(5. MUIM
Oanašnja številka siane Din vso.
V Uumioni, v soloto Z3. rebrnorja isz4.
Leto LOTI.
Izhaja vsak dan popoldne, ixvxantil nadali a ln praznika.
ar a ti: do 30 peti t vrst a 2 D, do 100 vrst 1 2 D 50 p, večji mserstl petit vrsta 4 O; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — ln sera t ni davek posebei. Vprašanjem glede inseratov naj se p rilo Ji znamka za odgovor.
apravntttvo „SIot. Naroda1' ln »Karatna tiskarna" Sn ari ova
olica it 5, pritlično, — Telefon it. 304.
Dradnlitvo »Slov. Naroda1' Hnaflova otloa tt 5t X. nadstropja
Tels'on slav. 34. Dopisa snrtfetia lo aolilsaas tn sadostao franko van e. Rokopisov ao no  vrača. ^SM
Posam*zn3 Stavili:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po D. 1*50, 8 In vel 2 O. V inozemstvu 4—5 str. 2 O., 8 In več po 3 O. Pottnlna nlaSana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:	1 Ja;<	>».*»ijt	v	Insirr m
	v LiubMsm	po po<ti		
12 mesecev	D.n 24G-— , 120 — , 60*— 9 20-—	Din 2-JO— . 120 — . 60*—	Din •	360*_ 180*~ 90*—
Pri morebitnem povUanJu st Ima daljša naročnina do;>l			afatl.	
Novi naročniki naj pošl ejo v prvič naročnino vedno   HOf po nakam'd. Na -amo oismena naročila brez poslatve denara se ne moremo ozirati.
1 im m meilDarodoiin mm.
V zadnjem času so razni mednarodni dogodki oživili zanimnje za evropsko politiko. Pogled, ki je bil prejšnja leta Se usmerjen na obmejne spore, na razgraničenia in na dogotavlian-a mirovnih pogodb, se polagoma poglablja v splošne mednarodne zveznosti in v probleme, ki zanimajo našo državo kot členico splošne evropske politične družine. Okolu nas in preko nas sklepajo pogodbe, razvjiajo raznovrstne do-arodke in pripravljajo grupacijo bodočnosti. V teh evropskih pripravah bodo-
noČi priznati Franciji novo pridobljene porenske pokrajine. V tem tiči enostavna misel nasprotstva med Francijo in Nemčijo, ki je je poslednja poostrila s tem, da je umetno inscenirala bankrot valute ter s tem nemogoče odplačilo vojne odSkodnine.
Tretja skupina evropskih političnih problemov se zbira v Srednji Evropi ln na Balkanu. Tu se prepirajo neizravna-ni interesi prizadetih držav samih ter švigajo Intrige velesil. Prvo Intrlgant-sko besedo ima seve Italija, ki se ji pa pridružuje tudi Angli-a. ker se boji prevelikega kontinentalnega vpliva franco-
m stalnih zvez in skupin leži pa bitni I ske republike. Na nas je, da v bodočih
Interes, ki ga moramo imeti za splošno evronsko politiko.
V tem oziru prihajaio sledeči sploš-noevropski politični problemi v poštev. Na;orvo skupina sredozemske politike z Italijo na čelu. Sledi nemško repara-cfe&o vprašanje s političnim ln vojaškim ozadjem francosko - nemškega spora. Tu prvaci Franciia. Tretja sred-nie-evropska in balkanska skupina se tiče nas samih. Na tem področju je namenjeno Jugoslovenom, da igraio v bodočnosti vodilno vlogo. Evropska politika se končno završuje z ruskim vpra-šam'em in s splošnim razmerjem Anglije do evropskih držav in evropskih politični z,r^z.
Na Sredozemskem morju se v poslednjem času posebno živo giba Italia. Namrvo je navezala stike s Španijo. Tedaj ie Mussolini še menil, da je Franoma glavni čmiteli tega morja in je v i+alnanskiri lWih. očitno za francoske diH^mate. računal nazorne aritmetične vsote italijansko - Španskih pomorskih vofrnh sil. Pokazala se je velika podrejenost francoskega sredozemskega brf>dov;a. V Sredozemskem morlu pa gospodari kfftra agilni francoski afri-ka^«ki politiki dmg gospod. Angliia je ba* te dni sporočila Evropi, da koncentrira za bodoča leta gros svojega bro-d^via v Sredozemsko morje in da se ostavi okolu Angine in na Atlantskem oceanu sa^o mamse pomorske sile. To je povzročilo, da Mussolini kriči o an-g^^kem imperializmu. Pa še več. Franciij pomrla go^nodarsko in politično kooperacijo! Seve proti Angliil. Franciji res ni treba svetovati, našla bo fc *ama svoio not Ne bo se ozirala na ital;'anska sebična vabila Glavno iedro sredozemske politike je torej to, da dominira Angina in da se moramo Jugo-sloveni pribli*a+i angleškemu vojnemu brodoviu na Malti, medtem ko si na kopnem obdržimo francosko prijateljstvo
Težko*e reoaraciiskega vprašan ta so znane. FrancHa zahteva plačilo vojne škode in zan°sb'ivo politično bodočnost brez nemških vojnih napadov. NemčHa na se brani odplačala dolgov in
letih uredimo malenkostne spore s sosedi, da ustvarimo definitivno mirovno ozračie in da odvrnemo zunanje intrige. Jugoslavija nai skrbi, da postane sred-nie-evropska in balkanska sila, ki bo zbrala vse te države za trajen mir in mednarodno blagostanje.
Poglavje zase je na vzhodu Rusija. Sovjetske republike priznavajo gospodarski reformizem in komunizem venti-
lira jo s prisrčnimi spre'errri svetovnega kapitala. Na ta način uvajajo Rusijo v svetovno gospodarstvo in jo približujejo zapadnim državam. Anglija, Italija in neke druge države so jo že priznale. Sedaj slede" trgovinske pogodbe, nove kapitalistične izmenjave, ki jim ne izostanejo notranje-politične posledice pomešČamenja in demokratizacije sovjetskih vladavin. Bližamo se misli velike Rusije kot politične velesile, ki na vzhodnem krajniku Evrope kot zaščitni-ca lastnih in slovanskih interesov poseže v Evropo in trči na angleško azijsko kolonijalno pest.
To so glavne skupine evropske politike, ki zadevajo tudi naše interese in napram katerim treba najti določnih smernic. Danes je evropska politika motna, nesigurna, nedoločena in brez stalnih ciljev. Približajoč se mirovnim časom, se bodo same od sebe poenostavile. Tedaj postanejo pravci velesil očitni, naša orijentacija pa lahka politična kalkulacija. 1
švicarska arbitraža, morebitni rekurx na Društvo narodov in definitivno je likvidirana   karikatura   Zanelliianskega avteno*
mizma.
Vzcastla fe prijateljska pogodba, v kat t eri pa ni nikakih vo jaških klavzul in ne more vzbuditi nike*:ega alarma ne na Vzhoa d ti in rte na Zapadu.
Kalijo vodi pot v Ori jeni. Črte njene mirns ekspanzije so obrnjene profl Or/# jentu. Da se prične delo, je trebalo prisrčnih in iskrenih razmer v sosedstvu s prvo drža* ▼o na tem potu. Odgovorni faktorji jugo* slovcnke politike ao računali s pravim sna*
Čajem italijanske politike in so prispevali x dobro Toljo in lojalnostjo, da se je dosegel sporazum. Mussolini se je nato spominjal D'Ana U ml j i in njega pohoda iz Roru koT na Reko. Brez tega bi danes Reka na bila italijanska.
Reka naj sluti za Jednega izmed moM gočnih pristanov, ki vežejo Vzhod g Zm padom in  Italijo  s slovenskim svetom.
Razg'as aneksije se trvrši v nedelj« 1. marca v navzočnosti kralia Vaporedane so velike svečanosti ta ta dan.
Miniitrski iTct jo poročilo navdušeno
odobril.
Političen proces v skupščini.
Narodna skupščina obtožuje bivšega ministra, — Splošni vtis včerajšnje razprave. — Markovićev zagovor. — Težki napadi
demokratskega poslanca.
— Beograd,   22. februarja.   (Tzv.) | Vsa beogradska javnost je včeraj kon-
ArpMia Reke.
V nedeljo 2- marca. — Velike svečanosti v navzočnosti
italijanskega kralja.
Beograd, 21. februarja. (Tzv.) Iz Rima je prispelo poročilo, da se dne 2. marca t. 1. na svečan način izvrši aneksija Reke od strani Italije.
— Trst, 21. februarja. (Izv.) Rat»ff-kacuske listine bodo na svečan način Izmeniane danes v pa'ačt Chigl. Kralj podpre sfovesen dekret o aneVsfM Fe-ke. V nedePo se udeleži kralj Viktor Emanuel svečanosti na Rekf. Krali le podeli d* AnminrJu naslov vojvode. Nazivlje se odslej d* Annunzlo duca dl Fiu-me.
— Rim, 21. februarja. (Irv.) Danes dopoldne je v ministrskem svetu Mussolini govoril o Reki, izvaja loč: Ko je koncem oktobra 1922 sedanja vlada prišla na krmilo, je bila diplomatiČna situacija Reke obse* žena v členu 4. rapallske pogodbe in v Sforzovem tajnem pismu, obveznem z mednarodnega stališča. Reka je imela postati neodvisna avtonomna država. Baroš, Delta ir Bankina se odstopijo Jugoslaviii. S polh ttčnepa vidika Reka ni imela vlade. Večina takozvane Zanellove konstituante je bila zbegala v Kraljevico in načelnik efemerne reške vlade ie vodil intrige med Beogradom In Ženevo. Administraciisko breme na Reki je prevzel De Poli, Italija je preskrbovala Reko Še nadalje c raznovrstno podnoro. Taka je bila situacija ob nastopu sedanje italijanske vlade. Kaj je bilo storiti? Ali morda odpovedati ranallsko pogodbo in vstvariti tako nov teritorijalni položaj ter preludirati vojni. aH pa z novimi diploma* tičnimi pogajanji spraviti jadransko vprašanje še v težje odnošaje. ne ozirajoč se na gotovost, da bi odpoved rapallske pogodbe dvignila proti Italiji polovico Evrope!
. Po skrajni In nevarni odpovedni hfpo* [ tezi je ostala samo aplikacija, iščoča zbolj« sanje pogodbe, kolikor mogoče. Sedanjo re« šitev sem predvideval že v novembru 1922. v Lousani v pogovoru z Ninčićem. To treba ugotoviti. Izpraznila se je tretja cona. Nista pa ae izpraznila Delta in Baroš, ker sta bi!a v zvezi z bodočo usodo Reke. Sklicana je bila paritetna komisija, ki pa v Bvojih te* meljnib točkah ni uspela. Po tem neuspehu sem bil vedno bolj prepričan, da ne more priti do reške samostoine države in ako bi vendar prišlo, bi bila žarišče za večne no* tranje tn zunanje spore med Hrvati in I tati* fant, dočim bi posfplo mesto tn pristanišče polje za stroke mednarodne Sne kulaci je. — Neodvisna reška država je bila tako ovira, katero tr^ba odstraniti, da ae doseže ano* razum z Reko in sosednima narodoma Ne* uspeh paritetne komisije je samo obtežil moralno in gosoodarsko krizo reškega me* sta. Ko je odstopil Depoli, sem poslal na Reko generala Giardina, da zboljša njeno usodo.
Nato ao ae pričela znova pogajanja med obema državsm*. Trajala ao dolgo. Slo ie za sporazum glede Reke, za plošen poli* tični porazum med obema državama in za trgovsko pogodbo Sedanja rešitev od* nravlia neodvisno državo in oddaja Reko Italiji. Majhne obmeine poprave ne pome* nito nič v strateflčnem, posnodarskem tn tehničnem oziru. VnoStevati s« mora, da bi bila samoatozna reška država zelo oškodovana z odstopom Baroša, vsled česar se je predlagal pristaniški konzorcij, ali z anek* si)o Reke ta odstop izpuhi skoro vso svojo vrednost in Rečani naj ga smatralo za zmerno ptačilo, izvršeno v svrno reafiracile dolpeča ideala o anek sili Reke, razglašene že 30. oktobra 797S.   Odnravliena je tako
centrirala svojo pozornost na obtožbo opozicije proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Lazi Markoviću. Zbornica nI niti v najvažnejših vprašanjih kazala tako resne in dostojanstvene slike, kakor tokrat na včerajšnii dopoldanski in popoldanski seji. Zbornica se je spremenila v pravi sodnijski forum, ki ie sodil o obtožbi opozicije zaradi nepravilnosti, ki jih je zagrešil bivši pravosodni minister. V skupščini je ves čas vladala grobna tišina, vse je pazljivo poslušalo tako argumente ministrovega zagovora kakor tudi obtožilne točke govora demokratskega poslanca Dukan-ca. Skupščina je vodila pravi politični proces.
Resnost debate ni samo vpltvala na parlament, temveč tudi na Člane radikalne vlade. Debata je pravi memento vsem onim. ki zavzemajo vodilna mesta v vladi, da se resno posvete* državnemu poslu in da vrše svoje dolžnosti pravično in pošteno v smislu zakona.
Dopoldanski zagovor dr. Laze Mar-koviča je napravil splošno dober vtis. Dr. Markovih kot rutiniran parlamentarni govornik in verziran pravnik ie skušal pobiti točko za točko obtožbe ter opravičiti svoje delovanje na podlagi sklepov ministrskega sveta, sklepov ekonomsko - finančnega ministrskega odboja in drug;b zakonitih predpisov. V najboli pereči aferi glede dobave strojev industrijcu Teokaroviču iz račima nemških reparacij se je dr. Markovid zagovarjal s tem. da je dobil odobrenje od ekonomsko - finančnega odbora, v katerem so sedeli tudi demokratski ministri in bivši minister Ivan Pucelj. Skrbno sestaviienl zagovor je splošno uspel, vendar pa se je pokazala ..otova vrzel, ko Markovič ni mogel upravičiti svoiega postopanja v aferi Terkarovič. ker je v tem oziru za njegove trditve zelo nasproten ekshibitni protokol pravosodnega ministrstva. Pjgrc^ko v tem pro+oVolu priznava sam Markovič.
Vehementni so biti n\padi opozic*-joralnih govornikov posl Voje Lazi. Ć a (zernliorad.), posl. S'.i\ a D u k a n -c a (dem.) in posl. Dule Dimitrije-vica (zerr.ljorad.).
Najglobokcjši in najpomembnejši vtis r zbornici je napravil ;zbornI, a pravnega stališča prav dobro utemeljeni govor posl. Slavka Dukanca. ki jc nad dve uri stvarno in mirno pobijal zago> or bivšegi ministra. Vtis niegove-ga govora e bil tranunatt Vilosalen* Posl. Dukanac je s fino pravniško retoriko na temelju originalnih dokumentov in spisov razmotrival vprašanje obtožb be in nje utemeljenost. Navajal je pra\%: ne argumente, ki so zelo zmanjšal] prV votni, splošno dobri vtis Markovlčeve-ga zagovora. V opozicijonalrun krogih so govorniku iskreno čestitali, in na snočnem sestanku je demokratski klub sklenil izdat« Dukančev govor v posebni brošuri, ki se ima razdeliti med narod. Zagovor Markovića in govor Dukančev primerjajo borbi dveh levov.
Za danes dopoldne ie določena na« daljna razprava o obtožbi in je računati, da se bo ta razprava zavlekla še na popoldansko sejo. Z velikim in napetim zanimanjem pričakujejo govor radikalnega poslanca Mihajla Rankovfća. ki ie prvi sprožil akcijo proti Markoviću, Demokratje so določili še dragega zelo sposobnega govornika posl. Dragu* tina Pešiča, bivšega pravosodnega ministra. Obtoženi dr. Aia^kovič bo v za-kliučnem govoru skušal oslabiti argumente opozicije in že poskuša z vsemi sredstvi, da se ohrani na svojem poslanskem mestu. V naslednjem kratk* poročilo o popoldanski **ei.
Ob 16.30 popo'dne je narodna iletfp-ščina nadaljevala razprsvo o obtožb! brv-lega ministra.
Posl. Slavko Dukanac (dem.) ja v rvolem rovom najprvo načelno omenlaf, da hna današnin razprava za glavni cilj razčistiti tako žaljeno čast parlpmentarca. kakor tudi sramoto Izbrisati, ki je s to afs-ro vtisnjena naši državi. Obtožnica ne ko-rrnfn! v st*?»«Var*V! zagr'renosti, ie Izvor
44
Sven Elvestad:
3)ama v borbi z dvema.
XXVm. POGLAVJE. Zgubljeni sled.
AsbjSm Krag in Helmersen sta stopala za sledom vzdolž iarkovega roba. Odtiski kolesnih obro-čev so se natančno poznali na mokrih tleh.
»Ne more nam uteči.« je deial Krag, »V Četrt tire smo v Soderkopingu. Tam lahko dobim kolo in nato prevzamem nalogo, da jo zasledujem na vseh cestah sveta.«
Policijski poročnik nf na to ničesar odgovoril. Njegove oči so dobile brezdušen in boječ izraz. Krag ga je od strani z zanimanjem opazoval
»No, povejte vendar,« je dejal, »ali se hočete udeležiti partije?«
»Seveda,« je ozlovoljeno odgovoril poročnik.
Krag ga je pomirjevalno potepljal po ramenih, rekoč:
»Na dan s avoUmi pomisleki!«
»Seveda bi jo prav rad zopet videl,« le odgovoril prepričevalno policijski poročnik, »toda razmislim, koga pravzaprav zasledujeva. Sprvo sva mfsjila. da sva za petami kakšnemu mednarodnemu zločincu, ki sva ga imela na sumu aH pravilneje povedano* katerega sva s gotovostjo obdolžila« da Je
zagrešil umor. Sedaj pa sva zločinca dobila in zasledujeva damo. ki se je iz kakršnegakoli vzroka preoblekla kot moški — —«
Poročnik se je ozrl na švedskega župana, ki jima je sledil v neveliki dab'avi.
»Zavedam se z vso gotovostjo,« je de;ai, »da ne zasleduieva nobenega zločinca več. županu pa sva govorila o zločinu, zato sva prisiljena« da to svojo ovadbo prekličeva.«
»Zakaj?«
Policijski poročnik je napravil čuden obraz. »Ali morda mislite,« je dejal, »da ie vedno loviva zločinca?«
Asbjčm Krag Je pokazal na sledove, ki jih Je
zapuščalo kolo.
»Mnenja sem.« je odgovoril detektiv, »da nama ti sledovi omogočijo spraviti luč v zločin posebne vrste.«
»Kakšen zločin?«
»Zločin, ki ga ne poznava, ki ga pa morda slutiva. Morda ta zločin ni bil niti izvrSen, marveč še koleba v zraku kakor pritajena grožnja.«
»In ona bi naj bila udeležena pri tem zločinu?«
»Dragi prijatelj.« Je dejal Krag — sedaj Je bilo res v niegovem glasu opažati izraz sočustvovanja. — »doslej sva mislila, da zasledu:eva zločinca. Ne uvidevam. zakaj bi morala sedai spremeniti svoje poimovanjcc
Policijski poročnik se je nemalo razburil in obstal.
»Pojdiva naprej!* je odločno uVizal Krag. »z županom spregovorim jaz.«
Okrenil se je k svojemu švedskemu spremljevalcu, ki je ves čas ostal v ozadiu, ker je pač spoznal, da imata norveška gospoda med sabo razpravljati nekaj privatnega.
Krag se je ustavil ob robu pota ter imel z županom živahen razgovor. Iz slabo prikrite županove veselosti je Krag razvide!, da je župan smatral ves dogodek za veliko smešnost. Vedenje obeh Norvežanov in mnoge njihove zagonetne opazke pač niso bile takšne, da bi v njem vzbudile prepričanje o resnosti tega položaja. Zato se Kragu ni bilo treba mnogo truditi ga prepričati, da ne potrebujeta več njegove pomoči in da naj te afere začasno ne smatra kot kriminalno zadevo.
Krag se je Županu zahvalil za megovo pomoč ter ga Se naprosil, nai jima v Sčderkčpingu preskrbi enega ali dve kolesi. Zupan je vse to obljubil z največjo uslužnostjo. Nato so vsi trije skupaj nadaljevali pot. S tem je bila poročniku odvzeta možnost da bi zahteval od Kraga natančnejšo izjavo glede njegove čudne opazke o gospe Oadejevi. Kljub temu pa ni mogel pozabiti tega. kar je dejal Asbjom Krag. Ves čas je molčal, dočim sta druga dva Živahno razpravljala o čisto drugih stvareh. \q najnovejših Ivedskib pravnih dogodkih itd. Krag
je v vseh teh vprašani;h kazal takšno lokalno znanje, da je s tem švedskega župana nadvse presenetil.
Tako je preteklo nekaj Časa, dokler so nis<* približali Sčderkfipingu.. Jutro je bilo prekrasno. Semtertja so srečali kak voz ali kakega pešca, ki jih je spoštljivo pozdravi al, ves začuden, da je ob tem času, na tem kraju naletel na tujce. Naenkrat je Asbjflrn Krag obstal in začudeno vzklikni!.
Prišli so k mostu, ki Je vodil preko mabza potoka. Pravzaorav sta bila dva mostlčka; kombinacija Železniškega mostu in mostu za pešce in vozila. Mostova sta bila drug pod drugim. Pod njima je tekel potok. Bil je ozek. toda globok in deroč. Ker je bila cesta nagnjena proti mostu, je bilo tam precej mokrotno.
Krag se Je ustavil, ker je opazil, da so tu mahoma prenehali sledovi koles. Ti sledovi so tekli k jarku in so tu Izginili.
Preiskal je cesto daleč naokrog m sledil kolesnemu tiru nekoliko časa celo nazaj. Videlo se je. da se ga je polastila neka misel, ki ga je docela prevzela.
»Begunka«, je dejal, »Je zelo hitro vozila- Raz-vidlm to iz sledov, ki so, kakor da bi jih potegnil z ravnilom. Naenkrat pa je prekinila vožnjo in tu skočila s kolesa.«
»Morda je tu skočila s kolesa radi mostu,« h DrigomnU iupaa*
stran. 2.
»SLOVENSKI   NAROD«   fjamg februarja iy^4
prave ljubezni do domovine In dri a ve. Govornik poziva obtoženega bivšega ministra, naj se na skriva za vladino večino, ker tak način zagovora rtf časten za poštenega parlamentarca, marveč naj apelira na edino merodajnl forum na nepristransko sodišče. Srbija je živela vedno Pošteno in je spoštovala zakone. 2alibog ae jc po voini mentaliteta političnega življenja spremenila na slabše. Moralni interesi naroda fn drfave zahtevajo, da parla-vent izroči bivšega pravosodnega ministra sodišču. Tu naj dr. Markovič opert avojo čast In rehabilitira svoj položaj.
Govornik ie za tem Cisto s pravnega stališča na podlagi originalnih dokumentov razmotriva! razne slučaje, radi katerih Je dr. Markovfč obtožen. Afera sladkorne tovarne na Cukaricl dokazuje evidentno kaznjrvost že rz načina, kako ie dr. Markovič samolastno postopal in ukrepa! proti Izrecnim opozorilom referentov in strokovnjakov. U kinjen Je sekvestra nad pre-■loženiem Altrulstlčne banka (budimpeštanska banka) Je dr. Markovič izvedel proti nasvetom posvetovalnega odbora in komisije za (ikvidac?!o neprijateljskih imovin. Velikansko premoženje te banke le postalo po določ lih mirovn.'h pogodb naša državna last a dr. Markovič* je to premoženje kratkomato Izroč'l nazal nam neprijateljskim Madžarom. Posl. Dukannc dalje konsrat ra. kako je umel dr. Marković prodajati sladkor Iz skladišč na Cukarici.
Govornik je dalje predložil dokumente • aferi   Industrltske   rvrdke Teokarović.
kateremu je brvft minister dr. Marković
pri dobav« strojev Iz računa nemškfk reparacll zaračunaval I aallljoai statik šklh mark za 8 mil Jonov Z22.7M dočim je bilo takrat razmerja marke In dinarjem 1:18. Govornik k Pri tem vzkliknil: •Gospoda! »Ca take delamo, potem se ae moremo cndltl tafl strašni korupciji, ki vlada v naši državi In nezgodam, ki pretp pogrezal ti našo vtno!« Govornik dalje konstatira, da je kot mmister odgovoren rudi za tvoje Podrejene organe In je v tem ozira zagovor zelo nKeven. Omenil je končno tudi postopanje dr. Markoviča za časa volitev. Dr. Markovič ie kandidiral v Bosni. V njegovem volilnem okrožja so delili obilico hrene, dočim so takrat ostali pasivni kraji trpeli največje pomanjkame na hram In življenjskih potrebščinah. Svoj govor je poslanec zaključil z besedami: Dr. Markovič pred sodišče!«
Posl. Dule Dimi tri je vi« (zemijo-rad.) je ravnotako v dolgem govoru razpravljal o vseh aferah bivšega ministra. V interesu javne morale mora zbornica iz> ročiti obtoženega sodišču. Razpravljajoč o odgovornosti ministrov je naglašal, da mora naša država sprejeti glavno načelo, kl je ie izrekel leta 1880 stari ljudski tribun Rajko Trajsić- »Pravica In poštenie se ne bodeta v naši državi ukoren'nila. dokler na zidu skupščinske dvorane ne bo razpeta ko*a v«saj enega ministra.«
Zbornic? ri nato debato zaključila tn danes dopoldne se razprava nadaljuje.
Fuzija Radićeve stranke s Hrvatsko zajednico.
Program nove stranke — federativna Jrgoslavija.
Zagreb. 22 februarja. (Tzv.) že na Konferenc! dr. Lorkoviča z R?dičem na Dunaju Je bilo govorjeno o tem, da naj hrvat-eka zajednica preneha obstoiati knt stranka in naj se strne s hrvatsko seljačko republikansko stranko v enotno politično Stranko. Radič Je prišel na to idejo že v Londonu, ker Je uvidel, da poMtiki. s katerimi Je prišel v stike, ne kažejo niti simpatij, niti ne uvažujejo njegove stranke, baš radi tega, ker stranka izključuje inteligenco in je v njej zastopan samo kmečki element Angleški politiki so ga ouoz^rili na stališče Anglije napr?m gibanju Stambo-Iljskega na Bolgarskem kjer Je Imela aemljoradniška «tranka težko usodo. Angleži so mu Izjavili, da so kmeč'e mase v?č ali manj nemiren In nevaren element, če ffli ne vodi Intelitrenca.
Dr. Lorkovič Je na Dunaju z f?ad;čem sklenil načelno fuzijo obeh strank, izjavljajoč, da se Ima to izvršiti po sestanku voditeljev Hrvatske zajednice.
Snočl od 18. do 21. je bila kontur aca vodilje v »rva^st'e zajednice ln R-dlčeve stranke.  S' Inje-a 1« Ha v n-ccln farja.
TzdHati se ima popolnoma n°v program. Kakor je informiran Vaš doprsnfk Je H*v-na točVa programa te nove stranke »J't> slavca   kot   I dera ivna d-žava«. Nova
stranka ne bo v celoti zahtevala republikanske oblike za državo, marveč se bo eventfalrK* tudi sp^rfz"mela o monarhlstič-ni obliki države. Za Hrvatsko bo zahtevala Institucijo hrvatsketa b^na. ki se Ima voliti potom nar~da?ga pl^bscita. RadTč?vd popu?č?lo v načelnem vprašanju renublike in se za-5-ovoJj"JrtJ~ r orrom na repub**kr»n-sko razpoloženi- med kmečki *il ma^rm". da se no cb«foJečih tradl*"j**h Imenuje nova straka: Hrvatska konicderatfvna r p bf-kanska •*rarka.
— Zagreb 2'. februarfa. (Izv.> Podpredsednik rtPSS d-. Vl^'rn'r M?? k je snočf rdpotov?! na Dunaj, kjer se sestane s Stjepanom Radićem.
Sporazum n nnozicijonalnem bloku.
— Beograd, 22. febr. (Fzv.) Radi včerajšnje važne raznrave v skupščinski zbornici je odpadla napovedana seja Jugoslovenskega kluba, na kateri bi ae imel razpravljati sporazum o ustanovitvi opozicijonalnega bloka. Sporazumno med Davidov:<*em in dr. Korošcem je za danes določen širši sestanek zastopnikov opozicijonalnih skupin, na katerem se imajo defini'ivno zaključiti formelni razgovori. Kakor je določeno, odpotujeta dr. Korošec in dr. Hrasnica v soboto v Ljubljano oziroma v Sarajevo, da izposlujeta odobrenje pismenega načrta o sporazumu od strani dotičnib strankinTh vodstev. Današnja »Pravda« konstatira, da je ustanovitev bloka gotova stvar in da so pogajanja zaključena. Glavni odbori strank imajo odobriti sporazum. V razgovoru je snoci g. Ljuba Davidović kratko Izjavil: »Sklenili smo vse, kar smo imeli storiti € V torek 26. t. m. se vrneta dr. Korošec in dr. Hrasnica v Beograd.
Jasno je, da ustanovitev opozicijonalnega bloka ni več iluzija, marveč konkretna stvar. Blok dela radikalom skrbi in »Samouprava« danes ljuto napada demokrate, skušajoč ugotavljati, da petletna koalicijska vlada ni mogla državnega voza premakniti z mesta in da je koalicija vršila slabo svoje pos'e. Vprašuje predsednika demokratske stranke, aH se zaveda, kaVŠno veMko politično odgovornost je prevzel na«e, ko je stopil v zvezo z Radićem, dr. Korošcem in dr. Spabo, k? mu bodo vedno sedeli za vratom. Glavni organ radikalne stranke nazivlja opnzlc'jonalni blok sramotno politično mesalijanso. kl bo povzročila propast naroda in države. Pravi dalje, da si je Ljuba Davidović naložil težko ekrasitno breme na svoja pleča. Zaključuje slednjič, da narod ne bo pripustil, da ga vod'jo očevidno slepi poltiki. Take in slične grožnje forsirajo sedaj radikali v javnost. »Demokracija« označuie pisavo radikalnega glavnega glasila za krvave besede in za bobneče fraze.
STAVKA ANGLEŠKIH PRISTANIŠKIH DELAVCEV KONČANA.
— London. 2t. febr. (Izv.) Ministrstvo dela sporoča danes uradno, da *e s*&vka pristaniških delavcev koniana. Oovžtnje sporazum, da dobe delavci dnevno povišanje mezde za I Šiling. Posc/cn* Je tudi ©le'šava glede vporabe nekvalificiranih delavcev.
— London. 20. febr. (VVolff) Sporazum am konec stavke pristaniških delavcev določa povftanie me rde za I šillna na dir.. Dogovorjeno je *udl. da »e nt *me nobenega atavkujočega delavca pragozd.
Zastoj trpnv?»*irih pogajanj
«4t
ItaPjansfce zahteve aretirane. — Italijanska delegacija s?mo izvidnica v Beogradu.
— Beoarad, 21. febr (Izv.) Včeraj od 1630 do 19.30 je bila v zunanjem ministrstvu prva redna seja T. sekcije, ki fma razpravljati o trgovinski pogodbi. Razmotri-valo se je vprašanje tehničnega vodstva, razprav. Meritorna razprava še ni začela. Predsedr**k seje dr. Milan Todorovic* je bil med sejo pozvan v avdijenco na dvor, ki je trajala skoraj eno uro. Naša delegacija je italijanski izroČPa seznam vseh predmetov in produktov, za katere zahteva naša država carinske in uvozne ola Save od Italije. Nasprotno so tudi Italijani predložili zelo obsežen seznam vseh produktov, za katere zahtevajo znatne olabave. So to kemični in manufakturni predmeti ter Izdelki usnjarske Industrie. Italijani dalje zahtevajo, da se sv!'* italijanske proveni-jence povsem osvobodi vsake uvozne ca-rme Za dokaz utemeljenosti svojih zahtev navajajo že sk'enjeni pogodbi s Švicarsko in Avstriio. Naša delegacija je vzela te zahteve na znance s pripombo, da se ne morete pogodbi s švicarsko in Avstrijo v nikalem slućaiu p.olicirati na našo kraljevino. Avstrija je lahko privolila v olajšave glede uvoz8 manufakture, kemikalii In usnja, ker lahko prenese radi tvoje razvite Industrije vsako Italijansko konkurenco, nasprotno mora naša vlada varovat' Industrijo, osobito usnJarsko. Zahteve Italijanov so delegacijo mestoma iz ne na rt le. Splošno ;e opažati velik zastoj In se nikakor ne morejo pričeti redna in pravilna pogajanja. Značilna je dalje okornost, da ItaMjanska delegacija še do danes nI pol-nošfevltno zbrana in da Še niso prfspell predsednik delegacije Lncfolll In najvaf-ne strokovnjaki. Sedanji člani fungirajo samo kot nekaka izvidnica ki skuša le proučevati naše razpoloženje za sklenitev Italijanom ugodne pogodbe. Naša delegacij pa zastopa načelno stalršče. da mora trgovinska pogodba nuditi obema pogod-nlkoma enake dolžnosti, koristi in ugodnosti.
— Beograd. 21. febr. (Izv.) Član Italijanske delegacije je snoči odpotoval v Rim da prejme nova navodila od italijanske vlada za pogajanja e beogradsko vlado.
Renaraniiska pogajanja z Nemčijo v Beogradu.
— Beograd, 21. febr. (Izv.) Nemški delegat dr. Kunze je pred dnevi prispel v Beograd, da nadaljuje v Berlinu prekinjena pogajanja radi dobave materijala na račun reparacij. Dr Kunze je včeraj prvikrat oficijelno posetn finančnega ministra dr. Stojadlnovlča ter ostal f nflm v pogovoru pol ure. Dr. Kunze je ministru pojasnil čil) svojega prihoda in svojo nalogo, da Ima zaključiti pogajanja z beogradsko vlado glede reparacij. Nemška vlada je prepričana, da se dosele z nam; sporazum, siićea. kakor je bil sklenjen s belgijsko ie
oficijelna meritorna pogajanja.
Ne samca*em kratkem sestanke tntnl-etrov po končani skupščinski seji je finančni minister e tem posetn poročal vladi ter so bili določen* delegatu ki imajo voditi pogajanja t nemško delegacijo. Nominirani so: načelnik v ministrstvu zunanjih del dr. Otokar Rvbaf, dr. Raeosavtjevie, Danilo Dani« tn Žhrko tlvetrć.
ZLATO ZA NARODNO BANKO.
— Beograd. 22. febr (fzv.) Na sneta! mlnistiski konferenc! je bilo sk'enjeno da ae odpošlje v Budimpešto posebna delegacija, kl ima prevzeti tn hi nol mff'ons zlatih kron. kl Izvirajo Is likvidacija bivše Avstro-ogrska banke. Zlato s« porabi za kov'nsko podlogo Narodno banke v kr tja papirnat h bankovcev.
DELO PAZMIvITTVENE KOMISIJE.
— Sušak, 21. febr. (Tzv.) Člani obeh komisij so si natančno ogledali ves teren, po katerem bo tekla nova meja med Ju?o Javijo in Italijo. Komisiji sta bili tudi v bivSih reških va**eh in odredili sta. do katere točke se imajo umakniti !tali;an«ke čete in finančni organi na dan evakuacije. Komisiii sta bili* tudi v Zametu. Hrvatsko ljudstvo iz kraiev, ki ostaneto pod Italijo, je s solzami v očeh vpraševalo člane jugoslov. komisije, zakai da mora ono ostati v italijanskem robstvu? Komisra za ureditev železniškega vpraSarva deluje zs-1o Intenzivno. Dolga 4e btMa rrzprava o onem delti reškega kolodvora, ki se prepusti Jugoslaviji. Komisra za ureditev prMan;5kega vpraŠama je imela lahko d?1o, ker ie 7e po rimskem dogovoru točno opredeljeno, kar se odda Jugoslaviji.
PRUATELT? MADŽARI IN TURKI.
— Budimpešta. 21. febr. Izv) Z-manJ minister ie včeraj predložil na rclni t\^n ščiir» v odobrenje pojrodbo o pr*ja*e: \<rvu, sklenjeno med Madžarsko ln Turško Pogodba vsebule ?amo Štir člene Prvi sn kratko veli da Madžarska in Turski oklepate pogodbo o mfru \r. prliate i«;tv:i. 0*ta-'? Clenf določate •zp^sravi: »v mtvJ*u!*r;nih političnih ln d?plom?tt:5-ii odn^^nlrv.
ITALIJANSKO ROMUNSKA ANTANTA.
— Rim. 22. febr. (Izv.) Diplomatfčne vesti iz Bukarešte javl^io, da potuje v Rim romunski general Avarescu v misiji, da vodi razgovore o sklen^v ita?f* =»r:s<o-romunske iveze. Ta »por^uum t».a ovenčati poroka romunskega e*!n^:» Nikola z Italijansko princeso Mafaldo. R tujska tudi žeH, da bi Italija oodcr'i iacr>J romunske kraljevske rodb;ne. da bi ze-.edcl albanski prestol prnc NrkoT%.
ITALIJA PPmO^IVA PETROLEJSKE KONCFSIJT? V PUFI JI
— Rim, 22 februarja. Tzv > O pe+ro# lejski koncesiji, ki jo ie dovolil« R-siia Italiji v Geor^iji. se doznavsio sl-de^e po* drobnosti: Koneesiis se je oddal« kesr^rai ciju milanskih bankirjev in kspitalistov. Ti so v to svrho ustanovili skupno z bclins'-o skirpino d^ištvo »Societć de Mmicres ita!o» bclge en Georgia«. Koncesija oblega orcm» lje 20.000 h«vtarjev in leži v Mi "mi želez* ni.štce proffe Ba^usTiflis-BatiTm. Oddaja velja 33 let. Prva tri leta sp posvete *t"d;ju terena in pripravam. Cim začne d-užba obratovati, mor« odstona+i n»slci vl^dt gotov odstotek nafte in ostal'h proizvodov. Tnsf«'*Hie »n »troji se oproste carine. Po 33 W'h družba odstopi ruski vladi vse ozemlje in vse na« prave brez odškodnine.
=r F»dld ^^če s^n*ovlado, ne samouprave! V zndm'i Številki svoiega glasila »slobodni dom« priobčufe Sfiepan Rad?ć oster čTanck nrrt? dr. Marinkovi-ćevemu načrtu o Širokih samoupravah. V tem članku nravi med drugim: »Beseda avtonomra pomen^"a po grSkem svoiern Izvoru samostnmo rakopodao. In zato pomen*a pri Angležih zahtevati avtonomijo toliko, kakor zahtevati državno samostalnost... V času. ko se ustanavlja opozici*ona!ni blok, bi dr. Marinković ne smel kot prvak srbijanskih demokratov, ki imajo evropsko naobrazbo in evropski način mišljenja, predavati o Urokih samoupravah, marveč bi se moral povspeti do tolike moči. da bi iz'avfl. da narod hrvatski in narod slovenski od Beograda ne zahteva samouprave, marveč — samovlado.« — Fadtt torej zahteva neodvisno Hrvatsko in neodvisno Slovenijo. Obe bi seveda naj bili republiki, Hrvatska seljačka. Slovenla pa klerikalna republika. TI dve liliputanski republiki bi seveda Imeli sijajno bodočnost Slovenijo bi v kratkem pozobali Italijani aH Nemci. Hrvatska pa bi Izginila v madžarskem trebuhu. Tn to bi bilo prav Radiću In njegovim slovenskim klerikalnim zaveznikom.
as K*J nmeravijo radikali? Is Beograda nam poročajo: V političnih krogih se živahno razpravlja o tem, kakšne načrte imajo radikali za slučaj, da ae končno vendarle posreči ustano* vftev opozicijonalnega bloka In da pri« dejo Radičevci res v parlament Neka* teti trde, da bo v tem primera Palic takoj izposjpval razpust parlamenta m razpis novih volitev, ki jih bo zopet Izvedla radikalna vlada, dru rji po po* io baje po informacijah iz zaaea*
ljive radikalne strani da bo v tem slu« čaju takoj proglašena diktatura. — Vesti o eventualni proglasitvi vojaške diktature nihče ne verjame, pač pa se splošno računa z možnostjo, da bo par« J a men t takoj razpuščen, čim se v par« 1 a men tu pojavijo Radičevi poslanci.
s Radikalni list o demokratsko* radikalni koaliciji. »Balkan« piše z ozi« rora na vesti o možnosti radikalno* demokratske koalicije: Radikali se ne protivijo, da bi se oblast ne porazdelila, toda samo na programu, ki stoji v skladu z izvedbo vidovdanske ustave. Oni Žele. da bi bili tudi Hrvati zado> voljni, toda brez kršenja ustave in dr* iavnega ter narodnega jedinstva. Tdej« no bi bili radikalom najbližji demo« krati, toda z demokratsko stranko kot celino **e danes ni mogoče nognjati. ker se je ta stranka v vprašanju ustave raz* cepPa. Za sedaj bi radikali z zaupanjem mooji uvesti podajama samo s Sveto* zarjem Pribičevićem. ki bi ga p morali demokrati akreditirati s • ratko izjavo, rla ostanejo zvesti vidovdanski ustavi. B^ez te?a radikali nečejo rod nobenim pogojem stopiti v pogajanja in osta* neio sai i na nonrišnj. doVer ne izve« do idejo narodnega in državnega jedin« stva ... KonMcija ie mogoča v vsakem trenotku. toda vlada ie vol ina sprejeti v ojačenje samo tiste skuninc. ki r»ri* stanejo na program integralne izvedbe vidovd*j~<*-e ustave.
^ Pad^* napoveduje konec Paš!-čeve vlade v treh tednih. Stipica Raiič je napisal v svojem glasilu članek »Pa-štč in David^vič«-. ki ga saklfuČflje takole: »Po reški izdai ln parcelaciji Hrvatske se pod nobenim pogojem ne sme dogoditi, da bi Pašič še polna tri leta davil, plačkal. izda al In parcelira!. In zato bo hrvatsko narodno za^op-stvo sklrnilo vse potrebno, ako B^g da. da mu tega ne bo mogoče izvaati niti več tri tedne. Seveda je to odvisno tudi od srbskih demokratov, zlasti od Davidovića.« — Ako torej smemo verjeti Radičevi napovedi, pridejo Pa-dićevci na^asne'e v treh tednih v parlament v Beograd, da strmoglavijo Pa-šičevo vlado. Radovedni smo, ako sc ta napoved ?z*>o!m
= O Zagrebu pi§e »Pokret«, ki je pravkar jel nanovo izdajati vsak dan, med drugim to-Ie: »Laž je, da se z metodami, ki jih prakteirnjo naši hrvatski predstavniki, ustvarja nova Hrvatska. Laž je, da za Hrvate ni napredka v okv;ru jugroslovenske države. Laž je, da s Srbi ni mogoče sodelovat'. Laž je, da razdelitev države na oblasti ubija Hrvatsko, ko se istofako »ub'ja« tudi vse druge pokrajine. Laž je končno, da bi federalistična ureditev države obdala Hrvatsko z neko nadnaravno svetlobo. Ni is trna, da je Ju^o^Iovenstvo utonija in ako m'slijo, da je, potem je vsekakor večja utopija hrvatska mirotvorna seljačka republika Ni res, da bi Srbi ne bili za jufrosloven^tvo, ker Ve'ik^srbi še ne tvorijo vse srbsko pleme, kakor ne tvorijo hrvatskega Veli-kohrvati. Jngoclovenov je v Jugoslaviji sedaj več kakor kdr>jkoli preje. Č/m se tega zave Zaerrb in to tudi prizna, šele rotem bo dobil pravico, da se imenuje glavno mesto vseh Hrvatov.«
Knitaost.
REPERTO*?* s\r>nn\rn\ GLEDALIŠČA  V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. ur\ zvečer. Petek 22 febr : Ham'et Red A. Sobota 23. febr.: Tn* m^ske, Smešne pre-
ciioze. Pril'uden komisar. Izv. Ncde!:a ob 3 p~p : Mogočni prstan. Znižane cene Izven.
Open. Začetek ob pol ?o. zvečer. Petek 22 febr.: Tosca. Red B. Sobota 23. febr.: pop. ob 3, Gosposveisk?
sen. Znižane cer:e. đfjaSka predstava. NedeT:a 24. Top. ob 3. Micrrt^n. popoldanska Predstava pn zrižanh cenah.
Sr   -A- ★
— Šentjakobski gleda?'?Vl oder. V nedeljo, 24. febr. »Vražji Rudlc
— ljudska v sok t šola v LJutljaa* priredi v nedeljo, dne 24. rm. ob 10. dop. v zbom'čni dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o nsjs'edn^em predmetu- Vera kot č'nitelj življenja. Predava g. Fr. TersegTav.
— Tri francoske enodejanke »Tr! ma-skec. »Smešne precijoze« in »PrV'.ui ii komisar«, ki so dosesrle r»ri pr ierl in remizi popoln uspeh, se ^oi *ve v «,oboto, dut 23. tm. Izven abonmaja. Na to vprizoriLev opozarjamo vse občinstvo, ki ljubi duhovito in zabavno francosko umetnost.
— Dve operni predstavi prt znižan*h cenah. V soboto popoldne ob 3. poje se fr-virna narodna ooera Risto Savlnov »Qo-sposvetski sen.« pri znižanih cenah. Predstava je v prvi vrsti namenjena našemu dljaštvu. da Čuje opero, koje snov je povzeta Iz naSe nacljonalne zgodovine. Lahko jo pa poseti vse ostalo občinstvo. V nedeljo Popoldne ob 3. pa se poje priljubljena tn nadvse melldijozna opera »Miimon« kot popoldanska predstava pri znižanih cenah. Uprava hoče dati s to popoldansko predstavo v prvi vrsti prtTfko občinstvu izven Ljubljane, da čuje to prekrasno operno dela Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni, zunanje prijave ie nasloviti na »pravo gledaHSČa. Dnnes zvečer se poje opera »Tosca« za red H. drama «»a vorlzo-
ri »Hamleta« za red A,
— L. Novak: Ljubosumnost. Veselo-igra v eii.rn dejanju Poslove«11 d: Kr. Bradač. Splošna knHžnica 6. V Ljub', a-nj 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna In knuK^rna. Cena br^ IVri š. vez Din 11 »Ljubosumnost« je v?se'iTzrt. kl jo bodo naši odri gorovo veseli. 3c.*mea raketo in polnu pristnegn au.nut;fi ln res sn.ešnlh zapletli-' e v. ^;ener; a e -rmna «*ev!to oseo sizka M.s; i, da segamo pri izbira odersklh de' brez oz.-rs p.i tem. knr le s'':čs,rr^> pri 'Ox:.h. volimo ra c svpri. ki so res dobre. i-jubistMnnos: e aotovo tuka. K s^ek / ::vx. men s • t>ri-sil'?r!m humon.*n. Marvkda b> v rej ^l! oni potezi posance.vrfi znać-i cv viCcl du»! •?.'jega odsev i     To dj :i  ni'bi še
trliioro*'o! Ori«mi kmUe [epei. fce.a pr. tako skrom iS Ja %' vsa k Jcr oin!«ii ITiikc vsa> tol;">) Izvod n ktUikor aasi p.i eset I
Glasbeni vesfrlk.
— Spored mnziknlner:a predavanju za mladino, ki se vrši v nedeljo, dne 21. rm. ob 11. uri dopoldne v Ftlharmonfcnl dvoren" ped rasTovom »Mlanlska pesem In harla*. Spored Izvajajo: ga Pavla Levte-tova (sopran). Rdi. Dulka Doubravska. (harfa), gdč. Slavka Sax (alt) »n g Ani n Šubelj (b: r ron) I.) Uvodna beseda: prof. Adamič: 2.) Adamič: L'spavBr.ka. Dev: Kangtjica Adamič: Burja. r>n;e zdi. S x. 3.) Marij Kogoj: Lastavica. Ko smo srn*!. Sveti .Jurij. V gozdu. po:e g. S'.'be'j. spremlja sk'adatel srm. 4.) Novak: Gozdni zvonček. Mussogorsk?: V koru. BaJIc: LTspavan-ka. Francoska otreška pesem, p^ie ga. Lovše. 5.) Rubinstcn: Romanca za harfe, sv-fra trdč. Doubrflv^'-a. 6.) Ad^r"'-: Nt rujem   Hcrmnnn: Punčka  ai. t\\  WtM rgskl
Bolno lečanie In Hopak. z. Subelj. 7.) Ad?.m;č. Jezdec, Pnvčč: Metuljčki ln ciciban clcifL-j. po-*e ga. LovSetova. S.^ Pfl :h-Gounod: Ave Marija, poie gdč Sat. spremlja jo na harfi gdč. Doubravska, na v!;rll pr^f. Jer^i ln na harmoniju g. Hribar,
nssssz^^i^^.m^s-^v m" ^"au^SHJha
S. K. HERMES Drirc^i v roboto dno *3. t- m.
»PLESNO MAŠKERADO« j-j    v hotelu »Pe^evvnc«.
Raznled po slovanskem svetu.
POLITIČNO GIBANJE V LUŽICI.
Bližajoče se volitve v nemSVl drevni zbnr so rudi med Lu7.;*v'mT Srbi rbudile gibanj ln zanimanje.   Znani rodolnib J. Lorem-Zaleski  vz  Bele  Vode  v  pruskf G. Lu^icf je % svoiim! Članki v »Srbskih Ne -naht sproži! vprašanje    o samostoinemu nastopu Srbov pri bližmih volitvah. Njegovi članki so vzbudili olmev ln dne \9 m. m se je odzvala v »Srbskih Novinnh« »Ln-žiška srbski stranka« (Lausltzer Volkspar-tei)  V Lužici torej v istini eksfstira Srbska politična stranka, dasi je njena delavnost po voiirvah v juniiu 1920 znatno, ako Že  ne  popolnoma  ponehala.  Lu?rSka srbska stranka se je ustanovila 2. nov. 1919. v Budišlnu  ter ]e pri  volitvah v državni zbor   (lf>.  aprila   1921)   nastopila   S svojo kandidatno Hsto. Mlada politična stranka se je borila že iz početka s težavami, kl so v volfnem boju staino naraščali Ozemlje, v katerem žive Srbi. jc bilo razde'jeno v tri volilne okraje (Srbi so zahtevali en volilni okraj za skrbsko ozerr'je. a n.ih znhte-va je bila zavrnjena) in Arnost Bart. zastopnik Ljžiških Srbov na mirovni korie-renci. ki je imel biti   glavni kandidat v okraju  Draždnne-Bud;$in,  ie  bil  po svoji vrnitvi iz Pariza obtožen veleizdaje in vržen v ječo, iz katere jc priSel po volitvah na posredovanje Zveze narodov  To *e bil prv; udarec, ki je zadel srbsko stranko, zakaj Bart bi b?!  pri svoji  priljubljen os i srbski stvari  vsekako dosti  koristil. Potem e Priše  še drugi udarec. Srbski katoličani so v prslednjem hipu pokazali Lufi-ški srbsk;   stranki   hrbet   in se pridružili nemški osrednji stranki, ki jc njih kandidata   Cvža   postav i a   na  drugo   mesto v svoji listini.  Vendar pa  načcln:ki stranke niso obupa.i .in so v volilnem boju vztrajali. Seveda tudi nemške stranke niso držale križem roke in so stika'e inp^tc^ k za glasov* srbsV'h vo'ilcev. rbsVrfve j?h z mrogimi  laskavimi  obluibami — in obilo Število srbske  narodnosti  preslepili. Lufi-ška srbska stranka je nastopila s svniiml kandidatnimi   listami  v  seh   treh voli'nh okrajih, nabra'a zase 8052 glasov, ali kandidatov ni postavila   Uspeh z oziram na prvi nastep stranke je bil vendar lep. za-kai te volitve so bie nekak pregled narodne In politične zavesti Srbov in so dovolj jasno pokazale. knkš>n uspeh bi se lahko dosegel, ako bi se Lužičani i politično zavedal" ter ne oddaajali svojih glasov nemškim strankam, ki so za Srbe vedeli samocb voiirvah. Na to je Lužiška srbska stranka  umolknila  in  sile  srbskih narodnih delavcev so se osredotočile samo na piosveto ln narodno gospodarstvo. Zadnji čas se pa zopet ocazire med Lurfč-'n! živahno politično giba me. »Srbske Novine« kličejo Srbe, naj nastopijo ns pollrčnem pellu, kjer se bodo mogli njJh interesi uspešno   zastopari.    Odbor   lufiške srbske stranke poziva v svojem oklicu z dne 19. m. m. svoje zaupnike,   nai nabirajo nove čtene, zlasti med m'adfno In vse priprnvl-jo na shod stranke, ki se ima vrlftl v bližnji bodočnosti. Upamo, da se bode v odločilnih dneh ves LužiŠkl narod zlil v eno samo narodno stranko, zakaj  sloga jači, cesloga pa tlači.
Podpirajte obupane sleoc in dpntfte »Podpornemu društva slepih«.
Stev 45.
• cf 0VFiV«r?   p7*^T>n«   *fne 23. februarja
Stran 5.
Dnevne vesti.
V Lmbuani. dni
O klerikalni dvojni morali«
S prižnic grmć duhovniki proti plesu, ki ga proglašajo za greh in preostanek iz paganske dobe, škofje pišejo pastirska pisma proti plesu, a kardinali izrekaio nad njim svoje prokletstvo.
Človek bi torej mislil, da je ples po naukih in nazorih katoliške cerkve za vse njene pripadnike brez razlike stanu in poklica, torej za »gospode in za kmetec velika pregreha. Toda kakor se zdi. ima presveta katoliška cerkev pri nas dvo no moralo: eno, ki velja za preprosto kmetsko ljudstvo in kvečjemu še za »liberalce«, drugo pa za ono gospodo, ki se pokori krivi palici in poljublja roko gospodom duhovnikom.
Kar je kmetom pod smrtnim grehom prepovedano, to ie katoliški gospodi dovoljeno in se ji šteje celo v veliko zaslugo. Bognezadeni. da bi se kdo na kmetih zasukal v adventu ali v postu, takoj ga zadene duhovniško prokletstvo. A po mestih? Tu pleše in raia »katoliška« mladina — iz boljših slojev seveda — v petek in svetek, tudi v cerkveno prepovedanem Času. pa ji dajeo k temu svoj poseben blagoslov celo cerkveni dostojanstveniki, in katoliško časoplsie poje slavo tej vzoriti krščanski mladini, ki vsikdar tako visoko dviga Ideale katoliške morale in vzglednega krščanskega življenja.
Ob tej dvojni morali se potem ni čuditi, da cvete in se burno razvija v klerikalnih vrstah hinavstvo in sveto-hlinstvo. ta naiostudne*Ša prikazen v Človeškem živleniu. Zato je razumljivo, da sta postal? besedi »klerikalec« in »hinavec« že istovetna pojma. A kdor je hinavec, je navadno tudi zaplotnik, sploh človek, ki združuje v sebi vse najslabše lastnosti. V tem prepričaniu so utrdili našo javnost zlasti dogodki med vono. ko so klerikalci sistematično ova;a!i avstrijskim oblastem svoje rojake nasprotnega političnega mišljema. Čeprav so jim bili navidez prijateljsko razpoloženi.
Pa taka Je klerikalna vzgoja. Klerikalci ne potrebujejo značajev, ne mož jeklene doslednosti, nim so po volii samo svetohlincl. littdie. ki so brez skrup-lov In ki zna?o obračati p'ašč vsikdar tako. kakor iim bolje sodi. Za to niih dvoma morala za — »gospode in za kmete«!
★  ★ *
— Avdijence. Včeraj sta NI. Vel. krali Aleksander I. In princ Pavle odšla na sprehod do Topčiderja. Popoldne je v daljši, enourni avdijenci krali sprejel predsednika I. sekcie naše delegaciic za pogajania z Italijo, načelnika ministrstva trgovine in industrije dr. Milana Todorovića. Predsednik je kralju poročal o trgovinskih pogajanjih z italijansko delegacijo. Kralj je dalje sprejel v avdijenci poslovnega odpravnika našega poslaništva v Parizu Miha la M i j a v k o v 1 ć a in univ. prof. dr. Nikolo M i 1 j a n i ć a.
— VPilsonov večer. Snoči ob 20. se Je vršil v dvorani Napr. akad. doms Wilsonov večer, ki ga je priredilo JugosIovensTco aka* domsko društvo »Jadran«. Večer« sta se med drugimi udeležila generalni konzul čeSkoslo* vaške republike dr. Otokar B e n e š in rek« tor ljubljanske univerze dr. Kidrič. Pri* reditve so se pred vsem udeležili v velikem številu akademiki in srednješolci. Kot prvi je govoril o \Vilsonovem življenju in njego« vem političnem nastojanju kand. jur Stojan Đ a j i ć, ki je v markantnih potezah orisal razvoj nastajajoče osebe \Vilsonovc in kon* čno podal točno sliko o delu Wilsona*moža Za njim je govoril društveni predsednik Branko J o k n n o v i ć. ki je podal jasno slivo o VVilsonovem zavzemanju za jugo« slovensko državo Končno je dr. Anton Urbane oris« \Vilsonove zasluge zs če* Škoslovaško republiko, nakar je bila skrom« na, a presrčna slavnost zaključena.
— Zadel je današnji »Slovenec« v svon? resnični, pametni, kulturni in moralni repliki, kier pravi, da njegov že-ledec navzlic krepkemu zdravju ne more prebaviti takih klobas. Radi verjamemo, kaitl preveč popra v klobasah draži in razburja živce, ki so pri naših klerikalcm v zadnjem času že itak slabi. Vendar pa smo mnenja, da so take stvari najbolj učinkovito sredstvo proti duševnemu zaprtu. Kakšno polemiko zna voditi »Slovenec« o resnih stvareh, pa najboljše dokazuje njegova današnja notica.
— Vredno posnemanja. Pri sestavi proračuna za sodni okraj Metlika so zbrani župani določili iz okrajne blagajne prispevek 1000 Din desetim kmetovalcem iz okraja Metlika, ki se udeležijo kmetijskega poučnega tečaja na Grmu. Čast zavednim županom in vsem. ki so k temu sklepu pripomogli. Ako bi ta lep čin posnemali tudi naši drugi okraji, bi gotovo znatno pripomoglo h gospodarskemu napredku na5e dežele, katerega smo tako silno potrebni.
— Usposobljenosti a*lfefjskl Izpiti. Ministrstvo prosvete je dovolilo, da smejo polagati usposobijenostne učiteljske izrite vsi oni naši pomožni učitelji, ki nimajo zrelostnega Izpita na učite\jiščii, ako so izpolnili sicer vse nogo je, ki jih zahtevajo tozadevni pre_d-
22. februarja 1924.
pisi, veljavni v Sloveniji fe preči prevratom. Ta pogodnost velja za kalendarsko leto 1924. S tem bo rešen mar-sikak naš učiteljski pripravnik težkih Življenskih skrbi. O tem, ali je izpolnil kandidat pogoje ga pripušČanje k izpitu, odločuje šef prosvetnega oddelka v Ljubljani. Po preteku omenjenega roka se ne pripusti nikdo več k izpitu usposobljenosti brez zrelostnega izpita na učiteljišču. V katero kategorijo in skupino se bedo uvrstili taki učitelji, bo odloči o ministrstvo za vsak slučaj posebej na podlagi izpričevat
— Kaj pa optanti za Madžarsko In Avstrijo? P;*ejo nam Se vedno imamo med nami tiste zagrizene domačine, ki so zgoli iz mržn e do naše narodne države optirali za Avstri o. V zakonu je bil sicer določen rok, do katerega bi se morali izseliti v svojo obljubljeno deželo, toda nič se jim ne mudi, naša vlada pa tudi drži roke križem. Madžarska je z vso krutostjo iztirala čez mejo vse Jugoslovene, ki so se priznali za naše državljanstvo, dočim mi puščamo v Prekrr.urju tiho rovariti madžarske optante. Avstri;a v tem oziru napram naši državi najbrž nima represalij. Sicer pa je sploh dvomljivo, ako bi imel izgon avstrijskih optantov praktično vrednost. Na mesto izgnanega domaČega renegata dobimo pristnega Avstrijca, saj sprejemamo tujce z odprtimi rokami.
— Duhovščina v službi politike. Glasilo SS I. prlrbčuje zanimive podatke o zednjlh občinskih volitvah na Jesenicah. Kandidat namestnik SS.T. Jernej Petač je poslal v •Naprej« podpisano izjavo, v kateri opisuje kako sta ga dva kaplana zvahta v svoje mreže in preprečila, da n| podpisal kandidatne liste. Jeseniški kaplan ga Je obiskal na domu ter odšel z nj*m peš v Radovljico, kjer sra je dru*i kaplan spremi! k okrajnemu komisarju In tu le Petač pod vplivom obeh dušnih pastirjev podnisal uradno izjavo, da ni podpisal kandidature. Revež se sedaj kesa in pravi, da Je tajil svoj podpis na ekrajnem glavarstvu v Radovljici le zaradi bojazni pred sugestijo ln vsiljivostjo duhovščine, Čemur se ni mojr^l zoperstavltl. ker Ima slabe živce. Nov dokaz, kako globoko Je padla naša duhovščina.
— Osebne vesti s pošta. Podeljeno *e odpravniško mesto pri Ksavcrlfu v Savin-skf do!hV poštni uradnici Josrpini Kresnik. Premeščeni so: kontrolor Miroslav Bruni a t od ravnateljstva v Linblianl na glavno HubMnnsko pošto, Kazimfr B e 1 t r a m z glavne mariborske pošte na kofodvrv-sko mariborsko pošto, upravnica Pranja Z I n a u e r iz Vojnika na Reč-co na Pa ki. poštar'! oziroma poštnrlce Tv. Novak z Jesenic na Gorenjskem v Radovljico. Ana G o r t č a n iz Sombora na glavno mariborsko pošto. Marica Kolar z Rakeka v Novi Sad. Marija Kozjak iz Maribora k Sv. Lovrencu blizu Marbora: začasni po-štarief Mara Grims od Sv. Lovrenca poleg Maribora na Jesenice (Gor.) in Milena M u r s a od Male nedelie v Tuzlo. — Reducirani s pravico do pokojnine so: kontrolor Ev gen Križaj pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, kontrolorja Iv. N a-potnlk v Ljubljani m Fr. Hafner v Celju, kontrolor Mati'a Meden v Ljubljani, činovnici Marija Llchtenegge« na Ljubnem in Marija Nyki v Ljubljani ter č!novni> Tv. Nagu v Mariboru, Činovnik Fr. 2ehelj v Gornjem gradu, činovnik K Tiefergruber v Mariboru ter činovnici Matilda Dovžan v Žužemberku in Marija G o r i Č a n v Rimskih Toplicah, činovnici Malka Vargazon v Marboru ter Terezmka V r a n č i č v Novem mestu, poštar Robert Tominc v Mariboru In poštarica Antonija M i I a v e r v LJubljani, pojtaricl Marija P e t s c h e in Ana R u p a r v Ljubljani, pošfarice Pranja M a j d i Č v Kramu, Ana M o h a r In Roza L e « * c * v Ljubljani. Antonija Poje in Kr:sta Sattler v Mariboru, poštarica Marila Narbuhuber in poštar Ludovik Bonač oba v Ljubljani, poštarji Miha Jazbec m Fr. Kranjc v Mariboru. Ciril M a v i i č e k v Celju. Rudolf Mu r m a y r v Opiotn ci in poštarica Angela M ti * I v Dol. Logatcu, poštar Marko Mfletlć v Ljublianf ter poštarlci Marija S e h 1 1 c I pri K sa veri ju v Sav. dolini ter Lea S o ti v Celju.
— Vprašanje   vojaških  smodlšnlc bo,
kakor vsa znamenja kažeio. še tekom letošnje pomladi rešeno. Kakor čujemo, je že izbran prostor za nova sklad šča v dolini med Zalogom in Lazanri, kjer nt v bližini nobenih poslopij.
— O dr. Ljudevita Pivko. Gosp. Um-berto Urb'jn%z ocisuie v »Piccolu detla Sera« k brošuri g. dr Ljudevita Pivka »Proti Avstriji« njegovo runaško delovanje na italijanski* trontl tekom svetovne vojne. Uvodoma pravi, da entuziazma o prijateljski pogodbi med rimsko in beogradsko vlado ne de'1 vsi Hrvatje In vsi Slovenci. Vzroka ni Hrvatih, ampak na Radiću. Vzroka ni na Hrvatih, ampak na Radića, rošcu. Korošec je Izjavljal tekom vojne, da se Slovenci nikdar ne odtrgajo od Avstrije In približajo pravoslavnemu Beogradu In slovenski prelat Je ostal zvest svoji mentalitet!. Stjepan Radić se Je laskal Mu-ssolinfju. dokler Je upal, da bi ga Italijanski predsedn'k usliial ia pa mu poslal črne srajce za pohod proti Beogradu. Sedaj Je zopet italofob Napačno pa bi bilo misliti, da so vsi Hrvatje za Radića In vsi Slovenci za Korošca, Med slednjimi niso Jugoslavenski bojevniki in zato pozdravlja z veseljem in zadoščenjem dr. Pivkovo brošuro Da predstavi dr. Pivka, citira kar pile o njem Ugo Ojetti. kl ga Je spoznal tekom vojna. Pravi: »Stotnik Pivko ia najvišji ln najčistejši vzorec sovraštva proti Italiji m afekta napram Italiji, karkoli tem Jat a***
Slovani srečal tekom srhih let v vojni Pol* kovnik alplncev Marchetti In stotnik Tinzi sta Pivka podpirala pri ureditvi prvih čet, ker sta poznala v a jem visokost duše la Inteligence, gibčno organizacijsko sposobnost, pripravljeno samozatajevanje In tih Pogum. TlnzI Je IsJavil, da ga Ime dr. Pivka spominja aa najlepšo In najdrznejšo dobo na fronti. Tfnzf In Pivko sta se shajala, ko Je divjala vojna v Valsuganl, v Vicentl aH pa ob luninem svitu v avstrijskih jarkih. Sestanki so trajali mesece, vsaj dvakrat na teden.
— Brezplačno lečenje ln npokofencJ. Upokojeni učitelj nam piše: »Opetovano se Je povdarjalo, da so upokojeni učteljl In učltelilce največji reveži, posebno tisti, kl so bil! upokojeni le Pred bivšo Avstrijo. Nilhova pokoinina znaša 500—800 Din mesečno. Sfcer nam že nekaj časa finančni minister br še oči z nekimi 50.000 Din, toda iz roke jih ne Izpusti. Ako je res. da se bodo v bodoče tv kakšno daljavo je (a »bodoče« že pomaknjeno, tega ne ve nihče) vsi javni nameščenci, torej tudi učiteljsko
osobje brezplačno zdrav!!! v javnih bolnicah, Hm to fz srca privoščimo. Ah bomo ml upokojenci zopet izvzeti? Ako se mora kateri nas Iti zdravit v bolnico, ne zadostuje pokojnina niti za oskrbo v zadnjem t. J. v III. razredu (22 Din dnevno dočim marsikateri med nami ne dobi niti 20 Din dnevno na pokofnini). Kdo naj trpf doplačilo? Vsekakor občina, kateri pademo v breme kakor navadni občinski reveži ln berači. Ali nI to sramota za državo? Večina nas pa Ima še skrbeti za svojce, bodisi za ženo aH nepreskrbljene otroke. Kdo naj med tem za n>e skrbi? Tudi ie treba plačevati stanovanje, sicer nas zmečejo na cesto. So to skrbi, ki nam upokojencem kot »črni gavran klfule srce od zore do mraka, od mraka dn zore.«
— Radi Izgublvania aktov pri sodiščih ▼ Slovenci »e vložil Interpelacjo na pravosodnega ministra dr. Perica poslanec ^Samostojne kmetijske stranke« Ivan Pu-ce'1. Pri katerih sodiščih se akti izgubiva-Jo?
— Celjske vesti. Predavanje. V
sredo zvečer ie Sokolsko društvo priredilo predavanje na Ljudskem vseučilišču. Predaval je g. dr Lah fz L'ubljane o sokol-skem zletu v Pragi 1923. Predavanje, je bilo zanimivo in so mu poslušalci pazno sledili. — Pred okrožnim sodišče m je bil na 2 meseca težke ječe obsojen Posestnik Pogorevc, ker Je v jeseni lanskega leta te?ko z nožem poškodoval nekega Fr. Krlčeja na Pakl. — D e t o m o r. V zapore celjskega sodišča so prfpeliall neko Heleno Vengust, katera le v Gabrov-cu v neki koči porodila nezakonskega otroka, kateri je potem, ker se mati za n;ega ni več brigala umrl od lakote In mraza. Nato ga je zakopala v nekem gozdu Ko so prišli dejanju na sled, so nečloveško mater aretirali In Izročili sodišču.
— Mariborske vesti. K Številnim konkurzom. V zadnjem času so na dnevnem redu pri nas številni konkurz: in prisilne poravnave. 2al, da pri dosedanum številu ne bo ostalo. Plaz se je sprožil In drči neusmiljeno navzdol. Danes gremo mimo večje tvrdke v prepričanju, da stoji trdno, a jutri izvemo, da se nevarno maje. Žalostno pa Je še najbolj, da odpade so-razmeroma največ žrtev na račun naših mladih podjetij. In to pomeni za nas rbču-ten udarec v narodnem oziru. Zato bj bila dolžnost vseh tistih narodno - gospndat kih krogov, kl pri kredifh za na?a podjetja niso dovolj ali pa sploh nič vpoštevall tudi narodnostni moment, da se tega zavedajo vsaj sedaj, ko treba osenj gasiti še pred-no pride do požara. Mnogo gre na račun rudi lastne lahkumisjlnost: V teh tcfkih časih bi ne smeli videti pozno po polnoči nobenega naših ljudi, vsaj v baru pri mizah, pod katerim se celo tla močijo od draiega alkohola. — Napadi in nesreče. V gostilni »Domovina« v Vetrinjski ulici so se v sredo v noči stepli p.-kovski pomočnki, ki so prišli iz Ptuja iskat v Maribor zaslužek. Eden izmed njih. neki Golob Fran. ki je drugam grozil z nožem jih je dobil s ključem po glavi, da ga je moral rešilni rdde-lek obvezati, a redar ga je namesto v bolnico gnal v policijske zapore. že!eznT*kega delavca Ivana Kovačiča so okrog polnoči na glavnem kolodvoru napadli neznani storilci ter ga težko ranili na glavi. Simon Schnauze, strojn-k pri Mariborski lesni industriji, je prišel z levo roko tako nesrečno v stroj, da mu je na levi roki odtrgalo srednji prst druge pa težko zmečkalo.
— Pomladansko porotno zasejani* se prične v ponedeljek 3. marca In ne v torek 4. marca, kot je bilo pomotoma objavljeno v včerajšnji številki.
— Uljnak na šolskem vrtu na Barja je kupila mestna oblina od lasnika Fr. Črnagoja za 4000 Din. Ondl se bo gojila čebelarstvo
— Razpisano Je mesto posutega odpravnika v Polhovem gradcu.
— Prepovedana nemška knjiga. Po
odredbi ministra notranjih del je prepovedano uvažati In razširjati v našo državo knjigo »Der Tote auf Madeira«, tiskano v Nemčiji, ker piše proti interesom naše države.
— Zakup Belja. Poročali smo že, da Je vlada sklenMa dati državno velepose-stvo Belje v zakup. Kakor listi sedaj poročajo, sta vložki ponudbe za zakup dve bančni skupini; ena Iz Beograda la druga acglo-ameriška.
— Smrtna kosa. Včeraj Je umrl po kratki mučni bolezni g. Alojzij Berlan Iz Radeč. Pogreb se vrli v soboto ob 16. Iz deželne bolnice k Sv. Krizu. Blag ara spo-mlbl
«*• Mati In hči eatorll faoža. V sera Potpornji pri Vršen le živel d brovoljec a solunske fronte Peter Petrovič, kl le bil no-torlčen pijanec In Je redno zapil ves zaslužek. Žena in hčerka sta morali radi tega stradati. Ko se le mož pred dnevi vrnil zopet pijan domov, sta obe, mati In hči navalili nanj In ga ubili žena ga |e udarila s sekiro po glavi, hčerka pa ga Je z nožem
sunila v prsa. Mati in hči ao aretirali.
— Samomor v Oslleka. V Oslleku se
Je pred dnevi ustrelil blagajnik Srpske centralne banke Milan MilojevIČ in le na posledicah težke poškodbe v sredo 20. t. m. umrl Vzrok samomora ni znan. Blagajna sama jc bila popolnoma v redu.
— Potar ▼ S t. Jan Z u na Dravskem polja. Pred dnevi je nastal v hiši posestnika Andreja KirbiSa fz Prepolj pri Št. Janin požar, ki se je bliskoma razširil. Hiša z gospodarskim poslopjem vred Je pogorela do tal. škoda ie zelo velika, zavarovalnina pa Je le neznatna.
— Rodbinska tragedija. Poročali smo pred dnevi o posestniku Gjuru Konigu, ki Je vrgel svojo ženo v vodnjak. V splošnem se ie naglašalo. da Je Konig to storil radi ljubosumnosti. Potek preiskave *e medtem pokazal drugo sliko. Umorena Ev d je prid kratkim naznanila, oslješkemu državnemu Dravdnlštvu, da je Imel njen mož s svojo lastno Illetno hčerko Intimne odnosne. SodiSče je na temelju te ovadbe Kontna aretiralo rn ga obdržalo nekoliko dni v preiskovalnem   zaporu.   Ko se Je Kf»nfg pred
kratkim vrnil Iz zaipora domov, se je takoj maščeval nad svojo ženo rn Jo vrgel v vodnjak.
— Policijska kronika. Aretiran le bil na Dunajski cestj L. Avšič ki je nosil pod suknjičem prt In brisačo, kar je ukradel Vladimir Cankar v žabjakovi gostilni na Poljanski cesti. Cankar je bil istotako prliet — Pred približno 14 dnevi |c bil prijet r~dl sumljivega poti kanja pr* mestu Tržačan Simon Anič, katerega že dalje časa zasleduje polleja iz Trsta. Anič ie bil te dni oddan laškim obmejnim oblastim — Po »Iran-c o s k o« Je hotel od ti Iz češnovarjeve gostilne na Dolenjski cesti delavec lanec Drčar. Napravil le za 60 kron zap'tka. Bil je aretiran. — Najden človeški plod. V Mostah Je našel neki deček ob Ljubljanici zavoj v katerem se Je nahajal človeški plod. Na l;ce mesta došla koursMa Je ugotovila, da le to plod 4- do Smesečneza ženskega deteta. — Pri vlomu v blagajno trgovca Rakovca v Kranju, o Čemur smo poročali že včeraj. |e bilo poleg 25.000 D n odnesenih tud| 1000 srebrnih kron in dve hranilni knjižici. — Ovadbe: Te^om včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: 1 radi tatvine. 2 radi pijanosti,
j 7 radi prestonka  cestuo-o^lfcjsk^ga reda. i 2 radi prestopka pasjega kontu^ara, 1 radi pretepa, 1 rad? nedovoljenega plesa In 1 o najdenju človeškega plodu.
Vremenska napoved. Dunaj, 21. februarja Uradna vremenska napoved za 22. t. m.: neoblačno. vetrovi. zHitrai mraz. čez dan dviganje temperature nad ničlo.
VELIKA NESREČA NA GLAVNEM KOLODVORU.
Milijonska škoda.
Danes okoli 4. zjutraj so nakladali na glavnem kolodvoru z velikega kuna v bližini prelaza na Dunajrkl cesti premog na železniški stroj lažjega tipa. Delavec ki je nadzoroval delo. Je hotel stroj radi lažjega nakladanja premakniti, zlezel Je na stroj ter spustil paro v gonilni cilinder. Stroj se je premaknil, delavec je hotel stroj ustaviti, a ker je bil vzvod deloma pokvarjen, se je lel stroj vedno hitreje premikati. Delavec ie odskočil s stroja, stroj pa Je drvel z brzino 40 km preko postaje. Vse kretnice so bile okrenjene proti glavni okretnlci. ki se nahaja nasproti carinskih uradov. Nad 200 m Je stroj dirjal brez vsakega vodstva po postajnem prostoru. Na glavni okretnici je stal zakurjen stroj težjega tipa, deloma že okrenjen. Prvi stroj lahnega tipa. ki Je pridrvel do deloma okrenjene okretn c*. se Je v isto pogreznil In zndel v kotu 90* v I stroj na o\rernici, ga premaknil iz okretni-ških tračnic in močno poškodoval. — Čudno Je to. da se na stroju nahajajoč mu j osobju nI n!č dogodili. Tudi mostič okret-| niče je zelo poškodovan. Prvj stroj le po-j polnoma razbit in se bo moral demontirati. Za povlako velikega stroja Iz okrePrce že pripravljajo poscb?n stroj. — Skoda Je ogromna, bale večmllij-mska.
Kakor čtiJ~mo. Je v 11' o nesrečo povzročil sledenje na norav m m s n. čeprav so ravnatelj tva že nese-krat Javila in zahtevala kredte za najnn'ncjša popravila, se Jih vedno odbija z motivacijo, da nI kredita.
Isto Je z osobje m. Vse izvežbaro osobje radi slabega gmotnega stanja zap'rča državno službi In tako se m~ra upora' Ijatl ljudi brez zadostnega strokovnega znanja.
— »Podoflclrsko podoorno društvo ljubljanske garn?zrJe« priredi v soboto dne 23. februarja 1924 ob 20. uri v prostorih Narodnega doma v Lirbljanl »Podoficirski ples«. K udeležbi prireditve vabilo se vsi bivši dalje služeči podoficiri, vsi rezervni oficirji," uradništvo in drugo cenjeno ob-Č'nstvo. Vstopnina za osebo 15 dinarjev. — Ker Je čisti dobiček namenjen za podporo vdov In sirot tovarišev, se preplačila hvaležno  sprejemalo   — Odbor.
L
..Velikt pustni korzo" v L obijani ,l!avćeva maskarada' 1» marca 1.1.
— Mleko. Združene mlekarne. Vojaška ulica, nasproti belgijske vojašnice, sprejemajo zopet fn to do IS. februarja nove abonente za mleko, kl se dostavlja z voz ml dnevno na dom In to v poljubni množnl. Garantira te za popolnoma sveže. Cisto' pasterizirano mleko a ca. 3.5% tolščnostl. Naroča se lahko tudi telefonlčno. št. 444,
— Opozarjamo na zanimivo predavanje »O umiku čez Albanijo L 1915«. ki ga priredi Sokol II. v Ljubljani v petek 22. t m. točno ob pol 21. v dvorani Kazine za
člane In članice ljubljanskih sokolskih dru- j £m^5^^ N^vor'k'snjB d. London itev ln za Sokolstvu naklonjen o obč instvo,    u^b]   pnr{% U45ć   M?lan 2A9S Prafa Predavatelj dcbrovoljec brat Josip   i e-    l619d Sof!ja A4S nunaJ O.no811d. ris.
OBTOŽBA PROTI EIVSEMU MINISTRU.
bJttdatjevartje razprave v skupščini.
— Beograd. 22. febnmrj*. (Izv. ob 12.15.) Današnja seja se je pričela šele ob 10.15 dopoldne, ker je bila popreje seja klubskih načelnikov, na kateri je bilo sporazumno sklenjeno, da se ima razprivt o obtožbi proti posl. dr Lazi Markovlću dsnes popoU dne zaključiti, na';ar sledi v smislu določil zakona o ministrski odgovornosti tajno pta* sovanje o predlogu posl. V oje Laziča in ton varišev.
Za potek današnje seje je zavladalo še napetejše zanimanje, kot je blo včeraj. Do« poldmska razprava ni prinesla v bistvu nj#
kakih senzacij.
Poslance Jovo P o p o v I e" (zemllorad > je govoril samo O 2.-1 dni? točki, k»*<o je d-lit povodom volitev posl dr. Markovič* zem'jo raznim dobrovoljcem, da so rsnj volili. — Zemljoradnikom Je uspelo dobiti originalen seznam oseb, katerim je posl Laza Markovič obijvbil zemljo seVvcs*riranih vrlepose« stev v Vojvoo*?nt. če bodo z*n| g'asovalL Citi*"« ta originalni «e*nam. Obrnem konstatira, da se med siromašnimi dobrovo'id nahajajo tirdi osebe, ki se vs^VaVor morajo smat-afi za velike bogataše. Ti so volili drja. MarVovl<?a.
Posl Ivan P u cel j TSKS) se Je ngTasf! k osebnemo popravku, ker je dr. Marković v svojem zagovoru raoletel tudi ntega Vot blvšeca ministra «• dve af>H: tovarna |nt* rita v Sohotlci In znd*va TeoVa<-evfca. Poslanec Je kratko izjavil, da so bfl r»osrxv darsl-o«finan<*nemu ministrskemu odKoni od dr. MarVovtća nrerUr>*>ne nrošn|e TeoVfe« viVa In da so vsi člani odbor« nod^'-aM re« iirev, osebno zatmnlog noCtenju pravosod« nega nvnls^a dr. Markovića.
Posl. dr Kosta K it m a n u d I (dem ) daie ravno taVo noiasnilo. Nieg^va Von« stataeiia, da so bili sntsl v zadavi TenVtre* vit ministrom podtaknjeni, je vzh"d»*i solo?no pozornost. Govornik konstatira, da Je T«-okofevMu bUa prirnsv po zad-vnl razorih! od^-odnlna. In aieer kot osebi »Svi*islava T^ot-nr^vf^a«. n*V».Vor «« no »tvrdVi Teoka^evlč * Comn« Mfajfatef pravd- na le f»rlaf sodbo t"dl z« to tvrd'-« In primal odškodnino. rVorav tvrdkl kot taki od^rodnfna ni pristoi«la.
Po«! Fran Krtmhr f|»g. V1"b) fe v anionih črtah orisal nemoralnost. Vor"0» čilo fn n~no*jt-nie. ki vladalo » d^'avl fn f*?mu. Obsoial le nosebno nostonanie vodilnih uradov. V Imemt svoj*«?« V!».b# j*. Izjavil, da bo Jugoalovensk) klub glasoval za Izroditev.
Posl dr Su ho t! Ć (rad > |e v dsWr>Tn govoru branfl postop«nfe Mv?r<»« m?nf«tra ter smatra, da le dr Marković kot minister poslova! no za'-onu.
S~i* fe b'la nato zaključena Ravnrava se radaljMie danes ob 16. popoldne. Priglašenih Je še več govornikov. Kakor vatrju* Jejo. namerava hfvšl pravosodni minister dr. Dragt.fln PečlČ nopoldne s svojim go* vorom r»rWad-tl vladi rezke udarce T"dl ra posl. Rankovič« govor le vedno vla« da nafv-čff Interes. Po končani d-bar! tledl talno g'^nvanie, zrn katero se zanima ako« ral ves Beograd. *>
NEMŠKA SOV.prw4 REPUBLIKA v' RUSI.TL
— Praj?a. 21. februarja. (Tzv.) It Moskve prihaia poročilo, da je bilo oz-rnl'e nemške kolonije ob Volgi pro*. e>s*eno za avtonomno sovjetsko repu. bl?f'o ki tvorj cuVnem zvezo vseb sovjetskih republik RnsTe. Peptiblika obsega oko!? 14 okrožij ob Vol^i. NemSkl, mskj in ukraiinski jezik so v tej republiki enakopravni.
Borzna poročifa.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 72. decembra. — Snrejeto ob 13, Na deviznem trgu vlada se vedno ner» vozno raznoloženje. katero izrabljajo iz« vestni krogi t umetnim zadevanjem bT«ts v špekHativnc namene. T di damsnja pred« borza je delovala pod vplivom Snck^laclie. Navzlic temo. da je bil javljen tečaj dinarja iz Curiha 7.10 do 7.20. se ie dobilo v Za* grebu blago 5ele na bazi Din 6 95 Ho 6.00 ter je bila na ta način napravljena čvrstoča tujih deviz na nas"em trgu. — Čvrsta ten# denca se ie pa tudi cb pr!č:tkii borznega delovanja dr/ala. Ko pa je pričela s intervencijo Narodna banka, kat-ra je krila s?:o< raj vso potrebo, so se prlč?!e nud ti tudi komerctVne devize In tečaji so počeli stop* njema padati. Ker se misli, da bo Narodna banka tvdi Se v poned-liek intervenira'a, se je tudi Se po borzi nudilo blago po raz* meroma nizkih cenah, toda bilo nI nober:k kupcev in je ostala tendenca slaba.. — Na
efektnem trgu so se HValc d-lnice Hrvat* ske eskomotne banke. V ostalih papirjih pa je bilo bilo vse mirno.
Oh zaklfučktj notiraio: Efekti: 7% Invest. drf. po« od leta 1021. 55—57 LjublJ. kred banta Prva hrv. Sted. 900. Slav. banka 107, Hrv-slav. remalj. hip. banka afS-«7. Hrv eks 'hin1-! 161, Juznslav. banka 139-142. Trb. oremo*, društvo 770 SlavonHa 160—ifti. Sečera^a 1500. Eksploatacija 124—125. Nar. Sum, 130 —133. Vevče 175—1^0. Ovttmann 1540
Devize: Curib 13.90_14._ par1z 3.40—3.45, London 354—357. Punal 01134— 0.1154, Praea 235 30—238.30, Trst 3.49-3.53. Newynrk 80.10-^*1.10.
Valute: dolar 79 25—A1.25.
INOZEMSKE BORZE.
— Curth. 22. febr. (Izv.) DanaSnja borza: Beozrad 7.20bl, Berlin 1.28d, Amster-
_ Koncert.   Jutri v soboto vrli se v
— Trtt. 22. Ichr. Beograd 28.53-2« 63 Dunaj 0.0324—0.03246.  Prajra 67.50—67.00.
kavarni Evropa   koncert  dravske   zodbe. . Pariz 97.75-0a.25.   London 99 ao -99.95,
Začetek ob 9. turi zvečer. Vstop prosu     i Ncwv0rk 2J.W-2J.15, Curib 40O-4OJ.
92
ofran 4.
•SLOVENSKI   NAROD«,   đ n e 23. februarja i324
štev 45
Gospodarstvo.
FRANCOSKE FINANCE IN VALUTA.
Pred več ko sto leti so Francozi prvič občutili težke posledice padca svojega denarja (novčanice po revoluciji) In zato sedaj tako energično delujejo na tem, da M preprečili katastrofo franka. Za današnjo višjo gospodarsko organizacijo, v kateri zavzema denar najvažnejše mesto, ima padec »acijonalne valute se težje posledice: zvišanja vseh cen Jn plač, pomanjkanje kapitala za trgovino in industrijo ter splošno gospodarsko in poHtrčno krizo. Poincare jeva vlada stoji odločno na stališču, da se je treba izogniti temu zlu. V to svrho ie predložila parlamentu uzakonitev nastopnih nujnih ukrepov: 1) odgoditev vseh zakonskih načrtov, ki bi povečali državne izdatke; 2.) represije napram špekulacijam s frankom in z državnimi vrednostnimi papirji; 3.) pobiranje še dveh desetin vseh davkov; 4) pooblastitev vlade s dekreti, da Izved. potrebno administrativno reorganizacijo in na ta način prihrani v proračunu 1 milijardo fmnkov. Vlada smatra odobrenje teh predlogov za stvar zaupanja parlamenta napram nji. Na predlog ministrstva trgovine je ministrski svet sklenil, da bo posredoval v parlamentu giede de-kieta o uvozu blaga, ki odgovarja današnjim potrebam francoskega naroda.
Izvzemšl ukrepe proti valutni špekulaciji (trgovsko industrijske zbornice bodo odslej izdajale dovoljenje za nakup valut v trgovske namene) in zvišanje skonta Đanque de France od SH% na 6% so vsi drug? vladni koraki usmerjeni proti izvoru samega zla. Vladi je ležeče na tem, da Izboljša državne finance.. Zadnja leta ie bil francoski državni budžet zaključen z malimi prebitki Letos računa finančno ministrstvo z okroglo 24 milijard rednih dohodkov proti 23 milijard leta 1923 in s pre-bffkom v znesku 500 milijon, frankov. Toda nesreča je v tem, da redni budžet ne predstavlja sam po sebi celokupnega finančnega položaja države. Eksfstira namreč še takozvani »budžet za Izdatke, ki bodo kriti«. To ao izdatki Francije za opustošene kraje, ki znašajo doslei 118 milijard frankov: za kritje teh stroškov je Nemčija plačala doslej okoli 1 milijarde frankov. TI izdatki so v resnici nekriti in predstavljajo finančno nevarnost za Francijo. Vsak proračun je mogoče bilanciratl v knjigi na ta način, da se odšteje od njega vse postavke, ki predstavljajo deficit. Toda taktičen deficit ostane in da bi ga krila, mora francoska vlada v pričakovanju nemških reparacij najemat! ogromna posojila. V preteklem letu so požrla ta posojila okrog 17 milijard francoskih prihrankov. Letos bo treba za ta posojila 19 milijard. 30. aprila 1. 1923 je znašal ves dolg Francije 290 mflirard frankov ne glede na tečaj sondam zunanjih dolgov. Obresti od notranjih dolgov zahtevajo polovico davčnih dohodkov. Ta naraščajoči dolg je postal garava nevarnost za bodčnost države in Iz tega sledi vse prizadevanje francoske vlade, da prisili Nemčijo k izplačilu reparacij.
Padec franka je bil neizbežna posledica tega težkega finančnega položaja. Krizo franka je povzročila tudi okolnost.
da Je 15 mflOard frankov (v devizah ftdj
v tujih rokah. Francija uvMeva svoje zablode m hoče odslej štedna s svojimi finančnimi sredstvi. Vsi izdatki, aa katere niso z&sigurana sredstva, bodo ▼ bodoče odgođeni odnosno črtani. Opustolcac kraje bo podpirala država samo v mejah efektivnih sredstev. Oovon se že o razveljavljen ju zakona o vpokojencih la socljaJ-aem zavarovanju, ki zahteva od države ogromne Izdatke. To bo seveda le bolj poslabšalo splošen položaj. Se važnejši so ukrepi, ki gredo za tem. da se reducirajo obstoječi izdatki tn povečajo proračunski viri. Vlada pričakuje a% milijarde od zvišanja davkov in 2 miliiarde od rapresaltj proti špekulaciji in vestnega pobiranja dohodnine. Največjo nado pa stavlja jo finančni krogi v štedenje % državnimi sredstvi
Tečaj franka bo pokazal, da-tt so val
ti ukrepi dobri ln umestni ali ne. Zvišanje davčnih bremen na bo ostalo brez posledic In vpliva na cene. toda vpričo še večjega zla, kl preti državi od inflacije je treba ta korak odobravati. Poleg tega ima ta akcija še eno dobro stran in sicer, da sili vlado m privatno gospodarstvo k Sledenju. Posebna komisija s širokimi potno-močji je prihranila pred dvema leti Angleški v njenem proračunu več mlHjard m je z energično akcijo spravila budžet v ravnovesje. Francija se je zatekla sedaj k Istemu rešilnemu sredstvu.
★   ★ ★
—g Novosadska blago vam borza 21. februarja. Na produktni borzi notira jo: Pšenica baška, 78-79 kg, 2%, 4 vag. 315— 320, 78-79 kg, 2%, 1 vag. 320. koruza haška. 5 vag. 235—240, za marc-april, 100% kasa, 10 vag. 250, za marc-apirl, 20%, 5 vag. 24730 za marc-april, 100%, kasa. 3 vag. 230. sremska dirpl. kasa 3 vag. ^-42.50 za marc-maj-junij 15 vag. 255—260, za maj 100% kasa. 3 vag. 230, moka baza »0« 1 vag. 500, »Os« 4 vag. 500—505, št. »2« 2 vag. 435, št. »5c 1 vag. 392.50, »6« 6 v* g 310, »6« po vzorcu, 2 vag. 300. Tendenca čvrsta.
—g Tedenski sejem v Zagrebu. Zagreb 20. febr Živinski sejem je bil večji nego v preteklem tednu. Velik je bil zlasti dovoz krme in ponudb* telet. Konjski sejem je bil zelo živahen in je bilo z'astl povpraševanje po konjih s stran* tujih kinpcev precej veliko. Notirah* so: te?ki konji 30.000 dine ar jev par, lahki dinarjev 12.000—20.000 par. konji za izvoščke dinarjev 10.000— 12.500 par, enoletna žrebeta Din 3500—5000 komad, dveletna Din 6000—7500 kom. Goveda: voli domači I. Din 15—16. za kg žive vage, slabši 12.50—13 50, mlada živina 1530—17.50. domače krave I. 15—16. n. 14—14.50; voH bosanski 15.50, ostali voli so notirali od U do 14 Din za kg žive vage. Teleta: (za kg žive vage) so se plačevale po 17.50. 18, 19. in 20 Din. Cene tele-tinlje je v splošnem nekoliko nazadovala. Svinje: domače debele 26.50—27.50 za kg Žive vage. mržave slabše 18.75—20, mršave boliše 25—26 Krma: (za meterskl stot) seno 87 50—112.50 Din, otava 150, detelja 137.50—150. slama 85—100, ovsena slama 87.50—112.50.
kratkem Izide v Zagrebu, k ie v tlaku. Opozarjamo aa to publikacijo tudi vse nase lesna trgovce m producente, da izpolnijo doposlane jhn pole. UvrŠčenje adres ae Izvrši brezi* ačno.
—g Dobava drv. Pri Intendanturi komande Savske Divizijske Oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30 a, se vrši 11. marca ofert licitacija glede dobave 32.700 m* trdih drv. Dobave natančni podatki v pisarni trg. zbornice v Ljubljani.
—c Dobava gasilnih potrebščin. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se vrsi
11. ia 12. marca ofertalna licitacija glede dobave gasilnih potrebščin  In materiala.
—g Dobava pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se vrši
12. marca ofertalna licitacija glede dobave 100.000 kg črne krovne pločevine.
GROZODEJSTVA
ruskega cara
- Petro Velikega -
trpinčenje in strašen umor lastnega sina Aleksija.
Petek,       Sobota, Ifedelfa.
Bino „Ljubljanshl duor"
Mlada žena, star mož pa ples.
(Vesela predpustnm zgodba.) (Konec.)
Gospod policijski načelnik je tudi že eno uro taval v dominu po vesel č-nem prostoru in je že stopal ravno desetič v glavno dvorano, ko je izbruhnil v nji splošen hrup in se je grietlo vse proti mestu, kjer se je od'graval čuden prizor, čigar povzročitelj ni bil nihče drugi, nego gospod kriminalni komisar v pok. Zelimski.
Gospod 2e!imski je bil namreč preverjen, da je ravno tedaj prav gotovo opazil v neki maski, ki mu je stopila ob roki nekega gospoda nasproti, svojo nezvesto gospo Leno in je takoj zopet napravil svoj poizkus s psom. In glejte si, tudi pinč je moral biti mnenja svojega gospoda, kajti po neizogibnem po-vohanju, je kot nor skočil na damo in ji skušal lizati roke in je veselo mah-Ijal z repkom ter tako brezdvomno oznanjal, da mu maska ni nepoznana.
Tu je postal gospod 2elimski prepričan v svoji zadevi in ko se je že nabirala krog te čudne skuoine gruča plesalcev ,ki so se smejali, je zašenetal dami tiho in nadvse energično: »Takoj greš z menoj domov, Lena!«
Ko ni dobil nobenega odgovora, je ponovil še glasnejše in še boli grozeče svoj poziv, ki ga je skušal potrditi še bolj s tem, da je prijel plašno umikajočo in branečo se Ženo za roVo in jo skušal odtrgati od njenega spremljevalca.
Sedaj pa se je vmešal še spremljevalec dame in zagrmel 2elimskemu: »Gospod, vi ste nesramni in prav eks-emplarično vas bom kaznoval, če boste samo še trenotek nadlegovali damo, ki je v mojem varstvu !c
»Nesramni ste vi,« je odvrnil gospod ves divji, ki zapeljujete mlado ženo drugega — mojo ženo, da gre proti prepovedi svojega moža na ples?«
>VaŠo ženo!« se mu je posmehoval nasprotnik, »kje ste pa pustili svoje oči, vi osel, da smatrate to damo za svojo ženo?«
»Osel!« je zakričal razkačeni 2e-Timski, »gospod, tega m: ni rekel še nihče. In s takim človekom se spušča na ples. Leni! Takoj domov, pravim — sicer se zgodi nesreča!«
In spet je zgrabil prestrašeno branečo se masko za roko, prestregel pa v Istem hipu od njenega spremljevalca sijajno zvenečo klofuto.
Tedaj pa je nastal strašen hrup ln vrišč. Gospod 2ermski, ves divji kot tTger, je seveda tudi zgrabil svojega nasprotnika z železno roko; okrog stoječi gostje so zaman poskušali, da bi ločili pobesnela gospoda, policaj, ki je imel službo na vese'ici, si je delal s silo pot v gneči, mab* pinč, ki so od vseh strani stopali nanj, je tulil, cvilil in grizel okrog sebe, eos^od polic'jski načeTnik, ki je že precej časa opazoval prizor, pa se je malone sesedel prese-čenja, ko je v tistem h;pu padla obkoljeni dami krinka z obraza in ni spoznal v nji gospe Lene 2elimske, pač pa svojo lastno ženo.
Pet minut pozneje je bil gospod Štefan 2elimski radi sirovega, nedostojnega vedenja v javnem lokalu aretiran, in ravno ko sta ga peljala dva policaja med zbrano gnečo — je opazil gospo Leno, držečo izpodroč gospoda, ki se je izprehajal stalno pred ok-
ni njegove hiše, in ni mo^el pod svojim policijskim varstvom dati duška svoji gorostasni jezi. Strašno!
Prebil je grozno noć v ječi Misel, da je on — on, Štefan Zel mski — nik — tukaj — ne, bilo je preveč strašno! In vse radi te proklete, podle žene, ki ga je stala več kot so mu pokradle vse kuharice!
Tudi gospod policijski načelnik je b:1 v svoji jezi bolj šakalu podoben in res čudno, da ni osredotočil svojega besa na svojo ženo, marveč na nesrečnega 2e!imskega, ki jo je javno razkrinkal. Drugi dan ga je sam oserm > zaslišal in ga obsodil na štirinajst dni zapora — obsodba, ki jo je s^rejjl kriminalni komisar v pok. molče v najhujš skrušenosti.
Postalo mu je vseeno ,kar so se drznili vtakniti ga v luknjo — tudi besede bi ne zinil, če bi ga živega dr i iz kože.----
Po osmih dneh mu je bila m !o.ct-nim potom odpuščena ostala kazen. In ko se je vrnil domov, ga je znova presenetila kuharica z vestjo, da je eospa Lena zopet odšla z mladim gospodom, toda sedaj — za vedno.
Gospod Že1:mski ni prav nič jokal za njo — pač pa je neusmiljeno pretepal pinča radi njegove neodpnstljive zmote in je postal odsihdob zaklet sovražnik policije, in če je le opazil v bližini stražnika, ga je obš'a tiha* sveta jeza.
Gospa Lena je izginila in gosnod kriminalni komisar v pok. se je privadil, da so ga kradle in peharile kuharice in si delale lepe prihranke ter lepo molčal.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Mednarodni vzorčni velesejem
v Pragi
od 16. do 23. maroa 1924.
Najugodnejša prilika za nakup
vsakovrstneea blapa, ki fe razstavljeno v 17 skuninah. — Nad 2000 razstavljalcev
— Ispadne poto valna ugodnosti •
33*/    oopusta   na   češkoslovaških želez-
— mcah, veljavno tudi za brzovlake. —
— 75° n znižani  vizum   za potni list —
Pošasnlla In legitimacija datat
Ceikoslovaskl konzulat Aloma Company d. k o. k.
Ljubljana. Breg 8. Ljubljana, Kongresni trg 3.
■
k :
Potrti globoke žalosti naznanjamo vaem sorodnikom, priiatellem in znancem pretužno vest. da je nai Iskreno ljubljeni soprog, oče. brat fn stric, gospod
Hloizll Berlan
d-nes v četrtek, 21. februar s po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mmo v Gospodo zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnkega bo v soboto, dne 23. februar ia on 4. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu
Ljubljana-Radeče, dne 21. februarja 1924.
Žalujoči: žena, etrool. brat ln ssstre.
POZOR PLESALCI! -a*
Parilo, kravata, roktvlee Itd. pa
znatno znižanih eenah
A« Šinkovic nasl. K. Soss,
LJubliana, Mastni trg 19. ■C ZAMUDITE PRILIKE 1
VELIKA ZALOGA VSEGA
elektrotehničnega materiala
MOTORJEV - SVETILNIH TELES - GRADNJE ELEKTRARN - INSTALACIJE ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
LEOPOLD TRATNIK
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29. NA DEBELO1
1
Bolni živci
povzročajo vw mogoče trpljenje, glavobol la nervozno«ti. zetoden«* težave, bolečine v živcih, slaboet, raedrafltfvost. nerazpolofenfe za delo. oalabel spomin, pomanjkanje spanja, nemir In mrinjo do iiv-Benjs.
Zdravi živci
ao Tfr obcatka moči, veadja do iiv1|en|e. dobrega apen)a. dela-ljubnostf. vztrajnost! in energij«. Utrafaai SI vel oostanejo zopet »možni delovanja, ako jim dovedemo one subitance, kl aoa-dajo med aanagaSae seetavlne možganov, hrbtnega mozga in živcev Moje eredatvo nI tajna medicina tn jo na tleote zdravnikov zapirale za pof Ivtteitte živcev. Sestavljeno je po znanstvenem poatooku m učinkuje izborno Hi hitro. Moje v vseh evropskih deželah tt«tanovMe*e prodajalnfce bodo tekom tega mteeca razposlale
20.000 ItitllH Umi
obenem z dr. Uchtovo ooljsdno razpravo o pravilni nogi Živcev.
Pilita torej še daste* na
Ernst Pasternack,
»lata 13. AatL an.
AafJ. 8ti.
Za o cf govora upri naj sa orlfofl t ctlnar. Plaluja vnanrs!.
IPHLI OGLASI
BJ
Csna  malih oglasov vsaka beseda
SO para. — Najmanja os Din 5 -
I
Službe
I
Knjigovodja-
bOancist
išče v prostih urah zve* čer zaposlenja pri kakem podjetju. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Bilancist/1323«.
Upokojen drž.
rac. nradrik
vescak v knjigovodstva in davčnih vprašanjih, bil a n cist, išče primernega posla prt kakem podjetju v Ljubljani t* 3—4 ure na dan. — Ponudbe pod »Knjigovodja 1339« na upravo   »Slov. Naroda«.
Šivilja,
spretna, urna in ki ima dober okus. stsnt«io?a v Ljubljani ali okolici — se sprejme v modni trgo* vini. — Pismene ponudbe z navedbo sposobno* sti na postni predal 3*.
1291
Dobra in zanesljiva moč 994.
Valed nad 100 potom »Slov. Naroda« -toslin ponudb ne moremo po* ssmcznrm odgovan iti. — Naznanjamo torej ter. potom, da fe to mesto oddano. ) 364
Visoka omara
s predali in mala pisalna miza naprrdaj. — Sv. Pe* trs cesta 51'I. — Ogleda se lahko od 1.—3 1361
Razno opravo,
gosposko sobo, zimnice, slike, svetilke itd. p r o* dam. — Aškerčeva c-> sta 15. 1365
Krasna snalnica
iz orehovega lesa — se on ntzk? ceni proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 1362
Proda se t>es
'ptičar), tri leta star. dr.her za na lov. aH pa tudi zs domačega čjva? is — Vprašati je* Ga* s?lsks cesta 219 (pol -j šole), Sp. Siska. 13T6
I
Kit'm
I
I    Cokali I
Čebnlček in
korenjevo seme
kupimo. — Sever & Ko, Ljubi jana, Wolfovs ulica 5t. 12. 1263
Trgovski lokal
na prometni cesti — se išče. zrn takoi. — Ponudbe pod »Trgovina/1360« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se pekarna
v najem — v mestu ali na deželi — za takojšnji nastop ali pozneje. Na* ^lov pove uprava »Slov. Naroda«. 1312
I   Stanovanj I
Msblovana sooa
s hrano v bližini opere se odda gospodu. — Va* slov pove uprava »Slov. N aro tis«. 136d
Prazno sobo
▼  pritličju,  z električno -azsvetljavo.  oddam go* oodu.  —   Naslov pove iprava »SI. Nar.«. 1374
Mesečno sobo
s posebnim vhodom v Spodnji Šiški — s hrino vtl: brez — iščem. — t*o* 'uidbe pod »Soba 3iski l3o6«< ns upravo »Sloven-skegs Naroda«.
Slov. akadem. slikar, ki bi ae rad nastanil v Slo* vcijiji — išče za takoj
stanovanje
dveh sob z malim vrtom in rupo. ozir. skladiščen na ocriferiji Ljubljane ali v It'tbljanski n'-olici — Pori'dhe pod •ST",kar 13^-8« na upravo *S'ov Naroda«.
I
R?zno
Prvovrstne nbe,
ščuke in druge finejše, iz tekočih voda — po naro* čilu tudi surove — ter prvovrstna vina — nudi gostilna Vidmar (TezaM. Sv Jakoba trg 5. 135S
Pletenine
vseh vrst in predtiskaHis ročnih del, na imodrrneji Ši vzorci Cene nizke. — L Turk. Pred Škofijo 1. I nadstropje (v prejšnjem poslopju Kredi'n** banke) 938
Vsem cenj. d^m^irr
v mestu in na deželi se nriporoča za izvršitev oblek, mask in plaščev od priproste do najfinejše izvršitve po zmernih ce* nah — Terezija Dular, Turjaški trg 2/II 1271
Za dojenčke
priporočajo strokovniski samo »J'jvenol«r»posipalni prašek; za oslabele otroke samo »Bara«r=emulzijo ribjega olja z gliccrofo^ fati. — Pazite strogo na varstvene znamke »J-*ve* nol« in »Bara« ter odklon nite odTočno vsa t" j a nadomestila. — V rs1--M no vseh večjih lrka*-naS klavno zaston^tvo 7* Sloveni jo — »Sslus*. d. d. v Ljubljani 1272
I^«jerati v »Malih o<*lssfn«<
fmafo neoporečno ve.Mt 'tsneh v »Slov Narodu«.
Vizitke
priporoča
Harodna tiskarna
*^mmammmaWBm*-~~
I     remJčnin I
Proda se eno-
z gostilniško obrtjo v nometnem kraju na Go* 'en'skem. — Nasiov po* ve uprava »Sloveti*.'- er»a Naroda« 1363
flfimnilf nilfl m^ onoiilo za cvetlice
^JUIIIUUIUVU l/ll!!IJil!!!!!lllflJI||||||||||!||||nfJIIIIIIIIIiniIIIIII
:e izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—.
RazpoSiija društvo
»Vrtnarska šola" o Kranju.
Stalna zaloga: Herzmanskv, Korsika, Urbanic in drogerija „Artria".
Prager Presse
za Jngoslaolio.
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tujini stane za kraljevino SHS (radi znižanja poštnega tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
NajboljSe trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
IOIOIOIO
PREMOG
lep, crn. s 4500 kalorf;*mV, prodala it svojega rudnika Slovan« aka prsmogokopna družba i o. r. v Ljubljani Wolfova ulica 1/1 — po Din 300 postaja Ormož, Din 350 postaja Ljubi sna in D n 400 v Ljubljani ns dom dostavljeno za 1000 k?.
I
1
ne tih vagonov bukovih drv za kurj.ivo 73.000 kar, Se vrsi v Ljubi an!. »lavni kolodvor na klančml dne 25. februar a t. ob desetih dopoldne.
Kupci mora:o robo, katero s* la*ko neposredno pred dražbo ogledajo, takoj plačati in odpel ati.
Postajaaacalnlitvo.
lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
BY