vla- Resnik Krajcu? Največji zahtevek za vrnitev premoženja v konjiški občini je vložil Vid Kraje iz Ljubljane za upravičenca Alojzija Krajca. Gre za vrnitev 150 hektarov gozdov na Resniku. Pred uveljavitvijo zakona se je priglasilo 190 posamezni- kov, po uveljavitvi zakona pa so v upravnih organih prejeli vsega 27 zahtev za vrnitev pre- moženja (24 popolnih, a tudi od teh morajo za 8 upravičen- cev še ugotoviti državljan- stvo). Večina (21) jih zahteva vrnitev kmetijskih zemljišč in gospodarstev ter gozdov, trije stavbna zemljišča, dva stano- vanjske hiše in eden poslovno stavbo. Vrsta priglasitev za večja posestva in cerkvena zemljišča pa še ni spremenje- na v zahteve. di zadolžen za finance, vidi edino rešitev v rebalansu ob- činskega proračtma. Precej stroškov pa bodo občine imele že s plačevanjem dela članom komisij za izvedbo postopkov po zakonu o denacionalizaciji. V Celju so konec januarja le- tošnje stroške treh komisij za denacionalizacijo ocenili (vključno s cenitvami) na ne- kaj več kot 14 milijonov tolar- jev, oziroma po srednjem de- viznem tečaju 1. aprila na do- brih 280 tisoč DEM. In zakaj tolikšni stroški? Po veljavnem ceniku je potrebno za cenitev zgolj ene tovarne odšteti 15 ti- soč DEM... Pristajajo tudi na od- škodnino? v občini Šmarje pri Jelšah so doslej prejeli približno 50 vlog za vrnitev po vojni odvze- tega premoženja, od tega se kar dve tretjini zahtevkov na- našajo na vrnitev kmetijskih zemljišč, pri čemer se večino- ma pojavljajo zahtevki še za vrnitev parcel in stavbišč. V občini ocenjujejo, da bo vračanje odvzetega premože- nja steklo še pred poletjem, precej težav pa imajo zaradi pomanjkanja strokovno uspo- sobljenih kadrov za izpeljavo postopkov vračanja. Precej upravičencev za vrnitev od- vzetega premoženja se strinja z izplačili odškodnin in ne vztrajajo na vračanju v naravi. In še na nekaj niso mislili sestavljalci Zakona o denaci- onalizaciji. V občinah so v do- bri veri, da bodo postopki po zakonu o denacionalizaciji ta- ko bolj gladko stekli, in sklad- no z zahtevami Programa uresničevanja zakona o dena- cionalizaciji imenovali poseb- Za Pivovarno 49 del- ničarjev v laški občini so prejeli skupno 81 zahtevkov za vrni- tev premoženja. Ker je večina vlog nepopolnih, zahtevajo v občini še dodatno dokumen- tacijo. Oglasilo se je 14 upravi- čencev za vrnitev kmetijskih gospodarstev, 16 za stavbna zemljišča in 2 za vrnitev podje- tij, prav tako pa tudi 49 upravi- čencev, nekdanjih delničarjev Pivovarne oziroma njihovih dedičev. ne komisije. Člani teh komisij bi se pred začetkom vodenja upravnih postopkov vračanja odvzetega premoženja morali udeležiti posebnega izobraže- vanja, na osnovi katerega bi jim pristojni občinski sekreta- riati (za urejanje prostora in varstvo okolja ter družbeno ekonomski razvoj) izdali poo- blastila za delo. »Vendar pa zato, ker zunanji člani komisij niso z zakonom obvezani za udeležbo na tem izobraževa- nju, v Celju ni bilo zanj poseb- nega zanimanja. V sekretari- atih jim zdaj pooblastil ne mo- remo izdati«, pravi sekretar za družbeno ekonomski razvoj Bojan Kolenc. Cerkveni zahtevek ni popoln v Mozirju so doslej prejeli en zahtevek za vrnitev zaseb- nega podjetja, 4 za stanovanj- ske objekte in 43 za vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov. Od teh 43 je 28 zahtevkov po- polnih, ob zahtevku ljubljan- skega ordinariata za vrnitev škofijskih gozdov v mozirski občini zahtevajo še dodatno dokumentacijo. Vračanje v naravi Predsednik komisije za riW nacionalizacijo stanovanjs^ hiš, poslovnih stavb in prosta rov ter stavbnih zemlji v celjski občini Tone Bukov« opozarja, da gre pri izvajan postopkov zakona o denac onalizaciji za popravljan krivic. Republika Slovenija obljubila, da bo poskrbela ; opremljenost in skupaj z ob^ nami tudi zagotovila stroko^ nost služb, ki bodo upravičei Dokumentacijo š zhirajo Pred uveljavitvijo zakona i v velenjski občini zabele^ 207 priglasitev, doslej pa i prejeli 36 zahtevkov. Za 3 i| ugotavljajo državljanstvo, j) dediče dveh upravičencev pi je potrebno izvesti postopei o razglasitvi za pogrešanegi Med vlogami je največ zahte; kov za vrnitev gozdov. cem pomagale pri zbiranju vs potrebne dokumentacije. "J) obljubo bi bUo potrebno čim prej izpolniti. Od približno 16 tisoč vlog, k so jih v Sloveniji za vrnite odvzetega premoženja vloži] nekdanji lastniki oziroma nji hovi dediči, je velika večia nepopolnih. Prav tako precejš nje večine vlog (ko bodo do polnjene z manjkajočo doku mentacijo), ne bo mogofl obravnavati pred sprejemd ustreznih podzakonskih al tov. Pri teh zahtevkih namr^ premoženja ne bo mogoče vrS čati v naravi, zato bo potreba sprejeti enotne načine in mfl dele popravljanja krivic. »l| majhna manjšina zahtevkov j takšnih, kjer lahko ukrepam takoj. V teh primerih gre i vračanje v naravi, kjer lahi nekdanjim lastnikom premi ženje takoj vrnemo v last«, pl udarja Bukovec. ' IVANA STAMEJCI) Novi veleposestniki na Slovenskem? Nadškofijski ordinariat iz Ljubljane je pred kratkim poslal Gozdnemu gospo- darstvu Nazarje zahtevo za vračilo 8200 hektarov gozdov. Direktor Gozdnega go- spodarstva Nazarje Milan Cajner se ob tem sprašuje: »Hočemo na Slovenskem nove veleposestnike?« Na območju Gozdnega gospodarstva Nazarje je struktura lastništva takšna, da je razmeroma veliko zahtev za vrača- nje premoženja. Praktično vsi dosedanji družbeni gozdovi sodijo v kategorijo ra- zlaščenih gozdov, od 16.400 hektarov gozdov pa je 8271 hektarov bivših škofij- skih gozdov, ostali gozdovi so v glavnem last fizičnih oseb. Milan Cajner meni, da zakon o denacionalizaciji ni bil dograjen z izvedbenimi akti, fizične osebe pa pri- čakujejo hitro reševanje problemov. V Gozdnem gospodarstvu so se po njego- vi oceni odločili za dokaj pragmatične rešitve. Pred dobrim mesecem dni so sklenili, da ni razlogov za zavlačevanje pri vračanju gozdov fizičnim osebam in doslej so že rešili nekaj primerov. Gozd- no gospodarstvo po Cajnerjevih besedah ni razsodnik, kdo bo lahko dobil vrnjeno odvzeto premoženje in kdo ne. Povsem drugače razmišljajo o uresni- čevanju 14. člena zakona, ki govori o vračanju prem.oženja Cerkvi oziroma verskim ustanovam. Ta člen po Cajnerje- vih besedah postavlja v neenakopraven položaj pravne in civilne osebe in pomeni vzpostavljanje nove veleposestne struk- ture v Sloveniji. »Ljubljanska škofija«, trdi Cajner, »je potencialno največji ve- leposestnik na Slovenskem, saj bi po za- konu dobila nazaj 36 tisoč hektafov goz- dov v Sloveniji, od tega samo na območju občine Mozirje 8200 hektator gozdov, kar pomeni 16 odstotkov občinskega prostora. V tem primeru ne moremo go- voriti o popravljanju krivic, niti o naci- onalnih ali gospodarskih interesih, zato iz strokovnih in moralnih načel naspro- tujemo takšnim rešitvam. Če se želimo obnašati moralno in govoriti o poprav- ljanju krivic, potem je treba poznati ne- katera zgodovinska dejstva. Dovolj je, da pogledamo v čas od leta 1920 do 1934. Takrat se po vsej Evropi potekali procesi agrarnih reform in tudi pri nas po refor- mi leta 1934 Cerkev ne bi smela imeti več kot tisoč hektarov gozdov. To so stvari, ki so bile rešene in govorjenje o poprav- ljanju povojnih krivic tokrat ni uprav čeno,« trdi Cajner. V Gozdnem gospodarstvu Nazarje z« pričakujejo spremembo zakona o denaci onalizaciji, predvsem 14. člena oziroDi določbe, ki bi popravile vsakršno vračs nje gozdov in zemljišč v naravi velepf sestnikom. »Za nas je nesprejemljivo, dodaja Cajner, »da se veleposest na tak šen način ponovno vzpostavlja v t< prostoru, še zlasti zato, ker imajo gozd vi naravovarstvene varovalne funkci Ne razumemo države, da ne ukrepa dJ gače in da ne razmišlja bolj dolgoročne Po besedah direktorja Gozdnega spodarstva Nazarje bodo v prihodflj najprej preko parlamenta poskušali d seči spremembo 14. člena. Ce po tej p< ne bodo uspeli, nameravajo zbrati 5 tiS podpisov in zahtevati spremembo zalt na, v skrajnem primeru pa zbrati podpi 40 tisoč volilcev in doseči referendiii Na njem naj bi ljudje odgovorili na jaS zastavljeno vprašanje, ali podpirajo P novno vzpostavitev veleposestev na Si venskem. Št. 16-23. april 1992 7 Oldipov kompleks Slovencev in Hrvatov zahodni sosedi se nimata preveč radi, meni dr. Slaven Letica, vendar to je danes najboljša. Klasična ljubezen Iz Interesov Kolikšen je vpliv dr. Slavena Letice morda najbolj nazorno priča izjava generala JA Milana ^sentijeviča, ki je dejal, »da dokler ne bi Letica, glavni ideolog nove hrvaške oblasti, začel s kampanjo, da je JA okupatorska, bi JA še vedno lahko ščitila hrvaški narod in ne bi prišlo do take strašne vojne«. Mnenje generala, katerega pogledi sicer že dolgo niso več merodajni, morda nima pomena, vendar nazorno kaže, kdo je pravzaprav stal za odločilnimi političnimi odloči- tvami. Slaven Letica je iz disidenta v komunističnem obdobju postal svetovalec predsednika dr.Franja Tudjmana, po sedmih mesecih pa znova disident do hrvaške politike, ki jo je sam pomagal oblikovati. Hitro se odzivate na politične dogodke s sta- lišči, ki so včasih zelo kontraverzna. Začenja se mirovna operacija na Hrvaškem. V kolikšni meri bodo modre čelade lahko zares vzpostavi- le red? Obstajajo velike možnosti, da misija modrih čelad uspe zaradi popolnoma bizarnih dejstev: proračun modrih čelad za Hrvaško je zelo ve- lik, 600-700 milijonov dolarjev letno. Svetov- na organizacija ima zelo velike finančne pro- bleme, poleg tega se je zahodni svet in še pose- bej Evropa tako osramotila ob vojni na Hrva- škem, da bodo storili vse, da končajo krizo. 25. aprila naj bi bile modre čelade odgovor- ne za red na zaščitnih območjih. Ali obstaja velika nevarnost, da bi napadli modre čelade? Obstaja nevarnost sporadičnih napadov, na icar računajo tudi sile Združenih narodov. V skoraj vseh operacijah mirovnih sil OZN so bile ljudske žrtve. Te žrtve niso tako velike, gibljejo se od pet do 300, 400 ubitih v nekih operacijah. Na tem nekontroliranem terori- stičnem prostoru se lahko računa na sto, do nekaj sto ubitih ljudi. Za koga je objektivno Vancov načrt ugod- nejši, za Hrvaško ali za Srbijo? Hrvaška ne kontrolira tretjine ozemlja, v krajih kjer imajo Srbi večino, pa naj tudi ne bi veljala hrvaška jurisdikcija. In končno tudi srbski voditelji govorijo, da je to načrt, ki omogoča Srbiji ohranitev osvojenih ozemelj. 4 Združeni narodi so visoko birokratizirana 1 institucija z zelo specifičnim žargonom in ' množico terminoloških in drugih trikov. Hrva- Če poslušate ciničnega Jacquesa Delorsa, je jasno, da Evropa želi ohraniti »kategorijo« iialkanskega političnega in ekonomskega pro- stora, kar bi za Slovenijo in Hrvaško bila kata- strofa. Ne zato, ker se mi ne bi potem merili z E^Topo po ekonomskih, tehnoloških in dru- gih kriterijih, marveč zaradi tega, ker bi posta- li slepo tehnološko, ekološko in ekonomsko črevo Evrope, kamor bi se zlivale tehnološko m ekološko infeorne tehnologije. To je unive- drzalni svetovni proces. Ko sem delal v Indiji in na Kitajskem sem videl, kako to izgleda: to, kar tehnološko ni vredno, se izvaža skozi koru- pcijske sisteme v države v razvoju. To se lahko zgodi v Sloveniji in Hrvaški, še posebej zato, ker del političnih elit, ne samo da nima izku- šenj, ampak so prišle iz samega roba družbe. Tretjič v tem stoletju imata Slovenija in Hrva- ška to nesrečo, da sta dobili politične elite z družbenega obrobja: tako je bilo leta 1918, 1945 in tako je tudi sedaj. To so ljudje bez imetja, sirote, ki so stigmatizirani in ki razu- mejo oblast kot neko vTsto moči in »otimači- ne«. V takih razmerah je neizbežen sistem ko- rupcije, nepotizma, privilegijev, primitivizma. ška oblast je pristopala pogajanjem ne da bi poznala naravo birokracije Združenih naro- dov, tako da je v tem pogajalskem procesu naredila veliko na oko drobnih, vendar funda- iientalnih napak. Na primer, v enem doku- mentu prvič zasledimo pojem Vzhodne Slavo- nije, kot zasebni politično-geografski pojem. V drugem dokumentu se je govorilo o organi- zaciji lokalne oblasti, v tretjem o zaščiti lokal- nega prebivalstva. Vsi ti majhni drobni termi- ni so zelo pomembni. Na primer, ko se je poja- določilo, da bo na okupiranih področjih Zadržana lokalna oblast, je to bilo treba v po- gajalskem procesu zelo natančno definirati, to pa se ni zgodilo. Hrvaški bo najbrž uspelo, da ^ lokalni oblasti ne bo vojnih zločincev in ljudi, ki so izvajali politični in vojni teror proti hrvaški državi in hrvaškemu narodu. Glavni problem je bil, ker hrvaška oblast ni hotela ustanoviti niti ene puhlic relations agencije niti lobing agencije niti navadne ameriške od- vetniške firme, ki bi v njenem imenu in za njen račun dosegla veliko več v tem pogajalskem procesu. Naša skepsa lahko velja tudi glede razpolo- ženja hrvaških državljanov, ki se bodo vrnili na ta območja. Če pogledamo poročilo Helsin- ki Watcha so tudi na hrvaški strani bili prekr- ški in najbrž se bo težko izogniti emocijam in maščevanju, ko bodo na krajih pod nadzorom UNPROFOR spet začeli skupaj živeti Srbi in Hrvati. Zelo visoka profesionalna raven sil, ki pri- haja v Hrvaško, daje upanje, da bodo delo opravili na najvišji ravni, kar pomeni da se bodo lokalni vojni zločini, maščevanja itn., lahko prevladali. Velik problem bo pregovoriti begunce, da se vrnejo. Oni se morajo, psiholo- ško, vrniti v roke lastnih krvnikov, kar velja za večino družin, ki so izgubile nekoga ali več članov družine ali za tiste, ki so izgubili celo bogastvo. Slednje pa še posebej velja za en del vzhodne Slavonije, kjer so živeli zelo bogati ljudje. Osebno sem spoznal na desetine ljudi, ki so imeli imetje vredno na tisoče, celo milijo- ne nemških mark, danes pa po Zagrebu hodijo s plastičnimi vrečkami in iščejo kaj bodo oble- kli in s čim se bodo prebranih. Ali menite, da Hrvaška kljub ameriškemu priznanju ne bo izgubila nič svojega ozemlja? Nevarnost obstaja, vendar to je ena od poli- tičnih dogem v moderni Evropi in ena od tistih dogem, ki se ne sme prekršiti zaradi notranjih evropskih razlogov. Sele ko bi se začelo giba- nje za ustvarjanje novih držav znotraj Zahod- ne Evrope, na primer neodvisne Škotske, ne- odvisnega Ulsterja, neodvisne Katalonije in za razcep Belgije, šele takrat bi se lahko začelo resneje razmišljati o razbijanju dogme o ne- spremenljivosti državnih meja, kakor tudi me- ja med Hrvaško in Srbijo. V Srbiji obstaja bolezenski patološki teritorialni instinkt s te- ritorijem srbskega naroda, ki se je kultiviral stoletja in ki je bil posledica nesrečnega dej- stva, da je srbski narod, kot eden izmed rela- tivno velikih balkanskih narodov v dobi turške vladavine bil omejen na beograjski pašaluk. Ta opcesija se ne bo tako zlahka zlomila, še posebej zato, ker vrh pravoslavne cerkve, ki postaja novi center moči v Srbiji, kot cerkve postajajo novi centri moči v vseh postkomuni- stičnih državah, ne žeU pristati na oblikovanje normalne Srbije. Ali se bodo sploh lahko kdaj normalizirali, glede na hipoteko vojne, odnosi med hrvaškim in srbskim narodom? Normalizacija odnosov bo vodena izključno z ekonomskimi interesi. Srbi in Hrvati bodo živeli naprej kot najhujši sosedi v emocional- nem smislu, morda ne samo v Evropi, marveč tudi širše. Gre za psihološki odnos, kot na primer med Židi in Arabci na Bližnjem vzho- du, vendar zakoni kapitala in trgovanja bodo razbijali predsodke, v kolikor ne pride do to- talne balkanizacije tega prostora. V Sloveniji se uveljavlja sredinski blok, tega pa v Hrvaški ni. Hrvaška je imela veliko nesrečo, ker je oblast osvojila tipična narodnjaška, populi- stična stranka. Druga velika nesreča pa se je zgodila, ko je Savka Dapčevič Kučar obhkova- la svojo stranko, ki je prav tako narodnjaška, tako da na Hrvaški politični sceni danes domi- Slaven Letica se je rodil v Podgori leta 1947. Ekonomsko fakulteto je končal v Zagrebu, kjer je tudi magistriral (1979) in doktoriral (1984). Od leta 1979 (1986 je bil izbran za rednega profesorja) predava na Medicinski fa- kulteti v Zagrebu ekonomijo zdravstva in me- dicinsko sociologijo. Kot konzultant in ekspert je delal na projektih Združenih narodov (Sve- tovna zdravstvena organizacija) v večini evropskih držav ter v Kitajski, Indiji, Tajski, Egiptu, Pakistanu, Filipinih in v drugih drža- vah. Doslej je objavil naslednje knjige: Kriza in zdravstvo (1984), Intelektualec in kriza (1989), Zdravstvena politika v času krize (1989), Četrta Jugoslavija (1990). Nedavno je izšla njegova nova knjiga Postkomunizem v Evropi in Jugoslaviji. nirata dve narodnjaški stranki populistične orientacije. Nimamo močnih drugih strank evropske orientacije, liberalne, socialdemo- kratske, krščansko demokratske in če hočete celo normalne fašistične. V Sloveniji je položaj nekoliko boljši, ker so politične tradicije dru- gačne. Tisto kar vendarle povezuje Hrvaško in Slovenijo je atipično velik vpliv liberalnih strank. Liberalno demokratska tradicija ni stigmatizirana z obdobjem komunizma in za- radi tega ena mala stranka v hrvaških razme- rah, Budišina socialno-liberalna stranka, da- nes kontrolira že 10 odstotkov glasov. Slovenija in Hrvaška sta skupaj vodili pro- ces osamosvajanja, potem pa so se odnosi med njima ohladili, prišlo je celo do resnih konflik- tov, kot na primer glede ribolova? Slovenci in Hrvati nista naroda, ki bi se • imela posebej rada. To so predsodki dveh pot- lačenih narodov, ki sta živela v isti zapleteni državi, ki ni bila njihova lastna država. Življe- nje v Avstroogrski je oblikovalo globoki kon- flikt, ki je normalen v družinah avtoritarnega tipa. Če imate avtoritarnega očeta v družini, potem se konflikt ne pojavlja v odnosu med očetom in sinom, marveč med samimi otroci. V tem primeru je Ojdipov kompleks Slovencev in Hrvatov zelo močan. Tako da Hrvati in Slovenci v zadnjih nekaj mesecih, komaj ko so se osvobodili t. i. velikosrbske oblasti, že iščejo neke nove gospodarje. Slovenci idealizirajo svoj odnos do Avstrijcev, Hrvati do Nemcev. S tem kompleksom se bo treba postopoma bo- riti tako, da se bo razvijal multigeneracijski občutek pozitivnega političnega mišljenja, ki bo izhajal iz bizarnega, epohalno novega dej- stva: da velikost države v novi, integrirani Evropi ni več niti prednost, niti hendikep. Če obstaja evropski trg, potem ni pomembno ali je Slovenija velika ali mala, ampak ali Slovenija proizvaja najboljši sir, najboljše gobe ali naj- boljše smuči. Absurdno je, da so Hrvati odku- pili simbol slovenske industrije, tako da se bo konflikt simbolično vrtel okoli Elana. Ali bi lahko prišlo do zares hudih kon- fliktov? Hrvati in Slovenci se niso nikoli vojskovali v zgodovini, mi smo dostojanstveni sosedi v tem smislu, da se nimamo preveč radi, ven- dar se tudi preveč ne kregamo. Mislim, da bo meja med Hrvati in Slovenci najbolj odprta in najbolj stabilna meja na svetu in da je takšen odnos v modernem smislu najboljši odnos. Vsi odnosi, ki počivajo na emocijah se zelo hitro radikalno spremenijo: od ekstremne ljubezni do ekstremnega sovraštva. To je klasični zakon iz interesov in kot takšen lahko stoletja eksi- stira brez kakršnih koli konfliktov. Kaj bi rekli za predsednika, kateremu ste bili svetovalec? Franju Tudjmanu mnogi očita- jo, da je vzpostavil malo diktaturo. Ali se vi s tem strinjate? Razvoj post-komunističnih demokracij je zelo zapleten proces. Hrvaška je imela vojno, brez vojne bi pritiski na predsednika Tudjma- Val antiintelektualizma, ki preplavlja Hrva- ško in v veliki meri tudi Slovenijo, je zaskrb- ljujoč. Antiintelektualizem takšne oblike, kol se danes pojavlja v Hrvaški, kjer uradni tednik HDZ-ja proglaša vodečega hrvaškega književ- nika Vlada Gotovca za hrvaškega Arkana ka- že, da takega tipa primitivizma ni bilo niti v času oblasti komunistov. na, ki kontrolira največji del državne oblasti na Hrvaškem, v odstotkih celo 80 do 85 odstot- kov ključnih političnih odločitev, bili večji. Za kontrolo tolikšnega števila ključnih političnih odločitev noben človek nima dovolj znanja in sposobnosti. Franjo Tudjman je solidno izo- bražen človek, vendar ima en problem, ki ga je imel tudi drugi njemu podoben Zagorec, Josip Broz: meni, da je kompetenten za mnoge stva- ri, od določanja imena nogometnemu klubu v Zagrebu, do tega kje in kako je treba zgraditi spomenik neznanemu heroju na Hrvaškem. Osebno nisem imel nikakršnih problemov pri sodelovanju z njim, ker sem z njim lahko bi- ološko shajal. Tisto obdobje sva sodelovala zelo uspešno, potem pa se je pojavil problem, da zelo težko doživlja kritiko. Moje kritike so bile zelo zmerne, vendar kakor je nekaterim ljudem filozofija pomembnejša od Sokrata, ta- ko je tudi meni demokracija pomembnejša od Hrvaške in Hrvaška pomembnejša od Franja Tudjmana. Hrvaška bi lahko dolgo obdobje živela v nekem kvazi večstrankarskem siste- mu, kjer bo dominirala HDZ, kot je kongresna stranka dominirala v Indiji praktično pol sto- letja, z nekaj malimi izjemami, zaradi velikih korupcijskih škandalov. Nova oblast na Hrva- škem se je prav tako vključila v korupcijske škandale in tudi to je eden od razlogov, da bodo morda neki drugi pohtiki prišli v ospredje. ROBERT GORJANC Št. 16-23. april 1992 8 Čas velikih preizkušenj Po uspelem predavanju, ki ga je iz svo- jega novega cikla minulo sredo spet pri- pravil Muzej novejše zgodovine Celje na temo Hudo leto 1942, predaval pa je prof. dr. Tone Ferenc, so dan kasneje v muzeju odprli razstavo Cas velikih preizkušenj. Ta razstava je posvečena 50-letnici naj- hujšega okupatorjevega terorja v tistem času. Na ogled bo do 15. maja. V spremni besedi k razstavi je višji kustus Emil Lajh zapisal, da je bilo leto 1942 leto najhujšega okupatorjevega na- silja. V tem letu so Nemci v bivšem spod- njem Štajerskem streljali talce v Maribo- ru in Celju, kjer je bilo 23. junija 1942 prvo množično streljanje. Tega dne so Nemci ustrelili dvainšestdeset talcev. V letu 1942 je bilo enaindvajset streljanj. Ustreljenih je bilo 866 talcev, od tega v Celju 364. Nacisti so usmrtitve na smrt obsojenih objavljali s posebnimi rdečimi razglasi. Ponavadi so sporočili, da so usmrtitve maščevalen ukrep. S poslovilnimi pismi, ki so jih na smrt obsojenim dovolili pisati v času od 10. oktobra 1941 do 2. oktobra 1942, so okupatorji imeli namen posvari- ti njihove svojce, da jih čaka, če se bodo še naprej upirali, podobna usoda. Priča- kovali so, da bodo ta pisma ponesla med ljudi strah. Zgodilo pa se je prav na- sprotno. Junaška smrt talcev, opisanih v njihovih pismih, je bila dokaz, da naci- sti ne bodo mogli zlomiti slovenskega naroda. Ko so spoznali, da poslovilna pisma niso dosegla želenega učinka, tal- cem niso več dali možnosti za pismeno slovo od njihovih dragih. Na slovenskem Štajerskem so jeseni leta 1942 začeli ločevati otroke od mater in drugih svojcev. Ta gnusni zločin so opravljali v okoliški šoli v Celju. Okoli šeststo otrok so določili za vzgojo v naci- stičnem duhu, mnoge pa so tudi posvoji- li. Te otroke danes poznamo pod imenom »ukradeni otroci«, pripoveduje pretre- sljiva razstava. MP Naključje rodilo prevod v osrednji knjižnici v Celju, kjer je na ogled razstava z naslovom Makedonsko slovstvo v slovenščini, je na otvoritveni slovesnosti naključje botrovalo novemu kulturnemu dejanju. Med obiskovalci je bil namreč tudi makedonski glasbenik Ljuben Dimkarovski, ki sicer igra tro- bento v ljubljanski Operi, v Celju pa je v prijetnem razpoloženju na otvoritvi razstave našel pot do prevajalke Nade Carevske, ki je prevedla iz makedonščine daleč največ knjig: od triinpetdesetih razstavljenih knjižnih prevodov je kar šestnajst njenih. Nato se je izkazalo, da je dogajanje v zadnjem času v glasbeniku rodilo tudi pesnika, in da je tik pred izidom njegov pesniški prvenec. Prav v Celju pa mu je Nada Carevska obljubila, da bo pesmi prevedla v slovenščino. Obljuba, dana v knjižnici se je never- jetno hitro uresničila. Pred kratkim je bila v ljubljanski operni hiši predstavi- tev pesniške zbirke Makedonium, opremljene z ilustracijami pesnikovega rojaka akademskega kiparja Save Stefa- novskega in s prilogo prevodov v slo- venščino, kot jih je naredila Nada Ca- revska. Današnji čas, poln negotovosti, bojaz- ni in pričakovanj, je ponovno rodil do- movinsko liriko, ko se je zdelo, da je po letu 1945 postala nepotrebna. Ponovno odkrivanje domovine morda najbolj sli- kovito ponazarja pesem Ikone: »In spet smo začeli / brisati prah / s starih ikon! / V njih prepoznavamo sebe. / Tu smo zagledali svoj obraz, / ki čaka v spokoj- nosti / obljubljeno srečanje...« Ob pretresih, ki so rodili pesniške iz- povedi, je človek vesel, da ni v pesmih niti sledu narodnostne nestrpnosti, tako pogoste v današnjem času. V pesmih o vardarski lepotici je poudarjena tudi Slovencem potrebna poglobljena zavest sebi, zakaj, »če nas ni v nas samih, nas ni nikjer!« Vse te izpovedi pa bi sicer govorile le pesnikovim rojakom, če ne bi bilo celjske razstave in tistega srečanja na njej, da se je pesnikovo sporočilo s prevajalkino po- močjo obrnilo tudi k Slovencem. Poseb- no vzdušje na razstavi v Celju pa so nare- dile tudi ikone slikarja Goceta Kalajdžij- skega. BOŽENA OROŽEN Koncert za jubilej Pevke ženskega pev- skega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja so s koncertom, ki je bil 11. aprila, praznovale tudi jubilej, 15-letnico ubra- nega petja. V Šentjurju so lahko resnično ponosni na žen- ski pevski zbor, ki nosi ime po skladateljih in do- moljubih. To je zbor, ki združuje pevke z neiz- merno ljubeznijo do pe- smi, predvsem do sloven- ske, pa tudi skladbe dru- gih avtorjev jim niso tuje, saj so se pevke že večkrat preskusile tudi na sloven- skem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Pod vodstvom prav ta- ko predanega dirigenta in mojstra Franca Klinarja, pa je njihovo petje vrhun- sko doživetje. Tudi na zadnjem koncertu v Šent- jurju jih je občinstvo v polni dvorani hvaležno sprejelo. Potrdilo za uspel večer je bil tudi izbran program pesmi domačih in tujih avtorjev. V drugem delu koncerta pa so sodelovali še pevci moškega pevske- ga zbora Oton Zupančič s Ponikve. Praznovanje 15-letnice ženskega pevskega zbora pa so v Šentjurju povezali tudi s podelitvijo Gallu- sovih značk, ki jih za dol- goletno sodelovanje po- deljuje Slovenska pevska zveza. Značke je podelil šentjurski župan Jurij Malovrh. Želja pevk v na- slednjem obdobju pa je izpolnitev obljube vodje in dirigenta zbora Franca Klinarja, ki jim je sodelo- vanje obljubil vsaj še za naslednjih petnajst let. ŠŽ Povest o kruhu in soizali Dela dvajsetih priznanih sli- karjev, kiparjev, keramikov in tapiseristov, ki so že prisotni v največjih muzejih Rusije in priznani na svetovnem trgu umetnin, so zbrana v ljubljan- skih Križankah od 7. do 20. maja na razstavi in mednarod- ni dražbi. Ta prestižni projekt organizira Kovinotehna Celje pod pokroviteljstvom Gospo- darske zbornice Slovenije in s sodelovanjem sponzorjev: ABC Pomurke, Adrie Airways, Cetisa, Kolinske, Krke, Leka, Papirnice Radeče in Kovino- tehne. Projekt je razumeti kot do- kaz kolektivne solidarnosti proti pritiskom socialnih in ekonomskih problemov novo- nastale ruske federacije, kar dokazujejo tudi besede pred- sednika republike Slovenije Milana Kučana, zapisane v uvodnem katalogu: »Potreb- no je, da v praksi sodobnega mednarodnega sožitja zaživi spoznanje, da so problemi Vzhoda prej ko slej tudi pro- blemi Zahoda, da blagostanje enega dela sveta ni varno niti trajno, če se drugi spopada s pomanjkanjem in revščino.« Med umetniki, ki bodo pred- stavljeni, obstaja skupina, ki združuje njihovo preroško razmišljanje, ki kljubuje ruše- nju idealov in se bori za prepo- rod. Pripadajo moskovski sli- karski in kiparski šoli, katere stil se je posebno izoblikoval v preteklem desetletju. V ti- stem času je njihovo umetni- ško izražanje pomenilo upor proti takoimenovani uradni umetnosti realnega socializ- ma. Zavedajoč se dejstva, da družbi manjka svojstvena vse- bina, in da se trdnjave staro- davnih vrednot rušijo, so umetniki začutili, da lahko v svetu lažnega samo umetnost pomeni resnico. To je eden os- novnih razlogov za njihovo močno motivacijo za nastop na tej razstavi in aukciji in njiho- vo lojalnost in podporo huma- nitarni plati projekta. Na aukciji bo poznavalcem, zbirateljem in kupcem zahod- nih muzejev in zbirk ponujeno okoli sto originalnih umetni- ških del. Zbirka sama bo pri- pomogla k večjemu poznava- nju in spoštovanju gibanj in različnosti v ruski umetnosti. Zbirko je z veliko občutka pripravila Elizabeth Sarah Gluckstein, strokovnjakinja za rusko umetnost in sodelav- ka Unescovega programa Čer- nobil. Izkupiček prodaje je na- menjen humanitarni pomoči v zdravilih in hrani narodom ruske federacije. MP Otroci odraslim Včeraj je bila v Muzeju no- vejše zgodovine v Celju otvori- tev razstave najboljših likov- nih del v akciji »Otroci odra- slim 1991«, ki se je je v lan- skem letu udeležilo kar 150 os- novnih šol in krožkov iz Slove- nije in zamejstva. Akcija pote- ka vsako leto ob organizaciji in podpori Petrola ter Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in Mednarodnega grafičnega likovnega centra iz Ljubljane. Čarovnije Frana Rosa Včeraj ob sedemnajstih je bila v otroškem oddelku Osrednje knjižnice Celje pred- stavitev zbirke otroških pesmi Frana Roša »Čarovnije«. Zbir- ka je izšla pred kratkim, pri- pravili in uredili pa sta jo pes- nica Meta Rainer in Ljudmila Conradi. Otroci Osnovne šole Frana Roša so prireditev po- pestrili s krajšim kulturnim programom. N. M. S. NACEusKiH Platnih Sneguljčica, ZDA Risanka Režija: David Hand PiDducent: Walt Disnev Company Kdo ne pozna Grimmove pravljice o Sneguljčici in sed- mih palčkih. Prva ekranizacija Sneguljčice je bila nare- jena v drugi polovici tridesetih let. Seveda je bil za tem projektom človek, ki je postal legenda risanega filma - WALT DISNEV. WD je tu tudi po snu-ti saj njegovo delo nadaljujejo v laboratorijih Wall Disnev Company. Po sko- raj petdesetih letih je ponovno pred nami Sneguljčica kot simbol izjemnih animatorskih filmskih stvaritev človeka, ki ga sicer ni med živimi in je med nami s svojim delom. zapisovanja Simbolni jezile v eseju z naslovom Na pragu preporoda ali preživetja, ob- javljenem v sobotni prilogi Ljubljanskega dnevnika, ki je izšel 11. aprila letos, piše Iztok Krnski kup nerodnih »razmi- šljanj« o slovenskem jeziku, ki bojda na veliko propada, se razpršuje v korpusu besed an- glikanskega izvora itn., ter obenem predlaga precej radi- kalno rešitev: »Da bi se zmanj- šal prepad med knjižno in po- govorno slovenščino, je mogo- če kaj postoriti tudi pri morfo- logiji; lahko bi zmanjšali šte- vilo sklonov (predmetnih), da bi ostalo število končnic isto.« Kaj je torej bolj nevarno, kaj bolj ogroža slovenski jezik, ali zmanjšanje sklonov - kar je po mojem mnenju grob poseg v samo leksiko slovenskega je- zika - ali poplava iz anglešči- ne prevzetih besed, ki se širijo kot oljni madež na vodni povr- šini? Živimo v svetu, ki ga ozna- čuje vrvež besed, kakršnega ni poznala nobena doba doslej; besede prihajajo do nas v naj- različnejših oblikah in na naj- različnejše načine. V nereflik- tirani obliki iz radijskih spre- jemnikov, iz TV aparatov, izza oken se slišijo avtomobilski zvoki, mir v delovni sobi »ogrožajo« kriki pobalinov pri nogometni igri, s plakatov nam govorijo vabila za ta ali oni koncet, za to in ono pred- stavo, displajerji nas kličejo v ta in ta lokal, ki je najbrž zanimivejši od tistega in tiste- ga itd... Besede so že v marsi- čem zamenjali simboli, jezik ni več tisto, kar je bil še ne tako davno. Ko gledamo gledališko predstavo, se največkrat ne pustimo več ujeti pastem jezi- ka, temveč sledimo podobam simbolov, ki vodijo in urejajo ta svet. Življenskih dilem ne rešuje več beseda, jezik več ne zadostuje ali drugače, tišino besed in jezika so zamenjali simboli, ki kričijo in hrepenijo po priznanju. Ali, kot je zapi- sal Zdravko Duša, »kot da so edini še sproščeni ljudje raču- nalniški programerji, ki v svoj soft-ware podtikajo vedno znova duhovite zgodbice in aluzije na zgodovino, literatu- ro in mitologijo.« Skratka, postmoderna doba ni obšla niti jezika, ki doživlja najrazličn ejše m odifika cije. Piše Tadej Čater Jezik, pisan z veliko začetnia se je primoran spustiti in po drediti življenskim praksan. ki ga, takega ali drugačnegi razpršujejo in mu omogočaj nova sestavljanja, nove obliki ga predelujejo in mu dajeji novih moči. Odziv pri Sloven cih je seveda različen, zaklju ček pa je en sam: mešanica ba navzarstva, latinščine in an gleščine, ki jo bo treba - bo češ-nočeš - obvezno priznat Da ne bo pomote, slengizin bodo še naprej eksistirali v an gleščini, kar v plazu anglo ameriških filmov, najbolj po pularnega programa na sveti MTV-ja, sploh ni presenetlji vo. Vendar ne angleški jezii kot tak, angleški jezik veza na črko in besedo, ampak an gleški jezik kot simbolni jezU Konkretno: podjetje, ki se gn uspešno podjetje, si je prisilje no izmisliti neslovensko imt angleško ime, ki bo vleklo, k bo izgovorljivo in privlačn tako za Neslovenca kot za Slo venca. Gre seveda za simboh ki so v funkciji univerzalnei sporočanja oziroma simboR jezik kot univerzalni jezik Drugače povedano, Kmsk preprosto pozablja, da živim v času suspenza veliki Zgodb, v »času brez teže«, q srečo pojmujemo kot družberi blaginjo, da tista Nietzscheji va o »prevrednotenju vrednot spet pridobiva na veljavi, 4 so potrošniški znaki zamenja nacionalno pripadnost, če hd čete, da je skrb za slovend jezik zajeta že v sami mii o simbolnem jeziku kot uni verzalni govorici sveta: da slo venski jezik s tem, ko vanj nt nehno vdirajo izrazi iz drug. jezikov, ničesar ne izgubi} temveč le pridobiva, se konci uvršča med svetovne jezik Strah je, skratka, popolnem odveč. ' • m Ustanovljeno KD »Makedonija« v soboto je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju ustanovna skupščina makedonske] kulturnega društva »Makedonija« za področje celjske regije. Društvo je bilo ustanovljel z namenom združiti vse Makedonce s celjskega območja. Gre za druženje v smislu ohranjal kulture, jezika, kulturnega blaga. Društvo bo delovalo po raznih sekcijah (folklorna, recitatO ska...). Velik poudarek bodo dajali sekciji za makedonski jezik, kar je pomembno predvsem 1 ljudi, ki že dalj časa živijo v Sloveniji. Člani društva se ne nameravajo ukvarjati s politiko. Na območju celjske regije je trenutno registriranih sto sedemdeset Makedoncev, člani iniciati' nega odbora KD »Makedonija« pa menijo, da se jih je oziroma se jih bo v društvu aktiv* vključilo prek sto. , N.-M. S., Foto: E-' Št. 16-23. april 1992 9 Zlati grb od Zarote do Victorja spornim na priitotinost režiserja SLG Celje Francija Križaja uvod Vedeti o njem, Franciju Križaju |{aj več, pomeni, da je treba seči da- leč nazaj, na začetke njegove kari- ere, ki se je pričela pri Odru 57, kjer je režiral Antigono Dominika Smo- leta, Afero Primoža Kozaka in, s Ta- rasom Kermaunerjem, še Dialoge Primoža Kozaka. Tako se je začelo, če segamo v preteklost, čeprav sam pravi, da se raje spominja prihod- nosti. Kako je to mogoče? Čisto prepro- sto, če se boste vživeli v njegovo delo režiserja, ki mora zamisel, rojeno včeraj, videti, kako se bo udejanila jutri. To pa zmore samo človek z bo- gatim znanjem in izkušnjami. Se spominjate filmov: Ti loviš, Ba- lada o trobenti in oblaku. Minuta za umor. Po isti poti se ne vračaj. Tiste- ga lepega dne... Tedaj je bil Franci Križaj asistent režije pri znanih slo- venskih režiserjih iz začetkov šest- desetih let. Nekaj koprodukcij je de- lal tudi skupaj s češkim režiserjem Františkom Čapom. Pri tem delu je že razmišljal vnaprej in tako prišel do svojega celovečernega filma Za- rota. Postal je najmlajši režiser v bivši Jugoslaviji, ki mu je uspelo narediti celovečerni film. To je samo en utrinek iz spominov na prihod- nost Francija Križaja. Potem je od- prl režijsko knjigo na drugi strani... V celjsko gledališče je prišel za stalnega režiserja in v skoraj treh desetletjih pripravil številne uprizo- ritve, ki bodo ostale v spominu gle- dalcem doma, po Sloveniji, tedanji Jugoslaviji in občinstvu na različnih festivalih. EUiotov Umor v katedrali vam je prav gotovo ostal zapisan v spominu tudi kot nagrajena pred- stava, pa kasnejše Salemske čarov- nice, pa prejšnji Deseti brat, pa Ve- ronika Deseniška in brez kronolo- škega reda še številne odrske novite- / te, ki so Franciju Križaju še poseben j izziv. Vse do zadnje letošnje pred- stave Victor ali otroci na oblasti, ki pa jo tudi morate videti. I. dejanje Njegova prva ljubezen je bila gle- dališče. Tu se šele vse dobro začenja, je zapisano na prvem listu njegove režijske knjige. To poglavje zna Franci Križaj na pamet, z ljubeznijo se ga spominja, kot tistega lutkovne- ga odra v vojni Ljubljani, ko je bil še otrok in sta z bratom ustanovila lut- kovno gledališče. Kot da bi vedel, da bo to znanje v prihodnosti, čeprav se v resnici ni nikoli zapisal lutkam, uporabil v gledališki predstavi, v Victorju. Bilo mu je šest ali sedem let, ko mu je oče, da bi izpolnil sinovo željo, izdelal lutkovni oder. »Tedaj smo stanovali v veliki stavbi, ki je imela več kot osemdeset stanovanj, kar pomeni, da je imela tudi več kot šti- rideset otrok. Naše stanovanje pa je imelo veliko verando, kot nalašč za prirejanje lutkovnih iger. Podobno kot Ivan Mrak sem bil sam pisatelj, pa režiser, izvajalec, moj mlajši brat . je bil pa direktor gledališča in bilje- ter hkrati.« Iz teh spominov na pri- hodnost je danes Francijev brat res direktor Šentjakobskega gledališča. Začelo pa se je prav na verandi. »Ti- ste predstave so bile večkrat preki- njene z zračnimi alarmi in včasih smo morali prekiniti predstavo in steči v zaklonišče, ali pa smo kar stali tam in šteli avione, ki so leteli proti Nemčiji. Našteli smo jih po osemdeset, po sto in več. Kasneje sem se zavedal, kaj lahko povzroči prekinitev predstave in kaj lahko naredi bombni tepih in še danes mi zvok letala požene srh v kosti in me zmrazi, ko slišim zvok sirene.« Osta- la pa je velika ljubezen do odra za vsa prihodnja desetletja. II. dejanje Na celjskem odru je bil najprej gost na povabilo Slavka Belaka, te- danjega direktorja in dramaturga Janeza Žmavca. Predlagal in posta- vil je Sartrove Umazane roke. Pred- stava je uspela. Tako je Franci Kri- žaj prišel, uspel in ostal hišni reži- ser, ki ga nekateri danes za šalo kli- čejo kar »siva eminenca gledališča.« »V našem gledališču smo vsi veliki strokovnjaki za ogromno podro- čij... Vemo, kje rastejo gobe, znamo vozne rede avtobusov in vlakov sko- raj na pamet, vemo vse o filateliji in numizmatiki, smo boljši strategi kot Janša in Rupel skupaj, smo storkov- njaki za nedeljske izlete...« V prijaznem in naklonjenem ob- dobju, ki naj bi najprej trajalo samo tri leta, jih je zdaj devetkrat toliko. Vse kot da je bilo zapisano v režijski knjigi o njegovem življenju že zdav- naj, ko je začel uvod nastajati pri Odru 57 z jasnimi črtami za drugo dejanje. Tam se je namreč začela magična privlačnost do domačega teksta, ki jo uvod omenja kot Anti- gono in Afero. Tedaj je vedel, za danes in jutri, da brez domače dra- matike Slovenci ne bi mogli priti v svet, ki se nam odpira v prihodno- sti. Oprijel se je avtorjev kot so Šeli- ga, Kleč, Kamenik, Poniž, Kodrič, Lainšček, Žmavc, Partljič, Mikeln, Petan, Kislinger, Miheličeva, Kozak, Jurčič in drugi. Ko gleda bodočo be- ro, mu je žal, da danes ni več toliko tekstov slovenskih avtorjev, ki bi bi- li vredni uprizoritve na odru. A pu- sti času čas in upa, da spet nastajajo. In je spet pri spominih za v naprej, o tistih minulih pa pravi, da so šibka točka vseh gledališčnikov in kot v opravičilo pristavi: »Zato imamo časopisne izrezke, gledališki muzej v Ljubljani in zadnja leta video pos- netke predstav. Veliko stvari se iz- gubi in cesto ostane kakšen utrinek bolj skrbno zapisan v glavi gledalca kot ustvarjalca.« Tisto, kar je spravljal sam v starih kovčkih v kleti, še tisto mu je odpla- knila poplava, da so ostali v resnici samo spomini na prihodnost. Ti pa se znova in znova začenjajo z vsako bralno vajo nove predstave, ki se v režiserju rodi veliko prej, morda celo leto ali desetletje. Šele potem si režiser začne izbirati sodelavce za rojstvo nove predstave. Zanjo damo vsi vse svoje sposobnosti, strokovne in čisto človeške in če režiser ujame pravo pot s celim umetniškim in teh- ničnim ansamblom, je naredil naj- več in se tudi veliko naučil. »V na- šem gledališču smo vsi veliki »stro- kovnjaki« za ogromno področij. Če bralca kaj posebej zanima, se lahko mirne duše obrne na nas. Vemo na- , mreč, kje rastejo gobe, znamo vozne rede avtobusov in vlakov skoraj na pamet, vemo vse o filateliji in nu- mizmatiki, smo boljši strategi kot Janša in Rupel skupaj, smo strokov- njaki za nedeljske izlete, specialisti za posebne kulinarične dobrote, za gojenje sadnega drevja, smo odlični vremenoslovci in astrologi in ljudje, ki jim horoskop pomeni vse v tem življenju. Skupaj odpravljamo teža- ve z opešanimi glasilkami in oboleli- mi vratnimi vretenci, po vsaki vaji Le človeške neumnosti ne prenese, to si velja zapomniti, in da mu je najljubši del mesta celjski kolodvor, najljubši otok za počitniško lenarje- nje Molat pri Zadru. Rad ima večer in noč in vse tiste pravljice, ki se začnejo z »nekoč je bilo...« ali med vsakim odmorom. Toda, na vsem lepem režiser opazi, da nastopi trenutek, ko se vsi zavedamo, da de- lamo novo predstavo in da se premi- era vse bolj bliža. Ta strokovnost, ta specialnost, ki je bila sicer nujno potrebna in dragocena, začne na le- pem usihati. Nenadoma se zavemo, da smo se odprli in da je zdaj ravno pravi trenutek, da začne nastajati gledališki projekt. To je čar gledali- ške umetnosti, ki ga le redkokdo za- menja za kaj drugega. Sklep Iskrivost je ena izmed Francijevih odlik in če ga boste kdaj ustavili v njegovem počasnem koraku sredi mesta Celja, ali ob Savinji, bo najbrž obujal spomine na prihodnost, kot mu jih piše znamenje kozoroga ali kitajskega prašiča, vendar ne bo za- meril, če ga zmotite. Le človeške ne- umnosti ne prenese, to si velja za- pomniti, in da mu je najlepši del mesta celjski kolodvor, najljubši otok za počitniško lenarjenje Molat pri Zadru. Rad ima večer in noč in vse tiste pravljice, ki se začnejo z »nekoč je bilo...«, ker je v njih zapisana njegova nadaljna kariera. Za uspešno umetniško delo do sedaj je prejel in si nadel zlati grb mesta Celja, ki ga ima, sicer Ljubljančan, rad kot delo v čudežni deželi gleda- lišča. MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER Z vsem se ukvarjajo Piše 5 DRAGO MEDVED Tudi v Nemčiji imajo šole, ki bi jim mi rekli delavske Univerze. Vsako mesto, ki ima 25.000 ali več prebival- cev, mora imeti tako šolo. Zato polovico potrebnega denarja za njeno delovanje prispeva deželna vlada, po- lovico pa občinska. Svoje prispevajo seveda tudi ude- leženci številnih programov. V številkah to pomeni, da deželna vlada v Dusseldorfu da 435.000 DEM, občinski proračun prispeva okoli 300.000 DEM, prispevki od tečajev pa dajo še 230.000 DEM. V programih in ponudbi Pa se tovrstne nemške šole ""azlikujejo od naših. Tako- •^enovane Volkshochschule ^0 namreč ukvarajajo dobe- sedno z vsem, samo z osnov- '^im izobraževanjem ne. Programe sestavljajo za f^ol leta, jih tiskajo v obliki Posebnih programskih knji- ^'e, te pa so brezplačno na ^oljo na najrazličnejših jav- •^ih mestih od bank do ob- činskega urada, na veliko pa 1^ objavljajo v medijih. Zakonsko so tovrstne šole v Nemčiji enotno urejene, posamezne razlike so vidne le od dežele do dežele, glede na specifiko potreb pač, ven- dar to bistveno ne vpliva na financiranje. Programi so razdeljeni po skupinah in sicer v obliki predavanj in drugih uporab- nih oblikah. V skupini A je gospodarstvo, politika in pravo, v skupini B so peda- gogika, psihologija in filozo- fija, v skupini C umetnost, literatura, glasba, zgodovina dežele in domoznanstvo. V skupini D so matematika, naravoslovje, tehnika in in- formatika oziroma računal- ništvo. V skupini E sta knji- govodstvo in strojepisje, skupina F pa zajema učenje jezikov, tudi za tujce in vi- deo ter filmski program. V skupini G se začno dejav- nosti, ki so že bolj vezane na ustvarjalnost in prosti čas: kreativne delavnice za ples, glasbo, delo doma, hobiji, zdravje, medicina, šport. Po- tem so v skupinah I, J in K še posebne dejavnosti za starej- še in za posebne programe, ki nastajajo po potrebi, stro- kovne ekskurzije in izleti, družabništvo in še kaj. Dr. Elmar Sawatzki, ki že štirinajst let vodi Volks- hochschule v Grevenbroichu pravi, da je zanimanje za to- vrstne dejavnosti med ljud- mi veliko. Zlasti v zadnje ča- su imajo precej dela s tujci, ki se morajo učiti nemščine. Nemci pa se hočejo učiti druge jezike, kajti veliko po- tujejo. Vse bolj je popularna španščina in portugalščina ji sledi. Sploh si želijo kar naj- bolj na široko odpreti vrata do latinsko-ameriškega sve- ta, saj od tam vse bolj priha- jajo tudi določene kulturne in duhovne vrednote, ki jih evropski ljudje, ki pač nima- jo skrbi z vsakdanjim preži- vetjem, vse bolj odkrivajo. Za posamezne programe se dogovarjajo tudi z občino, glede na potrebe. Ko je že tekla beseda o veliki deželni vrtnarski razstavi, ki bo v Grevenbroichu 1995 leta, je Volkshochschule dobila zadolžitev, da pripravi pose- ben program za meščane, kjer naj bi se čimveč naučili o vzgoji cvetja, negovanju zelenic, predvsem pa sajenju in negi sadnega drevja. Dr. Sawatzki predlaga tu- di sodelovanje s celjsko de- lavsko univerzo, saj pravi, da bi si lahko izmenjavali kandidate iz različnih pro- gramov. Morda bi lahko za- čeli z jezikovno izmenjavo, manjšimi likovnimi delavni- cami, videom in podobnim, kar bi prispevalo k boljšemu medsebojnemu poznavanju, mi pa bi to lahko tudi izkori- stili za neposredno promovi- ranje Slovenije in Celja v partnerskem mestu. Šola ima letno približno 500 prireditev in 8000 udele- žencev, filmski in video pro- gram pa sprejema še 5000 obiskovalcev. Zanimiva je struktura udeležencev: le manjši del je moških in še ti so bolj vklju- čeni v naravoslovne dele programov, največ v raču- nalništvo in seveda v športne dejavnosti, saj se tam učijo od plavanja, veslanja, tenisa in vsega mogočega, večina žensk pa se uči domačih roč- nih del, pa tudi za različne kreativne delavnice so bolj dovzetne. Veliko zanimanja je tudi za posamezne oblike poklic- nega usposabljanja in dodat- nega izobraževanja, saj je to zelo pomembna referenca za napredovanje v službi. Sola deluje nadstrankar- sko in se ne vmešava v poli- tične in verske zadeve, zapo- sluje pa nad 150 zunanjih so- delavcev. Dr. Eltnar Sawatzki pred vbodom v šolo, kjer je na zidu šolski grb. Št. 16-23. april 1992 10 iirtec je laiiito le za dodatek v ceUsklh vrtcih ob rednem vzgojno-varstvenem delu ponujalo tuai vse več dodatnih programov, namenjenih malčkom Imate doma prijazno babico, ki vam čuva malčka in zato ne razmi- šljate o organiziranem varstvu in vzgoji vašega otroka v katerem iz- med \Ttcev? Ste morda ostali brez službe, pa denar, ki ste ga prej od- šteli za oskrbo otroka v \Ttcu, pri- varčujete tako, da sami poskrbite za otroka? Pri tem pa najbržda razmi- šljate, da vrtec otrokom le daje še tisto nekaj več, česar sami ne zmore- te, pa bi bilo že zaradi tega dobro otroku »privoščiti« organizirano predšolsko \'zgojo. V celjskih vrtcih so prav zaradi tega že pred leti začeli širiti svojo ponudbo. Ob rednem programu vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki potrebujejo dnevno varstvo, so začeli uvajati tudi dodatne 3 ali 5- urne programe, starši pa lahko malčke vključijo tudi v različne in- teresne dejavnosti. Tudi glede pre- hrane starši lahko izbirajo - če je doma babica, ki kuha kosilo, potem lahko otroka vključite le v 3-umi program z malico, kosilo pa bo mal- ček pojedel že za domačo mizo. Delo v celjskih vrtcih se iz leta v leto bolj prilagaja otrokovim potrebam ter možnostim in pogojerffr ki jih po- stavljajo družine. Konceptualne spremembe dela v vrtcih temeljijo na pestrejši ponudbi programov, zmanjševanju števila otrok v oddel- kih ter na primernejši organizacijski obliki ter kakovosti opravljenega dela. Za ve tri vrtce pa je značilna predvsem odprtost in pripravlje- nost, da se starši tudi invididualno dogovarjajo za posamezne oblike dela z malčki. Vrtci ponujajo Predvpis v vse tri celjske vrtce je bil med 10. in 20. aprilom, vendar pa novince vpisujejo tudi med koledar- skim letom. V vseh treh vrtcih - Ani- ce Čemejeve, Tončke Čečeve in Zarji - razpisujejo dnevno varstvo in vzgojo otrok, vključno s pripravo na šolo, bivanje v vrtcu je omogočeno med 5,30 in 20. uro, za otroke pa pripravljajo zajtrk, sadno malico, kosilo, napitek, malico in večerjo, odvisno pač, v katerem času je otrok v vrtcu. Priprava otrok na šolo, »mala šo- la«, za otroke, ki ne potrebujejo dnevnega varstva bo v vrtcih Anice Čemejeve in Zarja vsak dan med 8. in 11. (z malico) oziroma 7. in 12. uro (z zajtrkom, sadno malico in kosi- lom), če bo dovolj prijav nameravajo v vrtcu Anice Černejeve v šolskem letu 92/93 izvesti tudi malo šolo med 15. in 18. uro (z malico), v Zarji pa ponujajo tudi 3-ume programe med 8. in 11. ali 15. in 18. uro. Malo šolo, ob tem pa tudi potujoči vrtec, izva- jajo tudi v vrtcu Tončke Čečeve, kjer otrokom zaračunavajo dnevno mali- co 25 SLT. tudi za otroke med 3. in 5. letom so na voljo 3 (med 8. in 11. ali med 15. in 18. uro z malico) in 5- umi programi (med 7. in 12. oziroma 15. in 20. uro, z zajtrkom, sadno ma- lico in kosilom ali z malico in večer- jo). Cena v aprilu za 3-urni program je tisoč 67, za 5-umega pa 2 tisoč 497 tolarjev. Številni Icrožid v vrtcih za otroke od četrtega leta naprej izvajajo tudi številne krožke (likovni, plesno-gibalno ritmični, kuharsko-gospodinjski, lutkovni, glasbeni, pevski, planinski, računal- niški in naravoslovni krožek, ob tem pa je precej zanimanja tudi za uče- nje tujih jezikov). V vrtcu Tončke Čečeve zaračunavajo za štiri 2-urna srečanja 200 SLT, za 12 srečanj v vrtcih Anice Černjeve in Zarji pa je treba odšteti 750 tolarjev (proti- vrednost 15 DEM). Prav zaradi pre- cejšnjega zanimaja za krožke v vrtcu Anice Cemjeve razmišljajo o uvedbi vrtca z učenjem nemščine ali angleš- čine ter glasbenem vrtcu, ki bi služil tudi kot pripravnica glasbeni šoli v prihodnjem šolskem letu. V Zarji pa imajo za otroke od petega leta naprej po en dan v tednu program Muce Copatarice (igrarije z učenjem nemščine ali angleščine, računalni- štvo z naravoslovjem ali glasbeni vr- tec), za 12 srečanj pa je treba odšteti protivrednost 30 DEM. Za malčke od tretjega leta naprej v vrtcu Anice Černjeve enkrat te- densko med 13,30. in 18. uro, v Zarji pa med 15,30. in 18. uro, pripravlja- jo tudi brezplačne Cicibanove urice. Staršem, ki potrebujejo le občasno varstvo otrok (med 1. in 7. letom). ponujajo tudi možnosti vključevan otrok v vrtce med 5,30 in 20. ^ s prehrano - pri tem v vrtcu AiM I Čemejeve v aprilu zaračunavajo^' uro varstva 35 SLT, za dopoldansli, tri obroke 125 SLT, popoldansk( malico 30 in večerjo 55 SLT. V vrtci Tončke Čečeve se lahko prav tak( dogovorite za občasne program, vzgoje in varstva - igralne uric, - uma postavka pa je 35 SLT. Starš pa se lahko dogovorijo tudi za var stvo otrok na domu, v času med 5,3( in 22. uro (cena v Zarji prolivred. nost 2, v vrtcu Anice Čemejeve p; 3 DEM na uro) oziroma organizira nje otroških praznovanj (cenj 4 DEM na uro). Ob tem pa je v zadnjem času ka precej zanimanja tudi za prehran in delno tudi varstvo šolarjev v celj skih vrtcih. V vrtcih Tončke Čečevi in Anice Čemejeve zaračunavajo šo larjem (in tudi upokojencem) za ko silo 74 ah 78 oziroma 130 SLT, z; zajtrk pa 25 SLT. Za jutranje var stvo šolarjev je treba odšteti po 41 SLT na uro. IVANA STAMEJČK Jurjev dan Jutri bodo tUdI v nekaterih krajih na Celjskem počastili svojega patrona Letos bo Jurjevanje v Šent- jurju trajalo kar od petka do nedelje. Organizatorjem je na- mreč uspelo, da so pritegnili k sodelovanju vse tiste v obči- ni, ki lahko kakorkoli pripo- morejo, da bodo Šentjurčani počastili prihod pomladi še bolj pestro in zaba\'Tio kot lani. Prireditev se bo pričela v pe- tek ob 15. uri z otvoritvijo ku- linarične in cvetlične razstave v Ipavčevi hiši. Pol urice kas- neje bo od Veterinarske posta- je proti osrednjemu priredi- tvenemu prostora, ki bo vse dni Jurjevanja na Zgornjem trgu, krenila Jurjeva povorka konjskih vpreg. Najdaljša bo vozila Jurija, za njim pa se bo- do na zapravljivčkih peljali muzikanti in folklome skupi- V Laškem so Jurjevanje po- novno uvedli pred dvema leto- ma. Letos so nosilci prireditve učenci osnovne šole Primož Trubar, ki bodo v petek ob 14. uri krenili v sprevodu po La- škem in obiskali vsa večja po- djetja in skupščino občine La- ško, sprevod pa bodo končali na šolskem dvorišču, kjer bodo peli priložnostne pesmi, plesa- li in si iz jajc, ki jih bodo dobili med sprevodom, spekli cvrt- njak. ne. Osrednja prireditev na tr- gu se bo pričela ob 16. uri, zabava na prostem pa bo tra- jala vse do večera, pozno v noč pa še v motelu Merx. V soboto bo osrednji dogo- dek Jurjev sejem plemenske živine, kmetijske mehanizaci- je, opreme in domače obrti. Sejem bo pri Veterinarski po- staji, pričel pa se bo zjutraj ob 8. uri. Zvečer bo v Kultumem domu v Šentjurju še revija pevskih zborov. V nedeljo, zadnji dan Jurje- vanja, se bo zabava pričela že zjutraj s koncertom godbe na pihala na Zgomjem trgu. Na prireditvenem prostora bodo zaplesale še domače folklorne skupine, prisluhniti pa bo mo- goče tudi petju dražul. Do- poldne bo še slovesna Jurjeva maša, Jurjevanje pa se bo kon- V Taboru v Sa\injski dolini bo v nedeljo, 26. aprila, Jurijev sejem. Na njem bodo nastopili domači muzikanti, pripravili bodo kmečke jedi, prodajali izdelke etnografskih posebno- sti in pripravili razstavo nove in rabljene kmečke opreme. čalo s krajšim koncertom me- šanega komomega zbora iz Celja. Vse dni Jurjevanja bodo na osrednjem prireditvenem pro- stora na Zgomjem trgu po- stavljene bogato obložene stojnice z domačo jedačo in pi- jačo, kupiti bo mogoče domače izdelke, spominke in celo Juri- jev list, ki so ga pripravili učenci šentjurske osnovne šole. JŽ Pisanke na Dobrno Konec minulega tedna je bi- lo v Zavodu Miha Pintar na Dobrni zelo živahno, saj so go- jence obiskali številni osnov- nošolci iz Dobme in Šentjurja, v petek in soboto pa še zastop- nica firme Miiller iz Schwa- bacha Katarina Zewe in pred- sedujoči okrožnega zdraženja za socialno delo v Niimbergu Johann Krauser. Oba sta si ogledala zavod in pogoje za življenje in delo gojencev v njem, gojenci in otroci v vrt- cu na Dobrni pa so dobili tudi bogate pisanke - številne učne in šolske pripomočke, igrače ter sladkarije. IS Mlaj na Šmohorju Planinci Laškega se tu- di letos ne bodo izneverili tradiciji in bodo za 1. maj postavili na Šmohorju velik mlaj. Šmohor je bil kraj, kjer so se pred, med in po vojni med prvomaj- skimi prazniki radi zbi- rali ljudje. Pred postavi- tvijo mlaja pa bo še vrsta aktivnosti, kjer poleg drugih sodelujejo tudi planinci. Tako obnavljajo cesto iz Rečice do Šmo- horja, ki bo zdaj široka štiri metre in bo omogoči- la lažji in varnejši dostop. Do Slivnega je cesta že asfaltirana, od tam do vr- ha pa je trasa že tudi sko- raj urejena. V soboto, 25. aprila, bodo planinci Laškega pripravili na Šmohorju očiščevalno akcijo. Oči- stili bodo pot in okolico doma. Ob planoti bodo postavili varovalno ogra- jo pred avtomobili in mo- torji. V popoldanskem času bodo začeli postav- ljati mlaj. Na predvečer 1. maja pripravljajo tudi kresovanje in kanonado. Fanika Wiegele, PD La- ško, ob tej priložnosti va- bi vse ljubitelje gora na očiščevalno akcijo, po- stavljanje mlaja ter praz- novanje. T. VRABL Pohod po mejah KS Uboje v soboto, 25. aprila, bo že deseti tradicionalni pohod Ob meji in spominskih obeležjih NOV KS Liboje. Start bo ob 9. uri pri mostu preko Savinje v Kasazah. Pohodniki bodo krenili po desnem bregu Savinje, nato po pobočju Kotečnika in Gozdnika in pohod končali okoli 14,30 ure s planinskim srečanjem na Brnici. Lani se je pohoda udeležilo 400 udeležencev. Organiza- tor jih tudi letos pričakuje vsaj toliko. T. T. Srečanje celjskih gimnazijce« Srečanje celjskih gimnazij- cev bo za Celje zanimiva dru- žabna prireditev, je bilo po- udarjeno na seji Častnega od- bora srečanja v soboto dopol- dan na celjski Gimnaziji. Vabilu predsednika Častne- ga odbora dr. Matjaža Kmecla so se odzvali skoraj vsi povab- ljeni: prof. dr. Andrej Inkret, znani gledališki kritik, sicer profesor na Ljubljanski Aka- demiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), Boris Šinigoj, direktor Sloven- ske filharmonije, znani glas- benik Mojmir Sepe, pa prof. Stanko Lorger, znan celjski športnik, celjski župan Anton Roječ, »starosta« ginmazijskih profesorjev Jože Rotar, mag. Franc Knafelc, direktor celj- ske Območne gospodarske zbornice in vrsta drugih. Mnogo pripomb in zanimi- vih predlogov za dopolnitev programa srečanja je bilo sli- šati, to pa je bil tudi namen sestanka. Sicer pa je prevlada- la ocena, da je predlagani pro- gram srečanja nadvse zanimiv in bogat, da je kar »slasten« organizacijski »zalogaj« in da bo - kot je zapisano uvodoma - za Celje pomembna dražab- na popestritev. Posebno pozornost so name- nili tudi eni osrednjih nalog srečanja: z zbranim denarjem bi naj namreč ustanovili pose- ben sklad, ki bi z zbranimi sredstvi podeljeval štipendije nadarjenim dijakom gimnazi je, zlasti pri njihovem nadalj nem študiju, pomagal bi n) pri strokovnem izpopolnjevj nju gimnazijskih profesorje ter financiral nekatere zanj mive projekte, ki zadevajo p« sodobitev pouka na gimnazij reševanje njenih vsakodne^ nih problemov in težav itd. Potrdili so tudi »umik« sre- čanja, katerega osrednja pri reditev bo 6. junija v celjsl Hali Golovec. Mariborski i akvarij vabi ^ Med prazniki, ko ne vest kam ali kadar si želite neka novega, drugačnega, lahfci obiščete mariborski akvarij. Odprt bo vse prazničn dneve. Šola za sestre šola za sestre - zdravstveno šolstvo na Slovenskem, je na- slov razstave, ki je na ogled v Slovenskem šolskem muzeju, v prostorih, kjer je nekdaj de- lovala šola za medicinske se- stre (Plečnikov trg 1) v Ljub- ljani. S fotografijami, dokimienti, učbeniki, različnimi učiU in uniformami predstavlja raz- stava razvoj zdravstvene nege in šolanja zanjo od babiških šol od časa Marije Terezije na- prej, pri čemer upošteva tako zdravstveno izobraževanje re- dovnic karitativnih redov, bolničarsko (strežniško) šolo pri ljubljanski in mariborski bolnišnici, šolo za sestre pri Higienskem zavodu kot tudi partizansko sanitetno izobra- ževanje. Predstavitev zaklju- čuje razvoj današnjih desetih srednjih zdravstvenih šol in Višje šole za zdravstvene de- lavce v Ljubljani. Razstavo dopolnjuje video projekcija p zdravstvenem šolstvu po letu 1948 in dia projekcija o seda- njih zdravstvenih šolah. Poleg zloženke, ki z nekaj ilustracijami in kratkim bese- dilom predstavi temo razstave, pa je na voljo tudi obsežnejši ilustriran katalog s prispevki 19 avtorjev o razvoju' zdrav- stvenega šolstva na Sloven- skem. Razstava je odprta od pone- deljka do petka med 9. in 13. uro do novembra letos, za sku- pine pa po dogovoru. Najuspešnejši Braslovčani Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žal' je pripravil 24. občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. NasW pilo je 72 učencev iz vseh osnovnih šol občine, razdeljeni pa' bili v dve starostni skupini. Pomerili so se v znanju cestu prometnih predpisov, vožnji s kolesom po prometnih površin^ in spretnostni vožnji. V mlajši skupini je prvo mesto osvojil učenec OŠ BrasloV Borut Vodovnik, dragi je bil Rob Dobnik iz OŠ Polzela in tre* Nikola Mnovčec iz OS Braslovče. Pri starejši skupini so prva^ mesta osvojili učenci OŠ Braslovče, Prvi je bil Sandi Kunstič.' se bo udeležil državnega prvenstva 15. maja v Hrastniku, dni| Peter Rosenstein in tretji Janez Božič. Ekipno so v obeh skUP' nah zmagali Braslovčani. Na sliki: Med spretnostno vožnjo- . T. TAVCA St. 16-23. april 1992 111 Prizadetost ne izifiiučuie liuiiezni Nova bivalna enota za duševno prizadete v pomoč nilm In staršem v Center za varstvo in delo Golovec običajno naključni obiskovalec ne zaide. Tja pri- dejo le varovanci doma za du- ševno prizadete. Tisti, ki živijo pri starših, pa pridejo v dom le v delavnico, na delovno mesto. V domu so seveda tudi« vzgoji- telji in drugi strokovTii delav- ci, pa starši, ki pridejo na obisk k otrokom. Vsak drugi gost, ki tu in tam še zaide k njim, je že prava redkost. In vendar v tem domu, kljub temu, da so v njem duševno prizadeti, v delavnici oprav- ljajo družbeno koristno delo, ki po zahtevnosti ustreza spo- sobnostim varovancev. Pred nedavnim so pripravili tudi kulturni dan. Vodstvo doma pa se trudi pridobiti novo bi- valno enoto za tiste, ki imajo ostarele starše ali so brez njih in ki so zato domski oskrbi za- pisani za vse čase. Nova bival- na enota bi takšnim nadome- stila družino. Rumena iuč za bivalno enoto Po besedah direktorice Cen- tra za varstvo in delo Golovec, Ane Jimger, je ta zamisel že precej stara. Ze lani so ustano- viteljem predlagali, da bi pro- storsko stisko rešili na način, ki je v svetu že uveljavljen. »Bivalna enota bi omogočala precej veliko aktivnost naših varovancev, obenem pa je manj vpadljiva za okolico. Vsi varovanci bi se lažje vključili v okolje. Objekt je predviden za varovance, ki nimajo svojih družin ali so tako zelo moteni, da v teh družinah nikoli ne bi mogli zaživeti. Starši naših varovancev se starajo in kljub volji in motiviranosti ne bodo mogli skrbeti za otroke. Zato bi takšnim varovancem radi nudili čim boljše pogoje biva- nja v omenjeni enoti, ki bi de- lovala kot velika družina. V njej bi bilo prostora za osem do dvanajst varovancev. Pri nas tudi menimo, da je part- nersko življenje del normalne- ga življenja, zato bi v bivalni enoti omogočili življenje tudi takšnim varovancem, ki so si že v sedanjem zavodu poiskali partnerja oziroma partnerko, pa tukaj, zaradi prostorske stiske, v paru ne morejo žive- ti«, je povedala Ana Junger. Zanimanje za novo bivalno enoto je pri ustanoviteljih Centra vodstvo že vzbudilo. Iz proračuna so prejeli okoli mi- lijon tolarjev za nakup nekega starejšega objekta v ta namen, vendar si je vodstvo Centra medtem ogledalo sodobnejši objekt, v katerega bi se bilo mogoče takoj vseliti, če bi uspeli pridobiti še dodatna, okoli štiri milijone tolarjev, potrebna sredstva. »V sodelo- vanju z ustanovitelji in repu- bliškim ministrstvom, pristoj- nim za naše zadeve, jih bomo skušali pridobiti. Sami pa si bomo prizadevali predstaviti delo našega zavoda navzven«, je optimistična direktorica Ana Junger. Tudi na celjskem Društvu za pomoč duševno prizadetim, ki mu predseduje Irena Džordže- vič, se z zamislijo strinjajo in jo podpirajo. »Če bi Centru to uspelo, bi v Celju pridobili z novo bivalno enoto kar nam manjka. Za predšolske in šolo- obvezne otroke, ki so duševno prizadeti, je namreč poskrb- ljeno. Pri odraslih pa vidimo veliko vrzel. Staršem bi bilo lažje, če bi vedeli, da obstaja bivalna enota za odrasle, saj njihov otrok tudi po njihovi smrti tako ne bi bil prepuščen sam sebi. Storili bomo vse kar je v naši moči, da bi zbrali sredstva, potrebna za ureditev te enote«, je povedala Džord- ževičeva. Najtežje Je lažje duševno prizadetim Polona Žnuderl, svetovalna delavka v Centru na Golovcu pravi, da je najtežje tistim va- rovancem, ki so lažje duševno prizadeti. »To so ljudje, ki se zavedajo, kakšno je drugačno življenje. Vedo, kako bi lahko živeli zunaj Golovca, če bi bili »normalni«. Vedo, da bi se lah- ko poročili, da bi lahko imeli otroke, družine, svoje gospo- dinjstvo. Zavedajo pa se tudi, da jim to ne bo nikoli dano. Ravno zato si tako prizadeva- mo dobiti bivalno enoto, da bi lahko omogočili parom, ki bi lahko živeli skupaj in ki so delno sposobni skrbeti sami zase, delček družinskega živ- ljenja«, je povedala. V Centru na Golovcu dopuš- čajo partnerske odnose, tudi spolni stiki so dovoljeni, ven- dar je obvezna uporaba kon- tracepcije. »Pri nas tega ne za- tiramo, obstajajo pa ustanove, kjer je nezaželjeno že držanje za roke, kaj šele kaj drugega. Treba je vedeti, da tega ni mo- goče zatreti, tudi med to popu- Če se vam zdi, d bi tudi vi lahko pripomogli k pridobitvi nove bivalne enote Centra za varstvo in delo Golovec, lahko denar nakažete na njihov žiro račun: 50700-603-31039, s pripisom: za bivalno enoto. lacijo ne. Zato tam, kjer tega ne dovoljujejo, to poteka skri- vaj. Pari, ki nastajajo pri nas, imajo običajno odnose izključ- no med sabo. Pri težje duševno prizadetih pa partnerja obi- čajno ne izbirajo, tudi starost ni pomembna, ne zunanji iz- gled, zato je potreben nadzor pri kontracepciji.« Kakšne so reakcije staršev Simon in Cvetka bi najprej vprašala starše, potem pa bi se poročila. Drago bi z dekletom zaživel v bivalni enoti življenje, o kakršnem že dolgo razmišlja in si ga želi. na to, da imajo nekateri varo- vanci partnerja, pravzaprav ne vedo, ker podatkov o tem v Centru nimajo. Po besedah Polone Žnuderl pa marsikate- ra varovanka tega staršem ne upa povedati. »Morda je boja- zen odveč, morda starši ne bi imeli nič proti«, meni Polona Žnuderl. Tudi poročili bi se Ko govorijo o ljubezni, o za- Ijublenosti, se varovanci Cen- tra na Golovcu malo nasmiha- jo, malo zardevajo, kot to poč- no vsi zaljubljenci na svetu. Svoja čustva znajo izraziti ze- lo jasno, tudi verzi se porajajo v njihovih glavah, le da se ta- , ko, kot nastanejo, tudi razbli- nijo. Čustva pa ostanejo obi- čajno močna. Nekateri so, ki so skupaj že več let in ki si prihodnost predstavljajo tudi tako, da bi jo živeli v paru. Cvetka in Simon sta fant in dekle že sedem mesecev. Zelo se razumeta, pravita, ter si po- magata. Cvetka: »V domu si lahko izkazujemo nežnosti, le da na- ju moti, da naju vsi vidijo. Za- to greva običajno kam, kjer sva sama. Če si zaljubljen, ču- tiš nekaj lepega, nekaj, ne vem, nekaj kar te zares razve- seli. Simona imam rada. Ne, doslej mi ni še nikoli ničesar podaril, vendar je že obljubil, da bo to storil, ha, ha, ha.« Peter se verjetno z Marijo ne bo poročil, toda lepo je biti zaljubljen, pravi. Simon: »S Cvetko sva se spoznala v domu, v delavnici. Jaz sem jo gledal med delom, pa ona mene, pa jaz njo, in sva počasi prišla skupaj. Sledili so listki z vprašanji, nato verzi in tako dalje. Žal se nobenega verza, ki sem ji ga napisal, ne spomnim.« Cvetka: »Tudi jaz ne, ker jih imam doma spravljene v be- ležki, kamor si pišem skriti dnevnik. Vanj napišem kaj opazim na fantu, kako se ob- naša. Simon: »Da bi se poročila? Da, to je želja vsakega para. Če je možnost, se pač poročiš, če ti starši dovolijo. Ja, mislim, da bi moral njih vprašati za dovoljenje.« Cvetka: »Jaz bi tudi starše vprašala če se smem poročiti. Starši še vedno skrbijo zame. Simona sem jim že predstavi- la. Ko je prišla mamica k meni, sem ji ga predstavila. Ko sva prišli domov, je rekla, saj ti imaš pa čednega fanta! Veš, se bosta morala poročiti. Jaz da bi se poročila, sem rekla, to pa ne! Pa je mamica rekla, da bo nekoč treba. Če bi se poročila, bi živela pri Simonu, ker je tudi on sam tako rekel. Doma imajo namreč veliko hišo.« Življenje zna biti hudo kru- to. Marsikdo od varovancev doma ne le da je duševno pri- zadet, veliko jih je, ki so tudi telesno invalidi. Marija je že ena izmed njih. Od pasu je hroma. Že več let pa ji ob stra- ni stoji Peter. Marija: »Skupaj sva že osem let. Spoznala sva se v domu prve leto, ko sem prišla na Go- lovec. Takrat sem morala na operacijo. Preden sem šla v bolnico, sem zelo jokala. Tam, kjer je bil prej glavni vhod, sem se naslonila Petru na rame in jokala, mama pa je rekla, naj ne jočem, da me bo že obiskal v bolnici. Pa me je res. Od takrat sva skupaj. Ve- likokrat si želim, da bi s Pe- trom lahko bila kdaj sama zase.« Peter: »V letih, odkar sva skupaj, sva se tudi že skregala, največkrat po moji krivdi, ker sem svojeglav. Ne, jaz ne raz- mišljam o tem, da bi se poroči- la. Ona je invalidka, doma imajo veliko kmetijo...« Marija: »Moji starši so Petra že spoznali, dvakrat je bil tudi pri nas, kako bi bilo, če bi se hotela poročiti, pa ne vem. Če bi ne bila invalidna, bi se goto- vo poročila.« Peter: »Zelo lepo je, da sva z Marijo skupaj, da si pomaga- va. Včasih pa sem jaz tak fa- kin, da kar grem in je potem Marija žalostna.« Marija: »Ja, tudi kakšno sol- zo potečim takrat. Potem, ko vidi, da mi je hudo, se vrne k meni. Vsega mora biti, sme- ha in joka.« Med tistimi, ki si želijo bi- valne enote, je gotovo Drago, ki ima že vrsto let dekle. To, da ne moreta biti v Centru nikoli sama, ga zelo moti. »Sam bi rad živel s svojim dekletom v novi enoti, da bi imela svoj mir in da bi živela kot vsi dru- gi ljudje. Tukaj naju ovirajo ostali varovanci in ne moreva biti sama. V bivalni enoti pa bi pomagala drug drugemu, rad bi postoril kaj zanjo, če bi me prosila. Da, tudi otrok si že- lim, želim si živeti tako kot drugi ljudje.« NATAŠA GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER V Andražu referendum Krajani Andraža v žalski občini se bodo v nedeljo, 26. aprila, na referendumu odločali o uvedbi samopri- spevka na območju njihove krajevne skupnosti. O tem, kako so potekale priprave in kakšen program imajo nam je predsednik sveta KS Andraž Anton Mešič povedal takole: »Da bi zadovoljili potre- be krajanov v naši krajevni skupnosti je edina možna rešitev podaljšanje krajev- nega samoprispevka. O programu vlaganj- za na- slednjih pet let smo sezna- nili vse krajane na zborih krajanov in z njim so se strinjali. Če bo nedeljski referendum uspel, bomo v petih letih zbrah 3,5 mili- jona tolarjev. S temi sred- stvi bi dokončno uredili ce- sto v zaselek Lovce, zgradi- li mrliško vežo, del sred- stev pa bi porabili za ure- ditev makadamskih cest, ki jih je v naši krajevni skup- nosti še veliko.« Odstotek plačevanja bo ostal enak kot do sedaj: za- posleni 1,5 odstotka, upo- kojenci 1 odstotek, kmetje od katastarskega dohodka 4 odstotke. Oproščeni bodo tisti krajani, za katere je to določeno z zakonom o sa- moprispevku. Mesta za glasovanje bodo odprli ob 7. uri in bodo odprta do 19. ure. TONE TAVČAR IViost ločevanja namesto združevanja Zakal bi nekateri radi na hitro porušili star most v Preboldu? Ob rekonstrukciji dela republiške ce- ste Latkova vas-Prebold-Trbovlje so v Dolenji vasi na novo uredili križišče ter zgradili nov most čez Eolsko. Star še vedno stoji in sedaj bi ga nekateri radi porušili. Večina krajanov se s tem ne strinja. Stari most so zgradili leta 1928. Klju- boval je mnogim naraslim vodam, je pa res, da ni več ustrezal povečanemu avto- mobilskemu prometu, pa čeprav se na njem nikdar ni zgodila hujša prometna nesreča. Sedaj se je vnela bitka za ali proti rušenju starega mostu. Pri celjskem Nivoju menijo, da je treba most porušiti, ker s tremi podporniki preveč ovira pre- tok vode. Ob tem pa je treba poudariti, da gradbeno dovoljenje, izdano s strani pristojnih republiških organov, ne zahte- va rušenja starega mostu. Večina kraja- nov meni, da bi lahko star most služil kot peš pot, ki bi bila varnejša kot pa tista, ki vodi po novem cestnem odseku in novem mostu. Nekateri prebivalci blokovnega naselja v Preboldu in vzhodnega dela Dolenje vasi, pa zahtevajo rušenje, saj povsem verjamejo Nivoju. Zanimivo je mnenje upravnega orga- na, pristojnega za gradbeništvo pri žal- ski občinski skupščini, ki meni, da po- plav ne more biti zaradi oviranega preto- ka vode pod starim mostom, pač pa zara- di visoke nivelitete novega mostu in ce- ste, ki predstavlja pravi jez. V primeru poplav ali večjih nalivov bi nova višina ceste zaprla pot meteornim vodam, ki se s področja celotnega Prebolda stekajo na prostor ob blokih. Izvajalec del kljub opozorilom krajevne skupnosti in kraja- nov ni vgradil nobenega dodatnega pro- pusta v cesto, kar bi nastale težave znat- no ublažilo. V Preboldu menijo, da so za rušenje starega mostu verjetno najbolj zagreti izvajalci del, ki jim je ob pomanjkanju naročil dobrodošlo vsako delo. Prenagliti se vsekakor ne splača, saj je lažje rušiti kot graditi. Star most ne zahteva večjih vzdrževalnih stroškov, še posebej, če bo namenjen le pešcem. Odpravo vzrokov za poplave pa vidijo v ustrezni regulaciji Bolske v spodnjem toku in izlivu. Po ne- razumljivi logiki so doslej regulacije opravljali v zgornjem toku reke. Ob vsem tem pa ne gre prezreti, da so nekatere novejše stanovanjske hiše, ki so pozidane na izrazito poplavnem področju, zares ogrožene, čudno pa je, da tega niso upo- števali ob izdaji gradbenih dovoljenj. Kakor koli že - prebivalci Dolenje vasi so trdno odločeni obvarovati stari most. Izvajalci del bi radi rušenje kar najhitre- je opravili, pa čeprav še niso prestavljeni vodi PTT linij. Samo rušenje ne bi bilo poceni, ker bo treba zaradi varnosti ure- diti nabrežine ali pa namestiti nove ograje. Mar ne bi bilo pametneje, če bi ta denar namenili za ureditev ceste skozi Prebold, ki si imena cesta že zdavnaj ne zasluži več? JANEZ VEDENIK Št. 16-23. april 199*2 12 Prosta pot profesionalizmu Oabor slovenske skupščine za vzgojo. Izobraževanje In telesno kulturo, ki ga voči Jože Zupančič, je ponuilil resolucijo o športu že lansko jesen naj bi v parlament prišel zakon o športu, vendar se to še ni zgodilo. Predsednik odbora Skupš- čine Republike Slovenije za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturo Jože Zupančič je zato minuli teden ponudil v obravnavo resolucijo oziroma strate- ški dokument trajnejše vrednosti, na podlagi katerega naj bi nato postopo- ma urejali mnoge zagate slovenskega športa. »Že nekaj časa so pripravljene teze z osnutkom zakona o športu, vendar se je na poti v skupščinsko proceduro nekje zaustavilo. Z osamosvojitvijo je marsikaj novega tudi v športu; imamo lasten olimpijski komite, pereče vpra- šanje je bodoča organiziranost v te- meljnih sredinah - občinah. Obenem imamo 50 panožnih zvez, 3500 društev ter 350 tisoč članov in si preprosto ne smemo dovoliti, da bi to ogronmo po- dročje stagniralo ali stopicalo nazaj. Odbobje med zimskimi in poletnimi olimpijskimi igrami je najbolj ustrez- no za sprejetje resolucije,« pravi Jože Zupančič. Kdaj lahko dokument pričakujemo v skupščinskih klopeh? Štiričlanska delovna skupina bo pripravila gradivo, ki ga bodo stro- kovnjaki ustreznih strok pregledali in predvidoma sredi maja ga bo obravna- val skupščinski odbor. Če bomo reso- lucijo ocenili kot dobro in ne bo zaple- tov, jo bomo slovenskemu parlamentu v obravnavo ponudili pred olimpijski- mi igrami v Barceloni. V čem se bo pravzaprav resolucija razlikovala od tez za zakon o športu? V vseh dokumentih, ki smo jih imeli na razpolago, je veliko podatkov o opravljenem delu in smernicah za prihodnje. Vendar je vse razmetano v različnih aktih in razlagah teh aktov. Zato bi bilo mogoče dokument, ki naj ne bi bil prezapleten in obsežen, pri- praviti v kratkem časovnem roku. Kratka ocena stanja naj končno pove, če smo na športnem torišču v primer- javi z drugimi državami dobri ali sla- bi. Potrebni bosta še ocena organizira- nosti in kdo kaj opravlja na tem po- dročju. Hočemo imeti kakovostno in zdravo življenje, ki naj bi iz tega nižje- ga tekmovalnega področja preraslo v vrhunski, profesionalni, promocijski šport. Smernice so torej jasno začrtane. Kaj pa vsebina? Vsem, ki delajo na področju športa, moramo sprostiti njihovo ustvarjal- nost. Z birokrati in administrativnimi delavci te energije ne smemo tiščati k tlom, kar se zdaj že skorajda dela. Potem so še povsem običajna vpraša- nja. Kaj je z lastništvom objektov? Ka- ko bo z investicijami? Ali so zavodi dobra rešitev? Ko dobi skupina ljudi vso stvar v svoje roke, ni nobenga na- predka, ali pa se dogaja kaj drugega. Za športnike je pomembna njihova ka- tegorizacija, v področje Fakultete za šport in šolskega športa pa se ne bi smeli preveč vmešavati, ker so tovrst- ne zadeve že urejene z drugimi zakoni. Ali bomo z državnimi prvenstvi, re- prezentancami in vsem drugim naklo- njeni profesionalizmu? O tem v normalni državi ne sme biti dvoma. Bolj je pomembno kdo bo skr- bel za to področje. Ali bo samodejno ali bo zanj skrbela država ali olimpij- ski komite? Zaradi tega je potrebno opredeliti načine financiranja. Ni dr- žave na svetu, ki iz proračiina ne bi dajala denarja za šport; seveda za ti- ste, ki je po lastni oceni najbolj kori- sten. S tem je povezana razporeditev dohodkov iz naslova športne napove- di, iger na srečo... Kaj bo z mejnimi področji, ki tudi opredeljujejo športni- ka: pokojninskim in zdravstvenim za- varovanjem ter socialnim statusom kot celoto. Če bi bili v to vključeni tudi vrhunski športniki, s katerimi se hoče- mo ponašati, bi marsikatero vprašanje odpadlo. Resolucija je potem protiutež zako- nu o športu? Niti ne. Lahko je neke vrste pred- hodnica zakona o športu, če bomo sploh ugotovili smotrnost zakona. Že zdaj so deljena mnenja. Zame osebno na področju športa ni potrebna regu- lativa. Ne gre za institucije, marveč za množico ljudi, ki se ukvarja s športom ter dela povsem prostovoljno in ama- tersko. Drugi spet težijo h kalupom, kar verjetno ni povsem v skladu z de- mokratičnimi odnosi. Včasih smo bili res navajeni na predalčkanje, ki pa ni prineslo velikih koristi. Na seji so bili tudi zastopniki Šport- ne zveze, ministrstva za šport in Fa- kultete za šport. Kakšne so njihove pripombe? Seja je bila dobro obiskana, takšno udeležbo smo si lahko le želeli. V repu- bliškem vrhu je sodelovanje nekoliko zastalo in vse strani smo le zbrali na enem mestu. Prišlo je do prestižnih vprašanj. Športna zveza, stroka in po- samezne organizacije so nas v celoti podprli, ministrstvo pa je spraševalo, če jih naš odbor ne prehiteva in se vmešava v njihovo delo. Očitek smo skupaj z drugimi člani odbora zavrni- li, ker gre za napačno razumevanje skupščine in vlade. Poslanci lahko predlagajo vse pobude, ki so po njihovi oceni koristne. Kakšna je vaša ocena vloge države v športu? Minister Vencelj naj bi prvič opazil športnike šele ob lanski vojni, ko je košarkarju Zdovcu med EP pri- poročil odhod iz jugoslovanske repre- zentance. Ministru mnogi delajo krivico. Zelo je zagnan za šport, saj obiskuje števil- ne shode in športne zbore. Dejansko se mu dela krivica. Velikokrat se v javno- sti opredeljuje določen nastop, ki se ponavlja in pride do negativne kono- tacije. Minister Vencelj je velik zago- vornik športa, a je drugo vprašanje, če mu njegovi sodelavci sledijo. Državna uprava.je takšna kot nekoč in si želi ohraniti stare položaje. To je pa prete- kli čas. ŽELJKO ZULE Rekord ni bii dovoij Na velikonočnem maratonu v Torinu je Helena Javomik iz Zreč s časom 2:41:41 zasedla 3. mesto in za dobri dve minuti izboljšala lasten državni rekord. Toda osnovnega cilja, olimpij- ske norme 2:40:00, ni izpolnila, tako da se je dokončno odrekla nastopu v Barceloni. Javomikova je vse do 30 km tekla v vodilni skupini in imela tempo za rezultat okoli 2:38, nato pa je v hudi vročini (24 stopinj Celzija) na razgibani progi s številnimi vzponi popustila. Emo na kegijaško SP ženska kegljaška reprezentanca Slovenije je v prijateljskem dvoboju v gosteh izgubila z Nemkami, ki so na zadnjem svetov- nem prvenstvu osvojile srebrno kolajno. V našo reprezentanco je trener Lado Gobec uvrstil kar šest celjskih kegljavk in vse kaže, da bo v drugi polovici maja na SP v Bratislavi nastopila celotna ekipa Ema. Slovenija je izgubila za 82 kegljev, celjske kegljavke pa so dosegle naslednje rezultate: Petak 455, Gobec 446, Tkalčič 440, Kardinar 430, Šeško 419 in Grobelnik 416, v ekipi pa sta bih še Ljubljančanki Urbane (428) in Čadež (398). ran^rama Košarka Prvenstvo Slovenije Moški - 2. kolo sredinske končnice za Koračev pokal: M. Macus-Comet 98:72 (47:42), strelci: Šmid, Železni- kar 23, Nerat 18, Šrot 4, Rup- nik. Kožar 2; Rogaška-Slovan 78:94, strelci: Ritonja 21, Su- šin 20, Kalinger 16, Cerar, Sedminek 5, Kidrič 4, Tabak 3, Pale-Kosovac, Čovič 2. Povratni tekmi: Comet- M.Marcus 84 : 93 (41 : 52), strelci: Nerat 41, Železnikar 16, Šmid 14, Kožar 8, Lušenc 3, Perkič 2. Slovan-Rogaška 104 : 94 (55 : 46), strelci: Ritonja 41, Tabak 14, Cerar 11, Kalinger 8, Sušin 7, Sedminek, Petovar 4, Kidrič 3, Tišma 2. Comet in Rogaška sta z O : 2 v porazih izpadla. Nogomet Slovenska liga 30. kolo: Pubhkum-Naklo 1:1 (0:0), strelec: Pevnik; Olimpija-Rudar (V) 2:0 (2:0), Steklar prost. 31. kolo: Potroš- nik-Publikum 2:1 (0:1), stre- lec: Al. Turk, Rudar (V)-Dom- žale 5:0 (3:0), strelci: Karič 3, Omerovič, Goršek 1; Zagorje -Steklar 2:2 (2:1), strelca: P. Šmid, Brundič. Vrstni red: Olimpija, Mari- bor 47, Izola 43, Naklo, Koper 36, Gorica 34, Slovan, Ljublja- na 32, Publikum 31, Mura 30, Svoboda, Steklar 29, Rudar (V) 28, Zagorje 27, Potrošnik 26, Primorje 25, Nafta 23, Ru- dar (T) 20, Medvode 17, Dom- žale 16, Jadran 12. il. Slovenska liga 18. kolo: Dravinja-Rače 6:0 (1:0), strelci: Zore 4, Rorič, D. Mlakar; P. Hmezad-Središ- če 2:1. Vrstni red: Železničar 27, Dravograd 24, Dravinja 23, Korotan 21, Tumišče, P. Hme- zad 20, Pohorje 17 itd. liflNZ Celje 14. kolo: Kovrnar-Svoboda 2:1, E.Šmartno-CR Krško 5:1, Hrastnik-Papimičar 0:2. Vrstni red: E. Šmartno 25, Pa- pirničar 19, CR Krško 13, Ko- vinar 12, Hrastnik 10, Svobo- da 5. Pokal Slovenije Mladinci - finale MNZ Celje: Publikum-Rudar (V) 0:1 (0:0), strelec: Karič. Rokomet Super liga Moški - 20. kolo: Slovan-P. Laško 20:19 (9:11), strelci: Jeršič 5, Šafarič, Šerbec, Čater 3, Pungartnik, Leve 2, Franc 1. Velenje-Drava 23:14. Vrstni red: P. Laško 35, Slovan 28, Rudar 26, Jadran 24, Velenje 22, Pomurka 21, N. oprema 19, Duka 18, Drava 15, Presad 14, Preddvor, Inles 9. Slovenska liga Moški - 22. kolo: Eurodas -Krog 28:18, strelci: Novak 9, Ocvirk 5, Vešligaj, Begovič 4, Leskovšek 3, Lubej 2, Bilbija 1. Odbojka Super liga Ženske - 5. kolo končnice: YU STIP-Paloma 0:3 (-7, -5, -13). Vrstni red: Paloma 34, Judo Slovenska liga 1 4. kolo: Impol-I. Reya 2: (20:30). Cuk, Novkovič in Ima movič so zmagali, Spasovič i Anderle neodločeno, Šekora nja, Sadžak izgubila. Vodit I. Reya in Ilimpija z 8 točkanj Runkov memorial Ljubljana: pionirji - (J 28 kg: 5. P.Ferjan, do 34 kg: ] B. Holer, do 42 kg: 3. Milutino vič in*K. Ferjan, do 46 kh: { Mahmutovič, do 50 kg: J M. Holer, 3. Lakner-Bevc, ^ 67 kg: 1. Bednjički, nad 67 kg 3. Petrak, ekipno: 1. I. Reya. Atletika Otvoritveni miting | Celje: moški - 100 m: Kocu- van 11,46; 300m: Kocuvan 34,86; 1000 m: Steiner 2:38,28: 3000m: Srebot 9:15,54m; viši- na: Svet 175; daljina: Cankai 689; krogla: Stepišnik (vsi Ki; 16,52; kladivo: Kevo (01 59,46; kopje: Uplaznik 59,44 ženske - 100 m: Lenko (oba KI) 12,96; 300 m: Lopatic (Brež) 39,20, 1000 m: Jurčak (KI) 3:09,25; 100m ovire: Lo- patic (Brež) 14,72; višina: Va- lant 150; daljina: Podkrižnili (obe KI) 568; krogla: Koča 13,22; disk: Koča (Vel) 34,60 kopje: Jazbinšek 47,42; pL onirji - 60 m: Leber 8,21 600m: Kremžar 1:51,23; i| onirke - 60 m: Vaši (vsi KI 8,88; 600m: Steblovnik (Vel 1:35,20. RADIO CEUE ŠI^TNI KOLEDAR Petek, 24. 4. Košarka Slovenske Konjice: Comel Jesenice (10. kolo žensk SKL, 18). Sobota, 25, 4. Basebali Celje: Celje-Gunclje (3. kd slovenske lige, 16). Judo Ljubljana: pokal Golovec. Nogomet Krško: CR Krško-Kovina Brežice: Svoboda-Hrastni Radeče: Papirničar-E. Šmar no (15. kolo MNZ Celje, V 16.30). Odbojka Koper: Koper-YU STIP i kolo končnice ženske super 1 ge, 18). Rokomet Celje: P. Laško-Rudar, Hr pelje: Jadran-Velenje (21. kol' moške super lige, obe l^) Škofja Loka: Sešir-Eurodl (23. kolo I. moške lige, 18) Nedelja, 26, 4. Nogomet Celje: Publikum-Rudar Rogaška Slatina: Steklar-Ni klo (32. kolo SNL), Žalec: Hmezad-Dravinja (19. kolo' SNL, vse 16.30). Št. 16 - 23. april 1992 13 Iz gasilske sobe na evropsko prvenstvo prvenstva Evrope v iudu se botlo udeležili tudi Marjan Fabjan ^ Lastna dvorana In registerslta tablica: JUDO-1 s tremi kolajnami z nedav- nega državnega prvenstva v judu (zlato Marjana Fabjana ter bronastima Petra Bevca in Iva Knafeljca) je ekipa Ostrož- nega napovedala kandidaturo 23 prodor v prvoligaško kon- kurenco, potem ko so lani z nepopolno ekipo v 11. ligi za- sedli šele predzadnje, 7. mesto. Vrnitev Marjana Fabjana, ki je poleg Štefana Čuka najbolj- ši celjski judoist vseh časov je za nekatere malce presenetlji- va, saj je naslov osvojil v sred- nji kategoriji do 78 kg, ki je običajno med najbolje zasede- nimi. »Iz Celja sem odšel k bi- striškemu Impolu, zadnjih šest let pa sem v Avstriji, kjer sem osvojil dva ekipna naslova in na evropskem prvenstvu ama- terskih klubov 2. mesto. Pred letošnjim državnim prven- stvom sem bil pripravljen okrepiti ekipo Iva Reve, a je vodstvo mojega nekdanjega kluba ponudbo zavrnilo,« je 32-letni Fabjan na kratko povzel športno pot zadnjega desetletja. Z naslovom slovenskega dr- žavnega prvaka si je Fabjan zagotovil uvrstitev v reprezen- tanco in nastop na evropskem prvenstvu, ki bo od 7. do 10. maja v Parizu. Doslej je nasto- pil že na štirih velikih tekmo- vanjih: na svetovnem prven- stvu v Maastrichtu se je uvrstil v 3. kolo, na evropskem prven- stvu v Bruslju je izpadel že v 1. kolo, veliko bolje pa se je boril na mladinskih prvenstvih v Berlinu (5. mesto) in Miškol- cu, kjer je leta 1978 osvojil bronasto kolajno. »Za velike načrte je že nekoliko pozno, toda v Parizu bi bil z uvrstitvi- jo okoli 5. mesta povsem zado- voljen,« napoveduje Fabjan. Ekipa Ostrožnega šteje ne- kaj več kot 50 borcev, jedro članskega moštva pa poleg Fabjana, Knafeljca in Bevca sestavljajo še Džakovič, Kozo- vinc, Mimik, Setnikar in brata Lakovšek. Klub deluje komaj leto dni, čez nekaj mesecev pa naj bi dobili tudi svoje prosto- re. Fabjan na Ostrožnem (pri nadvozu avtoceste) z lastnimi sredstvi ter ob pomoči klub- skih sotekmovalcev gradi dvo- rano za borilne športe s skup- no površino 100 m^. Ob otvori- tvi bodo nastopile ekipe iz Av- strije, Bolgarije in Poljske, nov objekt pa bo nadomestil seda- nje vadbene prostore v gasil- skem domu na Lopati, ki so pravzaprav običajna soba. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Marjan Fabjan je na tatamiju že 22 let, zato je registrska tablica njegovega avtomobila JUDO-1. Nevsakdanji trening: Fabjan, Knafeljc in Bevc (z leve) med gtadnjo dvorane. Grofje ali huligani? Navijači nogometašev Publikuma so v nedeljo na prvenstveni tekmi Potroš- nik: Publikum zakrivili hud incident, ki je v marsi- čem spominjal na di\'janje huliganov. V Beltince se je 39 navi- jačev odpravilo s posebnim avtobusom, domači klub pa jim je vstop na tribnuo omogočil brez plačanih vstopnic. Večina navijačev (v spomladanskem delu pr- venstvu so se predstavljali za Celjske grofe, v Beltin- cih pa so imeli veliko za- stavo z napisom Bad Blue Bovs) je bila že pred tekmo pod vplivom alkohola in so vinjeni zažgali navijaško zastavo, višek pa je bil 78. minuta, ko je po prekršku nad Turkom eden izmed navijačev stekel na igrišče in udaril domačega nogo- metaša Baranjo. Celjane je umirilo šele okrepljeno moštvo soboških polici- stov, vodstvo Publikuma pa je bilo ob incidentu zelo rezervirano, češ da ni orga- niziralo potovanja navija- čev v Prekmurje. Ž. Z. 1a Skednju spet finala polcala A-J Po nekaterih zapletih se je "minuli konec tedna vendarle začela nova sezona tekmovanj ^ motokrosu, ki bo imela ene- p vrhuncev tudi na našem '^oncu: 20. septembra bo v Slo- J^enskih Konjicah finale poka- Alpe-Jadran v razredu do cem (na sliki je prizor ^lanskega finala). Uvodna dirka pokala A-J bo Pojutrišnjem v italijanskem "^estu Arco. Vodja slovenske reprezentance Janez Jazbec je v osemčlansko ekipo uvrstil tudi državnega prvaka v naj- težjem domačem razredu Branka Peršoha, Zdravka Je- lovška (oba Koplast team) in Alojza Vogrinca iz Laškega, ki je letos zapustil celjski Slan- der in prestopil k ekipi Moto- turist iz Lenarta. Na prvi dirki prvenstva Slo- venije v Oseku pri Lenartu so se najbolje odrezali Konjičani, čeprav je v prvi vožnji Peršoh z motorjem zataknil za štartno rampo in izgubil nekaj drago- cenih sekund, a se je nato pre- bil tik pod vrh. Rezultati - do 80 cem: 7. Goleš (Šlander), 13. Šloser (Koplast); do 125 cem: 4. Vogrinc (Mototurist), 6. Za- ložnik (Šaleška dolina); do 250 cem: 4. Peršoh, 5. Jelovšek; pi- onirji - do 50 cem: 1. Fijavž, do 60 cem: 3. Tajnikar (vsi Ko- plast). Foto: EDI MASNEC Št. 16-23. april 1992 14 Verske vsebine ¥ radijskem mediju Na Raaiu Celje poslušalcev ne aellmo na verujoče In neverujoče Po letu 1990, ko smo z voli- tvami dokončno izvedli slo- vensko varianto »žametnega« družbenega preobrata, so tudi v javnih medijih dobile verske vsebine normalnejšo prisot- nost, kar še posebej velja za slovenske nacionalne elek- tronske medije, predvsem tele- vizijo kot najbolj »državTio« institucijo in hkrati najmoč- nejšo, najbolj vplivno in naj- bolj odmevno. Resnici na ljubo je treba priznati, da smo na lokalni ali regionalni ravni imeli bistveno več svobode tudi pri verski te- matiki in smo jo znali že leta nazaj vključevati v svoje pro- grame. Zato ni treba imeti ravno zgodovinskega spomina, ampak le normalnega, pa tudi nam ni zato, da se sedaj tolče- mo po prsih z dokazovanjem o širini in globini duha in iz- virnih diplomatskih potezah programskih delavcev in ured- nikov, ki so verske vsebine znali tudi programsko odmer- jati. Res, da za mnoge kristja- ne v premajhnih dozah, ampak nikoli brez njih. Dejstvo tudi je, da svojih poslušalcev nikoli nismo delili na verujoče in ne- verujoče. Če smo se na nacionalni te- levizijski ravni gledanja in po- slušanja že navadili na verske oddaje, na primer na TV Slo- venija, pa je opazen trend, da se tovrstne oddaje in vsebine še razširijo, tako na nacionalni ravni kot tudi na regionalni in lokalni. Ni malo lokalnih ra- dijskih postaj, ki so v navezi s predstavniki domače, lokal- ne Cerkve, v svoj programski koncept vključile posebne ver- ske oddaje ali oddaje v slogu duhovnih iskanj. Na lanskem jesenskem po- govoru z ljubljanskim nadško- fom in metropolitom g. dr. Alojzijem Šuštarjem smo se radijski regionalci in lokalci tudi dogovorili, da poskusimo postopno zgraditi »mostove sodelovanja na temeljih med- sebojnega zaupanja«, torej po- vsem v skladu z velikonočnim sporočilom, da je to čas in praznik upanja in zaupanja. Tega, namreč zaupanja, še vedno ni dovolj, saj se še kar naprej obkladamo z barvno- političnimi predsodki skoraj brez izjem. Na naši lokalni radijski rav- ni je prišlo že pred tremi leti do pobude - dal jo je celjski baptistični župnik, da bi v ok- viru programskega časa RC del tega namenili evangeliza- Program Radia Celje ostaja še naprej nadvse odprt za ra- zlično razmišljajoče in različ- no verujoče, hkrati pa se dobro zavedamo pasti stihijske ko- mercializacije in spodbujanja porabništva, če tega v medijih ne uspemo ura\Tnotežiti s svo- jim informacijskim in kultur- no-komunikacijskim poslan- stvom. Zato je tudi za nas kot laični medij sprejemljivo vatikansko pastoralno navodilo o medijih, še zlasti določila o ideoloških, političnih in pridobitniško ko- mercialnih manipulacijah nad ljudmi in človekom kot posa- meznikom. Da ne bi bila podo- ba življenja, družine, vere, morale spre\TŽena - na to pri- segamo tudi mi, pa če se neka- terim to še tako čudno sliši. ciji. Tik pred dogovorom se je zataknilo pri finančnih vpra- šanjih, kajti vedeti je treba, da RC »ni dotiran ne od države ne od naročnin«, pa je treba vsa- ko programsko minuto poslov- no-tržno opravičiti. Do prve pobude s strani celjskih predstavnikov katoli- ške Cerkve je prišlo lani sep- tembra, ko smo skupno domi- slili 26. novembra v Celju, iz- vedeni, nadvse uspešni kon- cert Karitasa. V sodelovanju s kaplanom g.Francijem Tr- stenjakom smo na RC nato re- alizirali kar nekaj koristnih radijskih komunikacij, kon- cert in poročanje o Karitasu takoj in tekoče, medtem ko smo razmislek o verskih odda- jah odložili za kasnejši čas in predvsem nov programski koncept RC v letu 1992. Glede na dogovorjene ver- ske oddaje na osrednjih slo- venskih radijskih programih, zlati I. in III. programa Radia Slovenija, se nam ni zdelo po- trebno na vrat in na nos ter povsem nepripravljeno »skoči- ti« v občutljivo področje člo- vekovih religioznih in duhov- nih iskanj in občutenj. Hkrati pa nam programskega kon- cepta ni uspelo toliko preure- diti, kajti v hiši NT&RC smo se v poslovno izjemno težkem ob- dobju po lanskem ponovnem rojstvu radia po katastrofal- nem požaru morali odločiti za tehnološki razvojni napredek - to pa sta računalniška teh- nologija za oba medija in bolj- ša slišnost Radia Celje. Obe strateški nalogi sta v ospredju in v postopni realizaciji. Naj se ne sliši neskromno, če zanju in za sancijo po požaru uporabim izraz »gospodarski čudež« NT&RC. MITJA UMNIK VABIMO K POSLUŠANJU Četrtek, 23. aprila ob 11. uri: PROMETNA PREVENTI- VA. Tokrat bomo preko radij- skih valov v živo spremljali delo prometne patrulje na ce- sti. Ob tem bomo predstavili še nekaj zgovornih podatkov o tem, kakšna je trenutno var- nost na naših cestah. Nedelja, 25. aprila ob 9. uri: BOJAN ADAMIČ. Novinar Tone Vrabl in njegov gost to- krat izjemoma ne bosta sedla k skodelici čaja pač pa za kla- vir. Nedeljski gost bo namreč tokrat eden najvplivnejših slo- venskih sodobnih glasbenikov, ki je kljub spoštljivim letom, še vedno delaven. REVIZIJA RUMENEGA CE Mandatar Dirty Pred nosom nam visi tretja skupščinska avdicija. Nov spektakel, ki utegne biti zad- nji te sorte. Ali pa ga sploh ne bo. Odvisno pač, kako podjet- no je Drnovšek prodajal zaku- lisne pirhe. Nič čudnega, da mu nekateri strankarski bo- emi pravijo Dirtv Harrv. To- rej, odprt lov na novega Nepe- terleta - z Drnovškom kot zadnjim adutom javnega mne- nja - bo, če nič drugega, de- monstracija (ne)moči blokira- ne pameti; takšne kot jo poj- muje vse bolj naveličana laič- na baza. Ta je namreč že doje- la nekompatibilnost nacional- nih in strankarskih interesov, zato morebitni pinokijevsko nabrekli nosovi po tej avdiciji ne bodo deviško travmatični, ker ne bo prvič, ampak bodo posledica nepričakovanega re- zultata nategnjenih pričako- vanj. Ker je konstruktivna neza- upnica še vedno modna muha, hazard in burleska za volivni avditorij, in ker mi je Peterle ravno zaradi tega čedalje bolj simpatičen, Bučar nervozno nepredvidljiv, literarno-kon- servativni del pozicije skrajno poučen, obrambno mehanični cinizem opozicije pri srcu in burkaško-vunbacaški grosi- zem nepogrešljiv, sem v zad- njem Rumenem CE bil kvazi- bučar. Teden dni pred zasedanjem parlamenta smo z namišljeni- mi poslanci - poslušalci Peter- letovi vladi izglasovali kon- struktivno nezaupnico in na mandatarski piedestal položili Drnovška. Ta je po rumenoce- jevskem statutu zbral celo preveč glasov. Za vsak primer. Sicer pa je seja potekala regu- larno. Kvazibučar je najprej ugotovil sklepčnost vseh treh zborov (Švarcbartl je malce zamudil, ker je doma barval jajca) in po ustaljeni proceduri dal znak za masažo Drnovška. O dnevnem redu se ni glasova- lo iz preventivnih razlogov. Najprej se je oglasil Peterle in se vprašal, kako bo protikan- didat sploh vozil državo, kopa jo je že sam zavozil. In tako naprej. Potem se je od nekod vzel L)olanc, ki mu med dru- gim ni bilo nič jasno. Mimo zanesljive varnostne službe se je priplazila tudi Milka Pla- nine in povsem zgrešila čas. prostor in smisel za nove druž- bene trende. Ko je pobarval jajca, je za govorniški pult pri- capljal zloglasni Ervin in po- vedal svoje. Gros se je medtem davil z gnilo banano. Po zad- njem grižljaju je samozavestno podprl sedanjo vlado, pogun- cal afne, razdražil Bučarja in zapustil dvorano. Pred zbega- nimi nezaupniki je nato mini- krilila samozvana predstavni- ca volivne baze, ki je zmolila par očenašev na račun trpeče- ga premiera. Izkazal se je tudi pozabljeni Smole, češ da je prav on nekoč skorajda legali- ziral to, ono in tisto kar je bož- jega. Zvezda zasedanja je ned- vomno bil dežurni električar. Najprej je predlagal svojega kandidata (Ulricha, drugega). Slovenska nacionalna stranka vabi na predstavitev stranke, ki bo v Rogaški Slatini v četr- tek, 23. aprila 1992 ob 17. uri v kulturnem domu. In bolj komu je Bučar dopov^ doval, naj se pobere popra\i aparature za glasovanje, več i je fant upal: najprej izpraznita dvorano! Ko se je predsedM vprašal, če bi dal to na glasa vanje, mu je mladenič zabrn sil, naj dvignejo noge. Sevedi se je takoj pritožila poslani^ iz vrst demokrščanov in Buči je cenjeni zbor salomonsko na govoril, da bodo najprej glaso vali o tem, ali bodo o začasnes umiku iz dvorane glasoval z rokami ali nogami... Ker je bilo očitno, da se ji vseskupaj preveč zapletlo, j, pobudo prevzela direkcija Ru menega CE in organizirla gk sevanje. V pol minute je Petet le dobil en glas, Drnovšek p, šest. kDaaarice Živllcnle v culi Ko je v osrčju nekdanje Jugoslavije, Bosni in Her- cegovini, že vrelo, a še ne kipelo s takšno silo kot zdaj, je prizorišča obiska- la tudi naša novinarska ekipa. Dandanašnji po zgodbe kn^aveče Bosne ni treba več na jug. K nam jih prinašajo pregnane ženske, matere starci, skupaj s culicami in pla- stičnimi vrečkami, v ka- terih so prinesli ostanke svojega življenja brez prihodnosti. Pripovedi obupanih smo lahko pri- sluhnili tudi na Radiu Celje Slovenija se boji nove- ga vala beguncev. Deset tisoč je tista številka lju- di, ki jih lahko sprejme- mo in oskrbimo. Predsed- nik obmejne hrvaške ob- čine Županja je v ponede- ljek na televiziji izjavil, da bo njihova občina po- skrbela za 15 tisoč be- guncev. Stališča, ki jih je (naj- brž v imenu vlade) o ome- jevanju prihoda begun- cev predstavil gospod Bavčar so razumna in trezna. Sprejemljiva. A grozljivo brezosebna, ko sedeš pred ekran in se pred teboj znova vrstijo grozote, za katere sploh ne moreš verjeti, kako jih je mogoče preživljati. Ra- zrušene, goreče hiše, dru- žine brez vode in elektri- ke, kanonade, kriki, kri, ranjenci, mrtvi... In to so ljudje, ki so včeraj kot vi in jaz danes, večere pre- življali pred televizorjem, hodili v kino, na plese, k prijateljem, preklinjali visoke cene in inflacijo. In potem slike prestraše- nih otrok, jokajočih žena, obupanih starcev, ki si rešujejo gola življenja na poti v neznano. Je med njimi tudi tisti desettisoč prvi begunec, ki ga Slo- venija ne bo mogla spre- jeti? Tudi to je cena, ki jo mlada Slovenija plačuje za enakopraven vstop v vzvišeno Evropo, ki ne mara, da jo kdo moti pri njenem mirnem vsakda- nu. Življenja ljudi ob Drini in ob Renu so enako vredna samo na papirju. Št. 16-23. april 1992 15 Cenleni gospod Lampret il. S presenečenjem sem med branjem članka oz. dialoga med g. LAMPRETOM in g. STAMEJČIČEM, ki je bil objavljen v prejšnji št. NT(16. 4. 92), ugotovil, da se v tem polemiziranju nahaja tudi mo- je cenjeno ime. G. STAMEJ- ČIČ navaja (cit.): ...da med drugače misleče pisanje oz. razmišljanje objavljajo v NT tudi fašistično pisanje gospo- da Uraniča...«. Zato zastavljam g. STA- MEJČIČU naslednji javni vprašanji in pričakujem tudi odgovore. 1. OD KOD PRAVICA g. Stamejčiču, da kar tako na- vaja poimensko imena, ki ni- majo nič opraviti s polemiko med njim in g. Lampretom? 2. ZAKAJ NE LOČI OZ. NE VE KAKŠNA JE RAZLIKA MED POJMOMA FAŠIZEM IN NACIONALIZEM in iz te- ga tudi kar povprek enači »fa- šističnost« z »nacionalid- nostjo«. Pod prvim vprašanjem gre za vprašanje novinarske etike oz. diskreditiranje posamezni- kov zaradi njihovega politič- nega delovanja. Pod drugim vprašanjem pa gre za očitno osnovno nepoznavanje polito- loških pojmov, zato svetujem g. STAMEJČIČU, da absolvira Osnove iz politologije, ker bo le tako lahko presodil kaj je FAŠIZEM IN kaj je NACI- ONALIZEM. Na koncu pa za osvežitev spomina pripominjam, da je SNS zares prava nacionali- stična stranka v Sloveniji in tudi edina, ki se resnično zav- zema za Slovenke in Slovence. Časi so pač takšni, da zahteva- mo edino za Slovence SLOVE- NIJO TU IN ZDAJ. Z dolžnim spoštovanjem GREGOR URANIČ SNS za ŠTAJERSKO Ko sem v polemiki z gospo- dom Lampretom omenjal ime skribomanskega mladca, ki se je že pred časom tako rad po- javljal v časopisih kot MLiN- ov ec in ki enako uživa zdaj, ko se pojavlja kot »Jelinčičevec«, sem to, seveda, storil s premi- slekom. Skrajnosti so se mi vedno upirale in v tem kontek- stu mi je, za prikaz reči, s ka- terimi se ne strinjam, jih pa »dovolim« objavljati v časopi- su, njegovo pisanje prišlo zelo prav. Kot dokaz, da nimam nič proti drugače mislečim, kar mi je podtikal gospod Lampret. Od tod mi torej pravica, da omenjam vaše ime, g. Uranič. Glede drugega vprašanja pa vam odgovarjam takole - skrajni nacionalizem, ki po- ziva na boj proti vsemu kar je tujega (v primeru vašega pisa- nja v dveh pismih v NT proti »tujcem«, Bosancem in dru- gim, ki naj bi nam odžirali kruh), je zame fašistoiden. Morda še ni povsem fašističen, fašistoiden ali po slovensko ~ fašizmu naklonjen - pa vse- kakor je. Da to ugotovim, ne rabim ne »absolventstva iz Osnov poli- tologije« (iz tovrstnih predme- tov imam sicer diplomo) in ne pouka, za kaj se resnično zav- zema SNS - žal to predobro vem. Za domovino z mladino na- prej - in da ne pozabim - Ju- den Raus, g. Uranič, če ne nas bo vzel hudič, kot je skoraj Ki- tajce, ko so si sezidali svoj zid. BRANKO STAMEJČIČ Obrtnike na limance Tako ste, g. PIANO, napisali v NT št. 13 z dne 2. april 1992. Namen posveta obrtnikov in podjetnikov je bil razviden iz vabila in se je dejansko razvi- jal po dnevnem redu. Republi- ški projekt o razvoju obrtni- štva in podjetništva je bil predstavljen tako, da smo ga dobro razumeli. Minister BREZAR je sezna- nil navzoče kako se deli denar, ki je namenjen za drobno go- spodarstvo, o pogojih najema kreditov, pa o problematiki, ki je vsak dan za zasebnike aktu- alna. Zato me zanima, kje je to že vse slišal g. PIANO, saj je iz njegovega prispevka razbrati, da ne pozna problematike ma- lega gospodarstva, pa vendar si drzne o njem pisati. Nič ni- ste napisali, da si Celjski za- sebniki želimo svojo obrtno zbornico, ki jo bomo organizi- rali po našem okusu, ta pa bo služila izključno ustanovite- ljem obrtnikom in podjet- nikom. Leta 1968, ko smo ustanovili njeno predhodnico združenje obrtnikov, si nismo želeli zbornice, kateri plačujemo iz- datno članarino, koristi pa od nje nimamo nobene. Zasebniki se dobro spoznamo tudi na predstavitev naših izdelkov zunaj naše države. Zunanji kupci zahtevajo kvalitetne in poceni izdelke, zaradi tega vlagati velike denarje za pro- mocijo drobnega gospodarstva je milo rečeno denar porabljen neracionalno. Denar, ki ga na- menja slovenska vlada za raz- voj drobnega gospodarstva, bomo zasebniki porabili pred- vsem za obrtna sredstva, ta pa nam bodo omogočila dodatno zaposlitev delavcev. Sedaj pa še nekaj o novače- nju članov za Liberalno stran- ko. Pred sestankom obrtnikov in podjetnikov v Golovcu, se je iniciativni odbor za ustanovi- tev občinskega odbora LIBE- RALNE STRANKE v Celju se- stal z ustanovitelji LIBERAL- NE STRANKE, med katerimi je bil tudi dipl. ing. g. GROS. Izrazil je željo, da se na tem sestnaku' ne bi pogovarjali o stranki. Po lastnem preudar- ku sem le izkoristil priložnost in navzoče seznanil, da je to stranka delodajalcev in pri njih zaposlenih delavcev. Opravičujem se vsem tistim, ki niso soglašali z mojim izva- janjem in so se počutili ope- harjene. G. PIANO, verjemite, da kjer smo zasebniki, tam je uspeh. Interes za stranko je velik. Celjski odbor pa bo v kratkem registriran. S spoštovanjem ALBERT LESKOŠEK Zalitevam zadoščenje Na podlagi 78. člena zakona o javnem obveščanju, zahte- vam objavo sledečega članka. Dne 6. februarja 1992 je vaš časopis objavil članek v kroni- ki, kako naj bi storil kaznivo dejanje velike tatvine ali vlo- ma v vikend v Pletovarjih. Glede tega opozarjam novi- narja in odgovornega uredni- ka, da je s stališča varstva člo- vekovih pravic nedopustno javno objaviti ime in priimek. Ne vem od kod potem pravica novinarju, da objavi moje po- polno ime in priimek, saj vsi vemo, da dokler nisi pravno- močno obsojen, nisi kriv. Šele, ko zadeva postane pravno- močna ima tudi novinar pravi- co objaviti popolno ime in pri- imek »storilca«. Takšno stališče uveljavlja tudi nova Ustava Republike Slovenije, ko določa pravico do domnevne nedolžnosti (27. člen), pravico do osebnega do- stojanstva (34. člen) in pravico do zasebnosti (35. člen). Zoper od vsako od tu naštetih člove- kovih pravic je po četrtem od- stavku 15. člena Ustave Repu- blike Slovenije zagotovljena tudi sodna varnost. Prav zato sem podal zoper vaš časopis kazensko ovadbo Temeljnemu javnemu tožilcu v Celju, kot tudi zasebno tožbo. Čeprav škodo, ki ste jih z omenjenimi kršitvami prizadeli moji časti, dobremu imenu in osebnemu dostojanstvu vsaj v celoti ni- koli ne bo mogoče popraviti, četudi dobim zadoščenje v ka- zenskem ali v civilnopravnem postopku. BORUT ŠTELCER, Kvedrova 34, Šentjur Imate prav. Človek se mora boriti za svoje pravice, zlasti za tiste, ki so zapisane v Usta- vi in številnih zakonih, ki jih je treba spoštovati. Zato vas po- vsem razumemo, da ste ukre- pali zoper nas. Če smo s pisa- njem prizadeli Vašo čast, ško- dovali Vašemu dobremu ime- nu in prizadeli Vaše osebno dostojanstvo, se Vam na tem mestu iskreno opravičujemo. Uredništvo iznajdijivost direktorja Komunaie Jože Gabršček, direktor Javnega podjetja Komunala Celje, je zlorabljal svoj službe- ni položaj. To lahko osebno potrdim, saj sem bila sedem let priča njegovim hlastaškim od- nosom do Komunale in do ve- likega števila delavcev tega podjetja. Po zaslugi Komunale je iz- jemno hitro zgradil svojo dru- go hišo. Od začetka do konca so mu pomagale pridne roke komunalcev. Prevozi materi- ala, kopanje, razne napeljave in podobno, vse to je bila za- sluga delavcev in direktorjev posameznih TOZD, ki so de- lavcem omogočili, da jih je do- letela čast in so lahko pomaga- li generalnemu pri hiši. Da bi se njihov direktor dobro poču- til in ne bi imel preveč stro- škov, so mu mizarji delavnice v TOZD pokopališka služba naredili čisto pravo hrastovo pohištvo za opremo ene izmed sob. To pa je samo delček. Gene- ralnemu direktorju si lahko sporočil kakršnokoli željo za na primer težko dosegljivo tehnično blago. Mimogrede je uredil prevoz iz inozemstva. Kupca seveda ni motilo, če se je pripeljalo v krsti. Da, na- tančno tako. Ljudje seveda umirajo tudi v tujini in je tre- ba ponje ali pa jih tja prepelja- ti. Tako se je vozil v eni krsti pokojnik, v drugi pa videore- korderji, motorne žage, radij- ski in TV sprejemniki, kava... Vse v redu, dokler se ne zgodi nesreča. Je pa nerodno, ko iz ene krste pade pokojnik, iz druge pa tehnično blago. Prav tako ni prijetno, če se zgodi nesreča, ki jo je zakrivil pokoj- nikov sorodnik. Nič za to, vse uredi direktor. Na kraj nesreče pošlje svoj novi Opel IDO, vsi se varno pripeljejo domov in vse je pozabljeno. To ni humoreska, to je iz- najdljivost direktorja Komu- nale. Gospod Gabršček je bil tudi poveljnik občinskega šta- ba civilne zaščite. Svojo funk- cijo je bojda dobro opravljal. Dobil je oddajnik in pištolo, vendar je to največkrat upo- rabljal za streljanje »črnega zakola«, običajno govejega, včasih pa tudi prašičjega. V težkih časih, ko mnogi ni- majo niti za golo preživetje, ko je lačnih veliko otroških ust, želim odgovor ali je takšna iz- najdljivost vrhna ali goljufija. Gospod Gabršček uživa kot kralj na Betajnovi: lep hrib- ček, kjer stojita dve zidanici, dva vinograda, dve hiši, ogromno kmetijskega funkci- onalnega zemljišča, vsa kme- tijska mehanizacija - vse to je njegova last. Obeta se tudi nje- gov »razcvet s privatno firmo«. Vprašanje pa je, če je vse to premoženje pridobljeno na po- šten način? ALENKA BOŽNIK Šolski svetovalni delavci s prenovo slovenske osnov- ne šole smo bili svetovalni de- lavci postavljeni pred zelo zahtevno nalogo - ob rednem delu moramo zdaj skrbeti tudi za strokovno pomoč pri uvaja- nju novosti v pouku. Pri tem je najpomembnejše dobro sode- lovanje z učitelji. Delo stro- kovnega aktiva je tako zasno- vano precej drugače kot do- slej. Veliko pozornosti name- njamo permanentnemu izo- braževanju, tako lastnemu kot tudi učiteljev. Redna oblika dela aktiva so tudi študijski pogovori, na katerih izmenju- jemo strokovno znanje, pri- dobljeno na seminarjih. Zelo pomembno pa je tudi sprotno informiranje o najnovejših spoznanjih strok ter dogaja- njih in smereh razvoja v dru- gih državah, saj je le-tako mo- goče presojati in izbirati naj- boljše. Svetovalni delavci zelo ak- tivno sodelujemo v razpravah aktivov učiteljev razredne stopnje, zadnje leto pa tudi v nekaterih aktivih predmetne stopnje. Organiziramo izobra- ževanje za učitelje na občinski ravni, saj jim le tako lahko za- radi oddaljenosti od Ljubljane približamo del strokovnih no- vosti. Zavzemamo se tudi za to, da bi bilo več izobraževanj po regijskih enotah Zavoda RS za šolstvo in šport, ne pa zgolj v Ljubljani. Za uvajanje novosti v osnov- no šolo se odločajo šole same, odvisno od okolja, prostor- skih, kadrovskih in organiza- cijskih možnosti. Za šmarsko občino je značilno, da se na šolah za novosti odločajo bolj zase, le redke šole so namreč vključene v eksperiment. Z učitelji pa sodelujemo pri iz- vajanju integriranih dni (predvsem v 1. in 2. razredih), razredni stopnji, postopoma pa tudi na predmetni, pa se uveljavlja tudi projektno delo, kjer je poudarek na izkušenj- skem učenju. V tem šolskem letu posveča- mo veliko časa študiju akcij- skega raziskovanja in postop- nemu uvajanju le-tega v vzgojnoizobraževalno delo. Svetovalni delavci se v te obli- ke vključujemo predvsem v fa- zi planiranja, pomoči učitelju pri izvajanju v razredu ter vrednotenju dela. Smo pobud- niki načrtnega in sistematič- nega uvajanja diferenciacije in individualizacije v vzgojno- izobraževalnem delu, saj v tem vidimo osnovo za boljše počut- je učenca v šoli, za njegovo ugodno samopodobo ter osno- vo za uspešnost učiteljevega dela. Prizadevamo si, da bi prišlo do izmenjave znanj in bogatih izkušenj učiteljev znotraj ob- čine, pri uvajanju novosti pa se pojavljajo tudi težave pri metodologiji njihovega vred- notenja. Svetovalni delavci smo pogosto prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Precej težav pri delu pa ima- mo tudi zaradi tega, ker Zavod RS za šolstvo in šport priprav- lja številne seminarje in po- svetovanja zgolj za delavce ti- stih šol, ki so vključene v ek- speriment - nam pa ostaja bolj malo možnosti za pridobivanje novih znanj in spoznanj, ki bi jih prenašali v svoj prostor. MARINKA DROFENIK, ZLATKA JANŽEK aktiv ŠSD občine Šmarje pri Jelšah Spoštovana vlada države Slovenije II. Neprestane tožbe bralcev in bralk v tej rubriki so me vzpodbudile, da tudi sama ne- kaj napišem. Čeprav mislim drugače kot večina, upam, da bo moje pismo objavljeno. Prešlo nam je že v navado, da za vse slabo, kar se nam zgodi, krivimo našo vlado, še posebej predsednika Peterleta. Moje mnenje pa je, da nobena vlada, pa naj bo še tako dobra in popolna, ne more pomagati ljudem, ki se ne znajdejo v živ- ljenju. In večina je takšnih. Čakajo, kdo jim bo pomagal, sami pa ne storijo nič, da bi vsaj omilili nastale težave. V komunističnem režimu nam je bilo zares lepo. Kar ra- di se spominjamo Markoviče- vih časov. Ni se vedelo, kdo pije in kdo plača. Delalo se ni skoraj nič, plače so bile dobre. Med delovnim časom se je ča- kalo na konec delovnega dne. Kajenje, pitje kave, klepeta- nje ... Nihče se ni pritoževal. Če je kdo opozarjal na posledi- ce, je veljal za tečnega in neza- željenega delovodjo. Se je kdo od takšnih neresnih in lenih delavcev vprašal, kam to pe- lje?! Podjetja so zaposlovala tiste, ki so iskali zaposlitev, ne glede na to, če je res bilo posla za vse. Nihče ni bil na cesti, nihče ni bil ogrožen, da ne bo imel denarja za najosnovnejše stvari. Takšen ^stem pa se za- radi gnilih temeljev prej ko slej zruši. Uboga vlada bi naj zdaj v 2 letih popravila tisto, kar je zagrešila prejšnja. Kje naj vzame sredstva, da bo dala veliko in vsem. Morali se bomo znajti sami, če hočemo preži- veti iz meseca v mesec. Morali se bomo navaditi skromnosti. Otroci so naše veliko boga- stvo. Res se moramo potruditi, da jih vzgojimo v dobre, pošte- ne, za življenje sposobne ljudi. Ni bistvo v tem, da jim kupu- jemo najdražje in najlepše sa- dje, igračke ter obleke, tem- več, da jih naučimo ceniti ti- sto, kar jim lahko amo. V živ- ljenju je namreč najsrečnejši skromni človek. Vsaka malen- kost ga razveseli, zadovoljen je s tistim, kar ima. Ni egoističen in privošči drugim tisto kar imajo, pa čeprav imajo več kot on. Otrok je lahko srečen tudi, če mu mati z ljubeznijo in po- zornostjo podari jabolko. Lah- ko ga naučimo, da bo vesel po- darjene igračke ali oblekice kakšnega otroka, ki jo je pre- rastel. Mislim, da za zdravje otroka kot tudi odraslega niso nujno potrebne, še manj pa zdrave škropljene breskve, marelice, grozdje in drugo sadje. Jesen ponuja dosti možnosti, da si pripravimo ozimnico. Peterle nima časa, da bi nam priskočil na pomoč. Sama rada grem pomagati starejšim ljudem, ki ne zmoremo opraviti sami vse- ga dela v jeseni. V zahvalo do- bim jabolka, hruške, krompir, fižol... V gozdu naberem bo- rovnice, gozdne jagode in ma- line. Svojega otroka navajam, da mi po svojih močeh poma- ga; nikakor pa ne pustim, da bi jemal stvari, ki imajo dolo- čenega lastnika in on ne dovo- li, da otrok vzame. Čajev ne kupujem v trgovi- ni, raje naberem različna zdravilna zelišča in iz tega pri- pravljam naraven čaj za otroka. Tudi milo mi ne predstavlja problema, čeprav je drago. Po- rabim ga zares malo, saj ško- duje otroku, ker mu draži ko- žo. Kljub temu se lahko poh- valim, da moj otrok ni umazan in zanemarjan. Še več bi lahko napisala. Upam, da bodo tisti, ki znajo misliti, razumeli po- anto tega pisanja. Naredimo nekaj sami od se- be, za sebe in naše otroke! In mogoče nam bo potem še vlada pomagala. NEŽA LOKAR, Žalec Bil sem proti predlogu proračuna Pravijo, da je denar sveta vladar. Zato se ne gre čuditi, da se v skupščinskih klopeh vodijo dolge debate o višini proračuna. Da bi videl kako je zastavljen proračun pri nas, sem se pozabaval z izračuna- vanjem velikosti kosov kolača slovenskega proračuna. Ugotovil sem, da naš prora- čun nameni za birokracijo 41,5 odstotka in samo 58,5 odstot- ka za dejavnosti, za katere plačujemo davke in prispevke. Od teh se jih 25,9 odstotka na- meni za družbene dejavnosti, od teh pa 10,3 odstotka za in- vesticije. Gospodarstvu, ki tu predstavlja infrastrukturo, gre 32,5 odstotka, od tega za inve- sticije 10,2 odstotka. 25,9 od- stotka, ki ga prejmejo družbe- ne dejavnosti, se nato razdeli na 8,3 odstotka za čisto soci- alo, 4,7 odstotka gre kulturi in športu, režiji 2,6 odstotka, in- vesticije v kulturi prejmejo 0,9 odstotka ter šolstvo 9,4 od- stotka. S takšno razdelitvijo kolača nisem zadovoljen. Res je, da nova, majhna država ob zago- nu več stane, toda cena zanjo je vendarle previsoka. Prema- lo gotovo namenjamo družbe- nim dejavnostim. Izobraževal- na, kulturna in športna dejav- nost so pri nas v zaostanku,, nerazvite so, prav tako nista pravilno umeščeni naravna in kulturna dediščina. Kot primer bom navedel dejstvo, da so za Ipavčevo hišo namenili le sto tisoč tolarjev, za turistične prireditve pa 150 tisoč ter za ljudsko univerzo 300 tisoč tolarjev. Ipavčevo hi- šo bi motali že zdavnaj urediti, v njej bi lahko pripravili mu- zej ali galerijo. Tisti, ki to zavirajo, so vpliv- ni ljudje iz prejšnjih časov, prav tako je še nrnogo odbor- nikov, ki dvigujejo roke in gla- sujejo za ne da bi vedeli za kaj, kot mi je eden od njih tudi pošteno priznal. To pripisujem vzgoji in diktaturi. Namen mojega zapisa je, da bi to lju- dje spoznali in da bi se odloč- neje postavili za pravično, ra- cionalno in odgovorno poli- tiko. Samo delavnost, skromnost, odgovornost in pravičnost nas bodo popeljali v lepše in boljše življenje. Le z več morale na vseh področjih lahko upamo na boljši jutri. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur Nadaljevanje na 18. strani Celje, Narodni dom SiPElNlfOM-lPIE Sreda, 29.4.1992 ob 20.00 uri Št. 16-23. april 1992 Pepelka v Ljubljani, boginja v Parizu Irena Pasarič, najboljša balerina v Sloveniji, men belim In črnim laboaom Na velikem odru Cankar- jevega doma v Ljubljani sta v zadnjem letu dni zablesteli dve baletni predstavi, Labo- dje jezero na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, in Gisel- le, po glasbeni predlogi Adolpha Adama. Obe pred- stavi ljubljanske opemo-ba- letne hiše je na oder koreo- grafsko postavila gostja, ve- lika ruska umetnica Irina Lukašova. V obeh predsta- vah je v glavnih vlogah ble- stela Irena Pasarič. V Labo- djem jezeru kot Bela in Črna labodka, in v Giselle, kjer je plesala naslovno vlogo. Gallusova dvorana Can- karjevega doma je bila ob vsaki uprizoritvi obeh balet- nih predstav nabito polna. Ljubitelji baletne umetnosti so prišli z vseh koncev Slo- venije in iz tujine. Nemalo je bilo med njimi tudi Celja- nov, ki so si šli v Ljubljano ogledat ti dve baletni ogrlici, v katerih se je bleščal biser v podobi Irene Pasarič, tre- nutno najboljše balerine v Sloveniji in ene najbolj ce- njenih umetnic v Evropi in Združenih državah Amerike. Prva balerina Irena Pasarič je prva bale- rina SNG Opera in balet v Ljubljani. Stalna članica te umetniške hiše je postala le- ta 1986. S svojo močno umetniško osebnostjo je po- stala pomembna nosilka ba- letnega repertoarja v osred- njem slovenskem baletnem gledališču. Pred slovenskim občinstvom se je izkazala kot nedosegljiva Bela in Čr- na labodka, kot Rosalinda, kot nepozabna solistka v lanskem baletnem večeru Iz novega sveta, pa kot Irene Holm, gospodična Julja in kot glavna junakinja v Veseli vdovi. Irena Pasarič je dobit- nica številnih domačih in tu- jih priznanj, gostovala pa je na vseh velikih odrih Nemči- je Francije, Italije, bivše Sovjetske zveze in Združe- nih držav Amerike. V svoji bogati umetniški karieri jc bila primabalcrine zagreb- ške Opere, Pacific North- west Balleta (ZDA) in The Atlanta Balleta, prav tako v ZDA. Pred kratkim je v Bruslju zastopala državo Slovenijo na gala prireditvi z Qaslovoin Zvezde Evrope. Z veliko umetnico smo se pogovarjali dan po njenem prihodu iz Bruslja, ko ni mo- gla skriti navdušenja nad zvezdnim sijajem te priredi- tve, ne razočaranja nad slo- vensko, tudi medijsko, igno- Hoditi v osnovno šolo in obenem v baletno šolo je bil velik napor. Za otroške igre ni bilo več časa, vse sem po- dredila plesu, kljub temu, da sta oče in mama zmajevala z glavo. Sta mi pa ves čas stala ob strani in se kasneje mojih uspehov veselila... ranco baletne umetnosti. Tu- di velike utrujenosti po na- stopih in napornem potova- nju ni mogla skriti. »V Bruslju sem resnično imela občutek, da nekaj ve- ljam. Prireditev Zvezde Evrope jo zares gala priredi- tev, na kateri nastopijo red- ki, a najvidnejši evropski plesalci. Temu primerna jc bila tudi pozornost tamkajš- nje javnosti in medijev. V Sloveniji pa je balet pravi pastorek v umetnosti in ba- lerini edino zadoščenje ter potrditev aplavz občinstva med predstavo in po pred- stavi. To sicer plesalcu veli- ko pomeni, je pa to edini tre- nutek, da kot umetnik nekaj veljaš. Drugače pa si dokaj anonimen,« je povedala Ire- na in svojo opazko glede anonimnosti potrdila s sko- rajda neverjetno izjavo: »Še- sto leto sem stalna članica baletnega ansambla, ves čas imam status primabalerine, pa ste vi prvi, ki ste me za- prosili za razgovor. V nobe- nem slovenskem časopisu, v nobeni reviji se še nisem pojavila. V tem času so bile v tisku objavljene tri, štiri moje fotografije, posnetki z baletnih predstav, ki smo jih postavili na oder. Tako je to. Potem, ko odplešeš pred- stavo in ko ti publika odplo- ska, se nihče več ne zmeni zate. To ni nikjer v svetu.« V kopici svežih spominov na Bruselj pa je omenila ne- prijetne občutke v stikih z javnostjo in s kolegi, ko je bila tam kot predstavnica mlade evropske države Slo- venije. »Pravzaprav je hec- no, ko rečeš, da zastopaš Na- tional Ballet Theatre of Lu- bliana, pa skoraj nihče ne ve, kje ta Ljubljana sploh je. Ko jim razložiš, da je to v Slove- niji, se potem vsi spomnijo, da je to nekje v Jugoslaviji, kjer divja čudna vojna, po- tem pa te zaskrbljeno vpra- šajo, če smo v Sloveniji lačni in bosi. Na žalost je tako, da nas še vedno mečejo v jugo- slovanski koš.« Solistka pri sedemnajstih Irena Pasarič se je rodila v Nišu in se nato še kot otrok s starši preselila v Zagreb. Prehrana je za balerino ze- lo pomembna, čeprav mo- ram priznati, da kar veliko grešim oziroma da se z njo ne obremenjujem preveč. Imam srečo, da nisem nag- njena k debelosti, zato tudi nimam nobene diete. Sicer pa je znano, da balerine kar trpijo zaradi strahu pred de- belostjo. Bila je živahno, nemirno de- kletce, ki je veselo poskako- valo ob glasbi. O plesu bale- tu doma niso nikoli govorili in nikomur ni niti na misel prišlo, da bi šel v gledališče, v opero, kaj šele na baletno predstavo. Ne oče, ne mama, in sploh nihče v sorodstvu ni kazal prav nobenega nagnje- nja do umetnosti. Tudi v bolj oddaljenem rodbinskem de- blu ni bilo nikogar, ki bi ka- zal kakšne tovrstne znake. Ko pa je bilo Ireni devet let, se je v njej naenkrat nekaj Kolikor se le da, skrbim za svoje privatno življenje. To pomeni, da počnem še kaj drugega. Če človek živi sa- mo v baletnem svetu, se kaj lahko zgodi, da od tega zboli. premaknilo, in začutila je, kako jo ples vse bolj vleče. Na veliko presenečenje in razočaranje staršev se je trd- no odločila, da se vpiše v ba- letno šolo. Bilo je novembra, ko je pouk trajal že tri mese- ce, Irena pa je brez treme stopila pred komisijo in uspešno opravila sprejemni izpit. Ni ji bilo mar, ko so ji profesorji svetovali, naj po- čaka na naslednje šolsko le- to, saj je veliko zamudila. Pa se za te nasvete sploh ni zmenila. Takoj po sprejem- nem izpitu je bosa odkora- kala na parket in se pridru- žila skupini začetnic. V ne- kaj tednih je nadoknadila zamujeno. Po šestih letih ba- letne šole, torej pri njenih petnajstih letih, je v Zagrebu podpisala prvo pogodbo, kmalu za tem pa pogodbo za enoletno moskovsko štipen- dijo. Po vrnitvi iz Moskve je v Hrvatskem narodnem gle- dališču v Zagrebu opravila zahtevno avdicijo in postala ena najmlajših solistk v zgo- dovini baleta. Od takrat da- lje je dobivala same solistič- ne vloge. »Po naravi sem zelo ne- učakana, vedno hočem, da se stvari zgodijo takoj. Nekaj je v meni, kar me nenehno žene in potem izbruhne z vso silo- vitostjo. Večkrat sem se spraševala, od kod ta moja nadarjenost za ples. Končno sem prišla do spoznanja, da se je neka podobna duša vse- lila v moje telo, se v meni reinkarnirala. Drugačna ra- zlaga ni mogoča. Kriza Vsi baletni pedagogi so Ireni Pasarič od vsega začet- ka napovedovali bogato umetniško kariero. Njenega izjemnega talenta pač ni bilo mogoče spregledati. Po treh letih šolanja v začetni šoli pg se je zahtevna učenka nena- doma odločila, da balet obesi na klin. Njeno baletno nav- dušenje je namreč vztrajno, a nehote, zatirala njena pro- fesorica, pri kateri se je učila klavirja. Znanje vsaj enega inštrumenta je namreč po- goj, da sploh lahko obiskuješ baletno šolo. »Ta profesorica me je maltretirala, z mano preprosto ni znala delati in sem se odločila, da vse sku- paj pustim. Baletni pedagogi V nekdanji Sovjetski zvezi in v Ameriki smo bili baletni umetniki zelo eksploatirani. Pomembni ljudje v politiki in businesu so nas izrabljali za razne promocije, za dvigova- nje ugleda v družbi. Pri nas pa te niti ne opazijo, ne poz- najo. Sem pa opazila, da ne- kateri slovenski politiki pri- dejo na predstavo, seveda na premierno. iso me prepričevali, naj vztrajam in mi dopovedova- li, da je to velika škoda za moj talent. No, končno sem dobila drugega pedagoga in vse je bilo v redu. Moram pa priznati, da je bilo z mano težko delati. Bila sem prava upornica, ker nihče ni mogel iz mene izvleči tistega, kar sem bila sposobna. Talenti- rani otroci zelo dobro vedo, kdo je sposoben pedagog in kdo ni.« Če ni duše, je zgolj obrt v svetu, pa tudi pri nas, je kar nekaj odličnih plesalk, vendar le redkim uspe povz- peti se v sam vrh, postati so- list. Ta status so Ireni Pasa- rič dodelile mnoge svetovnCi elitne baletne hiše. Kaj je t|| sto, kar je več in kar omogTehnika je zgol) orodje, pomagalo za izraža' nje dogajanja in čustev. Sj krasne, tehnično vrhunsll Št. 16 - 23. april 1992 16,17 I ostajajo samo u ali v nekem uspejo, ker ni- ihovne moči za ev.« 3 Irena Pasarič 1, kot balerina? llerina sem lah- morda lahko njena notranja zelo izrazita? i bila lahko tu- mpak jaz sem o bom začutila, ehati, se bom maknila. Naj- bom posvetila delu, mladim bram reči, da \i eno najslab- šol, kar jih listi edstavi Giselle ikinja umre od »zna, da njena !en ni človek ečkega stanu, nič, sam vojvo- In sploh je itičnem baletu too močno za- ''0, ki ga zna fi Giselle odple- razpada. Vsi tl- u kaj veljajo, so <9am, nekaj pa i životarjo na oda, ker je bila šola ena naj- 'iJ. Meni je naj- ina, ker je prev- oljše od Rusov 'i tako preprič- l^amo sleherne- '^v takšnih Iju- '^^Sih med ple- ^3lko lahko po- Jbezen? ■"skih prizorih J^jo zelo močne ^^ije pri plesal- ^Utke se tako SI v prav- do osebo lahko '•^bljen. Seveda ^arne, ne more ^^im soplesal- njem mora pivlačiti. In če .^st obojestran- J*^ bolje. Potem njima obču- ti 'n to je tisto To se mi li^iselle kar ne- ko sem se J*arda Busta- >utke resnič- l^^ko se je do- f^J^i je nekoč M^vi pa spet Vem pa, da se je dokaj pogosto dogajalo, zlasti na odrih bivše Sovjet- ske zveze, da so se v predsta- vah zaljubljeni pari potem v zasebnem življenju poroči- li. Takšne zveze so običajno zelo kratke. Soočenje z real- nostjo je boleč padec na trda tla, ki razbije romantiko in iluzije.« Plača za stanovanje Plesalka številka ena v Sloveniji ima najbrž kar lepo plačo, smo domnevali in se grdo ušteli, ko nam je pri- mabalerina ljubljanske operno-baletne hiše poveda- la, da zasluži mesečno okoli petintrideset tisočakov. To je skoraj toliko, kot mora me- sečno odšteti za najemnino in stroške za stanovanje v Ljubljani. »Tudi po tem se vidi, kakšno ceno ima v Slo- veniji balet in baletna vr- hunska umetnica. Še sreča, da lahko z gostovanji v tujini kaj zaslužim, sicer bi mi trda predla. So pa veliko bolje plačani gostujoči plesalci, ki jih je v našem ansamblu kar precej, kar je dobro. Koliko so odlični baletniki v tujini cenjeni, pa vam lahko pove podatek, da je moj soplesalec v Giselle, Ricardo Busta- mante, letos v Firenzah pre- jel za en sam nastop v pred- stavi osem milijonov lir. Za- to se ne čudite, če vam po- vem, da vsaj enkrat v mesecu razmišljam, da bi zapustila Ljubljano in šla drugam. Ne- kaj več optimizma mi vliva dejstvo, da se v Ljubljani, kar se kakovosti baletnih predstav tiče, hitro obrača na bolje. Giselle je že ena takšnih predstav, s katero se lahko slovenski balet vključi v še tako zahtevno evropsko konkurenco. Za populariza- cijo baleta so zadnje čase ve- liko naredili v Cankarjevem Moja skrita želja je plesati vlogo Tatjane v Oneginu in naslovno vlogo v operi Ma- non Lescot. domu. Kljub vsemu pa vem, da bi kje drugje lahko nare- dila in dosegla veliko več, zlasti pa več delala. Od za- četka sezone do danes sem v Ljubljani odplesala le se- dem predstav Giselle in to je bilo tudi vse. Vabijo me v London, a jaz vseeno osta- jam. Upam na čas, ki bo ba- letni umetnosti bolj naklo- njen. Tudi z baletom ima Slovenija zelo lepe možnosti, da jo Evropa prepozna in ceni.« MARJELA ANGREŽ Foto: EDI MASNEC Nima razloga za slabo spanje Lojze Peterle: »Preti ponovnim otiločanjem v republiški skupščini ml Je sin rekel naj otistopim ali pa naj bom bolan. Zdaj, ko to berete, je že znano, ali je Lojze Peterle še predsednik slovenske vlade. Ko smo se v torek, dan pred skupščinskim zase- danjem, pogovarjali z njim, je bila njegova usoda še negotova. Prav zato pa so bile nekatere njegove napovedi o sredinem izidu še toliko bolj zanimive. V torek je bilo še očitno, da Peterleta ne podpirata vsaj dve tretjini slovenske politi- ke. Res pa je, da je Peterle rojen politik. Kalimerovščina, ki mu jo nekateri očitajo, a mu bržčas tudi pride prav. Nekateri pra- vijo, da zna lepo skrbeti za kontinuiteto neumnosti in da bo tako ostalo tudi naprej, če Drnovšek ne bo dobil več kot 121 glasov. Za velikonočne praznike si je Lojze Peter- le po dolgem času vzel dva povsem prosta dneva. V torek je bil v službi že pred sedmo uro zjutraj in povedal nam je, da tako kot običajno tudi tokrat ne bo doma pred deseto zvečer. Povsem mirno bom spal Kako boste spali nocoj, dan pred zaseda- njem slovenske skupščine, na kateri se lah- ko zgodi, da ne boste več predsednik sloven- ske vlade? V glavnem imam povsem mirno, spanje in mislim, da bom tudi to noč prespal tako kot običajno. Jutri bo torej na vrsti še ena runda glasovanja, še nekaj zapravljanja časa. Po- slanci in stranke bodo prav gotovo komenti- rali tudi nastop gospoda Drnovška in o njem bomo verjetno slišali marsikaj zani- mivega. Mislim pa, da je rezultat zelo ne- predvidljiv, čeprav menim, da ima gospod Drnovšek majhne možnosti, da bi uspel. Če pa vse skupaj gledam z vidika nekaterih, ki se zelo trudijo za svoj edini politični projekt na Slovenskem, da je treba zrušiti Peterleta, se lahko za Janeza Drnovška najde tudi dovolj glasov. Imam pa vtis, da bo ta stvar zelo težko uspela. Kaj boste storili, če bo izvoljen Janez Dr- novšek? Najprej bi mu zaželel vse dobro in bi ga vprašal kako bo sestavil vlado in kdaj misli to storiti. Nič mi ne bi bilo hudo. Odšel bi z zavestjo, da je ta vlada storila temeljno delo in da bo vsakemu naslednjemu lažje kot je bilo meni. Če bi gospod Drnovšek dobil več kot 121 glasov, je treba vedeti, da ga čakata še dve rundi. Sestaviti mora vlado in zanjo dobiti še potrditev v skupščini. Če bi bil izvoljen Drnovšek, to še ne pomeni, da tisti hip preneha delati naša vlada. Vas osebno sedanje konstruktivne neza- upnice vladi močno utrujajo? Ste že kdaj pomislili, da imate vsega dovolj in bi odsto- pili? Včasih pridejo takšni trenutki. Sin mi je zadnjič, ko sem bil nekaj bolan, rekel, naj odstopim ali pa naj bom še naprej bolan. Če bi bila ta stvar tako enostavna, bi jaz, ki se ne čutim tako privezanega na oblast, z vese- ljem odstopil. V tem trenutku pa mislim, da to ne bi olajšalo položaja. Moram pa pošte- no reči, da serija nezaupnic meni osebno ni škodila, stranki pa tudi ne, saj se je okrepila z novimi člani prav po zaslugi nezaupnic. Ima pa seveda od tega škodo država in še posebej njen zunanjepolitični ugled, saj vse skupaj deluje zelo neresno. Na dobro pozabljamo, na vsakdanje težave pa ne Na račun dela sedanje vlade je bilo izre- čenih že toliko kritik, podkrepljenih tudi s konkretnimi podatki, da jih nima smisla več ponavljati. Vseeno pa se mi zdi prav, da omenite tudi nekaj dobrih stvari, na katere zadnje čase morda prepogosto pozabljamo. Katere so najpomembnejše stvari, ki jih je storila ta vlada? Najprej moram izpostaviti projekt osa- mosvojitve. Pri tem je glavno težo nosila prav naša vlada kot operativni oziroma iz- vršilni organ, pa čeprav bi pri tem lahko našli tudi kakšno pomanjkljivost. Pred enim letom smo se še hodili pogajat v Beo- grad, da bi naši fantje služili vojsko doma. Danes je to že pozabljeno in samo po sebi je umevno, da slovenski fantje ostajajo doma. Nobenega našega fanta nimamo več v tuji vojski in tudi pri nas ni nobenega tujega vojaka. Posebej bi rad omenil projekt denarne osamosvojitve. Kje bi bili sedaj, če bi ostali pri jugoslovanskem dinarju? Naša sedanja inflacija sploh ni primerljiva s tisto, ki jo imajo v Jugoslaviji. Brez monetarne osamo- svojitve ne bi imelo slovensko gospodarstvo S strani SDP nisem srečal nobene ponujene roke. Je pa v demokraciji tako, da se stranke pogovarjajo ne glede na svojo različnost. Ved- no obstojajo stvari, o katerih se da pogovarjati in sodelovati. Takšen primer je bil prebiscit. Mi smo se pripravljeni pogovarjati z vsemi (krščanski demokrati) in to v tem smislu, da bi čim prej prišlo do novih volitev. Tudi s SDP, od katere pa ni bilo nikakršne ponujene roke. nobenih izgledov na boljše čase. Tudi na gospodarskem področju se začenjajo dolo- čeni pomladni pojavi, ki kažejo na to, da se bo stanje poboljšalo. Če na gospodarskem.- področju ne bi delali tako kot smo, bi prišlo do verižnih stečajev in mnogo večjih proble- mov, kot jih imamo sedaj. V tistih delih gospodarstva, za katere čutimo, da so pro- gramsko in kadrovsko zdravi, si prizadeva- mo, da ne bi potonili. Mogoče smo pri tem še nekoliko preveč široki. Ne nazadnje moram povedati, da izvajamo tudi socialno politi- ko, ki jo je sprejela skupščina, da odpiramo nova delovna mesta in da spodbujamo po- djetništvo. Konec koncev tudi ne bi bilo toliko in takšnih priznanj mlade slovenske države in to v relativno kratkem času. Ve- ste, to kar se uredi v splošno zadovoljstvo, to se kmalu pozabi, za probleme, ki ostajajo pa je kriva vlada. Podpredsednik vlade, gospod Ocvirk, je odstopil. Kar koli je hotel storiti, vsepovsod je naletel na odpor. Kdo naj bi sedaj skrbel za gospodarstvo? Bo še naprej tonilo? Čim prej bi bila potrebna sanacija bank in go- spodarstva. Kaj boste storili na gospodar- skem področju v najkrajšem, seveda če Vaša vlada ostane? Gospod Ocvirk kot podpredsednik za go- spodarstvo dela normalno naprej, dokler je formalno še na tej funkciji in dokler ne bo prišlo v skupščini do drugačne odločitve. Gospodarstvo bo še v težavah, ker se vseh zadev ne da naenkrat storiti. Strinjam se z vami, da sta sanacija bank in privatizacija dva ključna projekta, ki bosta postavila za- deve na nove temelje. Zelo težko je spreje- mati odgovornost za stanje v gospodarstvu, če ne deluje proces odločanja oziroma če se ne odločamo pravočasno za stvari, za katere bi se morali. Tu še posebej mislim na priva- tizacijo. No, kot sem že rekel, sedanja vlada bo delala naprej tudi v primeru, da ji izreče- jo nezaupnico. Do nove vlade bi bilo potreb- no počakati še nekaj tednov. Sicer pa smo prejšnji teden imeli sestanek gospodarskega dela vlade. Ministri bodo pripravili nekaj zadev in paket ukrepov se bo kmalu znašel v skupščini. Gre za ukrepe, ki naj bi olajšali položaj gospodarstva. Delamo naprej, zlasti na kratkoročni gospodarski politiki. Zadnje čase ste že nekajkrat rekli, da ste nemočni zaradi blokad v parlamentu. Zdi se mi, da bi zlasti na področju ekonomske po- litike vlada lahko storila kaj več tudi brez parlamenta. Se strinjate s tem? Če bi bili zares vlada v pravem pomenu besede in če se za nami ne bi več vlekla vlečka izvršnega sveta, potem bi lahko sto- rili marsikaj več. Tudi v čisto formalnem smislu. Več bi se dalo delati z odloki. Zaen- krat to še ni mogoče, ker imamo še vedno nekakšen mešan sistem. Lažje pa bo delati, ko bo imela vlada več pooblastil. Upam, da bo zakon, ki je sedaj v skupščinski procedu- ri, kmalu sprejet in da se bomo zares začeli obnašati kot vlada. Veliko je tudi očitkov na račun admini- stracije. Kaj ste storili, da bi bila čim bolj kakovostna? To administracijo sem podedoval. Ne bi mogel reči, da je vsa slaba ali da je vsa dobra. So tudi ljudje, ki delajo zelo kako- vostno, za nekatere pa bi raje videl, da bi bili kje drugje. Od ministrov je odvisno, kako urejajo te stvari v svojih resorjih. Bilo je tudi nekaj zamenjav. Sicer pa moram reči, da sem sam s svojim ožjim kabinetom zadovoljen in da mi dobro dela. Se pa tru- dim, da bi obveljal predvsem kriterij stro- kovnosti, tako kot to tudi sicer velja v deže- lah z demokracijo. V tem smislu sedaj uva- jamo novo sistemizacijo delovnih mest, kjer bomo zelo strogo upoštevali tudi formalno izobrazbo. Kdor je ne bo imel, si bo čez nekaj časa moral poiskati delo drugje. Bo pa seveda še trajalo nekaj časa, da bo prišlo tudi skozi šolski sistem do novega odnosa do dela in tako naprej. Tridomna skupščina je preostanek starih časov, ste ves čas trdili in se zavzemali za dvodomno. V dobršni meri pa je verjetno prav tridomnost pripomogla k utrjevanju Vašega poožaja. Se strinjate s tem? Ne bi rekel, da je ravno tako. Tisto, kar je v trodomnosti slabo, je to, da lahko manjši- na, se pravi eden izmed treh zborov, uve- ljavlja svojo politiko. Če nečesa ne sprejme, pač ne pride do odločitve v skupščini. Tako- je bilo s privatizacijo. Dva zbora sta jo spre- jela, eden pa je ni imel še niti na dnevnem redu. Takšne stvari ne utrjujejo mojega po- ložaja. Raje bi videl utrjevanje na kakšen drug način. O avtocesti In cerkveni zemlji Lani ste v Žalcu obljubili, da se bo že letos poleti pričela gradnja avtoceste od Ar- je vasi do Vranskega. To je bila verjetno bolj na pamet izrečena obljuba. Ste takrat vede- li, kaj obljubljate ali je morda šlo bolj za nabiranje političnih točk? Nimam navade, da bi govoril na pamet. Takrat sem bil v družbi z ministrom za promet in zveze in sklicujem se na njegova stališča in mnenje na to temo. Če pa sem prav poučen, je zdaj problem zaradi arhe- ologije in mislim, da bo treba ta problem reševati preko ministra Jazbinška. Skratka, ni šlo za nobeno nabiranje političnih točk, saj si jih ne nabereš veliko, če govoriš zgolj na pamet. Ostaniva še malo na Celjskem. Ljudje v Gornjem gradu se strašno razburjajo za- radi vračanja nekdanje cerkvene posesti, zemlje in gozdov in pravijo, da bodo to preprečili. Kaj Vi menite o tem? Kadar mi nekdo omeni ljudi, se vprašam, kdo so ti ljudje. So to gozdarji ali kdo, ki stoji za njimi ali so to res vsi ljudje nekega območja. Kar se gozdarjev tiče, mislim, da bi morali opravljati svojo funkcijo v skladu z zakonom tudi v naprej in to ne glede na to, če se menja lastnina. Mislim, da je narobe, če se dela proti zakonu, ki je bil sprejet v skupščini. Takšno dejanje bi bilo protiza- konito. JANEZ VEDENIK Foto: EDI EINSPIELER Št. 16-23. april 1992 18 Nadaljevanje s 15. strani Razmišljanje Nuklearki ob rob! Zastavljava si dve temeljni vprašanji in sicer: - Ali ima Slovenija dovolj elektro energetskih objektov? - Kaj narediti da zmanjša- mo energetsko porabo? Če hočemo odgovoriti na pr- vo vprašanje se moramo vpra- šati, kakšni potrošniki elek- trične energije smo. Hitro bo- mo ugotovili, da porabimo preveč energije na prebivalca, na stanovanjsko enoto, na enoto predelave itd. Še v se- demdesetih letih smo tekmo- vali s svetom v smislu: Koliko Kwh bomo porabili na Sloven- ca? Ta podatek je bil tudi eden od pokazateljev razvoja. Torej čim več si porabil Kwh, tem bolj si bil razvit. Pri tem pa kvaliteta (izkoristek) porab- ljene energije ni bila važna. Kaj narediti? Odgovor ni sa- mo v gradnji novih elektro energetskih objektov, temveč v zamenjavi in obnovi elektro energetsko požrešnih porabni- kov z varčnejšimi. Med požrešne porabnike električne energije lahko pri- štejemo proizvodnjo in prede- lavo železa in aluminija. Z leti pa so istočasno v svojem regij- skem ali pa lokalnem prostoru postali določen razvojni fak- tor, zlasti pa imajo močan vpliv na zaposlovalno politiko tega prostora. Investicije v to smer so verjetno dražje od ce- ne prihranjene električne energije. Gospodinjstva so največji skupni porabnik električne energije. V Sloveniji imamo cca 650.000-700.000 gospo- dinjstev, ki povprečno porabi- jo okrog lOKvi^h električne energije na gospodinjstvo dnevno in to z zelo požrešnimi porabniki: el. štedilniki, pral- nimi stroji, pomivalnimi stroji itd. Seveda so tu še svetilna telesa. Vsi ti porabniki ob se- daj poznanih tehnologijah po- rabijo v gospodinjstvih od 30 do 90 odstotkov preveč energi- je na enoto. Cena zamenjave teh porabnikov po gospodinj- stvu je cca 3.000 ameriških do- larjev. Povprečen prihranek na energiji, na odvzemnem mestu - gospodinjstvu pa cca 3 Kwh na dan. V nacionalnem smislu je to 2 milijona Kwh. Če pa upoštevamo še približno tako velike izgube na sistemu, dobimo uglednih 4 milijona Kwh na dan, kar pa je več od 50 odstotkov proizveden ener- gije na pragu nuklearne elek- trarne Krško na dan. Cena elektrarne tipa NEK, je z obrestmi cca 4 milijarde do- larjev, od tega slovenski del 2 milijardi. Cena zamenjave vseh gospodinjskih aparatov v Sloveniji je prav tako cca 2 milijardi dolarjev. Novi proizvodi pa so nekoli- ko dražji od starejših energet- sko požrežnih tipov. Naša obubožana gospodinjstva pa nimajo denarja. Denar imajo energetiki. V bodoče bi morali tolarje, namenjene za razširje- no reprodukcijo v elektroener- getiko, vlagati tudi v subven- cioniranje pri nakupih gospo- dinjskih aparatov in svetilnih teles, ki dajejo zahtevane el. energetske prihranke in temu slične programe. Slovenski proizvajalci go- spodinjskih aparatov imajo kapacitete, da takšno akcijo ob normalnih njihovih intere- sih, da 70 odstotkov svoje pro- izvodnje izrabijo, opravijo v cca 5 letih, kar bi pomenilo, da usmerijo na slovenski trg cca 30 odstotkov svoje proiz- vodnje, to je cca 120.000 kom- pletov gospodinjskih aparatov na leto in to tiste iz elektro energetsko najvišjega kvali- tetnega razreda. Vsako leto bi tako prihranili 0,8 milijonov Kwh na dan skozi vse leto. Za isto vrednost pa bi prihranke vsakoletno povečevali. V petih letih bi tako pridob- ljeni prihranki električne energije znašali najmanj pro- izvedeno energije Nuklearne elektrarne Krško (slovenski del). Pri tem pa vemo, da ima Hrvaška podobne probleme. Ali nuklearno elektrarno lahko izklopimo iz omrežja na vrat in nos? Odgovor je ne, ozi- roma je pritrdilen, če bomo v nekaj letih uresničili varče- valni program. To pa je ne sa- mo nična rast porabe električ- ne energije, ampak močno ne- gativna rast v takem velikost- nem razredu, da lahko s pri- hranjeno energijo v celoti na- domestimo NEK. Predlagava, da pričnemo na ta način razmišljati o potreb- nosti NEK. Seveda pa s tem še vedno ostaja problem zapira- nja nuklearke nerešen. Obsta- ja pa resna bojazen, da se bo ta stvar do kraja spolitizirala, kar pa običajno ne pomeni, da prevlada razum. JANEZ KRAŠEVEC, BOJAN KONTIČ, Velenje Ocena gospodarskih in političnih razmer v občini Šentjur »Blišč in beda šentjurske politike«, bi lahko na kratko označili nadaljevanje agonije v drugem letu po volitvah v občini Šentjur. Razpadla po- litična koalicija DEMOS je bi- la več kot očitno »papirnati ti- ger«, ki je razpadel ob prvi ro- si. Dokaz za to, da so določeni povzpetni posamezniki v tej koaliciji delovali zgolj zaradi tega, da so prišli na oblast. V tem trenutku obstoji ab- surdna situacija, ki bo imela, v kolikor se kaj resnega ne zgodi, neslutene negativne po- sledice za nadaljnji razvoj krajev in vasi, ki spadajo pod sedanjo občino Šentjur. Dej- stvo namreč je, da je oblastna politična koalicija razpadala, ostala pa je od nje postavljena izvršna oblast, ki se je sicer vedno sklicevala na to, da je nepolitična. Sedaj je ta oblast ostala praktično brez nadzora. Skupščina, ki izvršno oblast postavlja, ni sposobna druge- ga kot tako oblast poslušati. Koalicije strank, ki bi postavi- la kompetentno izvršno oblast, ali pa prevzela nadzor nad ob- stoječo vlado, v tem trenutku v občinskem parlamentu ni. Temu primerni so tudi re- zultati. Problemi ostajajo v glavnem še vsi odprti. Šent- jurska obvoznica, plinifikaci- ja, čedalje bolj razpadle ceste, zapostavljen razvoj podeželja in vasi, vse težji položaj delav- stva, srednjih in majhnih kme- tov itd., so se pridružili še no- vi. Podjetniška iniciativa je nepriviligiranim, pa sicer spo- sobnim zasebnim podjetnikom skoraj popolnoma onemogoče- na. Zasebni kapital še vedno ni obravavan enakovredno. Kreditne garancije zasebnim podjetjem so mnogo težje do- stopne kot družbenim. Država noče vpeljati finančne disci- pline, medtem ko zase terja vi- soke dnevne obresti za nepla- čevanje obveznosti. Res je, da mnogo tega ni v pristojnosti občinske oblasti, bi pa lahko v okviru lastnih pristojnosti veliko splošnih problemov vsaj omilila. Razumemo tudi težave delavcev v državni upravi, vendar odnos nekate- rih do strank še vedno ni naj- bolj primeren, žalostno in iro- nično pa je, da si zmanjšanje uprave nekateri predstavljajo tako, da najprej snažilke pre- puste na milost in nemilost drugim delodajalcem. Tudi v Šentjurju naša vlada mimo gleda na sicer vsesplošen po- jav divje privatizacije. Rešitev problemov, ki so se nagomilili v občini, in za kate- re izvirni greh nosijo posamez- niki nekdanje vladajoče koali- cije, ki so tako vlado postavUi, Liberalno demokratska stran- ka v Šentjurju vidi na dva na- čina. Prvi je ta, da pride do mini- malnega konsenza parlamen- tarnih strank v občini, da na- ložijo obstoječi vladi naloge, oziroma, da sestavljajo novo kompetentno vlado, ki bo spo- sobna do volitev delati in od- pirati razvojne perspektive v občini. Drugi način je tisti, ki je iz vidika dosedanjega skupnega življenja v občini manj prime- ren, pa zato veliko realnejši. To je razpad občine, čemur se strokovno reče reorganizacija lokalne samouprave. Take trende kaže tako nivo krajevne organiziranosti, kakor tudi ce- lovit strokovni pristop na re- publiškem nivoju. Za našo stranko je tako dejstvo tudi sprejemljivo, saj verjamemo, da se bodo s časom vidiki vla- davine ljudstva (demokracije) lažje izpeljali v okviru živ- ljenjskega okolja konkretnih problemov in interesov ljudi v določenem kraju, brez od- večne visoke politike. Liberalno demokratska stranka Občinski odbor Šentjur Kako se lastnini v Šentjurju? v šentjurski občinski skupš- čini je bilo to vprašanje po- stavljeno že dvakrat, a odbor- niki odgovorov še niso doča- kali in kot po navadi, izgleda, da jih tudi ne bodo. Eden iz- med mnogih lastnikov je sicer takoj zatrdil, da je vprašanje povsem neumestno, saj lastni- nijo pošteno po zakonu, ker pa lastninske zakonodaje trenut- no še nimamo, odgovor ni pre- več prepričljiv. Nobena skrivnost več ni, da so v šentjurskih družbenih po- djetjih Jurij, Meja, Lipa in morda še kje, ustanovili t. i. vzporedne firme, zasebne ali mešane delniške družbe, ki poslujejo v istih prostorih. z istimi ljudmi in več ali manj z istimi poslovnimi sredstvi. Na dlani je, da je korektnost takega poslovanja lahko vpra- šljiva. Narodni demokrati smo si v svoj program zapisali tudi privatizacijo, ki pa naj bo po- štena, javna in zakonita. Ne trdimo, da gre v navedenih primerih za t. i. divje lastni- njenje družbenega premože- nja, pozivamo le omenjene fir- me, da občinski skupščini in tudi naši stranki predstavijo svoje načine lastninjenja, nas seznanijo z ustanovnimi doku- menti, s svojimi letnimi po- slovnimi poročili ter tako ovr- že j o splošno znana sumni- čenja. Predsednik NDS FRANC KOVAČ, Šentjur ZAHVALE, POHVALE Hvala, OŠ Griže! Ko sta pred tednom dni otroka - osnovnošolca prine- sla iz šole vsak svoje vabilo na roditeljski sestanek, sem v mi- slih že godrnjala in obžalovala za popoldnevom, ki bi ga bilo bolj koristno porabiti za po- mladanska opravila. Pa se kar hitro zaveš, da je bolje ostati v stiku s šolo in ko ugotoviš, da to ni le navaden roditeljski se- stanek, temveč odprti dan šo- le, ter da na vabilu piše naj združimo ustvarjalnost in zna- nje za boljše delo šole, greš v šolo že z veseljem. In res smo lahko bili starši veseli ob spoz- nanju, da imamo v svojem okolju tako ustvarjalno ter s krajem povezano šolo. V vsaki učilnici so učenci prikazali staršem svoje pro- jektno delo, ki pa je bilo od razreda do razreda zelo različ- no. Tako so npr. šestošolci po dolgotrajnem poizvedovanju in raziskovanju prikazali prva prevozna sredstva v Grižah in njihov razvoj. Nekateri so ob- delali področje ekologije v Grižah, spet drugi so se na drugačen način lotili Martina Krpana. V vseh razredih so se prikazali tudi na šaljiv način in uprizorili skeče. Najmlajši in nižje stopnje so program pripravili skupaj. Že ob pri- četku smo starši dobili njihovo lastno glasilo. Otroci so v svo- jem okolju obiskali 400 gospo- dinjstev ter zbirali podatke za anketo, iz katere smo odrasli lahko ugotovili, kaj v svojem kraju pogrešamo, s čim vse j ukvarjamo, s čem nismo zad< voljni in kaj bi še lahko stori] da bi nam bilo vsem boljše. 1 ko je ob pesmi otroke spreij Ijala s kitaro Irena Vrčkovnil smo na koncu slišali le j vzklike otrok: še, še... Ko so otroci močno ponosno končali svoj program, smo bilj starši še povabljeni v jedilnico na »kofetek« in domač »piško« tek«. V prijetnem vzdušju smo se lahko pogovorili tako starši kot tudi učitelji. Za konec pa nam je šola pri. pravila še kanček kulturnega užitka, saj je povabila iz SNg Maribor Trobilni kvintet, ki je izvajal enoumi koncert. Ko smo starši odhajali polno zasedene telovadnic( sem na marsikaterem obraz videla, da prav tako kot ja razmišlja: vesela sem in pd nosna, da imamo v Grižah šo- lo, ki živi in dela s krajem tei da imamo v njej pedagoge, ki jim ni vseeno za naše otroke. Zatorej, najlepša hvala Oš Griže za lepo preživeto po- poldne, ki je bilo lepše kot po- mladanska opravila. V imenu zadovoljnih staršev LIDIJA TAMŠE Duhovna tolažba v Domu upokojencev Celje 15. aprila smo v naši veliki jedilnici Doma upokojencev spet doživeli prijetno sloves- nost, ki je bila hkrati zaklju- ček postnega časa in priprava na velikonočne praznike. Tako nam je med govorom po Evan- geliju razložil naš redni teden- ski duševni tolažnik - kurat, gospod Anton Ratej. Hvaležni smo gospodu Rate- ju za duhovno hrano svetega obhajila, ki ga lahko prejme vsak, ki se zato spokomo pri- pravi. Zahvaljujemo se tudi upravi Doma upokojencev, predvsem gospodu direktorju in drugim delavcem, sestram in strežni- cam, ki težkim invalidom na vozičkih omogočajo, da pris( stvujejo tej božji daritvi. Od Karitasa smo bili tu( obdarjeni z lepimi butaricam velikonočnimi karticami i pomarančami. Tudi na veliko nočno nedeljo nas je pri zajtr ku pričakalo na krožniku veli konočno darilo - prigrizek. Prisrčna hvala vsem, ki nai lajšate težke starostne dn v Domu upokojencev v Celju. A.B. Stanovanjska zadruga ATRIJ Celje, Vodnikova 11, Celje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE IZVAJALCEV ZA IZVAJANJE VZDRŽEVALNIH DEL Splošni podatki in pogoji razpisa: 1. Predmet razpisa: izvajanje del na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah v stanovanjskih objektih, kjer je Stanovanj- ska zadruga upravnik stanovanj v skladu s Stano- vanjskim zakonom (UL RS št. 18/91) 2. V ponudbi navedite in priložite: - vrste ponujenih vzdrževalnih del, - vpis dejavnosti v sodni register, - reference pri izvajanju enakih in podobnih del, - ponudbene cene, - plačilni pogoji, - drugo. 3. Prednostni kriteriji za izbiro izvajalcev: - reference, - nivo cen, - plačilni pogoji, - kompleksnost ponudbe. 4. Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba za izvaja- nje vzdrževalnih del. Za realizacijo intervencijskih popravil in manjših vzdrževalnih del bo Stanovanjska zadruga naročala izvedbo del pri enem od izbranih pogodbenih izvajalcev direktno z naročilnico. Za iz- vajanje večjih v zdrževalnih del bo vsakokratno zbira- nje ponudb od izvajalcev, ki jim bo priznana primer- nost oz. s pogodbenimi izvajalci. V posebnih primerih (obnova, večja investicijska dela ipd.) bo oddaja del z javnim razpisom ali z neposredno pogodbo skladno s Pravilnikom o načinu in postopku oddaje greditve objektov (UL RS 27/85). 5. Dodatne informacije dobite telefonsko na št. 25-612 ali na sedežu Stanovanjske zadruge ATRIJ. 6. Ponudbo oddajte v zapečatenih ovojnicah z oznako »ZA RAZPIS« na naslov SZ ATRIJ najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. 7. O izbiri izvajalca bo sklepala komisija SZ ATRIJ. Udeleženci razpisa bodo o izidu obveščeni v roku 15 dni od odpiranja ponudb. Št. 16-23. april 1992 19 • Iz stanovanja v Pucovi ulici se je v ponedeljek, 13. aprila zvečer, po telefonu oglasil preplašen dekliški klic na pomoč. Policisti so hitro ukrepali in se soočili z eno od premnogih dru- žinskih dram, v katere so kot nedolžne žrtve vpleteni tudi otroci. Oče oziroma mož Pavel G. je pretepal ženo in hčerko. • Istega večera se je oglasil Goran, ki je pove- dal, da ga na Teharski cesti v Celju ogrožajo klošarji. Ko je na kraj prispela poli- cijska patrulja, se je izka- zalo, da je Goran precej pretiraval, svojo resnico pa zavil v meglico. Kakšnega nevarnega ogrožanja sploh ni bilo, bilo pa je veliko kregarije, ki jo je podžigal tudi sam prijavitelj Goran N. v sodelovanju z Darkom N. • Ponoči pa je Peter M. prijavil, da ga je sosed To- ne J. napadel s sekiro. To naj bi se dogajalo v Višnji gori, vzrok za hudo kri pa je bil denarni prispevek za gradnjo vaške ceste. Je pa naznanitelj Peter le malce pretiraval. Sosed Tone ga ni dobesedno napadel s se- kiro, ampak je sekiro za njim le zalučal, skupaj s cvetličnim lončkom. Se- veda pa tudi to ni lepo. • Se ena klošarska. Po- noči so poklicali iz celjske avtobusne postaje, ker naj bi v tamkajšnji čakalnici nek klošar razbijal steklo. Steklolomilca sta bila Pe- ter K. in Vojko P., oba moč- no zadeta, kar pa še ne po- meni, da imata status klo- šarja. • V torek, 14. aprila je Ivan M. javil na policijsko postajo, da so mu iz pesja- ka v Šmartnem pobegnili trije psi: dva nemška ov- čarja in en rotweiler. Ivan je očitno hotel povedati, da za dejanja svojih psov, ki so na prostosti, ne more od- govarjati. Pobegle pse zdaj išče Interpol. • Irena S. je istega dne sporočila, da v gostilni na Rebru nek gost nad njo renči in razgraja. Na kraju dogajanja so možje postave ugotovili, da je bil renčač gospod Zvone, hud pa je bil zato, ker mu njegova Irena v gostilni ni hotela postreči s pijačo. Tej pijači pa zago- tovo ni bilo ime vitka ali kokta. • V sredo popoldne je na policijsko postajo poklica- la dobra gospa Olga iz Voj- nika. Povedala je, da je na cesti našla majhnega pujsa, ki ga zdaj doma hrani in skrbi za njegovo dobro po- čutje. Izgubljeni in najdeni pujsek zdaj sliši na ime Srečko. • V petek, 17. aprila zvečer je na policijo pokli- cala gospa Rozika, ki je sporočila, da se v bifeju Doma upokojencev v Voj- niku tepejo. Potem so poli- cisti tam našli pijansko po- sadko, za katero pa se je natakarica Rozika močno zavzela in zanikala, da bi bili njeni odjemalci kaj ne- spodobnega počeli. Ker pa policisti prav dobro ločijo pijance od treznih ljudi, bo šla točajka Rozi k sodniku za prekrške. Grešila je, ker je že pijane osrečevala 2 neomejenimi količinami alko napitkov. M. A. Begunci iz BiH tudi na Ceijsifem Pred vojno vihro in nasiljem, ki divja in straši v Bosni in Hercegovi- ni, se tudi v Slovenijo zatekajo šte- vilni begunci, večinoma matere z otroki in ostareli ter bolni ljudje. Vse več pa jih v teh dneh išče varno zavetje na našem območju, kjer se v posameznih občinah trudi- jo, da bi jim omogočili vsaj najnuj- nejše za preživetje. Načela humano- sti nas vse zavezujejo, da tem ne- srečnikom pomagamo, vsak po svo- jih močeh. Najpomembnejše naloge pa v tem času opravljajo organiza- cije Rdečega križa v občinah, raču- najoč na posluh in sočutje občanov. Da bi tem ljudem ponudili vsaj najnujnejše, so v minulem tednu v Celju odprli zbirni center za be- gunce, ki je zdaj že polno zaseden. V njem je okoli petdeset ljudi, to pa je tudi največ, kar zmore center v samskem domu Cinkarne na Ri- barjevi ulici. V centru so v glavnem ženske z otroki iz Zvornika, Dobo- ja, Sarajeva, Bjeljine in nekaterih drugih krajev. Celjski Rdeči križ je poskrbel, da imajo ti ljudje vsak dan topel obrok, da imajo na vol]o vsaj najpotrebnejša oblačila, zdra- vila in zdravsteno zaščito. Podobno se trudijo v občinskih organizacijah Rdečega križa v drugih občinah, kjer ni begunskih centrov. Povsod so največji problem dojenčki in majhni otroci, saj zanje primanjku- je ustrezne hrane, pleničk in obla- čil. Ker zgledi vlečejo, naj omenimo le en primer človeške solidarnosti. Družina Asije Hodžič iz Celja je v svojem majhnem stanovanju na Hudinji sprejela kar dvanajst be- guncev, ki se niso moglo ločiti med sabo. Po podatkih Uprave za notranje zadeve Celje, je do torka, 21. aprila, na naše območje pribežalo 887 be- guncev. V celjski občini jih je bilo do tega dne 98, v občini Laško 28, v občini Slovenske Konjice 28, v mozirski občini 20, v Šmarju pri Jelšah 12 in v Rogaški Slatini 41. V občino Velenje se je zateklo 652 beguncev in v žalsko občino 8. Veli- ko teh ljudi se je nastanilo pri so- rodnikih, prijateljih in znancih. B J., M. A. Družinska tragediia Zgodilo se je minulo soboto. Jože K. iz Velenja je odšel dopoldne v gozd, kjer je streljal s pištolo. Po- poldne si je vzel čas, da orožje očisti, žal pa je za to opravilo izbral najmanj primemo mesto: stanovanjski prostor, v katerem se je tisti čas igral njegov petletni sin. Pištola se je sprožila, naboj pa je zadel sinovo glavo. Jože K. se je takoj odpravil na velenjsko policijsko postajo, kjer je opisal tragični dogodek in povedal, da je sinko mrtev. O očetovi krivdi bodo razsojali drugje. M. A. PROMETNE NfZGODE Nezgoda na Sloveniki V sredo, 15. aprila popoldne se je na Sloveniki, v kraju Le- sko vec, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 730 tisoč tolarjev. Iz smeri Celja je proti Dram- Ijam vozil osebni avto 2 7-letni Tomi Keber iz Ljubljane. Ko je prehitel kolono vozil, je njego- vo vozilo začelo zanašati, tako da je trčil v zaščitno ograjo in se pri tem hudo poškodoval. Štirje poškodovani Na magistralni cesti M-10, v kraju Studenci, se je v petek, 17. aprila popoldne, pripetila nezgoda, v kateri so bili trije udeleženci hudo telesno po- škodovani eden pa lažje. Ško- da na vozilih znaša okoli 80 tisoč tolarjev. Po magistralni cesti je iz smeri Velenja proti Arji vasi vozil osebni avtomobil 22-let- ni Jože Sajovec iz Dolenje vasi pri Krškem. V kraju Studenci je vozilo v desnem ovinku za- neslo na desni rob vozišča, za- to je voznik močno zavrl in zavil v levo, pri čemer je avto- mobil obrnilo za 90 stopinj. V tem trenutku je iz smeri Arje vasi pripeljal voznik osebnega avtomobila, 61-letni Janez Ahačič iz Prebolda. Vozili sta trčili, v nezgodi pa se je voznik Sajovec lažje telesno poškodo- val, voznik Ahačič pa težje. Hude telesne poškodbe sta utrpela tudi oba sopotnika v vozilih, 49-letna Ingeborg Ahačič iz Prebolda in 22-letni Matej Prosenc iz Laškega. Trčii v hišo Na magistralni cesti M-10 v kraju Arja vas, se je minuli petek ponoči pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, materialna škoda pa znaša približno 120 tisoč tolarjev. Po magistralni cesti je iz smeri Petrovč proti Arji vasi vozil osebni avto 48-letni Sta- nislav Lednik iz Arje vasi. V blagem desnem ovinku ga je zaneslo v levo, tako da je trčil v stanovanjsko hišo Arja vas 56. V nezgodi je voznik utrpel hude telesne poškodbe. Izgubil Je ravnotežje Na lokalni cesti na Polzeli se je v soboto, 18. aprila popold- ne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Kolesar Ivan Uratnik (56) s Polzele, je vozil kolo po lo- kalni cesti iz smeri krajevne cerkve proti svojemu domu. V bližini stanovanjskega bloka Polzela 207 b je nenadoma iz- gubil ravnotežje in izven vo- zišča padel na tla. Zdrsel s ceste Minulo soboto zvečer se je pripetila nezgoda na regional- ni cesti v kraju Rogatec. Ena oseba je bila hudo telesno po- škodovana, materialna škoda na vozilu pa znaša okoli 300 tisoč tolarjev. Venčeslav Cajzek (25), je vo- zil osebni avto po regionalni cesti iz smeri Majšperka proti Rogatcu. Ko je pripeljal v bli- žino stanovanjske hiše Roga- tec 1, ga je na cesti začelo za- našati. Pri tem je zapeljal na levo stran cestišča, kjer je trčil v drevo. Voznik je bil v nezgo- di hudo telesno poškodovan. Prometna statistika v času od 13. do 19. aprila se je na cestah celjskega območja pripetilo 17 prometnih nez- god, v katerih je bilo osem oseb hudo telesno poškodova- nih in petnajst lažje. Zaradi posledic prometne nezgode, ki se je pripetila 24. marca na magistralni cesti v Vranskem, je minuli četrtek v celjski bolnišnici umrl An- drea Feltrin (79), italijanski državljan, ki je živel v Cone- glianu. M. A. mini KRIMICI Kradel sadike v noči na torek, 14. aprila, se je neznani storilec odločil za krajo v sadovnjaku v Ložnici pri Žalcu. Pobral in odnesel je dobrih sto sadik jablan in s tem Vlada K. oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. Ukradel Kristusa storilcev, ki kradejo sakral- ne starinske predmete, je ved- no več, saj so zbiralci starin pripravljeni zanje odšteti kar lepe denarce. Tega se je bržčas zavedal tudi neznanec, ki je 14. aprila na lokalni cesti v Donački gori snel z lesenega križa Kristusa, starega okoli dve stoletji. Avtomobilske srake v noči na 15. aprila je s par- kirišča v Šaleku izginil osebni avto unis golf JXD, CE 237- 092, bele barve, last velenjske- ga Vegrada. Ukradeno vozilo je vredno okoli 400 tisoč to- larjev. Isto noč je neznanec iz gara- že v Gotovljah odpeljal teren- sko vozilo znamke puch. Vozi- lo so še istega dne našli na drugem koncu Gotovelj. Podobno se je isto nič zgodi- lo tudi s katrco, ki jo je nekdo odpeljal, ko je počivala v Tre- marjah pri Celju. Tudi to vozi- lo so našli še istega dne nekje na mariborskem območju. Cigaretni tat Minuli četrtek so v skladišču Merxa v Šmarju opazili, da se je nedavno tega pri njih zadr- ževal neznanec, ki se je krepko založil s cigaretami različnih cenovnih razredov. Odnesel je več kartonov te, poleg alkoho- la, najbolj razširjene droge. Prijeta pri »delu« Varnostniki Gorenja v Vele- nju so 17. aprila v zgodnjih jutranjih urah zalotili pri sko- rajšnjem podvigu dva zmikav- ta. Veljko K. in Vjekoslav K., oba Velenjčana, sta preko to- varniške ograje pridno nosila ukradeno robo: različne dele za pralne stroje in drug upora- ben material. Ko sta že skoraj končala delo, se jima je pod- vig, vreden okoli 180 tisoč to- larjev, izjalovil. Morala bosta na sodišče. Budno občanovo oko Minulo nedeljo okoli polnoči je občan obvestil celjsko poli- cijsko postajo, da dva neznan- ca vlamljata v bife celjskega Razvojnega centra. Policisti so bili hitri, presenetili pa so Zlatka F. in Rudija L., oba iz Celja. Zasegli so jima ukrade- ne alkoholne pijače in cigare- te, in to tik pred tem, ko sta nameravala proslaviti veliki podvig. To nI bil pirh Na velikonočno nedeljo do- poldne je skozi steklena vrata stanovanjske hiše v Kidričevi ulici v Laškem nenadoma v notranjost priletela krogla iz strelnega orožja. Prebila je dvojno stekleno površino in pristala na kuhinjskih tleh. Tam se je prav tisti čas mudila Rozalija L., ki pa jo krogla, na srečo, ni zadela. M. A. Drogerašem stopili na prste Policisti in kriminalisti UNZ Celje so v prvi polo- vici aprila izvedli nekaj uspešnih akcij odkriva- nja mamil. V Žalcu so petim ose- bam zasegli različne koli- čine marihuane, v Vele- nju so prijeli štiri osebe; pri dveh so našli marihu- ano in pri dveh hašiš. V Laškem pa so pri eni osebi našli manjšo količi- no marihuane. Tudi v Ce- lju so odkrili dve takšni osebi. Prvi so zasegli ma- rihauno, drugi pa heroin. Nekateri izmed njih so se za kazniva dejanja oziro- ma prekrške v zvezi z ma- mili že srečevali s polici- sti in kriminalisti. Odprta bodo policijska vrata Na celjski policijski postaji so se odločili, da obča- nom odprejo vrata in jim pokažejo ter povedo vse tisto, kar jih v zvezi s policijskim delom zanima. Občani bodo lahko spoznali tudi nekatere tehnične predmete, opremo in različne vrste policijskega orožja. Dan odprtih vrat na Policijski postaji Celje bo v to- rek, 28. aprila od 10. do 17. ure. M. A. Št. 16-23. april 1992 Hrvat skrival jajca Šmarska policijska patrulja, ki opravlja nadzor na zeleni meji, je 16. aprila ob petih zju- traj ustavila in kontrolirala voznika osebnega avtomobila, Dragotina Š. iz Dubravice v hrvaški občini Pregrada. Pri pregledu vozila so poli- cisti našli 3.600 kokošjih jajc, ki jih je Dragotin Š. nameraval prodati v Celju. Tega tovora, seveda, ni prijavil carinski službi, drža\Tio mejo pa je pre- stopil na nepravem mestu. Za- radi jajc, ki jih je nameraval pretihotapiti v Slovenijo, je plačal kazen, dobrih 2 tisoč to- larjev, moral pa bo tudi k sod- niku za prekrške. 20 Št. 16-23. april 1992 21 Avtomobilski razstavi v Celju lit Ljubljani Konec tedna bo morda nekaj zanimivejši za vse tiste, ki jim avtomobili pomenijo nekaj več ]jot zgolj uporabno prevozno sredstvo. V petek, 24. aprila bodo namreč v Celju in Ljub- ljani hkrati odprli dve avto- mobilski prireditvi, ki sta or- ganizacijsko in tudi vsebinsko med seboj povezani. V Celju bo v tednu dni (od 24. do 29. aprila) salon avtomobilov, kjer bo mogoče videti osebna vozi- la in tudi tovorni oziroma do- stavni program, prireditev pa bodo popestrili še z nekaterimi drugimi dejavnostmi. V Ljub- ljani bodo več prostora in po- zornosti namenili zgolj oseb- nim avtomobilom. Obe prire- ditvi bosta poskušali nadome- stiti tisto, kar je slovenski av- tomobilski trg pred razpadom Jugoslavije vsako leto konec marca imel v Beogradu. Seve- da ni nobenih pravih možno- sti, da bi avtomobilske tovarne v Ljubljani ali Celju namenile Honda civic kakšno doslej še nepredslav- Ijeno avtomobilsko novost. Ne glede na to bo ogled zanimiv, saj bo mogoče od blizu in torej v živo videti tisto, kar nekateri prodajalci že razstavljajo v izložbah (ali celo prodajajo), drugi pa bodo prireditvi izko- ristili za nekakšno slovensko promocijo novosti. Gotovo bo zanimiva alfa 155, letošnja avtomobilska no- vost milanske tovarne Alfa Romeo. Prodaja naj bi pri nas ob pomoči Avtomontaže-Co- somos stekla julija ali avgusta, cene še niso znane. Autocom- merce bo razstavil novo hondo civic v hatchback in limuzin- ski različici (oba avtomobila tudi že prodajajo), novomeški Revoz bo na ogled postavil re- nault 19 v kabriolet izvedbi. Subaru bo pripeljal športni kupe SVX z novim turbinskim motorjem, nissan lansko no- vost 100 NX (2 + 2 kupe) in rally izvedenko sunnyja GT-R, Tehnounion in BMW bosta na razstaviščni prostor pripeljala kupe serije 3. Obljubljajo tudi Hyndai Sonata 2,0i DOHC Fiat, ki sicer v Ljubljani ima svoje predstavništvo, ne pa tu- di uradnega prodajalca, poka- zal z novim cinquecentom ipd. Skratka, prireditvi bosta do- brodošh in morda nekakšna osnova veliko bolj ambicioz- nih avtomobilskih salonov na slovenskih tleh. Pomembno je tudi to, da bo vstopnica veljala za oba salona in da bo med Celjem in Ljubljano ves čas zastonj vozil avtobus. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sejem rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je tudi tokrat potekal brez večjih posebnosti. Število vozil, ki so bila na prodaj, je preseglo 600, cene so zadržale nivo preteklega tedna, čutiti pa je že bilo utrip sejma »Avto in vzdrževanje«, ki se ta teden prične na razstavnih prostorih Zavoda Golovec. Cene v tabeli so postavljene v nemških markah in so le okvirne, saj ne odražajo razlik v kvaliteti istovrstnih modelov. PRIMOŽ ŠKERL iVTOKOTIČEK Prvega julija spremembe pri uvozu tujih avtomobilov Čeprav zakon o zunanjetr- govinskem poslovanju še ni sprejet (nared je šele osnutek), naj bi 1. julija letos začela ve- ljati posebna uredba o pogojih uvoza in prodaje tujih avto- mobilov. Ta med drugim pred- videva in pogojuje prodajo tu- jih vozil z izvozom slovenske- ga blaga v vrednostnem raz- merju ena proti ena. Vsi tisti uvozniki oziroma konsigna- tarji, ki svojega uvoza avtomo- bilov ne bodo 100-odstotno pokrili z izvozom slovenskega blaga, bodo morali pri uvozu tujega vozila plačati še 8,5-od- stotni dodatni davek. Sedaj je veliko vprašanje, ali bodo konsignatarji našli slovenska podjetja, ki bodo sposobna za- gotoviti izvoz blaga v vredno- sti uvoženih avtomobilov. Ob- stajata vsaj dve možnosti: ali bodo tisti uvozniki oziroma prodajalci tujih vozil, ki uvoza ne bodo zmogli pokriti s proti- izvozom slovenskega blaga, 8,5-odstotno dajatev prepro- sto prenesli na kupca ali pa sem in tja tujih avtomobilov ne bo. Slednja možnost sicer za konsignatarje ni posebej ustrezna, saj brez prodaje tudi ni zaslužka. Če bo vlada ob tem odpravila tudi zasebni (individualni) nakup tujih vo- zil v tujini, potem se bo lahko slovenski avtomobilski trg znašel v nekakšnem pat polo- žaju. In še na najslabšem bo kupec. BMW cope serije 3 dva ferrarija, kajti salon naj bi bil začetek prodaje teh pre- stižnih italijanskih vozil pri nas. Pri Hjoindaiju bo na voljo na novo narejeni pony in karo- serij sko polepšana sonata. Žal v Celju in Ljubljani ne bo vi- deti novega golfa iz sarajev- skega TAS, kajti okoliščine so takšne, da so začetek serijske izdelave tega vozila premakni- le v nepredvidljivo prihodnost. Tudi ni jasno, ali se bo morda Avtoimpex: šlcode 135 L v teh dneh Ljubljanski Avtoimpex, za- stopnik in prodajalec čeških škod, bo te dni dobil novo po- šiljko avtomobilov, vendar iz- bira ne bo posebej pestra. Predvsem bodo na voljo škode favoiriti 135 L, morda tudi ne- kaj različic 135 LS in forma- nov (karavan). Za favorita 135 L bo treba odšteti približno 7200 mark in prav tako pri- bližnih 47 odstotkov tolarskih dajatev (te se seveda spremi- njajo zaradi različne vrednosti konvertibilnih valut do tolar- ja)-. Ze od novega leta naprej so škode pri Avtoimpexu napro- daj le za devize in tako bo očit- no še naprej. Vse pa tudi kaže, da je ljubljansko podjetje za- stopnik le še za slovenski trg in nič več za območje nekdanje Jugoslavije kot doslej. Št. 16 -23. april 1992 22 Še ena zelena Kraljica Elizabeta je v štiri- desetih letih kraljevanja posa- dila kar cel gozdiček spomin- skih dreves in s tem po svoje pripomogla k pogozdovanju dramatično gole britanske de- žele. Monarhinja očitno rada sadi spominska drevesca, saj jih pušča za seboj praktično povsod, kamor gre, včasih tudi po dve na dan, kot je zapisano v enem izmed neštetih doku- mentov, ki beležijo skoraj vsak kraljičin korak. Junija lani so na primer zapisali naslednje: »Kraljica in vojvoda Edinbur- ški sta obiskala pomorsko šolo PISMO IZ LONDONA na ladji Mercury. Kraljica je zasadila spominsko drevo in pri kosilu počastila kapitana Sutermeistra s svojo prisot- nostjo.« Kraljica je pred tem že obiskala pasje zavetišče v južnem Londonu in tam za- sadila cvetočo japonsko češ- njo, ki se je odlično prijela, kot je kasneje žarečih lic sporočil generalni direktor pasjega ho- tela polkovnik Hare. Japonska češnja zahteva veliko prostora in če bo polkovniku Haru uspelo prepričati pasje goste, da ne bi prepogosto obiskovali s kraljičino roko posajenega debla, bo lahko češnja zrasla tudi do deset metrov visoko, čeprav pasjega dvorišča ne bo krasila tako dolgo kot bi ga na primer tisa. Pri izbiri dreves, ki jih sadi kraljica, je glavni kriterij, žal, predvsem zunanji izgled in trdoživa tisa se v iz- boru običajno ne uvrsti niti v polfinale. Toda drevesca, ki jih sadi britanska vladarica, niso ved- no tako cvetoča in uspešna kot japonska češnja v londonskem pasjem hotelu. Maja lani je na severu Anglije posadila šved- sko srebrno brezo, sicer vitko in lepo drevo, ki pa je najbolj opazno jeseni, ko listi nekoliko porumenijo in se lubje svetlika v mraku. Sredi maja, ko je kraljica počastila stoto oblet- nico parka, ki ga je leta 1891 slovesno odprl njen ded, vseh teh prelesti seveda ni bilo. Slo- vesnost je gladko stekla in le nekateri so bili tako nesramni, da so opozorili na zgode in nezgode, ki so spremljale otvo- ritev parka pred sto leti. Ta- krat je bil glavna atrakcija ve- lik balon, v katerem bi se mo- ral visoki gost dvigniti nad park, toda dogodek je nekoli- ko pokvaril eden izmed kralje- vih svetnikov. Z nogo se je (ta- ko zapletel v vrv, ki je visela s košare, da ga je atraktivno plovilo skoraj potegnilo s se- boj v višave. Sajanje spominskih dreves je precej manj nevarno od ba- lonov in z nekoliko sreče se rastline celo obdržijo pri živ- ljenju, čeprav morajo kljubo- vati sušam, vetru in huliga- nom prav tako kot navadna drevesa. Tako se včasih novo posajeno drevo pač posuši, ka- kor se je sredi šestdesetih let zgodilo cvetoči češnji v kraju Peebles nekje v Angliji. Mest- ne oblasti so jo diskretno na- domestile z novim drevescem in nič hudega sluteči meščani še vedno hodijo po svetu pre- pričani, da je češnjo, ki se bo- hoti sredi mesta posadila kra- ljica. Piše Mojca Belak Elizabeta druga, katere »sa- ditvena« hitrost je bistveno večja od enega drevesa na leto, pri pogozdovanju daleč preka- ša večino prebivalcev svojega kraljestva in se lahko pohvali, da je po duši res zelena. Tudi drugi člani kraljeve družine pridno sadijo spominska dre- vesca - celo več kot devetde- setletna Kraljica mati še ved- no tu in tam zavihti lopato. Fotografije, ki beležijo štiri- deset let kraljičinih gozdar- skih prizadevanj, kažejo tudi zanimive spremembe v britan- skem življenju. Pozorno oko tako opazi, da so bili leta 1955 v modi precej nenavadni klo- buki, medtem ko se lopate v vseh teh desetletjih niso kaj prida spremenile. In še par besed o celotnem ceremonialu, ki se vedno odvi- ja na enak način in kot kaže ga tradicije navajeni Britanci tu- di ne bodo kmalu spremenili. Ko je treba odločati o podrob- nostih, organizatorji vedno mislijo predvsem na to, kaj utreza kraljici in pri tem več- krat pozabljajo na specifične potrebe mlade drevesne sadi- ke. Vladarico vedno čaka nova jeklena lopata, naslednica tra- dicionalnih, s srebrom okraše- nih lopat, ki jih je v prejšnjem stoletju vihtela vedno resna kraljica Viktorija. Tudi jama je že pripravljena, ob njej pa je na polivinilasti ponjavi kup- ček zemlje. Visoka gostja za- koraka po polivinilu, ki je tam zato, da obvaruje kraljeve čev- lje pred blatom, ter vrže nekaj prgišč zemlje na korenine. Vse drugo kasneje opravilo stro- kovnjaki. Piše FRANCI HORVAT 7. nadaljevanje Ne vem, kaj bi s sabo. Nič velikega se ne dogaja v meni. To običajno pride za tabo. Za- zrem se v nebo. Veter je raz- gnal oblake, ponuja se mi edinstven pogled na ozvezdje. Zvezde se med sabo pogovar- jajo v meni nerazumljivi govo- rici. Če bi razvozlal njihovo govorico, bi morda bolje razu- mel pomen življenja. Na žalost ni nikogar, ki bi me objel in mi stisnil roko. Zavem se, da se tresem kot šiba na vodi. Pohi- teti moram nazaj. Čeprav je že tema, napravim dva posnetka. Noge me nočejo več ubogati. Opotekajoč se sestopam proti Jocu, ki je med tem že pričel kopati snežno luknjo. Menjaje se kopij eva kot obsedena in di- hava kot slona. Ko srce ne zmore več napora, se zvrnem v sneg. Že po nekaj minutah me trese tako močno, da bi najraje umrl. Občutek imam, da je konec zelo blizu in da ne bom preživel te noči. Toda ne- ka notranja sila mi tega ne pu- sti. Po dveh urah je luknja to- likšna, da se lahko oba skrije- va pred vetrom, ki je vse moč- nejši. Skuhava si čaj in pojeva še preostalo hrano. Zavijeva se v vrečo in astronavtsko folijo. Mraz je precejšen, saj veter še dodatno ohlaja ozračje. Trese- va se in komaj čakava jutra. Vso noč ležem s sedišča, kar me še dodatno vznemirja. Pro- ti jutru se razbesni pravi v bar. Joco svetuje, naj sestopih kar se da hitro. Še v temi s pripraviva za sestop. Ker sei ves trd od mraza, mi prvi metri povzročajo velike težave, saj je tu strmina najhujša. Nekaj, krat se po srečnem naključju ujamem, ko se mi pod nogami udre. Razmere so še slabše kot včeraj. Veter se je močno okre- pil in nosi pršič, tako da j« vidljivost minimalna. Sneg je tako sipek, kot da bi sestopal po pesku, strmina pa okoli 60 stopinj. Po nekaj urah sem še vedno v steni, že popolnoma izčrpan. Zdi se mi, kot da se- stopam v pekel. Vsega imai dovolj. Najraje bi se ulegel i zaspal. Joco se je že oddalji Končno veter malce popust in pod sabo zagledam ledeni) Še kakšnih sto metrov me loči od kraj ne poči, toda od nje ni ostalo ničesar. Pršič je prekril vse razpoke. Joco me že čaka. Vihar nama je odnesel vso opremo, ki sva jo pustila na tem mestu. Naveževa se in pričneva sestopati proti bazi. V dobrih dveh urah jo doseže- va, na smrt utrujena. Sesuta kot še nikoli si čestitava in nazdraviva s piscom. Mislim, da je del mene ostal na tem hribu. Spraviva se v šotor in zaspiva. Popoldne se je vihar polegel, v ledenik se je uprlo sonce in najina baza je plavala v vodi. Sanjal sem, da sem na ladji, ki se potaplja. Pospravila sva premočeno opremo in se napo- tila v dolino proti jezeru. Vre- me je bilo enkratno, nebo brez oblačka, modrina pa taka, da te bolijo oči. Zadnji del poti sestopava že v temi. Ne najdJj va primerne poti preko pot« ka, zato se sezujem in ga pr« bredem. Jocu se godi slabš# pade v vodo z nahrbtnikom vred. Končno sva spet pri pr- vem bivaku. Šele tu, pri jeze- ru, sem začutil, da me je gora le izpustila. Preveč sem utru- jen, da bi se tega veselil. Naslednje jutro se že precej bolje počutiva. Čaka naju sa- mo še pot okoli jezera. Po do- brih dveh urah sva pri grad- bišču elektrarne. Domačini sc veseli, da sva uspela. Povabijo naju na kosilo in na pivo. Prav prijetno je v njihovi družbi, počutim se kot da sem prišel domov. Za konec naju zastonj odpeljejo v Huaraz. Vesel sem, da sem spoznal te čudovite ljudi. Nadaljevanje prihodnjič Baza pod Artesonraju je tokrat kar na ledeniku (5000m) Št. 16-23. april 1992 št. 16-23. april 1992 24 Spet bomo sejali koruzo Kdor potuje po občinah celj- skega območja, vidi, da so se kmetje že pripravili na setev koruze. Njive so delno zorali v jeseni, delno v začetku mar- ca, ko je bilo ugodno vreme. Kakor hitro bo začela zeleneti bukev, bo pravi čas za setev koruze. Najprej se zmeraj vprašamo, katero sorto bi naj sejali. Izbe- remo sorto glede na nadmor- sko višino, lego na lastne po- trebe. Zgodnje sorte sejemo na bolj slabe in višje lege. Kasnej- še sorte dozorijo v ugodnih le- gah z nagibom proti jugu in v ravnini. Če želimo imeti ko- ruzo za krmo prašičev in ko- koši, bomo izbrali sorte, ki imajo okroglo zrno. Pravimo jim poltrdinke. Za pitanje bi- kov so dobre sorte z oglatim zrnom. Tem pravimo zobanke. Kmet, ki obilo gnoji, naj seje sorte, ki jim pravimo s skup- nim imenom pionir. To so uvo- žene sorte. Kdor pa gnoji sred- nje dobro, naj seje jugoslovan- ske sorte. Za letos priporočamo iste sorte kot preteklo leto. Za neugodne lege v hribovi- tih predelih pridejo v poštev sorte iz razreda številka sto. Te sorte sejemo tudi v ugodnih legah po ječmenu. Priporoča- mo tri in to: BC 177. Ta je zobanka in BC 188 ter BC 191. BC 188 in 191 sta poltrdinki. Imata okroglo zrnje. Sta pri- merni za rejo kokoši in pra- šičev. V bolj ugodnih legah sejemo sorte iz zrelostnega razreda dvesto. Za prašiče in kokoši so iz razreda dvesto primerne sorte BC 272, ki ji pravijo tudi Eta, nadalje sorta DEA. Ta je pionir, ter sorta ZP 299. Zo- banke, ki so primerne za pita- nje bikov, so v tem razredu: HELGA, ki je pionir, sorta NADEŽDA 26 in BC 278. Sor- to BC 278 imajo kmetje radi, ker zrnje prej dozori kot slama in je zato primerna za sili- ranje. Iz razreda 300 so sorte v glavnem zobanke, torej pri- merne za pitanje bikov. Poltr- dinka je le sorta z imenom CARLA, ki je pionir. Preostale sorte tega razreda so še: BC 312 in BC 318, MIRNA in EVA, ki sta pionir ter ZP 332 in PANONIJA. Opozarjam, da prenaša sorta MIRNA zelo go- sto setev. Če jo sejemo preveč redko, začne pri tleh gnati do- datne poganjke in nagiba k te- mu, da dela dva storža. Kasnejših sort za naše kraje ne priporočamo. Ugotovljeno je, da kasnejše sorte niso nič bolj rodovitne kot sorte, ki sem jih navedla. Pred setvijo je treba potrosi- ti na brazde mineralna gnojila in jih s predsetvenikom zade- lati v tla. Kdor ima sejalnico z vsebniki za mineralna gnoji- la, bo dal polovico gnojil na brazdo pol pa jih bo potrosil ob seme. Sejalnico je treba pred set- tvijo obvezno preizkusiti. Pri tem je treba paziti, da bomo izbrali tak kolut, iz katerega bo padlo na kvadratni meter natanko po 10 zrn za sorte iz razreda sto. Za sorte iz razre- da dvesto do tristo mora pasti devet zrn na kvadratni meter. Na težjih tleh sejemo bolj plitvo, okrog štiri centimetre globoko, na lahkih tleh pa okrog šest centimetrov. Bolj globoko sejemo, če sejemo zgodaj, plitveje pa, če sejemo bolj pozno, ko je zemlja že do- bro ogreta. Pri navadnih sejalnicah je hitrost vožnje taka kot hitra hoja odraslega človeka. To je ogkrog štiri do šest kilomerov na uro. Med setvijo z navadno sejalnico stopimo večkrat iz traktorja in pogledamo v vseb- nik, koliko zrnja smo posejali v tem hodu. To je potrebno za- to, ker se koluti včasih zamaši- jo in jih moramo očistiti. Če tega ne počnemo, se nam lahko zgodi, da bomo imeli njivo preredko posejano, seme pa bomo pripeljali v sejalnici domov. KMETIJSKI NASVET Koruzi gnojimo s hlevskim gnojem, po 40 ton na hektar. Ce nimamo hlevskega gnoja, damo prav toliko gnojevke. K temu pa dodamo še vsaj 500 do 600 kg mineralnih gnojil NPK. Zoper plevele se lahko v ko- ruzi borimo na dva načina. Ob setvi ali kasneje, ko so pleveli že vzniknili. Ob setvi škropi- mo po tleh, torej po zernlji s sredstvom, ki se imenuje CI- ATRAL SCZ. Za kasnejšo uporabo pa bodo na voljo sredstva z imenom TELL in HARMONV 75 DF. Pred uporabo je treba ob- vezno dvakrat prečitati navo- dilo o uporabi sredstva. O tem, koliko se ga da na en hektar in katero močilo je treba dodati določenemu sredstvu. Naravi bolj prijazna sred- stva se uporabljajo v izredno majhnih količinah. Teli in Harmony se uporabljata v ko- ličini nekaj dekagramov na hektar. Zato je pri delu s sred- stvi za varstvo zoper plevel potrebna velika natančnost in previdnost. Vsako leto je problem slak. Slak zatiramo v koruzi, ko je koruza že tako velika, da jo sredstvo DEHFRBAN poško- duje. Prav je, da škropimo zo- per slak le DO mestih, kjer je slak razvit. Uporabljamo torej nahrbtno škropilnico. Na šobo pritrdimo iz lepenke narejen tulec in previdno škropimo po listih slaka, pa čim manj po listih koruze. Sredstvo deher- ban lahko namreč koruzo močno poškoduje, če ga upo- rabljamo prepozno. Ko ima koruza razvitih šest ali več li- stov, je že prepozno, da bi upo- rabljali deherban. Zgodi se celo lahko, da ko- ruza poleže, zvije liste v cigaro in ne naredi storža, če jo pre- pozno škropimo z deher- banom. Pogosto sprašujejo ljudje, koliko vode na hektar naj upo- rabijo pri škropljenju zoper plevele. Če škropimo na tla, torej na zemljo, je velika koli- čina vode zaželena. Če pa škropimo na list, je prav, da je vode čim mnaj, kapljice pa čim bolj fine. Okvirna količina vo- de na hektar je okrog dvesto litrov, če škropimo na list. Pri ugodnem vremenu bo koruza hitro vzniknila in zra- sla. Če bo hladno, bo postala rdečkaste barve. Nekatera spremeni zeleno barvo v lila - rdečo barvo. Predvsem sorte iz skupine pionir imajo last- nost, da potrebujejo veliko fosforja v obdobju, ko imajo razvite prve liste. Fosforja na- šim tlem primanjkuje, zato je gnojenje s fosforjem sortam iz skupine pionir bolj potrebno kot pri drugih sortah. Ponekod se je je na njivi zelo razmnožil divji sirek. To je plevel, ki poganja v tleh debele korenike svetlo rumene do be- le barve. Temu nevarnemu plevelu moramo posvetiti po- sebno pozornost. V koruzi ga je težko zatreti. Še najlaže ga zatremo, če sejemo za koruzo pšenico. Po tem pustimo žitno strnišče neobdelano, da sirek zraste in naredi vsaj šest li- stov. Tedaj ga poškropimo z enim od tehle sredstev: CI- DOKOR ali KAMATA ali RO- UNDUP ali GLIFOPIN, HER- BATOP in STING. Vsa ta ime- na predstavljajo isto učinkovi- no, ki uniči divji sirek. IDA TEPEJ MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK V tajništvu našega uredni- štva ta teden že pričakujemo Majdo Konda, Iršičeva 6, Celje in Elico Globovnik, Ulica Frankolovskih žrtev 34, Celje, nagrajenki Modnega klepeta meseca marca. Majdo smo iz- žrebali med številnimi pravil- nimi odgovori na nagradno vTirašanje tedna v Modnem klepetu, Klica pa je pravilno odgovorila na radijsko na- gradno vprašanje in si s tem prislužila svilen, ročno posli- kan šal. V današnjem Modnem kle- petu pa ostajamo pri spomla- dansko-poletnih modnih do- datkih, ki še kako dajejo pečat letošnji modi. Naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerov- nik je pod drobnogled vzela čevlje in torbice, in roko na srce, kar prav je tako. Čevlji in torbice namreč v teh mesecih prinašajo na modno prizorišče vrsto novosti, še posebej zna- čilna pa je letošnja barvna us- klajenost z osnovno garder bo. Prav nič se ne čudi - modne in povrhu vsega lepe in privlačne so živo zelei ali ognjeno rdeče torbice s čei Iji v pripadajoči barvi. Tisto, kar bo večini našij bralk najbrž najbolj povšeč pa je spet prijazna širokost li tošnje mode, ki se ne ogre\ zgolj za eno edino obliko, an pak široko dopušča, da žensk same izberejo tisto, kar jim j( najbolj všeč. Čeprav so modnj hit majhne, skorajda že minj. atume torbice, ne boste pra\ nič kršile modne zakonitosti če boste same izbrale velike boršo, skorajda že nahrbtnik To pa je tudi nekaj vredno, kajne? In še povabilo - o modi bo- mo na valovih Radia Celje spet klepetali v soboto, 25. aprila, po 11. uri. Gostja v našem stu- diu pa bo seveda Vlasta Cah- 2erovnik. Uredništvo Novi čevlji, nove torbice... o tem da so čevlji in torbice med glavnimi modnimi dodat- ki in najmočnejšimi členi v ve- rigi, ki se ji pravi modno obla- čenje, menda ni potrebno iz- gubljati besed. Torej, kar pohitimo narav- nost k letošnjim novostim, ki nam zagotavljajo, da bomo to pomlad in poletje gotovo opa- žene - če jih bomo seveda upo- števale! Pri čevljih imajo tokrat pre- miero sandali a la Marlvn z vratolomno visoko peto, pa salonarji z debelejšimi pod- plati, ki nam prebujajo nostal- gijo za sedemdesetimi leti. No, pa tudi na vesele pikaste spre- hajalne čevlje ne smemo poza- biti, ki skupaj z dvobarvnimi »Lolita« čeveljci ponavljajo svojo modno predstavo že od lanske pomladi. Kaj pa zaprti natikači z bd ročno zašiljeno petko ali maj xi-sandali v kombinaciji z drobceno kovinsko mrežico, so vam všeč? Menda se odlično nosijo, tako vsaj zatrjujejo nji- hovi slavni ustvarjalci - By- blos, Trussardi in bratje Ros- setti! Seveda pa si tako modna obuvala želijo tudi družb modnih torbic - letošnje so š manjše od lanskih, dvobarvn( večkrat so ročaji izdelani a okrašeni s perlicami. Če vam tale zadnji modni krik ni po godu, oziroma pri- segate na bolj udobne varian te, so vam na voljo tudi večj< mehke in prostorne malhe al mini nahrbtniki, v katere lah ko spravite sto in eno nujn potrebno malenkost... VLAST, Nagradno vprašanje tedna: KAKO IMENUJEMO LAHKE ČEVLJE, KI SPOMINJAJO ^^ OBUVALA SEVERNOAMERIŠKIH INDIJANCEV? ZDRAVILNE RASTLINE Posledice gripe Spoštovani gospod magi- ster, redno berem vaše pri- spevke in zato prosim, če mi lahko pomagate. Pozimi sem prebolel gripo, seveda kar sto- je, in se še danes ne počutim dobro. Kakšne zdravilne rast- line bi uporabljal za pripravo čaja? Star sem 55 let. Gripa ali influenca je bole- zen, ki spada med prehladne bolezni in jo povzročajo virusi. Poznamo več vrst virusov, ki povzročajo gripo in se večkrat pojavljajo skupaj z drugimi bolezenskimi klicami, kot so na primer bakterije. Tipična gripa se začne nenadoma po inkubacijski dobi, ki traja 1 do 4 dni. Spoznamo jo po visoki vročini, slabemu počutju, ka- šljanju, kihanju, bolečinah v sklepih in po precej hudem občutku splošne slabelosti. Zato moramo gripo premagati vedno v postelji, ker pride drugače do zapletov, kot so vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, gnojni bron- hitis in pljučnica. Pogosta po- sledica je oslabel krvni obtok in prenizki krvni pritisk. Za lajšanje teh tegob lahko Odgovarja: Boris Jagodic uporabljamo številne zdravil- ne rastline, ki spodbujajo naš imuni sistem. Naše telo upo- rablja v borbi proti bolezen- skim vplivom vrsto ukrepov, ki so v skladu eden z drugim. Delimo jih na celični in humo- ralni del. Pri humoralni obrambi gre za snovi, ki jih telo ustvarja, da bi uničilo bakterije - tuje beljakovine ali druge škodljivke. Take snovi imenujemo protitelesa, antige- ne ali imunogene. Celulama obramba pa zajema povečano proizvodnjo belih krvničk. Za spodbujanje imunega sistema so proučevali mnoge snovi ži- valskega in rastlinskega izvo- ra. Tako so ugotovili, da imajo številne rastline iz družine ne- binovk specifični učinek na človeški imuni sistern. Sem spadajo ameriški slamnik, og- njič, kamilica, rman, arnika pa še mnoge druge rastline kot so lipa, bezgovo cvetje, rdeča pe- sa, planinski mah, rožnati zimzelen, bela omela in še bi lahko našteval. Kemiki so skušali razvozlja- ti strukturo nekaterih snovi, ki so jih izolirali iz teh zdravilnih rastlin. Razdelili so jih na niz- komolekulame in visoko mo- lekularne snovi. K nizko mole- kularnim snovem spadajo al- kaloidi, fenoli, kinoni, seskvi- terpeni, estri in organske kisli- ne. K visokomolekulamim pa nukleotidi, proteini, lektini in polisaharidi. Med polisaharidi je pomembna snov lentinan, polisaharid iz gob, ki je se- stavljen samo iz glukoze ali manoze ter ima molekularno maso med 50.000 in 1.000.000 ter ima tudi antitumorski efekt. Njegovo delovanje te- melji na sproščanju limfokina inerferon 2 in MAF - makro- fag aktivirajoči faktor - Po- dobno delujejo polisaharidi iz ameriškega slamnika. Prepa- rate iz te rastline moramo je- mati takoj ko se začne bolezen, ker so pri visoki vročini že škodljivi, ker je imuni sistem tako aktiviran, da se ne da več STIMULIRATI. Da bi lahko pravilno uporabljali te prepa- rate, so ugotovili, da jih mora- mo jemati v intervalih. Če se hočemo zaščititi pred gripo in drugimi prehladnimi obolenji vzamemo trikrat na dan po 30 kapljic IMUNALA 5 do 6 dni, nakar moramo terapijo preki- niti za 4 dni. Nato vzamemo kapljice zopet 5 do 6 dni in to lahko ponavljamo 4 do pet tednov. Če pa se je bolezen že začela, pa povečamo število kapljic na 40, in po isti shemi. Vendar lahko uporabljamo kapljice le tri tedne. Za krepitev obrambne moči lahko uporabljamo tudi lipovo in bezgovo cvetje. Lipov čaj pospešuje potenje in poveča obrambne moči telesa. To de- lovanje povečamo, če dodamo čaju žličko žajbljevega medu. Podobno deluje tudi bezeg in tako imenovana bezgova šabe- sa je priljubljeno zdravilo za spomladansko kuro čiščenja krvi, pri kateri gre tudi za po- živitev odporne moči. To me- todo lahko uporabljajo vsi, predvsem slabotni in ljudje, ki so nagnjeni k prehladnim bo- leznim, ko zimsko vreme pre- haja v nestalno in pogosto de- ževno pomlad. Telesno odpornost pa pove- čujejo tudi izvlečki iz dreves- nih lišajev, ki vsebujejo grenke snovi, predvsem zelo grenko usninsko kislino. Ta kislina ima precej antibiotičnih last- nosti. Še več je vreden učinek izvlečkov iz teh lišajev, ker ve- čajo odpornost. To se kaže v tem, da povečujejo tek pri slabotnih otrocih in zvišujejo odpornost proti prehladom. Antibiotični učinek se kaže na sluznicah ustne votline. Zato imajo dober učinek sesalne ta- blete, ki so narejene iz izvleč- kov takih lišajev. Primerne so za otroke in tudi za odrasle. Sesalno tableto večkrat na dan raztopimo v ustih pri angini, pri vnetju v žrelu in podob- nem. Takšne tablete se dobijo tudi pri nas v lekarni pod ime- nom granobil. Sedaj, na pomlad, ko smo utrujeni od zimske lenobe in preobilne hrane, si lahko pri- voščimo kuro s kri čistilnim čajem. Na sprehodu si lahko naberemo kopriv, rmana, re- gratovih korenin in trpotčevih listov, dodamo pa še cvetove vijolic in bezga in vse rastline lepo posušimo ter si pripravi- mo odličen čaj za vse tegobe, ki nas spremljajo te dni. Št. 16 - 23. april 1992 25 Agrinin bog Je kupec Blagovnica Agrina praznuje rojstni dan iJelovno v soboto bo Blagovnice Agrine iz Žalca, ki so jo kupci poimenovali Zelena blagovnica, slavi- la petnajsti rojstni dan, hkrati pa bo takrat niinilo tudi sedemnajst let delovanja HME- 2AD-Agrine. Izgradnja Blagovnice Agrine pred petnajstimi leti je pomenila tudi nov za- gon za Žalec, hkrati z njo pa je Hmezad-Agri- na pričela svoj vzpon. Se posebej pomembno je, da so jo za svojo blagovnico vzeli kupci iz 2alca in širše okolice, prodajalci v njej pa se trudijo, da bi v čim večji meri prisluhnili nji- hovim željam. Franci Rezar, glavni direktor Hmezad-Agri- ne, ki ima tristo zaposlenih, pravi, da se v po- djetju ukvarjajo izključno s trgovanjem, delno pa tudi s proizvodnjo v sodelovanju z obrtniki. Da so v Hmezad-Agrini pri svojem delu uspeš- ni, dokazuje tudi to, da je Hmezad-Agrina danes ena izmed treh nosilcev trgovske dejav- nosti v Žalcu. »Specializirani smo za agro kompleks, za oskrbo kmetijstva individualnih proizvajalcev in široke potrošnje, s svojo po- nudbo pa se vključujemo tudi na področje oskrbe industrije in proizvodne obrti«, je po- vedal Franci Rezar. Hmezad-Agrina se je v minulih letih pro- storsko precej razmahnila, pod njeno okrilje je prišel tudi novoceljski kompleks z dvorcem. »Del tega kompleksa služi za gospodarske de- javnosti, kjer izgrajujemo moderen skladišč- no-transportni center, drugi del je namenjen ostalim poslovnim dejavnostim. Pripravljene imamo, tudi programe za ureditev dvorca, ne- kaj faz dela smo v minulih letih že opravili, trenutno pa dela stojijo. V ekonomskem smislu so časi neugodni za tovrstne investicije, zato iščemo ustrezne partnerje, ki bi bili pripravlje- ni vlagati sredstva v ta projekt«, razlaga Fran- ci Rezar. V Hmezad-Agrini si bodo, po besedah glav- nega direktorja, prizadevali povečati prodajo na področju kmetijstva, industrije, proizvodne obrti na domačem trgu, ki se je z osamosvoji- tvijo Slovenije precej skrčil, trudili pa se bodo zadovoljiti tudi potrebe individualnega po- trošnika s programom agrotehnične stroke in ftstfilih blagovnih skupin široke potrošnje. Franci Rezar, glavni direktor Hmezad - Agrine Edi Krajnik, direktor malo- prodaje v Hmezad — Agrina Slavica Toplak, vodja sektorja v Blagovnici Agrina »Intenzivno se pripravljamo tudi na reorga- nizacijo in transformacijo podjetja v smeri pri- vatizacije,« pripoveduje Franci Rezar. »Pri tem nas ovirajo zapleti glede ^astninske zako- nodaje, ki še vedno ni sprejeta. Kljub temu nismo čakali križem rok. Že lani smo pričeli s projektom organizacijskega in lastninskega preoblikovanja. Hmezad-Agrina ima že sedaj sedem profitnih centrov, ki delujejo kot po- djetja s podjetniško tržno usmerjeno filozofi- jo.« Tako v Hmezad-Agrini pripravljeni priča- kujejo sprejem lastninske zakonodaje. Obe- nem nameravajo uveljaviti najoptimalnejšo obliko lastninjenja, ki bo zagotovila minima- len odliv sredstev in maksimalne učinke doslej ustvarjenega kapitala Hmezad-Agrine. V teh dneh, ko v Blagovnici Agrine praznu- jejo petnajstletnico, bodo tam pripravili za ku- pce še dodatno ponudbo, pripravili bodo de- monstracije, postregli kupcem s strokovnimi nasveti ter jim omogočili ugodnejše nakupe. Kot je povedal direktor maloprodaje v Hme- zad-Agrini, Edi Krajnik, imajo v blagovnici naprodaj deset skupin izdelkov, s poudarkom na kmetijsko-tehničnem blagu. »V teh dneh smo poskrbeli za dodatno ponudbo na vseh oddelkih blagovnice, da bi kupce na ta način opozorili, da praznujemo. Kupcem omogoča- mo nakup blaga na tri čeke brez obresti, kupo- vati je mogoče na kredit s 25 odstotnim polo- gom,' dokler so še pri življenju zadruge pa je preko njih mogoče pri nas kupovati na tri obroke brez obresti«, je povedal Edi Krajnik. V približno letu dni nameravajo blagovnico še računalniško opremiti, obenem pa jo povečali za približno 800 kvadratnih metrov prodajnih površin. S tem bi lahko blago preglednejšo razstavili, obenem pa bi pridobili prostor za povečanje prodajne ponudbe. Slavica Toplak, vodja sektorja v Blagovnici Agrina pravi, da prihajajo k njim kupci od blizu in daleč. In kaj jim lahko v Zeleni bla- govnici ponudijo? »Pri nas imamo široko po- nudbo, saj imamo naprodaj kmetijsko mehani- zacijo, škropiva, semena, sadike, barve, lake, tapete, orodja za obrtnike, vodovodni materi- al, centralno kanalizacijske cevi, peči za cen- tralno kurjavo, radiatorje, toplotne črpalke. Na elektro oddelku imajo široko ponudbo elektro materiala, akustičnih aparatov, bele tehnike, drobnih gospodinjskih aparatov. Na oddelku nadomestnih delov prodajajo le-te za nekatere vrste avtomobilov ter za traktorje. Naprodaj imajo tudi avtomobilske gume in gume za traktorje, pa kolesa vseh vrst. Široka je ponudba vijakov in okovja na istoimenskem oddelku, imajo pa tudi kompletno ponudbo profilnih jekel, barvnih kovin in pločevine. Na oddelku gradbenega materiala je naprodaj vse kar potrebujejo graditelji hiš. V blagovnici imamo tudi oddelek posebne ponudbe. Zasno- va le-tega je širša, saj tu ne prodajamo le tehničnega blaga, temveč tudi nekaj tekstila. Cene so precej nižje kot kjerkoli dmgje. V naši blagovnici se trudimo, da bi ugodili željam kupcev, in lahko rečem, da jim pri nas znamo prisluhniti. To nam dokazuje njihov dober obisk«, je povedala Slavica Toplak. Št.16-23. april 1992 št. 16-23. april 1992 št. 16-23. april 1992 2^ Št. 16-23. april 1992 št. 16-23. april 1992 št. 16-23. april 1992 št.16 - 23. april 1992 31 3^ TRAČ-nice živela svoboda! Opozicijski politiki grdo lažejo, ko trdijo, da je pri nas vedno manj demokracije. Kar naj se spomnijo: ko so bili na oblasti, so morali skrivaj jesti velikonočno šunko, danes pa je celo pri- poročljivo, da sami nesejo kžegnu... Velii(onočni počileii Po doslej zbranih podat- kih so si počitek med veliko- nočnimi prazniki privoščili tudi celjski poslanci. Zadnji teden namreč nismo zabele- žili niti enega medstrankar- skega prestopa... Odpor do upora člani šentjurskega odbora Svetovnega slovenskega kongresa trdijo, da »kdor ima preteklost, ima tudi pri- hodnost«. Zaradi tega tudi niso mogli zaobiti praznova- nja Dneva upora - žal pa je iz vabila razvidno, da imajo kar precejšen odpor do tega dela slovenske zgodovine, saj občane vabijo na prazno- vanje Dneva odpora... Telepat Jegla Celjski dvorni urbanist Tomaž M. Jeglič se zadnje čase nekam čudno dobrika premieru Mirku Krajncu. Na tribuni o reformi lokalne sa- mouprave je tako spet pove- dal, da je »hotel povedati skoraj isto kot je pred njim povedal gospod Krajnc...« Zlobni jeziki že natolcujejo, da si Jegla pripravlja teren za napredovanje v službi. Le kam bo odskočil? 1 + 1=2? Le kam sta se zazrla celjski občinski sekretar za notranje zadeve Niko Pirtošek in premier Mirko Krajnc? Občinski proračun je zdaj vendarle sprejet, zato tovrstna matematika ne pride vpoštev... Morda pa so Pirtovška navdušile zadnje govorice o tem, da bo Marko Voljč v morebitni Drnovškovi vladi novi podpredsednik (iz celjske občinske evidence je namreč jasno razvidno, da je svetovni bankir poročen s Celjanko), pa bo mesto ob Savinji spet imelo nekoga, ki bo zelo blizu državnega korita... G LOSA Slasi in časi Bili so časi, ko so naše ba- bice in mame za veliko noč krepko zasukale rokave; ne le da so pripravile vse tiste dobrote, ki nam še danes ta- ko zelo gredo v slast, poskr- bele so tudi za čast - v hiši in okrog hiše so pospravile, da se je svetilo in da je bil praz- nik za dušo in telo. No, in potem velike noči kar dolgo uradno »ni bilo«, ampak taka čiščenja, kuha- nja in pečenja so pa le bila. Neuradno sicer, ampak ven- darle. Kot je bil v takih primerih običaj, je oblast zadevo pač V TOREK V PRODAJI NOVA »razcerkvenila«: namesto velike noči je bil 1. maj; ta- krat se je jedlo, pilo in poka- lo s karbidom; uradno, seve- da. Pa saj veste... Za slast je bilo torej poskrbljeno, pa za čast? Tudi. Namesto babic in mam so krajevne skupnosti in hišni sveti organizirali spomladanske čistilne akci- je. In »ljudske množice« so rade priskočile na pomoč. Človek bi rekel, da z vsem tem dejansko ni bilo nič na- robe; velika noč je bila bolj intimna, za doma, 1. maj pa za mase, za javnost. Bistveno je, da se je vedno tudi po- spravilo, doma in po kraju. Pa letos? Velika noč je danes in prav kmalu bo 1. maj (še bo?). Gledam skozi okno. Po- gled na naše blokovsko oko- lje ni ne vesel ne prijazen: blatne, zvožene zelenice, uničena, razbita igrala za otroke (ki so medtem dovolj odrasli, da že znajo pisati po stenah), polomljeno drevje, zažgane! klopi in povsod na- okrog - papir in vrečke, vrečke in papir. Stanovalcem pa kot da je vseeno. Bodo že drugi, si mi- slijo. Saj nismo mi vrgli, saj ni naše. Iz stanovanj prijetno dijj torej se kuha in peče, prai nik je, za slast je poskrblji no; pa za čast? 1 Ne. Velikonočne zavesj naših babic in mam kot daj več, krajevne skupnosti ficq Ukor so) in hišni sveti (A sploh še so) se tu in tam pri budijo; tokrat se niso, A kaj?! \ Življenje v državi, kjer ^ še vedno dobro ne zavedanj niti tistega, kar je (že) bili kaj šele tistega, kar (še) bj teče dalje. Zasvinjano okol) ne le pred našimi bloki osti ja kot dokaz naše zavesti. 1 časti. Nič več ni »naše«, vse je o nekoga. Bil bi že čas, da zv\ mo od koga. T.| NAJ MUZIKANTI POVEDO Imam ljubico, ki me ne bo nikoli zapustila »Pred nedavnim je med prijatelji krožila šala o gine- kološkem pregledu, kjer naj bi zdravnik ugotavljal, kdaj bo katera rodila. Ko je prišel do pete, vse naj bi postale mamice 4. aprila, je že vna- prej postavil vprašanje: »Bo- ste tudi vi 4. aprila?« »Mi- slim, da ne, gospod doktor. Jaz pa nisem bila na izletu, kjer je igral Zoran Zorko!« Ne vem, ali je to »faušija« ali natolcevaje. Jaz sem siguren, da je moja edina ljubezen, ki je ne bom nikoli prevaral in mi bo vedno stala ob strani, moja harmonika,« pričenja na svojevrsten način pogo- vor eden najmlajših, pa tudi najboljših muzikantov s har- moniko, Zoran Zorko iz La- škega. Za izlete je res zelo zagnan, kar priča tudi dogo- dek, ko je pred nedavnim prišel na dogovorjeno mesto odhoda kar 12 ur prezgodaj. Na potovanje naj bi odšel ob 11. uri zvečer, vendar pa je zadnjo besedo preslišal in je prišel na postajo že do- poldne. »Tudi ohceti ni manjkalo. Zgodilo se mi je, da sem zgrešil hišo, kjer naj bi bila nevesta. S kolegom sva tako igrala »jutranjico« pri hiši, kjer pa se ni nihče prikazal in sva že ugotavljala, če sva- tov nisva zamudila. Tako sva že na začetku udeležencem ohceti pripravila kanonado dobre volje. Harmonika in gobec mi vse bolj postajata poklicna sopotnika. Pred ne- davnim sem postal demon- strator harmonik proizvajal- ca Melodija iz Mengša, pa tudi turistične agencije so resen partner pri najcenej- šem prenosu zelo iskanega slovenskega blaga - domače muzike.« eDI MASNEC Ena iz Zoidjevega roliava Pacient, ki naj bi imel težave s prividi, pride k psihiatru. Le ta mu zastavi prvo vprašanje, in sicer naj bi opisal sliko, kateri je narisana navpična črta. »Gospod dohtar, jaz vidim golo žensko.« Psihiater mu pokaže naslednjo sliko s krogom. Odgovor pa } bil isti. Tudi na naslednjih slikah je pacient videl le gole žensiu »Gospod pacient, vi imate fiksno idejo, da so tele slike goh ženske. Saj vi ste spolni obsedenec!« »Jaz, da sem spolni obsedenec? Sem mar jaz risal tele packa rije, ali vi?« Št. 16-23. april 1992 STRAN(KA) ŠALJIVCEV Pred kiosliom Delo: »Ali že imate najnovejšo številko Petice?« »Se ne, gospod.« »Potem mi pa pokažite ta zadnjo.« »Kakšna nesramnost! Nje pa že ne!« Tomaž Cer, Celje y restavraciji Gost natakarju: »Mizo, prosim.« Natakar gostu: »Oprostite, tu ni salon po- hištva.« Franc Cesnik, Celje Vprašanje »Očka, kaj je to strup za miši?« »Veš sinko, to je mačka v prahu.« Žiga Razboršek, Slovenj Gradec Ni pošteno Francka se pritožuje prijateljici: »Če bi bila poročena z direktorjem - bi bila gospa direktor, če bi bila poročena z inženirjem - bi bila gospa inženir! Tako pa sem že leta poročena z vdovcem - pa še vedno nisem - gospa vdova... Mira Mileč, Dunaj