PISMA BRALCEV Spoštovano uredništvo! Pred seboj imam 4. številko Naše skupnosti. Najbolj me je pritegnila zadnja stran, ki je posvečena okolju. Ugotavljam, da se razen redkih po-sameznikov, okolju v veiki večini ne znamo posvetiti. Še dosti nam manjka do čistega okolja. Tu ni pro-blem samo denar, ampak osvešče-nost. O okolju včasih kakšen funk-cionar še spregovori, prepričana pa sem, da vsaj pol ekolosko naravnanih govomikov ne zna prijeti metle v roko. Govoriti je pač laže. Bom kar prešla k stvari in posku-šala najti odgovor na naslov »Poi-skati in kaznovati je treba slehsmega onesnaževalca našega okolja.« Tov. Slavko Gerlica ima tudi za moje pojme popolnoma prav, dobro mero osveščenosti in srčne kulture, morda samo v tem članku premalo poguma. Saj vendardobro vemo, kdo onesna-žuje in napišimo in povejmo že en-krat naravnost! V prvi vrsti KOMU-NALA. Tudi za komunalci ostajajo smeti in zakaj ni kontejnerjev za ste-klo? Po vsej Ljubljani so, tu v Mo-stah jih še nisem opazila. V primeru, da komunalci nimajo idej, kam bi jih postavili, svetujem, da je pravo mesto povsod, kjer je skupaj veliko blokov ali stolpnic in seveda zato ve-liko ljudi. Na primer na Vlahovičevi v Štepanjskem naselju ali pa na Zalo-ški 76—78, bi bil tak kontejnerhitro poln. Koliko dragocene surovine bi na ta način vmili gospodarstvu in ko-liko deviz bi prihranili, lahko pre-prostobčan samo ugiba, saj o tem se ne sanja niti našim vrlim politikom. In še enkrat KOMUNALA! Pred leti so nam vrli komunalci pobrali kante za smeti, za kontejnerje pa za-htevali denar, zaradi česar je prene-kateremu še tako osveščenemu ob-čanu rahlo prekipelo. Ena stolpnica še lahko zbere denar za kontejner, ena manjša hiša pa že ne več, krasen dokaz je ravno fotografija pod član-kom ali pa en sprehod po ulici Vide Pregarc. Tovariš Slavko Gerlica omenja bližajočo se očiščevalno akcijo. Ver-jemite, tov. Slavko, tudi jaz osebno si jo želim, ravno tako kot vi! A bojim se, da obstaja problem. Pred nekaj leti sem se je udeležila. Akcija je bila čisto lepo vnaprej najavljena. Zbrali naj bi se pred Staninvestom. Kot Iju-bitelj čistega okolja sem prišla tja točno, a na moje veliko presenečenje tam ni biložive duše. Končno se je na vhodupri vratarjupojavilneki mlajši tovariš. Vprašala sem, če akcija je, saj sem bila ze prepričana, da sem se zmotila v datumu. A tovariš je pritr-dil. In prišla sta še dva soseda, iz Za-loške 76. Torej iz cele občine trije. Kmalu smo ugotovili, zakaj je tako. Bil je praznik, velika noč in naši de-lovni občani so bili očitno prezapo-sleni z barvanjem jajc. TOPLARNA! Ta si pa zasluži mesto v knjigi rekordov. Zakaj jim onesnaževanje tako uspeva, je tudi jasno. Najprej zaradi neznanja. Na neki javni razpravi o samoprispevku je tovariš iz toplame prepričeval ma-loštevilne udeležence o potrebi po višjem dimniku. Za isti denar naj bi raje naredili čistilno napravo, saj že ta dimnik serje dovolj. In še en razlog — lenoba. Porabo toplotne energije izračunavajo pavšalno, kar je najla-že. Tako občani nimajo motivacije za pošteno varčevanje. saj ne plačajo toliko, kot v resnici porabijo. Ali drugače povedano. Tisti, ki z ener-gijo in toplo vodo razmetavajo, niso nič prizadeti, tisti pa, ki pošteno var-čujejo, žal kljub še tako kampanj-skemu zapiranju pip in ventilov ne bodo prišli pri plačevanju nič bolje skozi. Pojdimo najprej iskat krivce za onesnaževanje. V pomoč je članek »Postopek za odstranitev starega av-tomobila...« Rešitev problema naj bi bila taka: vsak občan, ki bi se rad na pošten način rešil odsluženega avto-mobila, naj bi dobil vsaj simbolično nagradoza prispevek k čistemu oko-Iju. Značko, nalepko ali pa kaj po-dobnega, ne pa, da mora za odvoz še plačevati. Morda bi bilo dovolj samo žeton, da ne bi šli občani domov peš. Tako pa bo vedno več starih avtomo-bilov krasilo naše okolje in še bela tehnika. Žal ni nikogar, ki bi te stvari odkupil za simbolično vsoto, saj tudi pločevina ni poceni. Tov. V. K. piše v pismih bralcev kot resničen ljubitelj čistega okolja. Ima prav, le da ni dovolj, če samo opozarjamo na pasji drek. Verjemi-te, da je človeškega še več, ne tistega po zelenicah, ampak po raznih ura-dih, organizacijah, skupnostih. Tega stavka nisem napisala kot žalitev. Rada pa bi dobila odgovor na vpra-šanje. Spoštovano uredništvo! Kdo pa je bil do sedaj uradno kaznovan zaradi onesnaževanja? Napišite po pravici... uradno je bil kaznovan... V resnici, neuradno pa so kazno-vani tudi tisti, ki so med vojno nosili glavo naprodaj za naš boljši jutri, danes pa poslušajo na vsakem ko-raku — ni denarja. Kaznovani so naši najmlajši. Kar pojdimo po sledeh parol Tu smo — vaši smo, Otroci — naša prihodnost, kot je rekel Tito, Za in Za... Samo v kartoteki našega zdravstvenega doma ima ogromno malčkov napisa-no: astma, bronhitis. Toplama pa nekaznovano serje naprej. Končala bom. Še vedno upam, da bomo le poskrbeli za okolje, vsak po svojih močeh. Z metlo v roki, ne pa samo s kakšnimi sklepi, resolucijami in podobno navlako. Lep pozdrav MIŠA ARH Pripis uredništva Komunalnemu podjetju Ljubljana res ni lahko. Za veliko preveč nemar-nosli krivimo njih, suj smo ie veliko-krat zapisali, cla nekaj tisoč komunal-cev ne more Ljubljane očistiti in jo ohranjoti čistc, če sc nidi mi, občani, ne bomo prav nič zganili. Doslej smo se premalo in vaš napoiek z metlo je praktičen in primeren za \>se leine čase. O kofitejnerjih za steklo smo vpra-šali DINOS, ta delovna organizacija je uvedla to dobrodošlo novost 7.bira-nja siekla in ga ludi ona opravlja in ne Komunalno podjetje Ljubljana. Po-vedali so nam, da imajo za našo ob-čino ie načrtovanih 40 lokacij za te kontejnerje, prav zdaj pa v mestnih organih tečejo posveti glede možnosti nakupa kontejnerjev, saj Dinos fi-nančno ne zmore vsega. Upcimo, da bomo v eni od aprilskih številk lahko zapisali spodbudnejšo vest o tem. Ali je prometni znak »obvoz« zadoslno opozorilo? Od konca februaija. ko smo pričefi posodabljati cestni odsek 1'oljansUe ceste če/. Grobarjev prekop, je Pov-šetova ccsla postala glavna obvoz-nica za celolni promet i/smcri center mesta — Štepanjsko naselje in obratno. Ne morem mimo dejstva, da odgo-vorni za varnost občanov in prometa niso do danes storili nič več, kot po-stavili ustrezne smerokaze obvoz. Vso stvar pa je treba proučili z vseh vidikov, najprej pa iz varnostnega. Povšetova cesta je bila že z lokal-nim prometom dokaj obremenjena glede na širino cestišča, po njej so vo-zila v glavnem le osebna vozila ter mestni avtobus št. 5. Sedaj po tej glavni prometni žili za Štepanjsko naselje in vzhodni de! mesta vozijo težki kamioni, ves mestni avtobusni promet v to smer in osebna vozila. Večji del dneva. zlasti pa ob konicah, se vije nepretrgana kolona vozil. Ob cesti, ali bolje delno na cestišču in delno na ozkih pločnikih so parkira-na osebna vozila stanovalcev. S tem se cestišče še zožuje ter postaja še bolj nevarno. V zimskem času na cesti ni kolesarjev, vendar se pomlad nezadržno bliža. In ne nazadnje: v bli-žini sta šola in otroški vrtec, torej je na cesti vsak dan nekaj sto otrok. Na podlagi navedenih, samo neka-terih najbistvenejših ugolovitev, predlagam za čas obvoza odgovor-nim takojšnje ukrepanje, in sicer: — na celotni poti skozi Kodeljevo (od žetezniškega prehoda do Kaju-liove) omejitev hitrosti na 4()km/h: — prepovedati parkiranje na obeh straneh cestišča oziroma na ozkih pločnikih; — dobro označiti prehode za pešce; — poostriti nadzor organov prometne milice: — v razmislek pa tudi prepoved vožnje s kolesi po omenjeni relaciji Povšetove ceste. Ne prmerjajmo cene promelnega znaka ali delčka nepazljivosti / živ-Ijenji občanov, zlasti najmlajših! VINCENC BUTALA • Skupnost stanovalcev Rojčeva 15, 17, 19, in 21 Hišni svet Rojčeva 15,17,19 in 21 žcli v našem glasilu postaviti vpraša-nje in nanj dobili tudi odgovor od pri-stojnih organov. Stanovalci sprašujemo, kdaj bodo bloki Rojčeva 15, 17,19 in 21 prik-Ijučeni na toplovodno ontrežje. Že v juniju 1979 je HS zaprosil za napeljavo centralne kurjave in 1. 3. 1983 nam je Samoupravna stano-vanjska skupnost Ljubljana Moste-Polje z dopisom št. 51/83 sporočila, da sta naša bloka v programu za prik-ljuček na daljinsko ogrevanje v letih 1984/85, za kar so bila zagotovljena ludi potrebna srcdslva. Tega ogreva-nja paše do danes nimamo. Glede na to, da se stanovalci. med katerimi so tudi starejši, bolni in invalidi, veliko pa je tudi članov zveze borcev, pač ne morejo ogrevati s lem, da sla naša bloka v programu, sprašujemo in prosimo za konkreten dogovor, ki naj ga pristojni organi posredujejo v našem glasilu. Za skupnost stanovalcev predscdnica HS ANICA KOVAČIČ Pripis uredništva Vprašanje HS iz Rojčeve ulice naj bi objavili že v prejšnji številki. ven-dar smo čakali na odgovor, da bi ob-javili oba hkrati. Vendar pisnega od-govora še vedno nimamo. Ustno pa so nam pojasnili, da bodo odgovor Jahkooblikovališele poseji občinske stanovanjske skupnosti, ki je bila veeraj. 24. marca, na kateri so spre-jtfli plan za leto 1987. S. G.