Primer izpeljave analize besedila v kvalitativni raziskavi
vasja roblek Dinit d. o. o., Slovenija
V članku na podlagi kvalitativne raziskave prikazujemo primer načina analize in razlage besedila. V prvem delu se osredotočimo na teoretično opredelitev analitičnega orodja ter značilnosti analize in interpretacije besedil znotraj kvalitativne raziskave. V nadaljevanju na podlagi izsledkov (polstrukturiranih intervjujev in osebnih zapisov, opazovanja delovanja dveh mrež) prikažemo možnost analize in interpretačije dobljenih podatkov z uporabo analitičnega orodja tematske mreže.
Kljucne besede: interpretačija besedila, kodiranje, kvalitativna raziskava, tematska mreža
V članku se osredotočamo na analizo primarnih podatkov, ki pomeni ozek, toda pomemben segment znotraj kvalitativne raziskave. Po določitvi metodologije, s katero opredelimo način študije fenomena (kaj je naš problem) na področju managementa (kot tudi podjetništva) kot dela družboslovnega raziskovanja, sledi izbor kvalitativnih tehnik. Med kvalitativne tehnike uvrščamo tako kombinačijo intervjujev, opazovanja kot tudi analizo besedila in dokumentov (Silverman 2001, 11).
Osrednja nit članka je prikaz načina analize in interpretačije besedil ter dokumentov, ki smo jih zbrali s primarnim in sekundarnim zajemom podatkov. Prikaz temelji na teoretičnih izhodiščih in konkretni izvedbi analize besedila z manj znano tematsko tehniko.
Članek je sestavljen iz dveh delov. V prvem predstavljamo teoretična izhodišča o vlogi analize besedila v kvalitativni raziskavi. V drugem delu pa se na podlagi empiričnega primera lotimo praktičnega prikaza analize besedila.
Skozi čeloten prikaz primera analize in interpretačije podatkov se je treba zavedati, da morajo podatki, ki so zbrani v raziskavi, omogočati validačijo in sprejetje določenih ugotovitev (odgovorov na raziskovalna vprašanja). Načela validačije, smiselnega sklepanja in utemeljenih ugotovitev raziskave nas vodijo k prikazu konkretnega praktično-teoretičnega primera tehnike tematske mreže, ki sloni na sosledju treh glavnih stadijev (skrčenje besedila, eksploatačija bese-
Uvod
dila in integracija odkritij) ter posameznih korakov podrobne analize znotraj posameznega stadija.
Kvalitativna raziskava, metode in analiza kvalitativnih podatkov
Kvalitativna raziskava8 na podrocju managementa raziskovalcu ponuja vrsto kvalitativnih metod, ki omogoCajo raziskavo ravnanja, dogodkov, delovanja organizacije, socialnega okolja, interakcije in medsebojnih odnosov (Babbie, 2007, 286; Dimovski in dr. 2008, 121).
Kvalitativne metode so povezane s kvalitativnimi tehnikami, s katerimi raziskovalec zbira in analizira podatke. Doloccitev konkretne metode ali tehnike v raziskavi je odvisna od konkretnega raziskovalnega problema in namena. Na podlagi analize dobimo odgovore na raziskovalna vprašanja.
Dimovski et in dr. (2008, 121) ter Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2005, 111) povzemajo definicijo kvalitativnih tehnik kot »zbirko in-terpretativnih tehnik, ki poskušajo opisati, dekodirati, prevesti in drugace odkriti pomen, ne frekvence, dolocenih bolj ali manj naravno nastalih pojavov v družbenem svetu«.
Če želimo razložiti dolocena ravnanja, dogodke, funkcioniranje organizacije, socialnega okolja in interakcije medsebojnih odnosov, uporabimo v raziskavi kvalitativno metodologijo. Osredotocimo se na socialne procese, in ne toliko na socialno strukturo (Dimovski in dr. 2008, 121). Bryman in Bellova (2003, 279-281) nas opozarjata, da določene podatke sicer dobimo tudi kvantitavno, toda sama analiza je kvalitativna. Gre za t. i. kvantifikacijo kvalitativnih podatkov. Metodi se vzajemno ne izkljucujeta.
Iz slike 1 je razvidno, da kvalitativna raziskava poteka v smeri »formulacija problema-nacrtovanje opazovanja-opazovanje-analiza-vrednotenje rezultatov«. Kvalitativna analiza se koncca s teorijo utemeljeno v podatkih. Najpomembnejša znacilnost kvalitativne raziskave je najbrž ta, da se kot raziskovalci ne odpovemo teoretiziranju, naj bo še tako nezanesljivo, in se ne prepustimo zgolj metodološko mehanicnemu ugotavljanju izoliranih dejstev.
V	nadaljevanju se osredotocamo na prikaz poteka kvalitativne analize podatkov (prekinjena crta na sliki 1).
V	drugem delu clanka predstavljamo analizo podatkov na podlagi empiriccnega primera, v katerem smo podatke dobili s polstruktu-riranim intervjujem. Zapise intervjujev bomo analizirali na podlagi tehnike tematske mreže (Stirling 2001, 385).
V	primeru konkretnega empiriccnega primera gre za študijo primera9 mrežnih povezav10 kot strateškega orodja za razvoj posameznika
Raziskovalec je vpleten v dogajanje in pozna problematiko
Pregled primarne in sekundarne literature
Oblikovanje raziskovalnih vprašanj
i
DoloCitev tehnik zbiranja podatkov (polstrukturirani intervju, opazovanje) in doloCitev naCina analize mreže
i
Priprave na zbiranje podatkov
\
Zbiranje podatkov
l
Evalvacija in analiza podatkov s tehniko tematske mreže
\
Priprava poroCila
slika 1 Potek kvalitativne raziskave
in podjetja. V nadaljevanju se osredotoCimo na opredelitev kvalitativne analize podatkov.
Kvalitativna analiza podatkov
V kvalitativni raziskavi dobimo z uporabo razliCnih metod veliko ko-liCino primarnih nestrukturiranih podatkov, ki jih moramo oblikovati v razumljivo poroCilo. V ta namen uporabimo kvalitativno analizo, ki jo tako Babbie (2007, 378) kot Bryman in Bellova (2003, 573) definirajo kot neštevilcen pregled, in interpretaCijo opazovanja za namene odkrivanja osnovnih pomenov in vzorcev medsebojnih odnosov. Kot raziskovalna strategija je v veCini primerov induktivna, konstrukcio-nalisticna in interpretativna (Dimovski in dr. 2008, 16-18).
Pri raziskavi na področju managementa moramo natanCno razložiti potek in izvedbo analize ter nacin preoblikovanja podatkov v vsebinske sklepe. To nam omogoCa proCes izpeljave tematske analize s pomoCjo tematske mreže. Omenjena tehnika vkljuCuje praktiCne in efektivne postopke za opravljanje analize, ki z metodiCno siste-
matizacijo pisnih podatkov olajšujejo razkritje posamičnih korakov v analitičnem procesu, pomagajo pri organiziranju analize in predstavitvi njenih rezultatov. Glavna značilnost analize je oblikovanje zbirke kategorij, v katere uvrščamo pomene dobljenih podatkov. Pri tem je pomembno, da posamezna kategorija omogoča dovolj natančno uvrščanje analiziranih podatkov glede na vsebinski pomen kod. Na podlagi enot analize, dobljenih na podlagi primarnih podatkov, opredelimo glavne teme (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2005, 147-148; Stirling 2001, 385-386).
Lotimo se teoretične opredelitve tematske mreže.
Tematska mreža kot analitično orodje - teoretični prikaz
V primeru tematske mreže gre za analitično orodje, katerega osnovne značilnosti so skupne drugim metodam kvalitativnih analiz. Tematska mreža želi raziskati in razložiti razumevanje teme in vsebine raziskave. Iz pregledniče 1 je razvidno, da gre za podoben prinčip in izvedbene korake analize, kot ga uporabljata najbolj znani analitični tehniki analiza vsebine in temeljna analiza. Tako kot obe omenjeni tehniki tudi tematska mreža uporablja kodiranje kot ključni pročes v analizi, ki se uporablja za posploševanje kvalitativnih podatkov (Cresswell 2003, 135; Bryman in Bell 2003, 424; Stirling 2001, 385-386).
Z analizo tematske mreže dejansko »izbrskamo« teme iz različnih ravni besedila. S sliko tematskega omrežja ponazorimo in upodobimo strukturo izoblikovanih tem (kot miselni vzoreč).
Na primeru analize bomo dokazali, da tematska mreža (slika 2) omogoča opredelitev treh vrst tem, na podlagi kodiranja in izločitve besedila. Teme si sledijo v naslednjem zaporedju (Stirling 2001, 388391):
•	najbolj splošen opis dogodkov - osnovne teme,
•	kategorije osnovne teme, združene, da se naredi kratek pregled in opredelijo bolj abstraktna načela - organizirane teme,
•	povezava glavnih metafor v besedilo kot čeloto - skupne teme.
V nadaljevanju se osredotočamo na teoretični primer izpeljave metode.
teoretična izhodišča obdelave, analize in interpretacije podatkov
Podatke v kvalitativni raziskavi dobimo s pomočjo kvalitavnih tehnik, ki vključujejo pogovore, nestrukturirane in polstrukturirane intervjuje, kvalitativno ankete, osebne zapise opazovanj in drugo. Po-
' Osnovna Nj	' Osnovna Nj	' Osnovna Nj	' Osnovna Nj
tema	tema	tema	tema
/ \
___ / \ ___
Osnovna	Osnovna
tema	tema
slika 2 Struktura tematske mreže
datke zajamemo iz malega števila skrbno izbranih vzorcev, ki so relevantni za posamezen raziskovalni primer (Dimovski in dr. 2008 124). Tako pridobljene podatke analiziramo in interpretiramo z analizo tematske mreže (Stirling 2001, 388). Proces analize in razlage poteka v šestih korakih (preglednica 1).
Celoten proces analize lahko razdelimo v tri obsežne sklope: zmanjšanje ali razclenitev besedila, odkrivanje pomena besedila in integracija odkritij. Znacilnost vseh treh stopenj je, da vse vkljucu-jejo interpretacijo. Vsaka od stopenj vkljucuje bolj abstraktno stopnjo analize. Vendar ker težko locimo med posameznimi ravnmi abstrakcije, celoten proces v tematski mreži predstavimo s šestimi koraki (Stirling 2001, 390). Predpostavimo, da podatke za analizo dobimo na podlagi prej izvedene raziskave (ankete, intervjuji, opazovanja ipd.).
Korak 1: kodiranje besedila Rezultat kvalitativnih metod11 v okviru kvalitativne raziskave je večji obseg nestrukturiranega besedila oziroma zbranih podatkov. V po-moc pri analizi besedila nam bo proces kodiranja besedila. V tem procesu posameznim delom besedila pripisujemo pojme; besedila, ki smo jim pripisali isti pojem, zberemo, jih locimo od besedil, ki spadajo pod drug pojem, in tako organiziramo podatke (Silverman 2001, 228).
Kodiranje nam omogocci zmanjšanje obsega podatkov in povezavo razdrobljenih pomenov raziskovalne tematike v vsebinsko in pomensko zakljucene celote. Rekonstrukcija dobljenih podatkov v nove
preglednica 1 Potek analize tematske mreže Stadij analize A: skrčenje besedila Prvi korak: besedilo za kodiranje
a)	Oblikovanje kljuca za kodiranje
b)	Razclenitev besedila na segmente z uporabo kodnega kljuca Drugi korak: opredelitev tem
a)	Povzetek tem iz kodiranih delov besedil
b)	Precišcenje tem
Tretji korak: izdelava tematskega omrežja
a)	Ureditev tem
b)	Izbira osnovnih tem
c)	Preoblikovanje v organizirane teme
d)	Na podlagi sklepanja opredelimo skupne teme
e)	Oblikovanje tematskega omrežja
f)	Potrditev in precišcenje omrežja Stadij analize B: eksploatacija besedila
(Četrti korak: Opis in doloicitev tematskega omrežja
a)	Opis mreže
b)	Raziskava mreže
Peti korak: Povzetek tematske mreže Stadij analize C: integracija odkritij Šesti korak: Interpretacija vzorca
Povzeto po Stirling 2001, 391.
zakljucene pomenske celote omogoca novo poglobljeno razumevanje podatkov (Babbie 2007, 384-385; Bryman in Bell 2003, 435-437; Quinton in Smallbone 2006, 105-106).
Korak 2: identificiranje tem
Po koncanem kodiranju podatkov, na podlagi pomena kod prepoznamo širšo temo oziroma teme, ki imajo vsebinski pomen za celoten skupek kod, ki jo opredeljujejo identificirane teme.
Dejansko preberemo povzetek besedila, ki ga opredeljuje posamezna koda, in na podlagi vsebine združimo pomensko povezane kode v temo. Posamezna tema mora biti vsebinsko in pomensko oblikovana tako, da je specificna za eno idejo in hkrati dovolj široka, da zajame razlicne segmente besedila (Stirling 2001, 392).
Korek 3: konstruiranje mreže
V tretjem koraku opredeljene teme povežemo v tematsko mrežo. Pri tem se držimo naccela, da povezujemo in združujemo vsebinsko usklajene skupine, in kadar je primerno, tudi na podlagi teoreticcne podlage (organiziranje tematike). Če je tem prevecc in se navezujejo na razlicna vprašanja, tako da je
treba posledično oblikovati večje število skupin, te vključimo v nove mreže.
Na podlagi identifikačije teme in organizirane tematike se oblikuje kratek pregled posameznih širših tem. Te dejansko poenotimo ter tako združimo zasnove in ideje iz nižjih ravni. Tako izvedemo pročes oblikovanja skupnih tem. Sledi še postopek preverjanja in izboljšanje omrežij (Stirling 2001, 392).
Korak 4: opis in raziskava tematske mreže
Cetrti korak zajema opis in raziskavo mreže. Naša naloga je, da združimo podatke in razlage ter pripravimo poročilo za bralče.
Poudariti je treba, da je tematska mreža orodje pri analizi, in ne analiza sama.
Raziskovalči se moramo osredotočiti na teme, ki so se pojavile v omrežju, in raziskavo osredotočiti nanje.
Dejansko se moramo vrniti na prvotno besedilo oziroma podatke ter na podlagi združenih tem odkriti vzorče, ki jih opredeljujejo. Ko so mreže oblikovane, se raziskovaleč vrne na osnovno besedilo oziroma podatke in njegov pomen razloži s pomočjo mrež:
•	opis mreže: obravnavamo vsako oblikovano mrežo in predstavimo njeno vsebino po posameznih odsekih;
•	raziskava mreže: po opravljenem opisu posamične mreže začnemo potek raziskave in iskanje zapisanih značilnosti, ki se po-
V tem koraku se kot raziskovaleč ne vrnemo na prvotno besedilo, temveč njegovo vsebino obravnavamo prek temeljne teme, organiziranja tematike in izbora izhodiščnih tem. Mreža zdaj postane ne samo sredstvo za raziskovalča, ampak tudi za bralča, ki je sposoben slediti raziskovalčevi razlagi povzetkov, ki jih ponuja omrežje.
Za lažjo predstavitev in razumevanje podatkov je treba mrežo brati v zaporedju (na primer v smeri urnega kazalča). V opisu in raziskovanju besedila je koristno, da predstavimo (čitiramo) besedilne odseke iz izvirnih prepisov, s čimer podkrepimo samo analizo (Stirling 2001, 393).
Tukaj končujemo teoretično predstavitev pomena in izpeljave tematske analize. Drugi del članka je namenjen prikazu empiričnega primera.
Tematska mreža kot analitično orodje - praktični prikaz
V nadaljevanju bomo na opravljenem empiričnem primeru, katerega osnovne podatke prikazujemo v podpoglavju, prikazali analizo dobljenih podatkov z uporabo tematske mreže.
javljajo.
predstavitev empiričnega primera
Študijo smo zasnovali po t. i. splošni metodi študije primera (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2005, 76). Študija o mrežni povezavi vsebuje elemente pojasnjevalne in opisne študije primera. KombinaCijo obeh utemeljujeta znana predstavnika splošne metode Yin (2003, 1-3) in Dimovski (Dimovski in dr. 2008, 126) kot primerno za oblikovanje vzorCne študije, ki omogoCa, da doloCene raziskovane izsledke uporabimo v praksi.
V ta namen smo uporabili singularno študijo primera. Izhajamo iz študija oseb, ker so nas zanimali vpogled v delovanje povezav, opis in problematika delovanja ter mnenja Clanov o možnostih razvoja podjetniških (tudi managerskih) povezovalnih organizaCij (Bryman in Bell 2003, 43). RaziskovalCi imamo vlogo opazovalca, ki pa ni neposredno vpleten v vodenje mreže (O'Donnell in Cummins 1999, 8384). Temeljna vprašanja oblikovanja študije primera mrežne organizaCije so kako, kakšen in zakaj. Dajejo nam možnost usmeritve na resniCne primere v delovanju povezovalnih oblik (Yin 2003, 5). V okviru kvalitativnega dela študije smo podatke dobili s polstrukturi-ranim intervjujem z akterji (30 anketiranCev) znotraj povezav (uradnih in neuradnih) in z opazovanjem delovanja sinergije, ki je poslediCa povezovanja.
Nestrukturirane podatke, dobljene z intervjuji, in zapise opazovanja analiziramo s tehniko tematske mreže. Potek analize in interpretaCijo rezultatov prikazujemo v nadaljevanju.
prikaz obdelave, analize in interpretacije podatkov
Korak 1: kodiranje besedila
V konkretnem primeru bomo uporabili t. i. okvir odprtega kodiranja (Babbie 2007, 385; Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2005, 157158; Stirling 2001, 390-391), ki omogoCa razvrstitev in oznaCeva-nje zasnov v proCesu analize kvalitativnih podatkov. Kot raziskovalCi imamo možnost, da predlagamo kode (pregledniCa 2) izhajajoC iz konkretne raziskave (Roblek 2007, 231) in vprašanj, na podlagi katerih smo zajeli dobljene podatke. V našem primeru smo tako dobili 18 kod, ki izhajajo iz teoretiCnih razlag povezovanja v poslovnem okolju in vprašanj o vlogiu tega za posameznike in podjetja, ki jih zastopajo. Ti dve temeljni zasnovi se prepletata skozi Celoten zapis. V skladu s kljuCnimi razpravami o vlogi povezovanja oblikujemo konCen nabor kod, ki morajo biti smiselne.
S kodiranjem materiala v analizi tematske mreže seCiramo zapise v obvladljive in smiselne vsebinske segmente. V proCesu kodiramo
vecje kose besedila in ne posamezne stavke, tako se osredotoccimo na cilj analize.
Korak 2: identificiranje tem
V	konkretnem primeru je 18 kod združenih v šest skupin in v vsak segment besedila, ki smo ga kodirali in je bil vnovic prebran. Pomensko povezane kode smo povezali v identificirane teme (preglednica 2 - tretji stolpec). Kot raziskovalci se osredotocimo na ponavljajocce se teme. Tako se poglobimo v homogene, pomembne teme, ki so za to študijo še posebno pomembne.
Korak 3: konstruiranje mreže
V	preglednici 3 prikazujemo tri korake pri oblikovanju tematskih mrež v tri širše skupine, na podlagi konceptualno povezane vsebine (izbor izhodišccnih tem). Izhodišccne teme glede na pomensko enakovredne pomene skrcimo na organizirane teme (stolpec 2) in te v nadaljevanju na podlagi usklajenih vsebinskih pomenov skrcimo na skupne teme (tretji stolpec).
Korak 4: opis in raziskava tematske mreže Na sliki 2 prikazujemo primer tematske mreže, ki izhaja iz prve globalne teme (preglednica 3). Globalna tema »Prenos idej in znanj iz prakse« predstavlja tematsko mrežo, ki vkljucuje dve organizacijski temi (poslovne ideje in razvoj tako podjetja kot posameznika) ter štiri izhodiščne teme (predstavitev poslovnih idej, pridobivanje znanja, druženje s podjetnimi ljudmi in inovativno razmišljanje z uspešnim preizkusom na trgu).
Skupno temo »Prenos idej in znanja iz prakse« interpretiramo s pomocjo tematske mreže: vloga cloveških virov in znanj igrata pomembno vlogo pri vzpostavitvi in delovanju mreže. Neposredno vplivata na pridobivanje poslovnih idej in razvoja poslovnih osebkov. Kot je razvidno iz tematske mreže, clani med seboj izmenjujejo in prevzemajo specificna znanja in informacije o nastopih na posameznih trgih. Skupen imenovalec clanov mrež je, da predstavljajo podjetja, ki zaradi svoje oblike in narave delovanja, velikosti podjetja in relativne mladosti, potrebujejo mrežno povezavo, ki jim omogoca pridobivanje in izmenjavo informacij. Vrednost mrežne povezave je prav v tem, da na podlagi izkušenj in skupnega znanja problem rešimo inovativno.
Ena od intervjuvanih oseb tako opozarja: Ocenjujem, da je namen mreženja premagovanje poslovnih problemov znotraj sistema, v katerem ti kolegi na podlagi lastnih
preglednica 2 Od kode do določitve teme
Kode (korak 1)	Predmet razprave	Identificirane teme (korak 2)
•	Ideje •	Znanje •	Predstavitve •	Poslovne novosti	•	Poslovne ideje •	Druženje •	Razprave •	Prenos ideje •	Predstavitve •	Poslovni primeri	1.	Predstavitev poslovnih idej 2.	Pridobivanje znanja 3.	Druženje s podjetnimi ljudmi 4.	Inovativno razmišljanje in uspešen preizkus na trgu
• Izkušnje	•	Izmenjava •	Izkušnje •	Novo znanje •	Spoznavanje •	Kakovost predavateljev •	Poslovni primeri	5.	Izmenjava izkušenj in širjenje obzorja, pridobivanje novega znanja s kontaktnih področij 6.	Različne zgodbe o uspehu 7.	Spoznavanje članov in njihovih poslovnih izkušenj
•	Plemenitenje •	Pozitivna rast •	Neuradni okviri •	Pripadnost	•	Poslovno povezovanje •	Plemenitenje •	Odnosi •	Pripadnost •	Sinergije •	Neuradni okviri •	Spoznavanje •	Izmenjava idej	8.	Poslovno povezovanje plemeniti na vseh ravneh, tako v poslovnem svetu kot tudi v zasebnem pomenu besede 9.	Pripadnost določeni skupini, ki želi ustvariti nove sinergije izven obstoječih formalnih okvirov 10. Spoznavanje ljudi, druženje in izmenjava idej
• Prijateljski odnosi	•	Odnosi •	Ljudje •	Razumevanje •	Lojalnost •	Prijateljstvo	11. Spoznavanje zanimivih ljudi, s katerimi se ohranjajo tudi pristni prijateljski odnosi
• Spoznavanje	•	Povezovanje •	Mreženje •	Druženje	12. Oblikovanje neuradnih povezav z namenom druženja in mreženja
• Izmenjava informačij	•	Informačija •	Plemenitenje •	Spoznavanje •	Člani	13. Spoznavanje dejavnosti (članov in njihovih poslovnih izkušenj
•	Druženje •	Povezovanje •	Priložnosti	•	Ljudje •	Organizačije •	Poslovna srečanja •	Družabna srečanja	14. Spoznavanje novih ljudi in organizačija tako poslovnih kot tudi družabnih dogodkov
• Izobraževanje	•	Informačije •	Znanstva •	Zakonodaja •	Poslovne teme	15. Širjenje kroga poznanstev, informačije in novosti s področja poslovne in pravne tematike
•	Mreženje •	Dogodki	•	Spoznavanje •	Lobiranje •	Družabnost •	Informiranje	16. Organizačija poslovnih in družabnih dogodkov
pregledniča 3 Od oblikovanja izhodiščnih tem do globalnih tem
Izbor izhodiščnih tem
Organiziranje tematike
Skupne teme (3. korak)
1.	Predstavitev poslovnih idej	• Poslovne • Prenos idej
2.	Pridobivanje znanja	ideje	in znanja iz
3.	Druženje s podjetnimi ljudmi	•Razvoj	prakse
4.	Inovativno razmišljanje in uspešen preizkus na trgu
5.	Izmenjava izkušenj in širjenje obzorja, pridobivanje novega znanja s kontaktnih področij
6.	Različne zgodbe o uspehu
7.	Spoznavanje članov in njihovih poslovnih izkušenj
8.	Poslovno povezovanje plemeniti na vseh ravneh, tako v poslovnem svetu kot tudi v zasebnem pomenu besede
9.	Pripadnost določeni skupini, ki želi ustvariti nove sinergije izven obstoječih formalnih okvirov
10.	Spoznavanje ljudi, druženje in izmenjava idej
11.	Spoznavanje zanimivih ljudi, s katerimi se ohranjajo tudi pristni prijateljski odnosi
Izmenjava
izkušenj
Poslovno
povezovanje
Grajenje
odnosov in
pripadnost
Skupina za
združevanje
in
ustvarjanje sinergije
12.	Oblikovanje neuradnih povezav z namenom	• Uradno in druženja in mreženja neuradno
13.	Spoznavanje dejavnosti članov in njihovih druženje poslovnih izkušenj	• Izmenjava
14.	Spoznavanje novih ljudi in organizačija tako informačij poslovnih kot tudi družabnih dogodkov	• Novosti s
15.	Širjenje kroga poznanstev, informačije in	področja novosti s področja poslovne in pravne poslovnih tematike in pravnih
16.	Organizačija poslovnih in družabnih dogodkov zadev
Povezovanje
izkušenj pomagajo najti rešitev. Tako na primer lahko znotraj mreže poiščemo ponudnike storitev. Opažamo, da člani med seboj vse več poslujejo. Področja sodelovanja so predvsem dobava energije, informačijska tehnologija, finančne storitve in marketing. [Oseba A že šest let sodeluje pri vodenju mreže.]
Skupno temo »Skupina za združevanje in ustvarjanje sinergij« interpretiramo s pomočjo tematske mreže: povezovanje razumemo kot strateški instrument, ki vpliva na povečanje obsega znanja, informačij in izkušenj. Razvidno je, da člani mreže tvorijo ekonomski prostor, ki temelji na grajenju medsebojnih odnosov in pripadnosti skupnosti ter medsebojni pomoči.
Predstavitev ^	^ Pridobivanje
^ poslovnih idej ^ \	^"" ^	znanja
- - ^ - -
Poslovne ideje
Prenos idej in znanj iz prakse
Razvoj tako podjetja kot posameznika
_________T\ ""
Druženje s ~~~	^^"" Inovativno ^^
v. ___ podjetnimi ljudmi ^	( razmišljanje in N
uspešen preizkus na trgu
slika 3 Tematska mreža 1: prenos idej in znanja iz prakse
Dva intervjuvanca navajata:
Ugotavljam, da povezava omogoča hitrejši dostop do poslovnih in informacijskih rešitev z nižjimi stroški. S člani, s katerimi poslujem, se srečujem redno in gradim na odnosu. To povečuje medsebojno zaupanje v poslovanju. [Oseba G, podjetnik in član mreže.]
Ko smo se odločali za razvoj novega produkta, smo se zavedali, da potrebujemo dodatna sredstva. Konkurenča na trgu je huda in potreben je bil hiter odziv na potrebe naših strank. Obrnil sem se na kolege v mreži in jih prosil, ali lahko posredujejo pri pridobitvi dodatnih sredstev. Pri tem smo v mreži našli tudi osebo, ki nam je pomagala pri razvoju. [Oseba S, solastnik podjetja in član mreže.]
Poslovno povezovanje interpretiramo kot večpojavno organizačij-sko strukturo, ki temelji na različnih strateških zvezah, formalnih in neuradnih. Razvidno je, da se iz potrebe po neuradnih izmenjavah informačij pojavlja možnost za oblikovanje organizačije, ki bo v pravem trenutku prepoznala potrebe poslovnega okolja in nanje odgovorila s pomočjo zbranega znanja, ki je v njeni lasti oziroma v lasti njenih članov, kar potrjujeta tudi dva od intervjuvančev:
Želimo si več: sodelovanja s podjetniki v sosednjih pokrajinah (Avstrija, Italija). S tem bi nadgradili našo domačo povezavo in
Plemenitenje oseb na osebni in poslovni ravni
\_
Poslovno povezovanje
Ustvarjanje sinergij
/
\ / H / \
Grajenje prijateljskih odnosov
\
\ / II / \
Skupina za združevanje in ustvarjanje sinergij
Grajenje odnosov in pripadnost
Druženje in spoznavanje
/ "
Izmenjava izkušenj
___ J \ ___
Izmenjava	Zgodbe
I izkušenj in širjenje ||	° . \ obzorij / \
/
slika 4 Tematska mreža 2: skupina za združevanje in ustvarjanje sinergij
omogoCili skupen nastop na sejemskih predstavitvah, tujih trgih in projektih, kot je Allinvest. Razvidno je, da povezave v sosednjih pokrajinah gradijo tudi poslovna obmoCja in pospešeno Cr-pajo sredstva iz evropskih skladov. Od take povezave tako priCa-kujem nove stike in znanje. [Oseba M, podjetnik in Clan mreže.]
S kolegi ugotavljamo, da bi veCje število povezav z nevladnimi organizaCijami omogoCalo tako razvoj skupnih razvojnih projektov kot tudi vlaganja presežnih finanCnih sredstev naših Clanov v projekte, na primer študentov višjih letnikov fakultet. [Oseba J, ClaniCa uprave in mreže.]
Povezava funkCionira, Ce ponuja svojim Clanom zadostno število kakovostnih dogodkov (tudi družabnih), na katerih se Clani spoznavajo in izmenjujejo informaCije. Treba je zaznati intelektualni kapital Clanstva in se odzvati na njegove potrebe (obvešCanje o novostih na podroCjih, kot so zakonodaja, vodenje in nastanek razvojnih projektov, finanCiranje projektov ipd.).
Korak 5: povzetek tematske mreže
Po konCani raziskavi in opisu tematske mreže povzamemo vsebino glavnih tem in opredelimo vzorce, ki so se zaCeli ponavljati v opisu (pregledniCa 3). Te vzorce prilagodimo raziskavi. Nekatere od teh
^ Spoznavanje in ^ /" Izmenjava stališč ^ ^
^ poslovne izkušnje —■
Družabna sre-
Sočialno spletno canja in poslovni	.
dogodki	povezovanje
/
slika 5 Tematska mreža 3: mreženje
smo zajeli že v četrtem koraku, vendar je za bralče primerno pripraviti bolj jedrnato predstavitev s pomočjo analitičnega pročesa.
V prikazanem primeru na podlagi analize odgovorov (pregledniča 3) ugotovimo, da gre v primeru oblikovanja mreže managerjev in podjetnikov za organizačijsko obliko gospodarske dejavnosti, usmerjene k uresničevanju konkurenčnih prednosti ob predpostavki, da gre za legalno dejavnost in da člani nimajo slabih namenov z vstopom v poslovno povezavo. Skupen imenovaleč posameznih članov povezav12 je, da predstavljajo podjetja, ki zaradi svoje oblike in narave delovanja, velikosti podjetja in relativne mladosti potrebujejo mrežno povezavo, ki jim omogoča pridobivanje in izmenjavo informačij. Vrednost povezave je prav v tem, da na podlagi izkušenj in skupnega znanja problem rešimo inovativno. Razvidno je, da se med člani vzpostavljajo medsebojni odnosi, ki temeljijo na njihovih potrebah.
Korak 6: interpretacija vzorca
Združimo povzetke vseh mrež (če smo jih uporabili več) ter jih kombiniramo z izsledki ustrezne teorije. Tako proučimo pomembne teme, zasnove, vzorče in strukture, ki so se pojavili v besedilu. Vrnemo se na originalna raziskovalna vprašanja in teoretična izho-
preglednica 4 Vidiki poslovnega povezovanja
•	Poslanstvo	Povezovanje tako podjetij kot njihovih predstavnikov,
podpornih instituCij (npr. podjetniške agenCije, razvojne agenCije, zborniCe ipd.).
•	Upravljanje	Opredelitev razmerja med upraviteljem povezave
(povezovalCem) in Clani.
•	ProCes vodenja	Usmerjanje komunikaCijskih kanalov ob upoštevanju
stroškov poslovanja in upravljanja s Casom.
•	Cilji in uCinek	Vpetost podjetij v poslovna dogajanja tako doma kot v tu-
jini. PoveCanje komuniCiranja med podjetji in skupni nastopi pri razvojnih projektih; motiviranost, management znanja, graditev poslovne znamke poslovne povezave.
•	Management storitev Kombiniranje kompetenC in znanja z namenom
oblikovanja in ponujanja nabora storitev
•	Pravna oblika	Neformalne povezave; formalne povezave na ravni društ-
va, gospodarskega interesnega združenja, zborniCe ipd.
dišCa, na katerih temelji raziskava, ki jih razložimo z argumenti, temeljeCimi, na vzorcih, ki so se pojavili v raziskovanju besedila. Rezultate strnjeno prikažemo v pregledniCi 4.
Na podlagi dobljenih rezultatov ankete (n = 30), ki smo jih analizirali s tematsko analizo, razlago argumentov, oblikujemo sklepe.
IntervjuvanCi kot glavne razloge za Clanstvo v mreži, njeno vlogo in sam nastanek navajajo tri glavne dejavnike, ki jih opredelimo z najveCkrat omenjenimi vzorci oziroma Citati:
1.	Prenos idej in znanja iz prakse:
•	druženje s podjetnimi ljudmi, ki razmišljajo kakovostno in so svoje ideje tudi uspešno preizkusili na trgu;
•	izmenjava izkušenj in širjenje obzorja, pridobivanje novega znanja s kontaktnih podroCij, zaradi kakovostnih gostov, od katerih se lahko Crpa tudi kakšna ideja.
2.	Združevanje in ustvarjanje sinergije:
•	spoznal sem veliko zanimivih ljudi, s katerimi imam tudi pristne prijateljske odnose;
•	ker se mi zdi, da te zadeva plemeniti na vseh ravneh, tako v poslovnem svetu kot tudi v zasebnem pomenu besede; pripadnost doloCeni skupini, ki želi ustvariti nove sinergije izven obstojeCih formalnih okvirov; spoznavanje ljudi, druženje in izmenjava idej.
3.	Povezovanje:
•	povezovanje, druženje,
•	spoznavanje članov in njihovih poslovnih izkušenj,
•	spoznavanje novih ljudi in organizačija tako poslovnih kot tudi družabnih dogodkov,
•	širjenje kroga poznanstev, informačije.
Sklep
Na področju raziskav v managementu se tudi v našem okolju vse bolj uveljavlja uporaba kvalitativnih metod. Za te metode je značilno, da so tako pojasnjevalne kot opisne.
Dobljeni empirični rezultati temeljijo na subjektivni presoji razi-skovalča.
V	članku se osredotočamo na ozek del kvalitativne raziskave, ki zajema analizo in interpretačijo dobljenih podatkov. Rezultati kvalitativne raziskave se na samem začetku kažejo v kopiči nestrukturira-nih podatkov, ki jih je treba urediti, poglobljeno analizirati in razložiti. Korak za korakom predstavljamo orodje za kvalitativno analizo besedila.
V	okviru prikaza analize besedila, kot poudarja tudi Silverman (2001, 119), naš namen ni literarna kritika besedila. Osredotočamo se na pomembnost in zagotovitev veljavnosti besedila, v okviru opredelitve sočialnega fenomena, kot je v konkretnem primeru vsebinska struktura mreženja v poslovnem okolju.
S člankom želimo prikazati in približati javnosti, tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika, manj znano analitično metodo, imenovano tematska mreža (gre za eno od analitičnih orodij besedil v kvalitativni raziskavi).
Tematska mreža z analizo nam omogoča, da relativno enostavno, korak za korakom iz čelotnega zajema besedila izluščimo vidne strukture in osnovne vzorče. Uporabna je pri razlagi pomena razumevanja predstavljenega predloga (ideje) ali pomena predloga (ideje). Njena uporabnost ni tako občutna pri usklajevanju nasprotujočih se opredelitev problema. Torej tam, kjer moramo primerjati različne poglede na problem.
Opombe
1.	Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2005, 78) v tipične raziskovalne pristope vključujejo: akčijsko raziskavo, metodo primera, kritično raziskavo, etnografijo, utemeljitveno teorijo, narativne metode, opazovanje z udeležbo in druge.
2.	Študija o mrežni povezavi vsebuje tako elemente pojasnjevalne študije kot opisne študije primera. Kombinačijo obeh utemeljujeta znani predstavnik splošnega pristopa Yin (2003) in Dimovski et al.
(2008) kot primerno za oblikovanje vzorčne študije, ki omogoča, da določene raziskovane izsledke uporabimo v praksi. To študijo smo izbrali, ker nas je zanimal vpogled v delovanje povezav, opis in problematika delovanja in mnenja članov o možnostih razvoja podjetniških (tudi managerskih) mrežnih organizačij. Raziskovalči imamo vlogo opazovalca, ki pa ni direktno vpleten v vodenje mreže (O' Donnell in Cummins 1999).
3.	Namesto besedne zveze mrežna povezava bomo zaradi jasnosti ločevanja med mrežno tehniko in mrežno povezavo zato uporabili samo izraz povezava.
4.	V raziskavi smo opravili 30 pol strukturiranih intervjujev in opazovali pročes delovanja dveh poslovnih mrež (Roblek 2007, 231-251). Vsa besedila smo kodirali in tako določili 18 kod.
5.	Slovenski avtomobilski grozd, Združenje managerjev Slovenije, Združenje mladih managerjev yes, ceed, Poslovni klub Sočius, Smart Angels, Gospodarska zborniča, slovenski poslovni klubi v tujini, ki jih sofinančirata japti in Ministrstvo za gospodarstvo, dobrodelni klubi kot sta Rotary in Lions, Alumni klubi ipd.
Literatura
Babbie, E. R. 2007. The practice of social research. Belmont, ca: Thomson Wadsworth.
Bryman, A., in E. Bell. 2003. Business research methods. New York: Oxford University Press.
Creswell, J. W. 2003. Research design: qualitative, quantitative and mixed methods approaches. Thousand Oaks, ca: Sage.
Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Love. 2005. Raziskovanje v managementu. Koper: Fakulteta za management.
Dimovski, V, M. Škerlavaj, S. Penger, P. N. Ghauri in K. Gronhaug. 2008. Poslovne raziskave/Business research. Essex: Pearson.
O'Donnell, A., in Cummins, D. 1999. The use of qualitative methods to researčh networking in smes. Qualitative Market Research 2 (2): 8291.
Quinton, S. in T. Smallbone. 2006. Postgraduate research in business: a critical guide. London: Sage.
Roblek, V 2007. Strategija za vzpostavitev in vodenje managersko-podjetniške mreže. Management 2 (3): 231-251.
Stirling, A. J. 2001. Thematič networks: an analytič tool for qualitative researčh. Qualitative Research 1 (3): 385-405.
Silverman, D. 2001. Interpreting qualitative data: methods for analysing talk, text and interaction. London: Sage.
Yin, R. K. 2003. Case study research: design and methods. Thousand Oaks, ca: Sage.