19. štev.
V Kranju, dne 8. maja -1909.
X. leto.
Q0RENJEC
Političen in gospodarski list.
Stan« m Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po polti za celo leto 4 k, za pol leta 2 K, ta drage države stane 5 60 K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na narofibe brez istodobne vpo*Ujatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto sass: zvečer ==
Inserati m računajo a cele stran 60k, za pel strani bok, m četrt strani 80 k. Inserati se plačujejo naprej. Za stanjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., fie m tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravniltvu naj m blagovolijo pošttkti naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, nredniitvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo fraokirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Ali je umestno razširjenje
župne cerkve v Škofji Loki?
h.
Gotovo vstrežemo vsem našim župljanom in davkoplačevalcem, ako jim priobčimo doslovni prevod nemikega dopisa, ki ga je v tej zadevi poslala ^,kr. centralna komisija za negovanje in ohranjevairpi Murinskih umetniških naprav po celem našem cesarstvu na veličastni škofijski ordi-narijat v Ljubljani. Kar piše ta c. kr. komisija, je vredno, da si vsak naš župljan globoko vtisne v spomin in ker vemo, da veleč. gosp. župnik ne bo prebral tega dopisa na prižnici, storimo mi le svojo dolžnost, da informiramo vse naše davkoplačevalce o zadevi, ki se jih tiče. C. kr. centr. komisije piše sledeče:
Štev. 230 ex 1909. Dunaj, dne 9. marca 1909. Knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
Odgovarjaje na zelo cenjeni dopis z dne 14. januarja 1909, št. 193, tičoč se razširjenja mestne župne cerkve v Škofji Loki, pocaščuje se centralna komisija sporočiti, da smatra to cerkev za spomenik prav posebne historične vrednosti.
S stališča negovanja spomenikov (Denkmal-pflege) bi se torej moglo v razširjenje šele tedaj privoliti, ako bi se sedanji za čas postanka (Ent-stehungszeit) cerkve značilen prostor (Raumein-druck) po možnosti ohranil. To bi se dalo doseči najbolje s porušenjetn severne kapele, nado-mestivši jo z nizko v cerkvi po nizkih arkadah združeno stransko ladjo, v kateri bi se mogel postaviti krstni kamen in spovednice.
1. Zatorej bi se cerkev ne smela podaljšati, kajti najlepši in najizvirnejši sestavni del stare
cerkve, bogata s čudovitimi zaključnimi kamni in podstavki opremljena mrežasta stavba, bi se morala deloma odstraniti in bi se jo sploh poškodovalo z odstranitvijo zapadne opore. Tudi bi težkoda uspelo, kakemu stavbeniku postaviti v nanovo dodanem delu stavbo, ki bi vsaj približno imela enako umetniško vrednost
2. Takisto je nujno odsvetovati, da bi se izpremenil lični zvonik (Thurmhelm), ki je, kakor se zatrjuje, gotovo nad 400 let star.
3. Okna pročelja so okrašena z novejšimi, malovrednimi slikarijami. Popolno izpreminjavo zunanjega pročelja ni neobhodno ovreči, vendar bi se ta izpreminjava morala izvršiti tako, da bi se statika oblokaste stavbe ne predrugačila. Tudi moramo s tukajšnjega stališča najživahneje priporočati, da ohranijo gotična, lepo profilirana glavna vrata, čijih timpanon je zdaj okrašen z reliefom iz prizora na Oljski gori, ki je deloma zakrit z nečednim, lesenim vetemikom. Ta izza časa po letu 1500 izvirajoči kamniti relief bi se moral skrbno očedirl, odstraniti na njem se nahajajoče belilo. Novo pročelje naj se ohrani preprosto. Načrt za to ni moral vsekakor napraviti kak umetnik.
4. Stari izdelki (Masswerk) v oknih naj se ohranijo. Podboji se lahko, kjer bi bilo potrebno, zamenjajo z novimi, ki naj bodo podobni starim v obliki in tvarini. Okna na severni strani imajo samo lesene izdelke. Ti na) se nadomeste s kamnitimi po risbah, ki se morajo še predložiti.
5. Na koru (stimmungsvolle Chorpartie) naj se kolikor mogoče najmanj izpremeni. Pokvarjeni četverokotniki naj se, in sicer tam, kjer je iz stoj-nostnih vzrokov brezpogojno potreba, zamenjajo
z novimi četverokotniki, narejenimi natančno po starem vzoru.
6. Jako poškodovani venčasti robnik se lahko nadomesti s kamnitim.
7. V slučaju, da bi se morala streha zamenjati, naj se sedanja oblika strehe obdrži.
8. V notranjščini naj se oblok in zaključni kamni skrbno očistijo belila. Pri tem se bo pojavilo dokaj oporišč, da bo mogoče na temelju taistih in privzemaje povsem ohranjeni vzorec, ki naj pač izhaja od istega stavbenika, cerkev po slogu dekorirati. Ugovarja se pa ne zaradi odstranitve stebrinih zglavij (Pfeilerkapitale), ki so napravljeni iz stoka.
9. Glasbeni kor je zidava iz časa baroka, čegar ohranitev je v interesu zgodovinske vrednosti cerkve jako želeti. ,
10. Novogotično zaokvirjenje levostranskega okna (Emporenfenster) se lahko nadomesti z dragim. Nasprotno okno (Einporcndffnung) je prosto četverokotno in najbolje je, pustiti, ga tako kakršno je. Nasprotno se lahko odstrani zidava (Platzelgev/dlbe), ki Je med zakristijo in nje koroni (Empore).
11. Glavni oltar je izdelan v novi gotiki iz šestdesetih let Stranski oltarji izvirajo iz pričetka devetnajstega stoletja. Njihovo obdrževanje ni posebno važno.
Opaža se še, da je hiša, ki stoji pred cerkvijo in ki bi se morala zastran podaljšanja cerkve podreti, ena najznačilnejša starih hiš v v mestu.
S tem je centralna komisija vstregia cenjeni tamošnji želji za poročilo o tuuradnem popravljalnem načrtu, ne more pa inače, da bi izrecno ne opozarjala, da se po tukajšnjem izpre-
PODLISTEK.
Puška št. 93.
Preprosti dogodek. Češki spisal Arehleb Ludek.
Dalje.
Drogi dan so šli z godbo na strelišče.
Bil je krasen solnčni dan in ljudje na ulicah so as kar ustavljali, gledali iz oken za vojaki, in vse je hotelo reči: <Oj, tile vojaki so srečni, brezskrbni ljudje 1»
Cermak je iel v Vavrovi četi takoj za nad-todiiikom. Danes je bil miren, saj bo kmalu konec njegovega trpljenja, kaj mn morejo storiti P
Samo se nekaj dni zapora in mir bode. Plačati nima s čim! Kaj nimajo že dosti krvnega davka I Ali hočejo še iztisniti denar iz te stare, revne, dobre mamice P Nikoli! Prokleta puška 1
Sramote da je bil v zaporu, še čutil ni, kajti vedel je, da trpi po nedolžnem. Samo žalost, grenka žalost nad človeško nepravičnostjo, ta mn je trgala srce. Niti po maščevanju ni hrepenel — ne. Celo ta njegov tiran Vavra mn je bil tisto malenkostna, komisna reva.
Potem je zapazil, kako je Vavra pri pohodu prikimal s smehom nekam proti oknu in rekel frajtarju, ki je korakal poleg njega: «To je puoica, kaj P To je moja tretja. Sedaj imam tri! Dobro sem založeni* In Vavra se je zoprno zakro-hotel,
Nato se jo ozrl Cermak in zagledal na okna civojo» plavolaso znanko is nasadov. Gledala je za Vavrora in mahala z roko v pozdrav. Cermaka ni videla. Cermaku je zastala kri in srce se mn je stisnilo. Toliko da io mu ni utrgalo bolno srce. V oči io mu stopile solze, pospešil je svoje korake, ne da bi opazil, da je prišel iz vrste in Vavra mirno stopil na nogo.
«Nerodnež! Medved ti!» se je zadri nad njim nadrednik.
•Oprostite 1 Nehote sem....,» se opravičuje Cermak, vzbudiva! se is svoje zsmlšljenosti. Ne gre mu iz glave ona bleda deklica, ki je v na* nadih takrat tako milo pogledala nanj, da se ara je zdelo, da ji vidi v dušo.
Nikoli ni i njo govoril in vendar je mislil, da se razumeta. Pa je bila taka kot druge. A kako je govoril o njej ta sirovi človek. «In dobro je založen*, je pravil o njej, o tisti, ki jo je nosil sam v srcu kakor sveto podobico.
Prišel je na strelišče, ne da bi vedel — kako.
Današnja predvaja se je vršila v streljanja na ostro v različnih razdaljah na dolgo vrsto papirnatih vojakov, ki so predstavljali osle kolone sovražnih čet.
Geta je sledila četi vselej v dveh vrstah in pred Cermakom je stal narednik Vavra. Na dano povelje so pričeli streljati.
Potem so slišali nadaljaa povelja t «Usta vil Naprej 1 Stoji Streljaj!
Vojaki so vstajali, tekli petdeset korakov naprej, prva vrsta se je spustila na tla, draga pokleknila za njo, streljanje se je zopet pričelo h» tako je Slo to vendar naprej. Krogije so žvižgale, tolkle so na železne okvire papirnatih tarč, prebijale so figure in se vrivale sa njimi ? nasip, da se je kar kadilo. V zraka so preplašeno letali ptiči. Rogovi so peli in duh smodnika je srazgre-val vojake in naskok je postajal vedno mečnejE, vedno bolj divji. Vedno bolj resničen.
« Dobro merite, da veliko zadenemel» so klicali častniki, H so s golimi sabljami divje Bokali sa vojaki.
Cermak je vse mehanično delal kakor navit stroj. Pobral so je vedno s tal, trkal, poklekni « streljal v papirnate figure kakor vsi dragi. Moke na svoji polki ni videl in mogoče tudi tarte ne.
Ko je hotel zopet izstreliti, je zapazil, da je petelin ëek odpovedal složno in ostal napet; a ni ga bilo mogoče sprožiti. Pritiskal je, kar je mogel, a v tem je bilo dano povelje t «Strerjanjo Beakhrittl Naprej! Naskok 1» Postil je že petaimek*,kakor je bil, se pobral in kotel bežati dalje, da bi ga oe pohodili drugi Pred njim teče narednft Vavra. Videl je njegovo prêta zadaj, rdeč vrat in čepica je imel nazaj pomaknjeno. Vse je vpilo t «km» 11 in se gnalo k zadnjemu strem.
Tekli so tako kakih par korakov, ko jo potil strel is polko — brez povelja.
Igrala narava sa jo maščevala I
vidku ne zdi, da bt za bogoslužne potrebe ne bilo neodklonljivo podaljšanje cerkve.
Pri povsem singularni vrednosti predmetne cerkve sme pač centralna komisija izreči proSnjo, da se tudi tamkaj izvoli dobrohotno ozirati na potrebe negovanja spomenikov, in stavi torej še prošnjo, da se naj popravljanja skrčijo na gori-navedeni načrt in da se tudi v bodoče poraz-nmno s centralno komisijo postopa, zlasti da se naj načrti za izvršujoče se prenovitve pošljejo tušem v pregled. Predsednik: Helfert s. r. Dunaj, dne 7. marca 1909. Za točni prepis: V. Peter s. r.
A ne samo knezoškofijskemu ordinarjatu v Ljubljani, nego tudi tukajšnjemu mestnemu županstvu je c. kr. centralna komisija na Duraju priporočila, da naj županstvo kot stavbena oblast privoli na namero centralne komisije, ki stremi za tem, da deželi ohrani čudovito umetnino in ne dopusti, da bi se na stavbi zgodilo kaj, kar bi jo utegnilo poškodovati.
Centralna komisija je pozvala županstvu v spomin, da je na Kranjskem le malo stavb, ki bi se dale primerjati škofjeloški cerkvi. Tu se gre za umetnino, ki je v živem stiku z zgodovino kraja. Ta stavba je spomenik na starost mesta, na umetniški čut prebivalstva, je dragoceno volilo prednikov, ki bi se že iz razlogov pietete morala vzdrževati vsaj tako dolgo, dokler bi se ne moglo na to mesto postaviti kaj boljšega.
Končno je centralna komisija izrekla županstvu, da se zanaša, da ne bo njen klic na meščanski čut in domoljubje odzvenel kot neuslišan, in je prosila, naj se ji ukrep županstva v tej stvari sporoči.
Iz vsega tu povedanega naj sedaj razmišljajo vsi naši meščani, župljani, davkoplačevalci in in sploh cela slovenska javnost, ki se za nas zanima. Presodi naj, ali je namera našega pre-častitega župnika Avguština Šinkovca res plemenita, ali želi našemu mestu dobro, ko mu hoče vzeti celo tako važno umetniško starino, kakor je naša župna cerkev Sv. Jakoba, ki je, kakor povzamemo iz izreka centralne komisije ena izmed najredkejših zgodovinsko-umetniških stavb na Kranjskem. Prečastiti škofjeloški župnik Avguštin Šinkovec naj se pa tudi potrka na srce in naj pomisli, da bi se razširjenje cerkve izvršilo na naše Stroške. S tem hoče naprtiti nam in našim naslednikom ogromna in nepotrebna plačila. Ločani, okoliški kmetje in sploh vsi, ki niste udarjeni s slepoto, vzdramite se in z odprtimi očmi poglejte v svojega — dobrotnika 1
II. zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši dne 15. velikega srpana 1.1. wr v Tržiča. ~w
Puška št. 93 se je sama izprosila .... kra- I tek, oster poki
Tak pok vzbudi v vojakih čuvitvo nekake groze, neprevidno sproženi strel ima lahko grozne posledice, namenoma sproženi strel mogoče še mnogo hujše. V vrstah je nastal nered, nemir, kakor v čredi, v katero udari strela. Vie je zatrepetalo v svoji notranjosti — a četa teče mehanično dalje...
Vavra, zadet od zadaj iz Cermakove puške, ki so je sama izprosila, teče še nekoliko korakov naprej.
Naenkrat pade brez glasu, kakor bi ga blisk zadel, in Cermak leti čezenj naprej. Iz njegove poste se le kadi, a on se ničesar ne zaveda. Čutil je, ko ga je puška sunila v roko, domneval je, da se je bržkone petelin nepričakovano sam izprosil, a kako se to vse godi . . . zakaj . . . ? Vidi sedaj vse, sliši, opazuje, a se ne briga — njemu ni nič mar — kakor v sanjah, kakor bi se prav nič ne tikala stvar njega.
Šele, ko se je nadredoik zgradil na tla, so spoznali učinek strelu io stotnik se zsdere: «Stoj 1» Četa obstane in nekoliko korakov za njo leži z razprostrtimi rokami na shojenem pesku nadred-nik Vavra s prestreljeno lobanjo. Cepiča mu je padla raz glavo in rdeča kri se izliva po vratu na pesek. Poleg njega leži puška, na kateri se v solaco laskata blisceči bajonet s čopom.
Poučni listek.
Nekoliko o naši ustavi.
BaavoJ uatave.  — Razmerje a Ogrsko.
Sedanj h avstrijske dežele so mnogo stoletij spadale pod nemško cesarstvo. Nemški cesarji so pa bili od 15. stoletja naprej skoro izključno Habs-buržaoi, ki so vladali avstrijske dežele po dedin-skem nasledstvo, dočim so bili za cesarje voljeni.
L. 1804 pa si je nemški cesar Fran nadel naslov »avstrijskega cesarja», čeprav še ni odložil tedaj nemške cesarske krone. Vladal je pa absolutistično, kar se pravi, da ni delil svoje oblasti z zastopniki narodov, temveč je izdajal sam v svojem imenn vse postave. L. 1848 je za nekaj časa prenehala absolutistična vlada, toda pričela se je zopet kmalu. Tedaj se je tudi Ogrska, ki je bila po uporu v tem letu poražena, priklopila cesarstvu tako, da jo je vladal cesarski namestnik, kakor druge dežele avstrijske države, dočim je poprej na Ogrsk«m vladal takozvani <palatin>, ki jo po ogrskem mnenju zastopal neodvisnost ogrske države.
Kruti porazi v Italiji so avstrijsko vlado prisilili, da je začela misliti na izpremembo vladne oblike. S cesarsko diplomo z dnu 20. oktobra 1860 je cesar Fran Josip I. oznanil, «da bo izvrševal pravico, dajati, izprerainjati in odpravljati postave le s sodelovanjem postavno zbranih deželnih zborov, oziroma državnega zbora, v katerega morajo deželni zbori pošiljati število članov, katero ima določiti cesar*.
Avstrija je s tem dobila ustavo, postala je konštitucijonalna država.
S cesarskim patentom z dne 26. februvarja 1861, čl. 20 drž. rak., so se pa izdali izvršilni predpisi k zgoraj omenjeni cesarski diplomi.
Po tem patentu bi tudi ogrski deželni zbor moral voliti poslance v dunajski državni zbor in sicer bi se moralo voliti 85 poslancev iz kraljestva Ogrsko, 29 poslancev iz kraljestev Hrvatske in Slavonije in 26 iz Sedmograškega. Do trga vendar ni nikdar prišlo, ker so vse dežele ogrske krone izrecno odlonile vsako udeležbo v dunajskem državnem zboru. ■ ,
Treba je bilo zato misliti na premembo ustave, kar so tiče avstrijskih in ogrskih dežela med seboj. To se je zgodilo s postavo z dne 21. decembra 1867, št 246 drž. zak., ki tvori izpopolnila državnega temeljnega zakona o zastopstvu države. Po zakonu, ki je ustvaril takozvano stvarno ali realno zvezo (unijo) med Avstrijo in Ogrsko, je Ogrska za-se popolnoma samostojna, ločena država, ki si sama daje postave v svojem državnem zboru > Budimpešti, vendar pa ima nekaj zadev skupno z deželami, ki so zastopane v državnem zboru na Dunaju.
Te takozvane skupne zadeve so: 1. zunanje zadeve, to so stvari, ki se tičejo zvez, najsibo trgovskih, političnih aH drugih zadev z drugimi državami. Po navadi ima vsaka država svojega političnega ali diplomatičnega zastopnika v drugih državah, ki se imenuje veleposlanik, poslanik, ministrski rezident ali agent. Tako ima Avstrija 9 veleposlanikov, in sirer v Nemčiji, na Francoskem, na Angleškem v Italiji, v Vatikanu, v Rusiji, na Španskem, v Turčiji in na Japonskem, dalje 17 poslanikov in 3 druge zastopnike.
Dalje prih.
«Kdo je to storil 1?» kličejo častniki in vojaki stopijo narazen.
Cermak stopi iz vrste, njegovo modro oko gleda v svet, kakor bi se bilo prvič odprlo. Popolnoma nedolžno, a plaho t Bil je kar iz sebe in nekje notri, pri srcu, kakor bi se mu bila naenkrat odtrgala debela vroča solza, solza nedolžnega trpinčenja. Njegove usnice so zašepetale .... € Mamica moja.....moja zlata mamica ....»
•Skoro gotovo se mi je pripetila nesreča, gospod stotnik, tisti petelin ....» spravlja pretrgano iz sebe, s tresočim se glasom Cermak. —
<Jaz ti pokažem, petelin!* za rjo ve mu v obraz stotnik in v trenutku sledi udarec s pestjo.
In takoj mn odvzamejo puško, eni ga drže, drugi mu vežejo roke z jermenom.
«Saj se ne branim, — nedolžen sem.. ..» hoče reči, a molči aamo in solze mu tečejo po licu. Vse telo se trese, mrzel pot ga obliva. Takoj ga peljejo nazaj v vojašnico...
Vaja se nadaljuje.
V neki ulici dvigne uklenjeni vojak svoj pogled v okno, kjer je videl zjutraj dekle, znanko iz nasadov, in globoko si je oddahnil, da je ni bilo.
Potem so se zaprla za ajtnj vrata ječe. •  » +
Konec prih.
Gospodarski del.
Delovanje trgovske in obrtne zbornice v 1. 1908.
Poročilo zborničnega predsednika gosp. Lenarčiča.
Ce se ozremo na prošlo leto, je glede tega razdobja omeniti, da je gospodarska depresija, katere pričetki segajo Žc v leto 1907, prišla leta 1908 do polnega učinka; njeni učinki so obremenili ves svet, čeprav ne v vseskoz enaki intenzivnosti. Ob prestopu v tekoče leto je gospodarska kriza, katere trpkosti smo čutili tudi v naši domovini posredno in neposredno, vsekakor že presegla najnižjo točko; razvoj gre nagleje, hitreje se premika ekonom--ki položij nego svoj čas in upati je, da se gospodarstvo iz sedanjega neugodnega položaja prične dvigati postopoma zopet do zadovoljivih konjunktur. Po!eg splošno neugodnih konjunktur za gospodarsko uspevanje je omeniti za našo trgovino in obrtnost posebej še malotolažljivih pojavov prav v tistih krajih, ki so za nas naravno prve važnosti — na Balkanu in v Orijentu. Trgovina naša in naša produkcija sta v veliki meri prizadeta po negotovem položaju v Orijentu in na Balkanu; velike preun-mbe političnega značaja, ki so nastale erupti' no v polpreteklem času, in ustvarile v mnogem oziru docela nov položaj ob sočasnem ojačenju oacijonalnega čuta nn eni strani, na drugi strani pa njih gospodarske posledice ter trajna la-bilnost v trgovinsko-političnih odnošajih s temi razpečevališči, naravno ne morejo gladiti potov prodajalcem naših provenijenc, ki ;tak namerjajo ob pospešeni konkurenci ostalega inozemstva na stanovitno večje težave. Predpogoji za obnovitev in utrjitev trgovinsko-polhVčmh odnošajev na Balkanu so bili brezdvomno pred leti ob prestopu v novo carinsko ero neprimerno ugodnejši nego sedaj, ko je ne gledo na vse drug* politične zapreke računati negocijantom novih pogodb z oja-čenim vplivom agrarnega življa.
Občutna zaostalost naše dežele glede občil in prometnih naprav nareka nam trajno skrbnost v ta i amen, da pridobimo naši deželi vsaj to, kar nam jo najpotrebnejšo, in popolnimo V3aj ono, kar je najbolj nedostatno. U-pchi so leto za letom navzlic številnim prošnjam iu skrbnemu utemeljevanju le majhni, vsepovsod skoro moramo žal čutiti, da najdemo le redko potrebno pripravljenost na odločilnih mestih v raznih resortih. Zbornica je obračala svojo pozrtrnost izboljšanju poštne in brzojavne službe s poranožitvijo novih uradov in postnih selov v dež»l\ zskaj v tem pogledu so mnogi kraji dejansko še v jako zastarelih razmerah. Ugodnosti telefonske službe so naši deželi vedno ša v jako pičli meri na razpolago. Ljubljansko lokalno omrežje in pa medmestne telefonske zv62P, ki jih ima naše glavno mesto, to je MS ; vsa ostala dežela še ni deležna tega tako prikladnega občila. Svetovnoznani kraji v nrši deželi, lepo napredujoča letovišča, industnalno in trgovinsko pomembni kraji pogrešajo telefon in pričujejo o trajnem zanemarjanju vitalnih interesov po poštnem erarju. V prešlem letu se je naša zbornica z vso vnemo zavzemala za sprejetje Postojne in Domžal v medmestno telefonsko progo ob sočasni napravi lokalnih omrežij v teh hrajih, zadostilo se je vsem zahtevam, ki so se stavile. Odločitev o teh projektih, kakor odločitev o zgraditvi telefona po Gorenjskem je obtičala v trgovinskem ministrstvu. Pri tem opomnim, da je tn naprave priporočalo tudi c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Obrnili smo se tudi ponovno do obeh državnozborskih k hibo v v utemeljen h vlogah s prošnjo, da podpirajo te za olajšanje prometa v deželi tako važne napravo. Zbornica je imela tudi priliko, priporočati zgraditev telefonske proge, ki bi vezala Ljubljano preko Vrhnike in Logatca z Idrijo. Izvedba tega projekta bi znatno odpomogla sedanjim, zlasti v zimskem času jako neugodnim prometnim zvezam Idrije. Zbornica je priporočala nadalje napravo telefonskega omrežja v Novem mestu, glede tega projekta je opozorila, da bi bilo racijonalno privzeti tudi Kandijo v telefonsko omrežje.
*
Tedenski  sejem v Kranja  dne 3. maja
1909. Prignalo se je — konj, 242 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 6 domačih telet, — hrvaških telet, 289 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 13—, proso K 7 75, rž K 10—, oves K 9 — , ajda K 850, repno seme K 80'—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K 2*— za 50 kg, seme dom. detelje 45 vin.
Pokladajmo krmilno apno! Apno in fosfor o va kislina sta zelo važni in redilni snovi snovi za naše rastlino; nič manjše važnosti sta pa tudi za krmljenje naše domače živine. Krmilno apno ni nič dru-zega, kakor nalašč zato, umetnim potom prirejena kostna moka. Ta moka je bela, brez duha, posebno bogata na fo«forovo-kislem apnu. Pravo krmilno apno ima 40—45 % fotforove kisline v sobi. Po« kladanje tega apna je posebno na mestu pri mladi živini, katera rabi obilo fosforove kisline za razvoj
A* Lttb —
korti. Pokladiti ga je posebno takrat, ako krmimo krmo, ki je revna na fosforovi kislini in apnu, n. pr. kislo seno, veliko korenjstva. Dajemo ga odrasli govedi 25—40 gramov, teletom in žrebetora 10—15 gramov, ovcam in prašičem 10—20 gramov na dan. Pokladamo ga na ta način, da ga potrosimo po rezanici, ali pa se da v pijači, ali pa tudi s soljo za lizanje. Pri nakupu krmilnega apna, moramo paziti posebno na to, da kupimo pravo apno, ker se dobi v trgovini tudi tako apno ki ima le 25 •/„ fosforove kisline, zato pa več drugih, manjvrednih snovi t sebi. 100 kg krmilnega apna i 40—45 °/, fosforove kisline stane okoli 22 K pri kmetijski družbi ? Ljubljani.
Kranjsko fino ▼ Pragi. Izvoz naših, zlasti vipavskih vin na Češko in na Moravsko čedalje bolj raste in se bode gotovo še bolj razvil, ko se bodo vinogradniki poprijeti pravilnega kletarjeaja. Prva vipavska vinarska zadruga je ustanovila v Pragi že zalogo svojih vin in v kratkem otvori tam svojo lastno vinarno v sloveči, starodavni patricijski nisi «u Vej vodi;* (pri vojvodi). Da se češko občinstvo, zlasti pa vinski trgovci, vinarji in gostilničarji Se bolj seznanijo z našimi vini, zlasti pa da se informirajo, kje in kakšne vrste vina na Kranjskem rasto, priredi novomeška podružnica kmetijske družbe kranjske v Pragi od 29. t m. do 6. junija do. želno razstavo kranjskih vin s pokuše-vanjem istih. Te razstave se udeleži kakih 25 naših najboljših vinskih producentov in zadrug, ki razstavijo 30 do 40 vrst vina iz raznih krajev, tako, da bodo vsi tipi naših vin zastopani. Vse priprave so že v tiru in lokal že najet, vina se pa odpošljejo že 10. t. m. v Prago. Razstavo in posku-sevanje bo vodil na licu mesta osebno g. vinarski nadzornik .8. Skalickv, ki bo dajal interesentom tudi strokovna pojasnila in informacije glede na-knpa vin itd. Upajmo, da ta prireditev znatno pripomore k povzdigi eksporta naših domačih vin, ki gredo letos že tako težko v denar. Gotovo bodo tudi vsi merodajni faktorji to važno prireditev vsestransko podpirali
Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo oddalo dobavo 500 ton kovaškega oglja za dobo od 1. januarja 1910 do 31. decembra 1910. Ponudbe je vložiti pri gori navedenem ravnateljstvu najkasneje do 15. junija t 1. 12. ure popoldne.
Hestoa hranilnica ▼ Radovljici. V mesecu aprilu 1909 je 302 strank vložilo 109.093 K 15 vin. 256 strank vzdignilo 59.316 K 96 vin. 18 strankam se je izplačalo posojil 28.650 K. Denarni promet 445.131 K 71 vin.
Kostna hranilnica ▼ Kamnika. V mesecu aprilu 1909 je 162 strank vložilo 57.087 K 54 vin. 134 strank vzdignilo 27.326 K 57 vin. 4. strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 4000 K. Stanje hranilnih vlog 1,755.888 K 56 v. Stanje hipotečnih posojil 1,265.932 K 11 vin. Denarni promet 161.834 K 81 vin.
Dopisi,
2 Bleda. Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za naš kraj se je vršil dne 2. maja v hotelu »Triglav*. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zadostna. Načelnik pozdravi navzoče člane kakor tudi zastopnika glavne družbe in goste iz Radovljice. Tajnik poroča, da je podružnica štela v preteklem letu 3 ustanovnike in 1 pokrovitelja. Članov je plačalo 52 možkih in 37 ženskih, skupaj 89 Članov. Blagajnica pove račun. Poslalo se je v Ljubljano 121*46 K in 75-25 K, skupaj 196 71 K; za letos je pa plačalo 91 članov po 2 K in darilo 21 K, skupaj 203 K, kar je lepa vsota za naga razmere. V odbor se volijo z vzklikom za načelnika J. Peternel, za namestnico gospa dr. J. Hočevarjev a, za tajnico gdč. Franica Peternelova, za blagajnika I. Verhunc in gdč. K. Drolova, za odbornike gospa A. Erbežnikova, gdč. Julka Vovkova, A. Jesenko in A. Ropret. Delegatje za glavno skupščino so izvoljeni gdč. Drolova in K. Repe. — Zastopnik glavne družbe, g. A. Berce, v lepem govoru razjasni pomen in namen družbe, v koliki nevarnosti smo Slovenci po obmejnih krajih, in priporoča, naj kupujejo blago, od katerega ima družba dobiček: to je, milo, čistilo za čevlje, sveče, žveplenke, razglednice, računske listke itd. Gospod K. Repe opozarja navzoče, naj tudi zbirajo, stare znamke, stanje, igrače, knjige, odrezke od cigar itd. Vse te stvari naj pošiljajo gdč. Juli Vov-kovi, katera je drage volje prevzela delo, da zbira te stvari in jih v večji množini pošlje na glavno družbo. Te stvari nimajo za nas nobene vrednosti, družbi pa donesejo nekaj stotakov. Za pobiranje denarja iz nabiralnikov se izvolita dva gospoda, ki bosta redno vsak mesec izpraznila nabiralnike in nabrani denar pošiljala naprej. K sklepu se načelnik zahvali govornikom io članom za zanimanje in jih prosi, naj le nadalje podpirajo iružbo, ki je podpore potrebna. Po zborovanju ae je vnela vesela zabava ob petju in navdušenih govorih in razšli smo se z zagotovilom, da se še v večjem številu snidemo k veselici, ki se nam obeta v korist podružnice.
Il dpitailča. Cerkveno predstojništvo (to je gospod župnik) je podelilo prevzvišent gospej Alojziji
Juvanovi, soprogi mežnarja in organista L t. d., v farni cerkvi lep sedež. Ta sedež dobi ona sa prelepe petje na koru. Malo časa je pela, a dobila je zanj krasno penzijo. To odlikovanje našim Špita-ličanom ni posebno ugajalo, zato se je nekdo v tej zadevi z nepodpisanim pismom obrnil na domačega župana. Gosp. župan je nesel pismo v farovž. O joj! — sedaj tečejo sodnijske preiskave. Obdolženo je zločina — pisanja — resnice neko mlado dekle, katero mora biti kaznovano, potem že, če je ali ne ona pisala. — Toliko je znano, da je gospa pevka s svojim soprogom vred visoko razžaljena. Koliko bo pa dekle-zločinka kaznovana, hočemo takoj po obravnavi sporočati. Poročali bodemo tudi o modrem gosp. župniku Mezeku, o njegovi kronici in oni ženici, katera je pošteno zaslužila kronico ter pod prisego potrdila veliko «konšt» gosp. župnika Antona.
Črtica iz septemberikJh dogodkov.
Dalje.
Vse te tri oddelke je državni pravdnik združil v eno samo enoto. Njemu je bilo vseeno, ali je dopoldne prijatelj svojemu prijatelju na Mestnem trgu svetoval, naj z oziram na dogodke v Mariboru in razpoloženje v Ljubljani raje preje odstrani, ali vsaj prelepi nemški napis; ali je kdo popoldne bogve na katerem koncu mesta med množico zašel, vpil «nemške table dol»; ali je dve uri pozneje kak obrtni vajenec splezal do table ter jo vrgel dol. Ali da vzamem izmed mnogih en primer iz obtožbe same. Rohrman in Tratnik, ki sta šla k trgovcu Hamann ter ga prosila, da odstrani nemške napise, še prodno bi prišli de-monstrantjc do trgovine, sta bila obtožena ravno tistega hudodelstva kakor Lovšin in Škof, ki sta v mnenju, da je mestni magistrat po vzgledu Maribora sam odredil odstranitev nemških napisov, pri Mahru v navzočnosti policista in Mahrovih poslov (po načinu »stotnika* Kepenika), trgala črke od zida. Državni pravdnik je kratkomalo dejal: Kdor je bil pri dogodkih 21. septembra posredno ali neposredno navzoč, ta se je s tem zakrivil istega hudodelstva. Kdo pa je bil navzoč? Spočetka par mladih fantov, šolarjev, vajencev. Ugodni prosti čas po kosilu je naravno privabil ti družbi marsikaterega zvedavega opazovalca. Tudi sicer resni starejši ljudje so nehote postajali v posameznih gručah. Io vsi bi naj bili hudodelci? Da, vsi ti I Koliko jih je, ki še danes niti ne slutijo, da je •krvava roka* proti njim raztezala svoje prste zasledovanja. Pa ji je marsikje izpodletelo. Ugrabila je, kar se je dalo ugrabiti... 22 žrtev, obtožencev, to število je obviselo na prstih zasledovalcev. Pravim, zasledovalcev. Da je namreč krvava roka postavila 22 žrtev na obtožno klopi, to ni njena izključna zasluga. Naši slovenski odjemalci, v prvi vrsti Ljubljančant-samci — še vedno najrajie zahajajo k najbolj zagriznjenima nemškima tvrdkama: Lassnik in Kastner. Ti tvrdki sta bili za časa zasledovanja in preiskav takorekoč glavna pomočnika, »krvavi roki*. Solastnik tvrdke Kastner, zagriznjen Bavarec, ki sliši na ime Elbert, se je na vso moč prizadeval, da je izprva deželna vlada in zanjo pravdništvo po celem mestu razpredlo mreže preganjanja. Elbert je bil tudi tisti vir, iz katerega so ob času septemberskih dogodkov izvirali v nemških listih najpodlejši napadi na slovensko Ljubljano. Mož sam se je izdal, ko je kot priča nastopil pri obravnavi. Rabil je dosledno nekatere tistih žalitev, ki smo jih v septembru čitali v nemških listih. Ta mož, ki se živi in redi iz denarja slovenskih odjemalcev, se je radi tiste table, ki so mu jo sneli, ker je ni hotel odstraniti prostovoljno, izkušal na vse pretege maščevati nad slovenskim narodom. V dokazih za to trditev izpregovorimo na drugem mesto. Drugi pomočnik Elbertov je bila tvrdka Peter Lassnik. Teh ljudi ni bilo sram, da so, kot priče zaslišani, javno priznali, da so v svrho ovaduštva kar iz trgovine sistematično zasledovali posamezne Slovence, kateri so bili kom i jem tvrdke in solastnici Ani Lassnik na sumu, da so se udeležili demonstracij pred trgovino. In z neko posebno, skoraj bi rekel satansko slastjo so ta svoj dedektivski pose! vprizorib proti obrtnemu učencu Meglico. Le-tega mladeniča, o katerem so trdili, da je ob času, ko je bil dejansko še v zaporu, demonstriral pred trgovino, so komiji Lastnikovi dannadan zasledovali korak za korakom, po celi Ljubljani. Konečoo so poklicali policista ter mu rekli: Vidite, to je tisti človek 1 Da je bilo tudi še mnogo drugih preganjalcev in zasledovalcev, to se samoobsebi razume. A ravno tako je pa tudi samoobsebi umevno, da tako zasledovanje ni moglo imeti drugega vspeha, nego da so se na zatožno klop postavile nedolžne žrtve. Pravih krivcev pa niso zasledili ne ovaduhi in tudi ne krvava roka.
Ljubljanski kasinotje so jo pogruntaH, češ, vse, kar se je vršilo glede nemških napisov v kateremkoli kotu magari dva dni popreje ali pozneje, treba v smislu § 56 k. p. r. postaviti na račun 21. septembra pod eno in tisto obtožbo. Io izmislili so si bajko, da se je vsa slovenska Ljubljana zarotila proti njim, da so se napisi odstranjevali dogovorno po groznem načrtu in še bolj groznih »kolovodij*, ki bodo pustili, če pride na to, najprej reklamne table nemških čifutov, a za njim pa še vse ljub-
ljanske Nemce pometali kar v Ljubljanico. (Bograe, sa nekatere bi ne bilo Škoda — malo «tusa».) Zato so se, ko se je začel «Ipektakel», kar tresli samega strahu. Nekaj jih je celo »binfallende* dobilo. Da je vse to prašna bajka, o tem ni niti govora. Prosim Vas, par Solarčkov io vajencev, kaj pa naj ti napravijo proti orjaškim stebrom Ger-manije. In to celo pri belem dnevu vpričo orož-niških bajonetov in repetirk junakov belgijskega polka 1 Bajka ima tore} povsem drugo ozadje. Prvič — in to je bil glavni namen, so si hoteli dati duška svoji onemogli jezi nad v tistih časih zagotovljeno naredbo o izključno slovenskik uličnih napisih, in da si še bolj ohlade to jezo, so morali na vse kriplje delati na te, da simulirajo tisti grozni strah, ki je potreben, da postane odstranitev nemških reklamnih tabel hudodelstvo javne nasilnosti, združeno z izsiljevanjem in grožnjo. Tako bodo brez skrbi po svetu razvpiti Ljubljano kot nekako gnezdo samih cestnih tolovajev, tako tudi opozorili Dunaj, da je skrajni čas, da se te tolovaje kratkomalo, če le mogoče, poda vi, ali pa vsaj pošteno spravi «hinter Schloss und Riegel*. In le na ta način je tudi mogoče, da nemški trgovci kakor Elbert, Lassnik, Kenda, Lang et tutti quanti, kot «arme Brûder ira bedrâoglen Lande» dobe zato, da Slovence raamijo s sramotnimi cenami, kot odškodnino nekaj novih tisočakov is «rajba», oziroma od povsod, koder biva plemeniti nemški rod. Dobro so znali, da jim brez tega manevra živ krst ne verjame, da bi se mogli so-bratje tistih hrabrih junakov, ki so se v Ptuju obrabrili celo tako daleč, da so opljuvali slovenske žene, ter se m vali, ali onih v Mariboru in Celju, ki so celo vdrlivzaprte hiše Slovencev ter jim razbili vse pohištvo, ravno v Ljubljani pred par slovenskimi šolarčki tako nizko izpozabiii v svojem junaštvu, da so se jim kar hlačke tresle pred njim. Zato so morali, previdni kakor so, izmisliti bajko o splošni zaroti ljubljanskih Slovencev proti »nemški posesti*. Ni čuda potem, da je državno pravdništvo zagrabilo to bajko s slastjo, kakor riba v vodi, če ji na trnjiku vržeš mastno — vado. Ampak da jo bil ves ta strah, kakor oni v pregovora: v sredi votel, okrog ga pa nič ni, res le prazna bajka, najboljši dokaz, da sedaj nekateri Nemci že sami priznajo, da se jim je ta strah le sugerirá!. Tako n. pr. pravi neka priča, da, ko je na vprašanje: ali je imel takrat, ko so prišli k njemu po tablo, kaj strahu, odgovoril da ne, zakaj bi Se bal, se ga je nakrulilo: Was, Sie haben keine Furent gehabt? Iz tega se vidi, da so morali strah šele iskati med preiskavo. Da se ta strah tudi zakonito utemelji, zato je bilo treba ujeti čim večje število »zarotnikov*. Pravih snemalcev tabel, kakor smo že na-glasali, niso mogli zasačiti, — kdo bo tudi tako neumen, da se bo pustil — zato so pač rekli, najbolje je, če se vsak zapre, kdor je bil takrat na ulici. No, k sreči se jim ta lov ni posrečil, ker bi bil n. pr. tudi Elbert zraven, a 22 pa so jih vendar skupaj nabrali zato so imeli časa in kakor smo videli tudi ovaduhov dovolj. Izmed 22 pa jim eden, to je bil učiteljiščnik Kozinc srečno odnesel pete nekam v deveto deželo; drugi pa, in sicer tesar Snsnik se je malo pred glavno razpravo ponesrečil. Tako se je število skrčilo na 20.
Ce vzamemo v roko obtožnico ter preiskujemo, kaj je ta ali oni storil, kdaj in kje se je dejanje vršilo, ne najdemo prav nobenega sledu, da bi se bilo dejanje vršilo sporazumno, po načrtu ter po navodilih »kolovodij*. Bogvekje je bil ta, ko je oni demonstriral pred Kastnerjem, ali kje je bil kot glavni kolovodja zaznamovan Vodušek, ko sta dva delavca iz Katoliške tiskarne prav komodno vpričo policista pobirala črke izpred Mahrove hiše. Meglic n. pr. je bil takrat še v zaporu, ko so demonstrirali drugi pred Lassnikom in vendar je Meglic kriv ne samo tega, kar se je pri Lassniku vršdo, marveč tudi vsega onega, kar so drugi bogvekdaj in kje storili. Dalje prih.
Radovljiške novice.
— Občinska seja mestnega zastopa se je vršila dne 28. aprila ob 6. uri zvečer. Glavna točka je bila dovolitev potrebnega kredita za električno centralo. Zupan dr. J. Vilfan je utemeljeval svoj predlog, da dovoli mestni zastop 100.000 K kakor prispevek za to centralo, jako temeljito in srečno. V prepričevalnih besedah je zagovarjal to napravo tako s gospodarskega kakor tudi z gmotnega stališča. Ko so posegli še nekateri drugi občinski odborniki v debato, sprejet je bil soglasno predlog, da občina prispeva s kapitalom 100.000 kron k stroškom sa napravo električne ceattrale.
— Velevaino posvetovanje se je vršilo dne 29. aprila v gostilni BsstL ki je veljalo uresničenja naprave električne centrale ob Završ-niči, ki jo nameravajo zgraditi okčine: Bled, Gorje, Breznica, Mošnje, Lesce, Radovljica, Predtrg, Begunje, Jesenice in Koroška Bala. Posvetovanja so se udeležili vsi župani imenovanih občin, mnogo obč. svetovalcev in odbornikov. Deželni odbor sta zastopala dr. E. Lampe in stavbeni nadstoik Ivan Klinar. Po kratkem nagovora deželnega odbornika dr. E. Lampeta je pojasnil vso zadevo prav obširno nadsvetnik I. Klinar, in sicer s tehtničnega, finan-cielnega in rentabilitetnega stališča. Poročujoč i tehničnega stališča se je dotaknil poročevalec mnenja raznih strokovnjakov, in sicer je podjetnik
Tobell izjavil, da bi ie z lahkoto doseglo vobče do 1000 konjskih sil, v kar bi bilo potrebnih 1200 sekundnih litrov. Inženir I. Ross je enakega mnenja, kakor tudi podjetnik Jaoesch, ki sta tudi izjavila, da bi se lahko dobilo do 900 konjskih sil. — Drugačnega mnenja je seveda «Kranjska industrijska družba*, ki pravi, da se povprečno dobi pri Završnici le okrog 250 sekundnih litrov, ki bi pa nikakor ne zadostovali za napravo takega podjetja. Da je to poročilo očividno enostransko in nalašč tako zavito, je takoj opomnil nadsvetnik Klinar. S tega stališča bi bilo tedaj podjetje ugodoo. Kar se pa tiče stroškov, bi tudi ne bilo podjetje neizpeljivo, ker bi se dobilo že toliko odjemalcev, da bi se zadeva izplačala. In slednjič je potrebni kapital že takorekoč tu, kajti zastopniki posameznih občin so že obvezno dali izjave, s katerim kapitalom pristopijo posamezne občine, med katerimi omenjamo, da pristopi občina Bled a 300.000 K in občina Radovljica s 100.000 K. Potrebni kapital je tedaj zbran, ki je proračuojen na okroglo 650.000 K. — Razgovora so se udeležili razni udeleženci, a g. Cop je vsestransko popolnil mnenja raznih tu navedenih strokovnjakov ter toplo zagovarjal to podjetje. — Na predlog župnika I. Potočnika se je na to sklenilo, da se osnuje ožji odsek, v katerega polije vsaka občina po dva zastopnika, a prvi sestanek tega odseka naj skliče radovljiški župan dr. J. Vilfan. Ta odsek bo imel po mnenju nadsvetnika I. Klinarja izdelati natančni načrt, natančni proračun in storiti potrebne korake v vodopravnem oziru. — Deželni odbornik dr. £. Lampe je omenil končno, da bo deželni odbor podpiral vsestransko ta odsek in da mn da na razpolago tudi strokovne izvedence in upa, da se uresniči to prvo podjetje te vrste na Kranjskem.
— Drultvo za privabitev tujcev za Radovljico, Lesce, Begunje in okolico je imelo jvoj redni letni občni zbor dne 3. maja 11. ob 6. uri zvečer v gostilni g. R. Knnstlja. Na dnevnem redu so bila poročila predsednika, tajnika in blagajnika, volitev enega odbornika in slednjič slučajnosti. Obširneje poročamo prihodnjič.
— 21. aprila t. 1. so obiskali gojenci deželne trgovske šole iz Ljubljane god vodstvom g. I. Remica Radovljico, kjer so si ogledali c. kr. ple-tarsko šolo, o kateri so bili polni hvale, dalje podjetje tovarnarja Iv. Derniča na Lancorem in stok Save in Bohinjke ter Savinke.
— Nale telovadno drultvo «Sokol» napravi v nedeljo, dne 9. t. m., svoj drugi pešizlet, in sicer Boh. Bistrico. Vsled slabega vremena ni bilo napovedanega izleta kranjskega «Sokola». Upajmo, da napovedano predavanje ne izostane in da kmalu poleti bratsko društvo v našo sredino.
V Kranju, dne 8. maja 1909.
BienotihoTa vlada je kljub svoji večini v slabi kožJ. Zakaj tudi njena «zanesljiva* večina se ne upa prevzemati odgovornosti za vse kozolce, ki jih preobračajo ministri tega ponosnega kabineta, pa je dobila vlada zadnje dni nekoliko tako nepri-tajenih in razumljivih nezaupnic, da jih ne bi kmalu kateri kabinet tako mirno vtaknil v žep kakor Bie-nerthov.
Glede na velelidtjaiikJ proces v Zagrebu objavlja glasilo srbske vlade »Samouprava* komunike, v katerem se pravi med drugim: Čo se sedaj pred zagrebškim sodilčem vkljub vladnemu srbskemu dementiju in vkljub konstatacijam, ki so povzročile enodulno prepričanje javnosti v Evropi o pravem značaju tako Gjorgje Nastiča, kakor «veleizdajništva» srbskih rodoljubov na Hrvatskem, vendarle vsak dan ponavljajo nedopustne aluzije na Srbijo in njenega vladarja, se to postopanje ne more tolmačiti drugače, kakor da se hoče delovati na to, da se zopet poostre odnoSaji med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Mi iskreno obžalujemo, da se stvari razvijajo v tej smeri, in bojimo se, da bodo v svobodni srbski javnosti vzbudile odmev, ki ne bo niti v naSem interesu niti v interesu Avstro-Ogrske.
Noto tariko aiialftaitro. Hilmi pasa je sprejel mesto velikega vezirja in bo sestavil novi kabinet V ta kabinet vstopijo: Ferid paša kot minister notranjih del, Arif Hikmet kot minister vojne mornarnice in podpredsednik poslanske zbornice, Aristidi pasa kot poljedelski minister. Ostale port-felje obdrže dosedanji ministri.
Novi sultan gre na potovanje. »Times* javljajo, da bo sultan Mohamed v kratkem poselil vsa večja mesta v Anatoliji, da pomiri tamkajšnje prebivalstvo, ki so ga reakcionarni duhovniki naščuvali proti novemu režimu.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden.
9. maja 1827. f Slovničar Miha Zagajšek v Završah na Štajerskem. — 1832. * Pesnik Janez Bonač v Topolu pri Cirknici. — 1864. Prva bitka austrijske mornarice pri Helgolandu pod Tegetthoffom. — 1873. Polom (krah) na dunajski borzi, — 1875. f Pisatelj Janez Valjavec v Celovcu. — 1883. f Pesnik dr. Jernej Levičnik v Smohoru na Koroškem. — 1898. Na Dunaju otvorijo mestno železnico.
10. maja. — 1501. Amerigo Vespucci nastopi drugo potovanje v Ameriko. — 1631. Mesto Magdeburg razdero. — 1849. V Pragi proglase obležno stanje. — 1859. t Nadvojvoda Janez v pradcu. — 1904. f Henri Morton Stanley.
11. maja. — 334. pred Kristom. Aleksander Veliki zmaga pri Graniku v Mali Aziji. — 1686. t Oto v. Gnericke, iznajditelj električnega stroja in zračne sesalke. — 1784. * Pesnik in pisatelj Urban Jarnik na Potoku na Koroškem. — 1809. Francozje bombardirajo Dunaj. — 1847. * Pisatelj pl. Florentin Horvat v Velikih Hribih v Tuhinjski dolini. — 1905. t Hrvaški zgodovinar Iv. K. Tkalčie.
12. maja. 1809. Napoleon I. maršira drugič na Dunaj. — 1845. t A. W. Schlegel, prevajalec Šekspirja. — 1864. f Pisatelj I. Zemlja v Crmo-šnjicah. — 1872. f Pisatelj Valentin Mandelc v Karlovcu. — 1884. f Slavni češki skladatelj F. Smetana.
13. maja. — 35. pred Kristom. t Zgodovinar C. Sallustino Crispus. — 1707. * Botanik Linnc. 1717. * Cesarica Marija Terezija. — 1779. Mir v Teschenu. konec bavarske nasledstvene vojne. — 1795. * Češki učenjak P. Šafarik. — 1859. * Pisatelj Janez Šašelj v Mokronogu. — 1879. Pisatelj Jožef Ogrinec v Vlnkovcih.
14. maja. — 1686. * Fizik Gab. Dan. Fahrenheit. — 1771. * Angleški socialistični pisatelj Robert Ov/en. — 1808. * Pisatelj in rodoljub dr. Štefan Kočevar v Središču. — 1869. V Avstriji izdajo državni ljudskošolski zakon.
15. maja. — 1525. Konec kmečke vojne. Bitka pri Frankenhausenu. — 1547. Avgsburški intérim. — 1773. * Avstrijski državnik Metternich.
— 1800. Napoleon I. prekorači goro sv. Bernarda. — 1864. * Slavist Vatroslav Oblak v Celju.
— 1867. Meksikanskega cesarja Maksimilijana viemo v Queretaro. — 1882. f Pisatelj Matej Tonejec v Gorenjih Gorah pri Bledu. — 1907. Prve volitve v avstrijski parlament na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Godovi prihodnjega tedna:
9. Prvinica, Ljudmila; 10. Antonin, Njegoslav, Blažena, Bogomila; 11. Žiga, Lerka, Tešimir, Tihamil, Sobjeslav; 12. Pankracij, Sto j mir; 13. Servacij, Dragomir, Dragoslav; 14. Bonifacij, m. Svetolik, Sardona, Boris; 15. Zofija, m. Jaromira, Borislav, Sonja.
Umetnost in književnost
Zadnje dni smo prejeli:
Croibv-Fnrlani: Tolstoj In njegovo poslanstvo.
Založila Zvezna trgovina v Celju. Cena broš. K —70, po pošti K — 80. Priporočamo!
Računski zaključek mestne hranilnice v Kamniku, južno-štajerske hranilnice v Celju in poročilo ter bilanca trgovsko-obrtne zadruge v Trstu. Iz vseh je razviden prav lep napredek teh zavodov.
Novičar.
Opozarjamo na današnji poučni članek izpod peresa odličnega našega sotrudnika.
«Slovencn> ne ugajata naša skromna članka o šenčurskem zletu. «V Šenčurju se je ustanovil telovadni odsek kot odgovor .Gorenjcu', ki je o šenčurskem zletu pisal cele plahte,* piSe glasilo načelne opozicije. Za Boga svetega, pravico, da svojim čitateljem poročamo objektivno in stvarno o dogodkih, o katerih trdi isti »Slovenec*, da so velike važnosti za celo Gorenjsko, bomo pa vendar še imeli. Katoliška gospoda iz Šenklavža naj nikar . ne misli, da bo s takimi pravljicami, kakor «3000*, prikrila resnico. Tudi naj si nikar ne domišlja, da nam je vzela sapo z grožnjo, da se tudi v Kranju ustanovi telovadni odsek. Naš prečastiti naj kar za pomlad zvali svoje Orle. Gorko gnezdo jim je pripravil in škoda, da bi ostajalo prazno. Samo to bi radi vedeli, kako bodo mladiči frfotali. Upajmo, da se kmalu prikažejo na toplem pomladanskem solncu 1 — Samo eno opazko bi ši Se dovolili, katero naj bodoči kranjski Orli dobro premislijo, predno jih bodo Potuškova mamka prinesli. Namreč: zakaj tako opičje kopirajo Sokola in ako spadajo kot mladinska organizacija k S. L. S. ali kot telovadni odseki Slovenski krlčansko-socialni zvezi.
0 kanalizaciji mesta Kranja se je posvetoval stavbeni odsek tukajšnje mestne občine v svoji zadnji seji, na kateri je bil navzoč med drugim tudi deželni stavbeni svetnik g. J. Sbrizaj, ki je obširno in atrokovnjaško poročal o projektirani kanalizaciji na podlagi pregleda načrta. Ie poročila posnamemo le najvažnejše: Pripoznal je, da je načrt tehnično prav dobro zasnovan, spuščati pa se ni mogel v posamezne podrobnosti, n. pr. vzra-cunja njo posameznih profltov, zbog pomanjkanja časa, vendar pa da je že ime tvrdke (E. Gaertner z Dunsja) popolno jamstvo za strokovno pravilno izpeljavo. V načrt je sprejet ves mestni teritorij izvzemSi nekaterih hiš proti Kokri na cesti Huje in Klanec, v katerih bode gledati na to, da si napravijo nove greznice za slučaj, če jih še nimajo. Omenjal je nadalje naraščaj mesta po sedanjem številu prebivalcev tekom prihodnjih 50 let (4110 ljudi, če se na leto za 1% pomnoži, sedaj 2500) in ds je ta naraščaj vzela tvrdka za podlago svojega načrta, ki temelji na takozvanem izplako-valnem tistemu (Schwemmsystem), namreč v kanalih se imajo odvajati skupno fekalije in deževne vode. Ta računska podlaga utegne biti s j žiro m
na rast mesta pravilna. Kar se tiče sedanjih kanalov, povdarjal je deželni stavbeni svetnik, da so glasom predležečega tehničnega poročila premzki in v razpadlem stavbenem stanu so vsled tega nepo-rabljivi za novo kanalizacijo; od sedanje naprave ostanejo v daljni uporabi le dimniki, kateri so se v novem načrtu upoštevali. Profili novih kanalov odgovarjajo potrebi in se ni bati zamašenja, pač pa so mali hišni kanali s profilom 7 5 cm premajhni in je neobhodno potrebno, da se ti z večjim profilom nadomestijo, ter je priporočal, da mestno predstojnišlvo skrbi za to, da se ti položijo s 15 cm profilom. Za globočino novih kanalov je bil mero-dajen pred vsem izkop, za to so se projektirali tako plitvo, kolikor je to z ozirom na strmec zveznih kanalov sploh mogoče, vendar pa so kanali povsod tako globoki, da bo mogoče izpeljati iztoke iz hiš. Na kleti se ni oziralo. Strmec kanalov je več kot zadosten, kajti najmanjši strmec je 5 pro mille, večinoma pa dosega 8 pro mille in Se veliko več. Cela kanalizacija je razdeljena v dva dela, in sicer en del odvaja tvarine mimo »Stare Po te* po državni cesti iz ozadja kokriSkega predmestja, drugi del pa obsega notranje mesto. Oba dela sta v zvezi z izlivom za deževnico. Ločitev kanalizacije v dva dela je tehnično popolnoma dobra, kajti prvi del ne zahteva za sedaj velikih profilov, če pa bode sčasoma nastala potreba, je pa itak projektiran postranski izliv za deževnico, kateri bode glavni kanal tega dela razbremenit Celo raz-deljenje kanalizacije je pravilno in za snaženje ugodno, ker je izplakovanje kanalov s preprostimi sredstvi mogoče. Tekalne vode se izpeljejo le v Savo, ki ima 16 m8, na sekundo pri najnižji vodi, v Kokro, ki ima Ie 0 7 m *, ni dopustno, ker bi se voda preveč onesnažila, iz česar bi nastali znani nedostatki, pač pa gre v Kokro en izliv za deževnico, kar pa je brez posledic dopnstno. Iztok kanalizacijskih tekočin ob novem savskem mostu je izpeljan globoko v vodo in je sploh preskrbljeno, da ne bode provzročal nobenih nedostatkov. Ko-nečno je še povdarjal, da je tvrdka po njegovem mnenju pravilno zadela sestavo kanalizacije. Na to poročilo se je razvil obširen razgovor glede graditve kanalizacije obenem z graditvijo vodovoda ter se sprejel predlog deželnega stavbenega svetnika J. Strizaja, da se po širokih ulicah vrši kanalizacija ločeno od vodovoda, po ozkih ulicah je priporočati, da naj se gradi skupno in sicer, kjer je skalovit teren, na banketu, na mehkem svetu pa bo treba položiti vodovodne cevi na cementne podpore, da se ne posedejo, treba bode pa banket za pokladanje vodovodnih cevi razširiti na okrog 40 cm, namesto 20 cm, kakor priporoča tehnično poročilo o kanalizaciji, ker je tak banket preozk.
Izprememba fijakarskega reda v Kranju. Občinski svet kranjski je — kakor smo že poročali — sprejel v po obč. odboru že prej odobrenem fijakerskem tarifu nekaj izprememb, tikajoč h se cen za vožnje na kolodvor ali nazaj v mesto, dalje cen za vožnje na deželo in števila oseb, katere se smejo peljati v eno, oziroma dvoprežnera vozu. Glede teh izprememb naj se prvotno od občinskega odbora glede vožnje na kolodvor in nazaj v mesto potrjena tarifa obdrži, kajti ta odgovarja tukajšnjim razmeram, dočim je od deželne vlade predlagana previsoka in neutemeljena. Obdrže se določene cene za prtljago iz kolodvora v mesto, oziroma na kolodvor, ker ni dvoma, da je previsoko zaračunjena tarifa c. kr. deželne vlade povzročila precejšnjo nezadovoljnost. Glede tarifa za vožnje na deželo se obdrže tudi prvotno od občinskega odbora odobrene cene, katere se itak skladajo z od c. kr. deželne vlade določenimi, le glede določila glede čakanja z vozom, se opusti, ravno tako določitev Števila oseb, katere se peljejo z eno- oziroma dvoprežnim vozom. Nasprotno se sprejme v fija-kersko tarifo kot IV. točka: »Otroci pod 5 letom se le tedaj ne štejejo, ako je v enoprežnem vozu samo eden, ali v dvoprežnim vozu samo dva. Če jih je pa več, se vsakega nadaljnega Šteje za pol osebo.*
Občni zbor okrajne bolniške blagajno ? Kranja se je vršil v nedeljo dne 2. maja t. 1. v dvorani mestne hiše. Iz obširnega poročla načelnika g. Cirila Pire a in blagajnika g. Rudolfa Ko k al j a povzamemo naslednje: V letu 1908 je došlo, oziroma se je rešilo 496 dopisov proti 392 v letu 1907. Koncem leta 1907 je štela blagajna 731 članov, med letom jih je pristopila 2566. izstopilo pa 2555 ter jih preostalo koncem leta 742, in sicer 663 možkih in 79 ženskih. Največ članov je bilo 1. novembra — 1174, najmanj 1. januarja — 731, povprečno na mesec pa 977. V letu 1908 je obolelo 479 članov v 640 slučajih ter so bili bolni 11.708 dni, umrlo pa jih je 6. Bonščnine se je izplačalo K 11.722 31. Vsi dohodki so znašali K 27.905 93, izdatki pa K 21.99060, toraj prebitka K 5915*33. Denarni promet je znašal K 65.966 69 proti K 41.855 92 lanskega leta. Rezervni fond je znašal koncem leta K 7968*85, koncem leta 1907 pa K 7954*37 ter se je zvišal za K 14*48. Razsodišče je poslovalo v letu 1908 v dveh slučajih. V nadziralni odsek so bili izvoljeni gg. Jurij Depoli, Josip Koban, Josip Krenner, Ivan Lampe, Viljem Požgaj in Josip WeiDeisen. V razsodišče pa gg. Anton Janša, Rudolf Jereb, Vinko Majdifi, Ivan Pirec in Lovrenc Rebolj. Na to so se sprejela nanovo predelana in izpremenjena pravila, nakar je g. načelnik zaključil občni zbor,
Shod narodao-napredne «tränke m Jese-nlcih te vrši v nedeljo ob treh popoldne v bivši «Sokolovi» telovadnici p. d. pri Peku.
V deželni šolski svet kranjski je deželni odbor imenoval v smsilu novega zakona prof. Ev. Jarca in Franca Jakliča.
U vrače n je v XI. činovni razred tukajšnji so-doraerec g. Ivan Cof.
Šolski Izleti. Dne 1. t. m. popoldne je napravilo okrog 40 dijakov cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju pod vodstvom prof. M. Pirnata izlet v Škofjo Loko, kjer so si med drugim ogledali pivovarno L. Šmida. 6. Jožef Šmid, pivovar-niški mojster, je bil jako prijazen, da je izletnike gostoljubno pogostil. — Dne 6. t. m. je poletelo 74 ljudskošolskih otrok (37 dečkov in 37 deklic) iz Primorskega in iz Pred ose); pod vodstvom gg. nadučiteljev Franceta Luznarja, Rudolfa Zireta in učiteljice gdč. Ivanke Lampe v Ljubljano, kjer so si ogledali deželno bolnico, gluhonemnico, šentpe-tersko vojašnico, več cerkva, ljubljanski grad in deželni muzej Rudolfinum, razne javne spomenike in druge mestne zanimivosti. Pod Tivolijem je šla mlada družba tudi v ondi se nahajajočo menaže-rijo. Skupno kosilo se imeli na prostornem vrtu gostilne pri Novem svetu, kjer so bili jako ceno in prav dobro postrežem (kosilo je stalo 44 v), vsled česar prav toplo priporočamo omenjeno gostilno za enake prilike. Popoldne so si ogledali tivolske nasade in se ustavili tudi v Svicariji, kjer so za mal denar (24) dobili vsak belo kavo in dva kruha.
Izžrebani porotniki. Za drugo letošnjo porotno zasedanje, ki se prične dne 1. junija so bili izžrebani sledeči porotniki z Gorenjskega: Jožef Belher, mesar v Tržiču; Fr. Benkovič, posestnik v Blagovici; Ivan Dernič, tovarnar in posestnik na Lancovem; Franjo Drmastija, gostilničar in posestnik na Jezici; Gabriel Eržen, trgovec in posestnik v Zapužah; Franjo Hainrihar, trgovec in posestnik na Trati; Anton Jeglič, mesar v Tržiču; Franjo Kunčič, izdelovalec sodavice in posestnik v Lescah; Franjo Papier, strojar in posestnik v Do-slovčah; Ivan Rakove, posestnik tovarne v Kranju; Matej Zigon; trgovec v Škofji Loki.
Nabiralniki v oskrbi podružnice družbe sv. Cirila in Metoda donesli so družbi v mesecu aprilu naslednje zneske: Gostilna Mavrilij Mavr (nabiralnik samcev) K 31 66,trgovina Ivan Savnik K 1657, hotel Nova pasta K 10 70, restavracija pri kolodvoru K 5 60, kavarna Jäger K 5 50, gostilna J. Mthelič (Beksel) K 3 85, gostilni Mavrilij Mayr K 3 80, kavarna Geiger K 370, gostima Rudolf Jereb K 350, hotel Stara pošta K 3*—, gostilna F. Benedik (Joštar) K 220 skupaj K 90 08.
Okrajna učiteljska konierenoija za radov Ijttki okraj se vrši dne 10. julija t. L, ob 9. uri dopoldne na Bledu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi še sledeče: Praktični nastop. •Prostoročno risanje*. — Podrobni učni načrt iz ročnih ženskih del. — Podrobni učni načrt iz opisja v I. in H. šol. letu.
Prvi nčiteljeki sestanek ja dne 13. t. m. na Bleda, in sicer se vrši oficielni v restavraciji g. Peternela. Vabljeni so vsi, ki so dobre volje in ki se zanim?jo za učiteljski napredek. Dobro došli tudi prijatelji učiteljstva. Odbor.
Porodil se je profesor Ivan Knaflič z gdč. Nežko Jesenko v Poljanah pri Škofji Loki.
Umrla je v Kranju gospa Antonija Belec, hišna posestnica v Kranju. — V Gradu je preminula gospa Katarina Vovk, mati odlične narodne obitelji na Bledu. N. v m. p. I
Na škofjeloški postaji so razmere — kakor se nam piše — tako neznosne, da kriče po temeljiti remeduri. Gospodje, ki so v prvi vrsti postavljeni zato, da skrbe za red in točnost in pa da se ugodi zahtevam strank, se brigajo rajši za druge nepotrebne reči, ki nimajo z njihovo službo nobenega stika. Naj omenimo n. pr. le tehtnico. Živ krst se ne zmeni zanjo, dasi je že več kot leto dni zaprta. Stranke, ki nakladajo blago na postaji Škofja Loka in ga hočejo oddati frankiranega, morajo po poprejšnji položitvi predplačila po več dni, včasih celih 14 dni čakati, preden izvedo, koliko se jim je zaračunala tehtni na. Da tako postopanje ovira promet, nam ni treba še posebej povdarjati. Toraj naj se nemudoma izpostavi tehtnica, ki bo funkcionirala.
Pod vlak skočil. Včeraj opoldne je med postajama Medvode in Vižmarje skočil pod vlak bivši uradnik »Zadružne Zveze*, nazadnje pa tajnik šo-štanjske posojilnice, Josip Dodič, katerega je vlak popolnoma razmesaril. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
Telovadno društvo «Sokol* na Jeienloah
vabi na svoj izvanredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m., ob 2. uri popoldne v restavraciji brata Jakoba Mesarja na Jesenicah. Ker je na sporedu pogovor radi telovadnice, oziroma društvenih prostorov, bi bilo želeti, da se ga člani polnoštevilno udeleže.
Nesreča na železnici. Na Savi je podrl vlak delavca Fr. Kukača, ter mu zlomil desno nogo in težko poškodoval desno roko. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
V fipltalida pri Kamniku pogorel je večji kompleks v tamošnjih gozeih, ki so last barona Rud. Apfallrerna. Zakrivil je ogenj baje sam gozdar.
Is Tnhln)sko dolino. Dne 29. aprila L L se je vršila pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku lepa kazenska obravnava. Zasilni učitelj, mežnar, organist in trgovec Vinko Juvan iz Špitaliča se je kot učitelj imenitno obnesel. Dne 16. aprila L L je pretepaval neko učenko po obrazu tako, da ji je izbil en zob ter prizadjal bolečino na licu in a tem provzročll, da deklica slabo sliši. Dalje je udrihal s palico po rokah, radi istih postali ste ji ročici črni in otekli. Za nameček jo je pa še trpinčil tako, da jo je prisilil klečati na ostro poleno, katero klečanje je deklici prizadjalo oteklino na kolenih. Otrok je komaj prilezel domov. Po noči je bledla ter jokaje zdihovala. Okrajno sodišče je kaznovalo Juvana na 10 K globe ali 24 ur zapora ter v poravnavo troškov. Radovedni smo Tuhinjci ali bo s to »preostro* kaznijo Juvana visoko državno pravništvo v Ljubljani zadovoljno? Ter kaj poreče k temu slavni deželni šolski svet?
Umrl |0 dne 25 aprila v Podgori pri Borovljah g. Jane Rupert, c. kv. poštar, v visoki starosti. Pokojnik je bil dobro znan starejšim Kranjcem, ker je bil to zadnji poštar, ki je sam vozil še četveroprežno pošto čez Ljubelj do Tržiča še v noih časih, ko še ni bilo gorenjske železnice. Blagemu pokojniku dober spomin.
Pozor! Ogrska tvrdka J. Ambrus iz Budimpešte pošilja okrog po Gorenjskem srečke, ki niso dovoljene v Avstriji. Kdor dobi tako pismo s temi srečkami, naj vse skupaj vrže v peč.
Tombolo priredi Rečiška podružnica gasilnega društva z Bleda v nedeljo dne 16. maja na vrtu restavracije »Mangart* na Rečici. Cisti dohodek je namenjen v korist stavbe gasilnega doma. Dobitke hvaležno sprejemata gg. Ivan Pretnar, načelnik, in gostilničar D. Vrinšek. Pričetek tombole točno ob 3. uri popoldne. V slučaju neugodnega vremena se vrši tombola in veselica prihodnjo nedeljo, 23. majnika, ob vsakem vremenu.
Prekoriitno obrambno drultvo »Naia Straža* je imelo dne 3. t. m. po dolgem času svoj občni zbor. Radi pomanjkanja prostora poročamo več o njem prihodnjič
Podružnica sv. Cirila la Metoda ta Savo, Javornik in Koroiko Belo priredi v nedeljo dne 9. maja v dvorani »pri Jelenu* na Savi gostovanje ljubljanskega slov. dežel, gledališča z raznovrstnim sporedom.
Is Žirovnico se nam poroča, da je vihar, ki je trajal od nedelje do srede bil hujši kakor kraška burja. Napravil je silno mnogo škode na žitnih pridelkih kakor na sadnem drevju. Posestniku I. Jesenkotu v Žirovnici je podrl na tla veliko gospodarsko poslopje. Škode ima do 2000 K. Mnogo je potrtega sadnega drevja, pri kozolcih ni skoro nobena streha cela, osobito so trpele iz cementa izdelane. Najbolj kljubuje vetru Eternit-škrilj. Zelo stari ljudje ne pomnijo kaj tako silnega, zakaj vlekel je neprenehoma 4 dni, vmes pa je snežilo in padala je toča. — V nedeljo se vršeča veselica pri Svetinu pri Žirovnici je kljub silno silno slabemu vremenu dobro vspela, ker je bilo čistega prebitka K 5697, katera svota se je izročila samostojnemu tamburaškemu društvu »Sokol* v Žirovnici. Vsem prijatdljem kateri so veselico posetili kljub slabemu vremenu, se priporočamo že danes. Na veselo svidenje pri lepšem vremenu. Na zdarl
Novo tovarna lanenega olja v Medvodah.
G. M. Ivančič zida novo tovarno lanenega olja. Ker se bode pečala nova tovarna izključno z izdelovanjem namiznega olja, o kaki konkurenci ta-mošojim oljarnam ne more biti govora. Pač pa more nova ta industrija koristiti našim živinorejcem, ker bodo ti lažje in ceneje dobivali lanene tropine kot izvrstno krmo mlečni živini Nova oljarna prične s svojim obratom že meseca junija t. 1.
Gleda prodajo selških knjig za ljudske in meščanske šole je izdal dež. šol. svet ukaz, da smejo od pričetka šolskega leta 1909/10 privatni založniki prodajati pripuščene učne knjige le pod pogojem, da se zavežejo dati na vsakih deset prodanih knjig en brezplačen izvod kot ubožno knjigo, ter je pridejan vsaki knjigi, ki se proda, odrezek primerne vsebine.
JVaasnanila
ttlowadn«ga     jštŠ£W^. *
društva jJURTZj esJdetkom
„8 O nO L" v KRANJU.
BRATJE SOKOLU
Ker se v nedeljo, dne 2. velikega travna radi slabega vremena ni mogel vršiti izlet čez Tržič v Radovljico, vrši se taisti jutri, dne 9. malega travna z istim vzporedom. Zbirališče Jo na kolodvoru točno ob Vi 1* aro popoldne. Udeležite se ga v najobilnejšem številu ter pazite, da pridete ob določeni uri točno na kolodvor. Z bratskim »Na zdarl*
Vaditeljski zbor.
SOBA
136 2-1
zračna, svetla, s posebnim vhodom, na novo opremljena, s pogledom na Glavni trg
se takoj odda v najem, vec v trgovini j, mMm q ftrssfsi«
Darila.
V pravništvo našega lista je prejelo:
Za dražbo sv. Cirila In Motoda: Povabljeni gostje pri g. Iv. Savniku v Kranju so v njegovi kleti pri pokušanju i zbornega rujnega vina darovali 5 K. Živeli!
Listnica uredništva.
Zaradi neobjavljeni a dopisa: »Izpod Triglava* smo prejeli prošnjo, podpisano od 11 učiteljev radovljiškega okraja, da naj bi se oni dopis vendarle priobčil. 2e zadnjič omenili razloge, ki govore proti temu dopisu. In stojimo še danes na istem stališču. Sicer pa vprašamo za mnenje vsekakor nekaj učiteljev.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo lužno vest, da je naša pre-ljubljena soproga, mati, sestra, gospa
Antonija Belec
hišna posestnica
danes, dne 2. majnika ob 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umiraj»če mirno v Gospodu zaspala.
Truplo preoiage pokojnice se bode ▼ torek, dne 4. majnika 1909 ob >/,(>• uri popoldne preneslo iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domačih cerkvah.
KRANJ, dne S. majnika 1909.
Žalujoči ostali.
133
Zahvala.
7a toliko srčnih dokazov iskrenega so-čutja, ki se se nam izkazovali med boleznijo in povodom nenadomestne izgube naše nad vse ljubljene soproge, matere, sestre, gospe
Antonijo Belec
hišne posestnice
kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo blage pokojnice k rečnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter udeležnikom sploh, presrčno zahvalo.
KRANJ, dne 4. majnika 1909.
Žalujoči ostali.
Al %
TTužnirn srcem javljamo vsem sorodnikom, * prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dobra, iskreno ljubljena mati, sestra, stara mati, tašča, gospa
roj.
danes, dne 5. majnika 1909 *1> 5, uri zjutraj, po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice bo v petek, dne 7. majnika 1909 ob pol 10. uri dopoldne s sv. mašo iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maša zadušnice se uodo brale v žepni cerkvi t Gradu.
GRAD-BLED, dne 6. majnika 1909.
Anton Vovk, posestnik; Franc Vovk, nadinženir. sinova. — Marija Sekovanič roj. Vovk, hči. — Franc Ferjan, brat. Franla Vovk, Marija Vovk, sinahi. — Ferdinand Sekovanlč, trgovec in posestnik, zet. — Vsi vnuki in vnukinje.
Zahvala. 141
l/sem, ki so nam ob smrti naše nepo-* zabne matere, oziroma stare matere i. t d., gospe
Katarine Vovk
izkazali v tako obilni meri svoj,- sočutje, izrekamo tem potom stojo iskreno zahvalo.
GRAD-BLED, 7. maja 1909.
Žalujoči ostali.
i
58
: Našim rodbinam priporočamo n
Kolinskp cikorijo!
700 Hit lep<9a sena
Je naprodaj
t Hti I flu. 54
Proda se lep
gg glasovi r
In dobro ohranjeno
damsko kolo
Kje pore upravništvo »Gorenjca*        185 —1
Hotel »Ilirija"
Ejnbljana
Kolodvorska ulica 22.3 minute od kolodvora.
Priporoča svoj izvrsten hotel. Priznano dobra kuhinja, pristna domača vina. — Za ženitovanjske pojedine in nove maše je na razpolago lep in prostoren salon.
Uellk senčnat vrt. najmodernejše urejene sobe za tojce po najnižjih z cenah. z
Slav. potujočemu občinstvu se priporoča
matija llooah
129 3—2 hotelirka.
Naznanilo.
Podpisani uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem odprl
v lastni hiši štev. 104 na Glavnem trga nasproti farne cerkve
novo restavracijo.
Točila se bodo raznovrstna Ie pristna vina. Istotako se bodo vedno dobila okusna Jedila kakor tudi prenočišča, vse po nizki ceni. Z dobro postrežbo bodem vedno skrbel, da si ohranim Se nadalje naklonjenost mojih prejšnjih gostov, ter si pridobim še novih na svojem sedanjem prostoru.
Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporočam a gpoštovanjem
122 3—3 Jernej RnčigaJ
sodoTlčar.
ea^gaa»
ZobOtdnKii atdjf
Oton $eyiU
v Roossovi hiši nad prodajalno v Hiranju.
ZOBOVJA, tudi ne da bi te odstranile korenine, i ml brei nebne iloiče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI ae Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 62-18
Sprejemne nre vsako nedeljo in pondellefc od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne.
£tpa mesečna soba
proti vzhodu, a posebnim uhodom ie takoj odda pri
vrtnarju Suhadolniku 2-? Savsko predmestje ste v 6., II. nadstropje.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
* Canado Juž. Ameriko
108 52-1
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tndi kipe, vase In droge glinaste lsdelke v vseh barvali, trpežne In cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pači in glinastih izdelkov v LJubljani.
Nova zaloga vina!
Podpisani naznanjam, da sem o tvoril
t svoji
Kokiiško predmestje
zalogo Istrskega, vina belega In rdečega, lastnega pridelka.
Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej.
Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, naravnega vina, se zavežem, dotičniku plačati 4000 K.
S spoštovanjem
PRAN ZOHIL
28 i5-i5       veleposestnik vinogradov v Žminjn (Istra).
G. Tonnies
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 11 12 52-37
samr    Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provonoo, La Savoie, La Lorralne in La Touraino iz
Havre v Newyork. ===== Najkrajša črta._
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dnnajska o. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'.
Od c. kr. namestništva oblastveno
Sdovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna m*   za poizvedbo tarifov *
i L. Jandl
v Ljubljani
: 52—8 89
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. n 52—25
■ — ■ Kdor a
hoče sebe ali svoje otroke oprostiti
g 1^1        jO g
hripavosti, katar a, zastizenja ustnega katar a, krčevitega in oslovskega kašlja,  naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene
KaiserjeVe prsne frraatle
s 8 smrekami. 18 24—24
5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. Dobiva se v: Lekarni v Tržiča.
U4» 139 Ml 6—1
najhnilši lak za tla Iz mehke g alte s a.
Keil-ev lak za zUtenje okvirjev 40 vin* Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah.
Franc Dolenz u Kranju.
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umi-
valne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin.
ima vedno v zalogi tvrdka
Črnomelj i Anton Zurc; Idrija ■ Val. Lapajne ; Kamnik i Ed. Hajek. Kočevje > Franc Loy.
Ljubljana i  Leskovic &
Meden. Novo meatoi I. Picek.
Poatojna: Anton Ditrich. Radovljica. O. Homann. Škof ja Loka: M. Žigon.
Zagorje; Rih.E.Mihelčič.
3 Naznanilo in priporočile.
Podpisana slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela
KAVARNO MAYR
v Kranja! Kokrlško predmestje, v »Zvezdi".
Potrudila se bodem slavno občinstvo zadovoljiti med drugim tudi z najboljšim pivom, finimi pristnimi vini v buteljkah, šampanjcem, finimi likerji in mrzlimi Jedil«.
Za mnogobrojen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
Jerica Iflčar.
8212
kosti. Pokladati ga je posebno takrat, ako krmimo krmo, ki je revna na fosforovi kislini in apnu, n. pr. kislo seno, v«liko korenjstva. Dajemo ga odrasli govedi 25—40 gramov, teletom in žrebetom 10—15 gramov, ovcam in prašičem 10—20 gramov na dan. Pokladamo ga na ta način, da ga potrosimo po rezanici, ali pa se da v pijači, al; pa tudi s soljo za lizanje. Pri nakupu krmilnega apna, moramo paziti posebno na to, da kupimo pravo apno, ker se dobi v trgovini tudi tako apno ki ima le 25°/0 fosforove kaline, zato pa veC diugih, manjvrednih snovi v sebi. 100 Lg krmilnega apna s 40—45 % fosforove kisline stane okoli 22 K pri kmetijski družbi v Ljubljani.
Kranjfko vino v Pragi. Izvoz naših, zlasti vipavskih vin na Češko in na Moravsko čedalje bolj raste in se bode gotovo še bolj razvil, ko se bodo vinogradniki poprijeti pravilnega kleterjenja. Prva vipavska vinarska zadruga je ustanovila v Pragi že zalogo svojih vin in v kratkem otvori tam svojo lastno vinarno v sloveči, starodavni patricijski biši «u Vejvodu* (pri vojvodi). Da se češko občinstvo, zlasti pa vinski trgovci, vinaiji in gostilničarji še bolj seznanijo z našimi vini, zlasti pa da se informirajo, kje »n kakšne vrste vina na Kranjskem rasto, priredi novomeška podružn;ca kmetijske družbe kranjske v Pragi od 29. t. m. do 6. junija deželno razstavo kranjskih vin s pokuše-. vanjem istih. Te razstave se udeleži kak:h 25 naših najboljših vinskih producentov in zadrug, ki razstavijo 30 do 40 vrst vina iz raznih krajev, tako, da bodo vsi tipi naših vin zastopani. Vse priprave so že v tiru in lokal že najet, vina se pa odpošljejo že 10. t. m. v Prago. Razstavo in poskuse vanje bo vodil na licu mes'a osebno g. vinarski nadzornik B. SkaHckv, ki bo dajal interesentom tudi strokovna pojasp-la in informac:je glede nakupa vin itd. Upajmo, da ta prireditev znatno pripomore k povzdigi eksporta naših domačih vin, ki gredo letos že tako težko v denar. Gotovo bodo tudi vsi merodajn* faktorji to važno priredUev vsestransko podpirali.
Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovsk«. in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo odda>o dobavo 500 ton kovaškega oglja za dobo od 1. januarja 1910 do 31. decembra 1910. Ponudbe je vložiti pri gori navedenem ravnateljstvu najkasneje do 15. jur/ja t. 1. 12. ure popoldne.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu aprilu 1909 je 302 strank vložilo 109.093 K 15 vin. 256 strank vzdignilo 59.316 K 96 vin. 18 strankam se je izplačalo posojil 28.650 K. Denarni promet 445.131 K 71 vin.
Meitna hranilnica t Kamnika. V mesecu apri'u 1909 je 152 strank vložilo 57.087 K 64 vin. 134 strank vzdignilo 27.326 K 57 vin. 4; strankam se je izplačalo bipotečnih posojil 4000 K. Stanje hranilnih vlog 1,755.888 K 56 v. Stanje bipotečnih posojil 1,265.932 K 11 vin. Denarni promet 161.834 K 81 vin.
Dopisi.
Z Bleda. Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za naš kraj se je vršil dne 2. maja v hotelu «Triglav». Kljub slabemu vremenu je bi'a udeležba zadostna. Načelmk pozdravi navzoče člene kakor tudi zastopnika glavne družbe in goste iz Radovljice. Tajnik poroča, da je podružnica štela v preteklem letu 3 ustanovnike in 1 pokrovitelja. Članov je plačalo 52 mož*h in 37 ženskih, skupaj 89 članov. Blagajnica pove račun. Poslalo se je v Ljubljano 121"46 K 'n 75-25 K, skupaj 196 71 K; za letos je pa plačalo 91 članov po 2 K in darilo 21 K, skupaj 203 K, kar je lepu vsota za nase razmere. V odbor se volijo z vzklikom za načelnika J. Peternel, za namestnico gospa dr. J. Hočevarjev a, za tajnico gdč. Franica Peternelova, za blagajnika I. Verbunc in gdč. K. Drolova, za odbornike gospa A. Erbežrrkova, gdč. Ju'ka Vovkova, A. Jesenko in A. Ropret. Delegatje za glavno skupšč!no so izvoljeni gdč. Drolova in K. Repe. — Zastopnik glavne družbe, g. A. Berce, v lepem govoru razjasni pomen in namen družbe, v koliki nevarnosti smo Slovenci po obmejnih krajih, in priporoča, naj kupujejo blago, od katerega ima družba dobiček: to je, milo, čistilo za čevlje, sveče, žveplenke, razglednice, računske listke itd. Gospod K. Repe opozarja navzoče, naj tudi zbirajo, stare znamke, stanje, igrače, knjige, odrezke od Cigar itd. Vse te stva»i naj pošiljajo gdč. Juli Vov-kovi, katera je drage volje prevzela delo, da zbira te stvari in jih v večji množini pošlje na glavno družbo. Te stvari nimajo za nas nobene vrednosti, družbi pa donesejo nekaj stotakov. Za pobiranje denarja iz nabiralnikov se izvolita dva gospoda, ki bosta redno vsak mesec izpraznila nabiralnike in nabrani denar pošiljala naprej. K sklepu se načelnik zahvali govornikom in članom za zanimanje in jih prosi, naj še nadalje podpirajo družbo, ki je podpore zelo potrebna. Po zborovanju se je vnela vesela zabava ob petju in navdušenih govorih in razšli smo se z zagotovilom, da se še v večjem številu snidemo k veselici, ki se nam obeta v korist podružnice.
Il Bpitaliča. Orkveno pred*tojn'štvo (to je gospod župnik) je podelilo prevzvišeni gospej Alojziji
Juvanovi, soprogi mežnarja in organi sta j, t. d., v farni cerkvi lep sedet. Ta sedež dobi ona za prelepe petje na koru. Malo časa je pela, a dobUa je zanj krasno penzijo. To odPkovanje našim Špita-ličanom v\ posebno ugajalo, zato se je nekdo v tej zadevi z nepodpisanim pismom obrnil na domačega župana. Gosp. župan je nerel pismo v farovž. O joj! — sedaj tečejo sodnijske preiskave. Obdolženo je 7'ofiina — pisanja — resnice neko mlado dekle, katero mora bit« kaznovano, potem že, če je ali ne ona pisala. — Tolsko je znano, da je gospa pevka s svojim soprogom vred visoko razžaljena. Koliko bo pa dekle-zločinka kaznovana, hočemo takoj po obravnavi sporočati. Poročali bodemo tudi o modrem gosp. župniku Mezeku, o njegovi kronici in oni ženici, katera je pošteno zaslužila kronico ter pod prisego potrdila veliko «kunšt» gosp. župnika Antona.
Črtica iz septemberskih dogodkov.
Dalje.
Vse te tri oddelke je državni pravdnik združil v eno samo enoto. Njemu je bilo vseeno, ali je dopoldne prijatelj svojemu prijatelju na Mestnem trgu svetoval, naj z ozirom na dogodke v Mariboru in razpoloženje v Ljubljani raje preje odstrani, ali vsaj prelepi nemški napis; ali je kdo popoldne bogve na katerem koncu mesta med množico zašel, vpil »nemške table dol»; ali je dve uri pozneje kak obrtni vajenec splezal do table ter jo vrgel dol. AM da vzamem izmed mnogih en primer iz obtožbe same. Rohrman in Tratnik, ki sta šla k trgovcu Hamanu ter ga prosila, da odstrani nemške napise, še predno bi prišli de-monstrantje do trgovine, sta bila obtožena ravno tistega hudodelstva kakor Lovšin in Skof, ki sta v mnenju, da je mestni magistrat po vzgledu Maribora sam odredil odstranitev nemških napisov, pri Mahni v navzočnosti policista in Mahrovih poslov (po načinu «stotnika« Kepenika), trgala črke od zida. Državni pravdnik je kratkomalo dejal: Kdor je bil pri dogodkih 21. septembra posredno ali nepc3redno navzoč, ta se je s tem zakrivil istega hudodelstva. Kdo pa je bil navzoč? Spočetka par mladih fantov, šolarjev, vajencev. Ugodni prosti čas po kosilu je neravno privabil ti družbi marsikaterega zvedavega opazovalca. Tudi sicer resni s! rejši ljudje so nehote postajali v posameznih gručah.
Zaplenjeno !
Celje, 7. maja, ob 6. zvečer. Klerikalca Pišek in Korošec sta zmagala. Med nemškim nacijonalcern Kralom in soc. demokratom Horvatekom se vrši ožja volitev.
Ljubljanski kazinotje so jo pogruntali, čel, vse, kar se je vršilo glede nemških napisov v kateremkoli kotu magari dva dni popreje ali pozneje, treba v smislu § 56 k. p. r. postaviti na račun 21. septembra pod eno in tisto obtožbo. In izmislili so si bajko, da se je vsa slovenska Ljubljana zarotila proti njim, da so se napisi odstranjevali dogovorno po groznem načrtu in še bolj groznih «kolovodij«, ki bodo pustili, če pride na to, najprej reklamne table nemških čifutov, a za njim pa še vse ljub-
ljanske Nemce pometali kar v Ljubljanico. (Bograe, za nekatere bi ne b;lo ikoda — malo «tu4a».) Zato ao se, ko se je začel «spektakel», kar tresli samega strahu. Nekaj jih je celo «faipfallende» dobilo. Da je vse to prazna bajka, o tem ni niti govora. Prosim Vas, par šolarčkov in vajencev, kaj pa naj ti napravijo proti orjaškim stebrom Ger-manije. In to celo pri belem dnevu vpričo orož-niških bajonetov in repet*rk junakov belgijskega polka 1 Bajka ima torej povsem diugo ozadje. Prvič — in to je b;l glavni namen, so si hoteli dati duška svoji onemogli jezi nad v t:stih časih zagotovljeno naredbo o izključno slo venskik uličnih napisih. In da si še bolj oblade to jezo, so morali na vse kriplje delati na to, da simulirajo tisti grozni strah, ki je potreben, da postane odstranitev nemških reklamnih tabel hudodelstvo javne nasilnosti, združeno z izsiljevanjem in grožnjo. Tako bodo brez skrbi po svetu razvpiti Ljubljano kot nekako gnezdo samih cestnih tolovajev, tako tudi opozorili Dunaj, da je skrajni čas, da se te tolovaje kratkomalo, če le mogoče, podavi, ali pa vsaj pošteno sprav! chinter Schloss uod Riegel». In le na ta način je tudi mogoče, da nemški trgovci kakor Elbert, L*ssn'<k, Kenda, Lang et tutti quanti, kot «arme Brûder im bedranglen Lande» dobe zato, da Slovence mamijo s sramotnimi cenami, kot odškodnino nekaj novih tisočakov iz « rajna », oziroma od povsod, koder biva plemeniti nemški rod. Dobro so znali, da jim brez tega manevra živ krst ne veijame, da bi se mogli so-bratje tistih hrabrih junakov, ki so se v Ptuju ohrabrili celo tako daleč, da ao opljuvali slovenske žene, ter se rnvali, ?'« onih v Mariboru in Celju, ki so celo vdrli vzaprte hiše Slovencev ter jim razbili vse pohištvo, ravno v Ljubljani pred par slovensk;rai šolarčki tako nizko izpozabiti v svojem junaštvu, da so se jim kar hlačke tresle pred njim. Zato so morali, previdni kakor so, izmisliti bajko o splošni zaroti ljubljanskih Slovencev proti «nemšk< po-sesti». Ni čuda potem, da je dižavno pravdništvo zagrabilo to bajko s slastjo, kakor riba v vodi, če ji na trnjiku vržeš mastno — vado. Ampak da je bil ves ta strah, kakor oni v pregovoiu: v sredi votel, okrog ga pa nič ni, res le prazna bajka, najboljši dokaz, da sedaj nekateri Nemci že sami priznajo, da se jim je ta strah le sugeriral. Tako n. pr. pravi neka priča, da, ko je na vprašanje: ali je imel takrat, ko so prišli k njemu po tablo, ksj strahu, odgovoril da ne, zakaj bi še bal, se ga je nakrulilo: Was, Sie haben keine Furcbt gehabt? Iz tega se vidi, da so mora'i strah šele iskati med preiskavo. Da se ta strah tudi zakonito utemelji, zato je bilo treba ujeti čim večje število «z?rot-nikov». Pravih snemalcev tabel, kakor smo že na-glaiali, niso mogli zasačiti, — kdo bo tud: tako neumen, da se bo pustil — zato so pač rek'i, najbolje je, če se vsak zapre, kdor je bil takrat na ulici. No, k sreči se jim ta lov ni posrečil, ker bi bil n. pr. tudi Elbert zraven, a 22 pa so jih vendar skupaj nabrali zato so imeli časa in kakor smo videli tudi ovaduhov dovolj. Izmed 22 pa jim eden, to je bil učiteljišfip;!r Kozinc srečno odnesel pete nekam v deveto deželo; drugi pa, in sicer tesar Susnik se je malo pred gla\no razpravo ponesrečil. Tako se je število skrčilo na 20.
Ce vzamemo v roko obtožnico ter preiskujemo, kaj je ta ali oni storil, kdaj in kje se je dejanje vršilo, ne najdemo prav nobenega aledu, da bi se bilo dejanje vrtîlo sporazumno, po načrtu ter po navodilih «kolovodij». Bogvekje je b:l ta, ko je oni demonstriral pred Kastnerjem, rli kje je bil kot glavni kolovodja zaznamovan Vodušek, ko s+i dva delavca iz Katoliške tiskarne prav komodno vpričo policista pobirala črke izpred Mahrove biše. Meglic n. pr. je bil takrat že v zaporu, ko so demonstrirali drugi pred Lassnikom in vendar je Meglic kriv ne samo tega, kar se je pri Lassn:.ku vršilo, marveč tudi vsega onega, kar so drugi bogvekdaj in kje storili. Dalje prih.
Radovljiške novice.
— Občinska seja mestnega zastopa se je vršila dne 28. aprila ob 6. uri zvečer. Glavna točka je bila dovolitev potrebnega kredita za električno centralo. Župan dr. J. Vilfan je utemeljeval svoj predlog, da dovoli mestni zastop 100.000 K kakor prispevek za to centralo, jako temeljito in srečno. V prepričevalnih besedah je zagovarjal to napravo tako z gospodarskega kakor tudi z gmotnega stališča. Ko so posegli še nekateri drugi občinski odborniki v debato, sprejet je bil soglasno predlog, da občina prispeva s kapitalom 100.000 kron k stroškom za napravo električne centtra'e.
— VelevaZno posvetovanje se je vršilo dne 29. aprila v gostilni Bastl, ki je veljalo uresničenju naprave električne centrale ob Zavranici, ki jo nameravajo zgraditi okčine : Bled, Gorje, Breraica, Mošnje, Lesce, Radovljica, Predtrg, Begunje, Jesenice in Koroška Bela. Posvetovanja ao se udeležili vsi župani imenovanih občin, mnogo obč. svetovalcev in odbornikov. Deželni odbor sta zastopala dr. E. Lampe in stavbeni nadstnik Ivan Klinar. Po kratkem nagovoru deželnega odbornika dr. E. Lampeta je pojasnil vso zadevo prav obširno nadsvetnik I. Klinar, in sicer s tehtničnega, flnan-cielnega in rentabilitetnega stališča. Poročujoč s tehničnega stališča se je dotaknil poročevalec mnenj« raznih strokovnjakov, in sicer je podjetnik
Tobell izjavil, da bi te z lahkoto doseglo vobče do 1000 konjskih sil, t kar bi bilo potrebnih 1200 sekundnih litrov. Inženir I. Ross je enakega mnenja, kakor tudi podjetnik Jaoesch, ki sta tudi izjavila, da bi se lahko dobilo do 900 konjskih sil. — Drugačnega mneaja je seveda »Kranjska industrijska družba*, ki pravi, da se povprečno dobi pri Zavrlnici le okrog 250 sekundnih litrov, ki bi pa nikakor ne zadostovali za napravo takega podjetja. Da je to poročilo očividno enostransko in nalašč tako zavito, je takoj opomnil nadsvetnik Klinar. S tega stališča bi bilo tedaj podjetje ugodno. Kar se pa tiče stroškov, bi tudi ne bilo podjetje neizpeljivo, ker bi se dobilo že toliko odjemalcev, da bi se zadeva izplačala, In slednjič je potrebni kapital že takorekoč tu, kajti zastopniki posameznih občin so že obvezno dali izjave, s katerim kapitalom pristopijo posamezne občine, med katerimi omenjamo, da pristopi občina Bled s 300.000 K in občina Radovljica s 100.000 K. Potrebni kapital je tedaj zbran, ki je proračunjen na okroglo 650.000 K. — Razgovora so se udeležili razni udeleženci, a g. Čop je vsestransko popolnil mnenja raznih tu navedenih strokovnjakov ter toplo zagovarjal to podjetje. — Na predlog župnika I. Potočnika se je na to sklenilo, da se osnuje ožji odsek, v katerega pošlje vsaka občina po dva zastopnika, a prvi sestanek tega odseka naj skliče radovljiški župan dr. J. Vilfan. Ta odsek bo imel po mnenju nadsvetnika I. Klinarja izdelati natančni načrt, natančni proračun in storiti potrebne korake v vodopravnem oziru. — Deželni odbornik dr. E. Lampe je omenil končno, da bo deželni odbor podpiral vsestransko ta odsek in da mu da na razpolago tudi strokovne izvedence in upa, da se uresniči to prvo podjetje te vrste na Kranjskem.
— Društvo za privabitev tujcev za Radovljico, Lesce, Begunje in okolico je imelo svoj redni letni občni zbor dne 3. maja 11. ob 6. uri zvečer v gostilni g. R. Kunstlja. Na dnevnem redu so bila poročila predsednika, tajnika in blagajnika, volitev enega odbornika in slednjič slučajnost*. Obširneje poročamo prihodnjič.
— 21. aprila t. 1. so obiskali gojenci deželne trgovske šole iz Ljubljane god vodstvom g. I. Remica Radovljico, kjer so si ogledali c. kr. ple-tarsko šolo, o kateri so bili polni hvale, dalje podjetje tovarnarja Iv. Derniča na Lancovem in stok Save in Bohinjke ter Savinke.
— Naše telovadno društvo <Sokol» napravi v nedeljo, dne 9. t. m., svoj drugi pešizlet, in sicer Boh. Bistrico. Vsled slabega vremena ni bilo napovedanega izleta kranjskega «Sokola>. Upajmo, da napovedano predavanje ne izostane in da kmalu poleti bratsko društvo v našo sredino.
V Kranju, dne 8. maja 1909.
Blenerthova flada je kljub svoji večini v slabi koži. Zakaj tudi njena »zanesljiva» večina se ne upa prevzemati odgovornosti za vse kozolce, ki jih preobračajo ministri tega ponosnega kabineta, pa je dobila vlada zadnje dni nekoliko tako nepritrjenih in razumljivih nezaupnic, da jih ne bi kmalu kateri kabinet tako mirno vtaknil v žep kakor Bie-nerthov.
Glede na velelidajnlik! proces v Zagreba objavlja glasilo srbske vlade »Samouprava* komunike, v katerem se pravi med drugim: Če se sedaj pred zagrebškim sodiščem vkljub vladnemu srbskemu dementiju in vkljub konstatacijam, ki so povzročile enodušno prepričanje javnosti v Evropi o pravem značaju tako Gjorgje Nastiča, kakor «veleizdajništva» srbskih rodoljubov na Hrvatskem, vendarle vsak dan ponavljajo nedopustne aluzije na Srbijo in njenega vladarja, se to postopanje ne more tolmačiti drugače, kakor da se hoče delovati na to, da se zopet poostre odnošaji med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Mi iskreno obžalujemo, da se stvari razvijajo v tej smeri, in bojimo se, da bodo v svobodni srbski javnosti vzbudile odmev, ki ne bo niti v našem interesu niti v interesu Avstro-Ogrske.
Novo turško ministrstvo. Hilmi paša je sprejel mesto velikega vezirja in bo sestavil novi kabinet. V ta kabinet vstopijo: Ferid paša kot minister notranjih del, Arif Hikmet kot minister vojne mornarnice in podpredsednik poslanske zbornice, Aristidi paša kot poljedelski minister. Ostale port-felje obdrže dosedanji ministri.
Novi salta« gre ns potovanje. »Times, javljajo, da bo sultan Mohamed v kratkem poselil vsa večja mesta v Anatoliji, da pomiri tamkajšnje prebivalstvo, ki so ga reakcionarni duhovniki naščuvali proti novemu režimu.
Zgodovinski in slovstveni pregled is prih. teden.
9. maja 1827. f Slovničar Miha Zagajšek v Završah na Štajerskem. — 1832. * Pesnik Janez BonaC v Topolu pri Cirknici. — 1864. Prva bitka austrijske mornarice pri Helgolandu pod Tegetthoffora. — 1873. Polom (krah) na dunajski borzi, — 1875. f Pisatelj Janez Valjavec v Celovcu. — 1883. f Pesnik dr. Jernej Levičnik v Smohoru na Koroškem. — 1898. Na Dunaju otvorijo mestno železnico.
10. maja. — 1501. Amerigo Vespucci nastopi drugo potovanje v Ameriko. — 1631. Mesto Magdeburg razdero. — 1849. V Pragi proglase obležno stanje. — 1859. f Nadvojvoda Janez v Gradcu. — 1904. f Henri Morton Stanley.
11. maja. — ö34. pred Kristom. Aleksander Veliki zmaga pri Graniku v Mali Aziji. — 1686. t Oto v. Gnericke, iznajditelj električnega stroja in zračne sesalke. — 1784. * Pesnik in pisatelj Urban Jarnik na Potoku na Koroškem. — 1809. Francozje bombardirajo Dunaj. — 1847. * Pisatelj pl. Florentin Horvat v Velikih Hribih v Tuhinjski dolini. — 1905. f Hrvaški zgodovinar Iv. K. Tkalčič.
12. maja. 1809. Napoleon I. maršira drugič na Dunaj. — 1845. t A. W. Schlegel, prevajalec Šekspirja. — 1864. f Pisatelj I. Zemlja v Crmo-šnjicah. — 1872. f Pisatelj Valentin Mandelc v Karlovcu. — 1884. f Slavni češki skladatelj F. Smetana.
13. maja. — 35. pred Kristom. f Zgodovinar C. Sallustino Crispus. — 1707. * Botanik Linné. 1717. # Cesarica Marija Terezija. — 1779. Mir v Teschenu. konec bavarske nasledstvene vojne. — 1795. * Češki učenjak P. Šafafik. — 1859. * Pisatelj Janez Šašelj v Mokronogu. — 1879. Pisatelj Jožef Ogrinec v Vinkovcih.
14. maja. — 1686. * Fizik Gab. Dan. Fahrenheit. — 1771. * Angleški socialistični pisatelj Robert Owen. — 1808. * Pisatelj in rodoljub dr-Štefan Kočevar v Središču. — 1869. V Avstriji izdajo državni ljudskošolski zakon.
15. maja. — 1525. Konec kmečke vojne. Bitka pri Frankenhausenu. — 1547. Avgsburški intérim. — 1773. * Avstrijski državnik Metternich.
— 1800. Napoleon I. prekorači goro sv. Bernarda. — 1864. * Slavist Vatroslav Oblak v Celju.
— 1867. Meksikanskega cesarja Maksimilijana yjemo v Queretaro. — 1882. t Pisatelj Matej Tonejec v Gorenjih Gorah pri Bledu. — 1907. Prve volitve v avstrijski parlament na podlagi splošne in enake volilne pravice.
Godovi prihodnjega tedna:
9. Prvinica, Ljudmila; 10. Antonin, Njegoslav, Blažena, Bogomila; 11. Žiga, Lerka, Tešimir, Tihamil, Sobjeslav; 12. Pankracij, Stojmir; 13. Servacij, Dragomir, Dragoslav; 14. Bonifacij, m. Svetolik, Sardona, Boris; 15. Zofija, m. Jaromira, Borislav, Sonja.
Umetnost in književnost
Zadnje dni smo prejeli:
Croiby-Furlani: Tolstoj in njegovo poslanstvo.
Založila Zvezna trgovina v Celju. Cena broš. K —'70, po pošti K —'80. Priporočamo!
Računski zaključek mestne hranilnice v Kamniku, južnoštajerske hranilnice v Celju in poročilo ter bilanca trgovsko-obrtne zadruge v T rs tu. Iz vseh je razviden prav lep napredek teh zavodo;.
Novičar.
Opozarjamo na današnji poučni članek izpod peresa odličnega našega sotrudnika.
»Slovencu* ne ugajata naša skromna članka o šenčurskem zletu. «V Šenčurju se je ustanovil telovadni odsek kot odgovor .Gorenjcu', ki je o šenčurskem zletu pisal cele plahte,* piše glasilo načelne opozicije. Za Boga svetega, pravico, da svojim čitateljem poročamo objektivno in stvarno o dogodkih, o katerih trdi isti »Slovenec*, da so velike važnosti za celo Gorenjsko, bomo pa vendar še imeli. Katoliška gospoda iz Šenklavža naj nikar ne misli, da bo s takimi pravljicami, kakor «3000», prikrila. resnico. Tudi naj si nikar ne domišlja, da nam je vzela sapo z grožnjo, da se tudi v Kranju ustanovi telovadni odsek. Naš prečastiti naj kar za pomlad zvali svoje Orle. Gorko gnezdo jim je pripravil in škoda, da bi ostajalo prazno. Samo to bi radi vedeli, kako bodo mladiči frfotali. Upajmo, da se kmalu prikažejo na toplem pomladanskem solncu 1 — Samo eno opazko bi si še dovolili, katero naj bodoči kranjski Orli dobro premislijo, predno jih bodo Potuškova mamka prinesli. Namreč: zakaj tako opičje kopirajo Sokola in ako spadajo kot mladinska organizacija k S. L. S. ali kot telovadni odseki Slovenski krščansko-socialni zvezi.
0 kanalizaciji masta Kranja se je posvetoval stavbeni odsek tukajšnje mestne občine v svoji zadnji seji, na kateri je bil navzoč med drugim tudi deželni stavbeni svetnik g. J. Sbrizaj, ki jc obzirno in strokovnjaško poročal o projektirani kanalizaciji na podlagi pregleda načrta. Iz poročila posnamemo le najvažnejše: Pripoznal je, da je načrt tehnično prav dobro zasnovan, spuščati pa se ni mogel v posamezne podrobnosti, n. pr. vzra-čunjanje posameznih profilov, zbog pomanjkanja časa, vendar pa da je že ime tvrdke (E. Gaertner z Dunaja) popolno jamstvo za strokovno pravilno izpeljavo. V načrt je sprejet ves mestni teritorij izvzemši nekaterih hiš proti Kokri na cesti Huje in Klanec, v katerih bode gledati na to, da si napravijo nove greznice za slučaj, če jih še nimajo. Omenjal je nadalje naraščaj mesta po sedanjem številu prebivalcev tekom prihodnj h 50 let (4110 ljudi, če se na leto za 1 e/o pomnoži, sedaj 2500) in da je ta naraščaj vzela tvrdka za podlago svojega načrta, ki temelji na takozvanem izplako-valnem sistemu (Schwemmsystem), namreč v kanalih se imajo odvajati skupno fekalije in deževne vode. Ta računska podlaga utegne biti i ozirom
na rast mesta pravilna. Kar se tiče sedanjih kanalov, povdarjal je deželni stavbeni svetnik, da so glasom predležečega tehničnega poročila prenizki in v razpadlem stavbenem stanu so vsled tega nepo-rabljivi za novo kanalizacijo; od sedanje naprave ostanejo v daljni uporabi le dimniki, kateri so se v novem načrtu upoštevali. Profili novih kanalov odgovarjajo potrebi in se ni bati zamašenja, pač pa so mali h»šni kanali s profilom 7 5 cm premajhni in je neobhodno potrebno, da se ti z večjim profilom nadomestijo, ter je priporočal, da mestno predstojnišlvo skrbi za to, da se ti položijo s 15 cm profilom. Za globočino novih kanalov je bil nrero-dajen pred vsem izkop, za to so se projektirali tako plitvo, kolikor je to z ozirom na strmec zveznih kanalov sploh mogoče, vendar pa so kanali povsod tako globoki, da bo mogoče izpeljati iztoke iz hiš. Na kleti se ni oziralo. Strmec kanalov je več kot zadosten, kajti najmanjši strmec je 5 pro mille, večinoma pa dosega 8 pro mille in še veliko več. Cela kanalizacija je razdeljena v dva dela, in sicer en del odvaja tvarine mimo »Stare Pote* po državni cesti iz ozadja kokriškega predmestja, drugi del pa obsega notranje mesto. Oba dela sta v zvezi z izlivom za deževnico. Ločitev kanalizacije v dva dela je tehnično popolnoma dobra, kajti prvi del ne zahteva za sedaj velikih profilov, če pa hode sčasoma nastala potreba, je pa itak projektiran postranski izliv za deževnico, kateri bode glavni kanal tega dela razbremenil. Celo raz-deljenje kanalizacije je pravilno in za snaženje ugodno, ker je izplakovanje kanalov s preprostimi sredstvi mogoče. Tekalne vode se izpeljejo le v Savo, ki ima 16 m s, na sekundo pri najnižji vodi, v Kokro, ki ima le 0 7 m », ni dopustno, ker bi se voda preveč onesnažila, iz česar bi nastali znani nedostatki, pač pa gre v Kokro en izliv za deževnico, kar pa je brez posledic dopustno. Iztok kanalizacijskih tekočin ob novem savskem mostu je izpeljan globoko v vodo in je sploh preskrbljeno, da ne bode provzročal nobenih nedostatkov. Ko-nečno je še povdarjal, da je tvrdka po njegovem mnenju pravilno zadela sestavo kanalizacije. Na to poročilo se je razvil obširen razgovor glede graditve kanalizacije obenem z graditvijo vodovoda ter se sprejel predlog deželnega stavbenega svetnika J. Strizaja, da se po širokih ulicah vrši kanalizacija ločeno od vodovoda, po ozkih ulicah je priporočati, da naj se gradi skupno in sicer, kjer je skalovit teren, na banketu, na mehkem svetu pa bo treba položiti vodovodne cevi na cementne podpore, da se ne posedejo, treba bode pa banket za pokladanje vodovodnih cevi razširiti na okrog 40 cm, namesto 20 cm, kakor priporoča tehnično poročilo o kanalizaciji, ker je tak banket preozk.
Izprememba fijakarskega reda v Kranja. Občinski svet kranjski je — kakor smo že poročali — sprejel v po obč. odboru že prej odobrenem fijakerskem tarifu nekaj izprememb, tikajoč h se cen za vožnje na kolodvor a'i nazaj v mesto, dalje cen za vožnje na deželo in števila oseb, katere se smejo peljati v eno, oziroma dvoprežnem vozu. Glede teh izprememb naj se prvotno od občinskega odbora glede vožnje na kolodvor in nazaj v mesto potrjena tarifa obdrži, kajti ta odgovarja tukajšnjim razmeram, dočim je od deželne vlade predlagana previsoka in neutemeljena. Obdrže se določene cene za prtljago iz kolodvora v mesto, oziroma na kolodvor, ker ni dvoma, da je previsoko zaračunjena tarifa c. kr. deželne vlade povzročila precejšnjo nezadovoljnost. Glede tarifa za vožnje na deželo se obdrže tudi prvotno od občinskega odbora odobrene cene, katere se itak skladajo z od c. kr. deželne vlade določenimi, le glede določila glede čakanja z vozom, se opusti, ravno tako določitev števila oseb, katere se peljejo z eno- oziroma dvoprežnim vozom. Nasprotno se sprejme v fija-kersko tarifo kot IV. točka: »Otroci pod 5 letom se le tedaj ne štejejo, ako je v enoprežnem vozu samo eden, ali v dvoprežnim vozu samo dva. Če jih je pa več, se vsakega nadaljnega šteje za pol osebo.*
Občni zbor okrajne bolniške blagajne v Kranja se je vršil v nedeljo dne 2. maja t. 1. v dvorani mestne hiše. Iz obširnega poročla načel* nika g. Cirila Pire a in blagajnika g. Rudolfa Ko k al j a povzamemo naslednje: V letu 1908 je došlo, oziroma se je reš<lo 496 dopisov proti 392 v letu 1907. Koncem leta 1907 je štela blagajna 731 članov, med letom jih je pristopila 2566, izstopilo pa 2555 ter jih preostalo koncem leta 742, in sicer 663 m ozkih in 79 ženskih. Največ članov je bilo 1. novembra — 1174, najmanj 1. januarja — 731, povprečno na mesec pa 977. V letu 1908 je obolelo 479 članov v 640 slučajih ter so bili bolni 11.708 dni, umrlo pa jih je 6. Bon ščnine se je izplačalo K 11.72231. Vsi dohodki so znašali K 27.905 93, izdatki pa K 21.99060, toraj prebitka K 5915 33. Denarni promet je znašal K 55.966 69 proti K 41.855 92 lanskega leta. Rezervni fond je znašal koncem leta K 796885, koncem leta 1907 pa K 7954-37 ter se je zvišal za K 14-48. Razsodišče je poslovalo v letu 1908 v dveh slučajih. V nadziralni odsek so bili izvoljeni gg. Jurij Depoli, Josip Koban, Josip Krenner, Ivan Lampe, Viljem Požgaj in Josip WeiOeisen. V razsodišče pa gg. Anton Janša, Rudolf Jereb, Vinko Majdič, Ivan Pirec in Lovrenc Rebolj. Na to so se sprejela nanovo predelana in izpremenjena pravila, nakar je g. načelnik zaključil občni zbor,
Shod narodno-napredoe stranke na Jese-nlcah se vrsi v nedeljo ob treh popoldne v bivSi •Sokolovi» telovadnici p. d. pri Peku.
V deželni šolski svet kranjski je deželni odbor imenoval v smsilu novega zakona prcf. Ev. Jarca in Franca Jakliča.
Uvrščen je v XI. činovni razred tukajšnji so-domerec g. Ivan Cof.
Solaki Izleti. Dne 1. t. m. popoldne je na-pravilo okrog 40 dijakov cesaija Franca Jožefa gimnazij v Kranju pod vodstvom prof. M. Pirnata izlet v Skofjo Loko, kjer so si med drugim ogledali pivovarno L. Šmida. G. Jožef Snaid, pivovar-niški mojster, je bil jako prijazen, da je izletnike gostoljubno pogostil. — Dne G. t. m. je poletelo 74 ljudskošolskih otrok (37 dečkov in 37 deklic) iz Primorskega in iz Predoselj pod vodstvom gg. nadučiteljev Franceta Luznarja, Rudolfa Z?reta in učiteljice gdč. Ivanke Lampe v Ljubljano, kjer so si ogledali deželno bolnico, gluhoneranico, šentpe-tersko vojašnico, več cerkva, ljubljanski grad in deželni muzej Rudolfinum, razne javne spomenike in druge mestne zanimivosti. Pod Tivolijem je šla mlada družba tudi v ondi se nabajajočo menaže-rijo. Skupno kosilo se imeli na prostornem vrtu gostilne pri Novem svetu, kjer so bili jako ceno in prav dobro postreženi (kosilo je stalo 44 v), vsled česar prav toplo priporočamo omenjeno gostilno za enake prilike. Popoldne so si ogledali tivolske nasade in se ustavili tudi v Švicarji, kjer so za mal denar (24) dobili vsak belo kavo in dva kruha.
Izžrebani porotniki. Za drugo letošnjo porotno zasedanje, ki se prične dne 1. junija so bili izžrebani sledeči porotniki z Gorenjskega: Jožef Belber, mesar v Tržiču; Fr. Benkovič, posestnik v Blagovici; Ivan Dernič, tovarnar in posestnik na Lancovem; Franjo Drmastija, gostilničar in posestnik na Jezici; Gabriel Eržen, trgovec in posestnik v Zapužab; Franjo Hainrihar, trgovec in posestnik na Trati; Anton Jeglič, mesar v Tržiču; Franjo Kunčič, izdelovalec sodavice in posestnik v Lescah; Franjo Papier, strojar in posestnik v Do-s!ovcah; Ivan Rakove, posestnik tovarne v Kranju; Matej Žigon; trgovec v Škofji Loki.
Nabiralniki v oskrbi podružnice družbe sv. Cirila in Metoda donesli so družbi v mesecu aprilu naslednje zneske: Gostilna Mavri'<j Mayr (nabiralnik samcev) K 31 66, trgovina Ivan Savnik K 16 57, hotel Nova pasta K 10 70, restavracija pri kolodvoru K 5 60, kavarna Jäger K 5 50, gostdna J. Mihelič (Beksel) K 3 85, gostilni Mavrilij Mayr K 3 80, kavarna Geiger K 3*70, gostilna Rudolf Jereb K 350, hotel Stara pošta K 3*—, gostilna F. Benedik (Joštar) K 2*20 skupaj K 9008.
Okrajna učiteljska konterenoija za radovljiški okra) se vrši dno 10. julija t. 1., ob 9. uri dopoldne na Bledu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi še sledeče: Praktični nastop. •Prostoročno risanje*. — Podrobni učni načrt iz ročnih ženskih del. — Podrobni učni načrt iz opisja v I. in II. šol. letu.
Prvi učiteljski sestanek je dne 13. t. m. na Bleda, in sicer se vrši oficielni v restavraciji g. Peternela. Vabljeni so vsi, ki so dobre volje in ki se zanimajo za učiteljski napredek. Dobro došli tudi prijatelji učiteljstva. Odbor.
Poročil se je profesor Ivan Knailič z gdč. Nežko Jesenko v Poljanah pri Škofji Loki.
Umrla je v Kranju gospa Antonija Belec, hišna posestnica v Kranju. — V Gradu je preminula gospa Katarina Vovk, mati odlične narodne obiteljž na Bledu. N. v m. p. I
Na Škofjeloški postaji so razmere — kakor se nam piše — tako neznosne, da kri če po temeljiti remeduri. Gospodje, ki so v prvi vrsti postavljeni zato, da skrbe za red in točnost in pa da se ugodi zahtevam strank, se brigajo rajši za druge nepotrebne reči, ki nimajo z njihovo službo nobenega stika. Naj omenimo n. pr. le tehtnico. Živ kn. se ne zmeni zanjo, dasi je že več kot leto dni zaprta. Stranke, ki nakladajo blago na postaji Škofja Loka in ga hočejo oddati frankiranega, morajo po poprejšnji položitvi predplačila po več dni, včasih celih 14 dni čakati, preden izvedo, koliko se jim je zaračunala tehtnina. Da tako postopanje ovira promet, nam ni treba še posebej povdatjati. Toraj naj se nemudoma izpostavi tehtnica, ki bo funkcionirala.
Pod vlak Skočil. Včeraj opoldne je med postajama Medvode in Vižmarje skočil pod vlak bivši uradnik «Zadruzne Zveze*, nazadnje pa tajnik Šoštanj ske posojilnice, Josip Dodič, katerega je vlak popolnoma razmesaril. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
Telovadno dtaitvo «Sokol* na Jesenicah
vabi na svoj izvanredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m., ob 2. uri popoldne v restavraciji brata Jakoba Mesarja na Jesenicah. Ker je na sporedu pogovor radi telovadnice, oziroma društvenih prostorov, bi bilo želeti, da se ga člani polnoštevilno udeleže.
Nesreča ns železnici. Na Savi je podrl vlak delavca Fr. Kukača, ter mu zlomil desno nogo in težko poškodoval desno roko. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
V Špitiliču pri Kamr'kn pogorel je večji kompleks v tamošnjib gozeih, ki so last barona Rud. Apfaltrerna. Zakrivil je ogenj baje sam gozdar.
Is Tuhinjsko doline. Dne 29. aprila L 1. se je vršila pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku lepa kazenska obravnava. Zasilni učitelj, mežnar, organist in trgovec Vinko Juvan iz Spitaliča se je kot učitelj imenitno obnesel. Dno 16. aprila t. 1. je pretepaval neko učenko po obrazu tako. da ji je izbil en zob ter prizadjal bolečino na licu in s tem provzročil, da deklica slabo sliši. Dalje je udrihal s palico po rokab, radi istih postali ste ji ročici črni in otekli. Za nameček jo je pa še trpinčil t:1 o, da jo je prisilil k'cčati na ostro poleno, katero klečanje je deklici prizadjalo oteklino na kolenih. Otrok je komaj prilezel domov. Po noči je bledla ter jokajo zdihovala. Okrajno sodišče je kaznovalo Juvana na 10 K globe ali 24 ur zapora ter v poravnavo troškov. Radovedni smo Tuhinjci ali bo s to »preostro* kaznijo Juvana visoko državno pravništvo v Ljubljani zadovoljno P Ter kaj poreče k temu slavni deželni šolski svet P
Umrl jo dne 25. aprila v Podgori pri Borovljah g. Jane Rupert, c. kr. poštar, v visoki starosti. Pokojnik je bil dobro znan starejšim Kranjcem, ker je bil to zadnji poštar, ki je sam vozil še četveroprežno pošto čez Ljubelj do Tržiča Se v noih časib, ko še ni bilo gorenjske železnice. Blagemu pokojniku dober spomin.
Pozor! Ogrska tvrdka J. Ambrus iz Budimpešte pošilja okrog po Gorenjskem srečke, ki niso dovoljene v Avstriji. Kdor dobi tako pismo s temi srečkami, naj vse skupaj vrže v peč.
Tombolo priredi Rečiška podružnica gasilnega društva z Bleda v nedeljo dne 16. maja na vrtu restavracije »Mangart* na Rečici. Čisti dohodek je namenjen v korist stavbe gasilnega doma. Dobitke hvaležno sprejemata gg. Ivan Pretnar, načelnik, in gostilničar D. Vrinšek. Pričetek tombole točno ob 3. uri popoldne. V slučaju neugodnega vremena se vrši tombola in veselica prihodnjo nedeljo, 23. majnika, ob vsakem vremenu.
Prekoristno obrambno društvo »Naša Straža* je imelo dne 3. t. m. po dolgem času svoj občni zbor. Radi pomanjkanja prostora poročamo več o njem prihodnjič
Podružnica sv. Cirila In Metoda za Savo, Jsvornik in Koroiko Belo priredi v nedeljo dne 9. maja v dvorani »pri Jelenu* na Savi gostovanje ljubljanskega slov. dežel, gledališča z raznovrstnim sporedom.
Is Žirovnice se nam poroča, da je vihar, ki je trajal od nedelje do srede bil hujši kakor kraška burja. Napravil je silno mnogo škode na žitnih pridelkih kakor na sadnem drevju. Posestniku I. Jesenkotu v Žirovnici je podrl na tla veliko gospodarsko poslopje. Škode ima do 2000 K. Mnogo je potrtega sadnega drevja, pri kozolcih ni skoro nobena streha cela, osobito so trpele iz cementa izdelane. Najbolj kljubuje vetru Eternit-škrilj. Zelo stari ljudje ne pomnijo kaj tako silnega, zakaj vlekel je neprenehoma 4 dni, vmes pa je snežilo in padala je toča. — V nedeljo se vršeča veselica pri Svetinu pri Žirovnici je kljub silno silno slabemu vremenu dobro vspela, ker je bilo čistega prebitka K 56*97, katera svota se je izročila samostojnemu tamburaškemu društvu »Sokol* v Žirovnici. Vsem prijatdljem kateri so veselico posetili kljub slabemu vremenu, se priporočamo že danes. Na veselo svidenje pri lepšem vremenu. Na zdar!
Novo tovarna lanenega olja v Medvodah.
G. M. Ivančič zida novo tovarno lanenega olja. Ker se bode pečala nova tovarna izključno z izdelovanjem namiznega olja, o kaki konkurenci ta-mošnjim oljarnam ne more biti govora. Pač pa more nova ta industrija koristiti našim živinorejcem, ker bodo ti lažje in ceneje dobivali lanene tropine kot izvrstno krmo mlečni živini. Nova oljarna prične s svojim obratom že meseca junija t. 1.
Glede prodaje šolskih knjig za ljudske in meščanske šole je izdal dež. šol. svet ukaz, da smejo od pričetka šolskega leta 1909/10 privatni založniki prodajati pripuščene učne knjige le pod pogojem, da se zavežejo dati na vsakih deset prodanih knjig en brezplačen izvod kot ubožno knjigo, ter je pridejan vsaki knjigi, ki se proda, odrezek primerne vsebine.
Xaasnanila telovadnega       <aWiffiflS)ii z ženskim
društva ^TmJ^t oddelke««
„sonoL»     •m&TBr   « branju.
BRATJE SOKOLI!
Ker se v nedeljo, dne 2. velikega travna radi slabega vremena ni mogel vršiti izlet čez Tržič v Radovljico, vrli se taisti jutri, dne 9. malega travna z istim vzporedom. Zbiraliiče Je na kolodvora točno ob V* 1- aro popoldne. Udeležite se ga v aajobiloejsem številu ter pazite, da pridete ob določeni uri točno na kolodvor. Z bratskim »Na zdarl*
Vaditeljski zbor.
SOBA
186 2-1
zračna, svetla, s posebnim vhodom, na novo opremljena, s pogledom na Glavni trg
se takoj odda v najem.
Več v trgovini J. KllilMIl O KTaUllH.
Darila.
1'prnvniAtvo naSega lista je prejelo:
Za dražbo sv. Cirila in Motoda: Povabljeni gostje pri g. Iv. Savniku v Kranju so v njegovi kleti pri pokii^anju izboraega rujnega vina darovali 5 K. Živeli!
Listnica uredništva.
Zaradi neobjavljenja dopisa: »Izpod Triglava* smo prejeli prošnjo, podpisano od 11 učiteljev radovljiškega okraja, da naj hi se oni dopis vendarle priobčil. Že zadnjič omenili razloge, ki govore proti temu dopisu. In stojimo Se danes na istem stališču. Sicer pa vprašamo za mnenje vsekakor nekaj učiteljev.
\J sem sorodnikom, prijateljem in znancem * javljamo tužno vest, da je nnša pre-ljabljena soproga, mati, sestra, gospa
Antonija Belec
hišna posestnica
danes, dne 2. majnika ob 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Truplo preblage pokojnice se bode v torek, dne 4. majnika 1909 ob «/,5. uri popoldne preneslo iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv, maše zadušnice se bodo brale v domačih cerkvah.
KRANJ, dne t. majnika 1909.
Žalujoči ostali.
133
s* *
Zahvala.
Za toliko srčnih dokazov iskrenega sočutja, ki so se oam izkazovati med boleznijo in povodom nenadomestne izgube naše nad vse ljubljene soproge, matere, sestre, gospe
Antonije Belec
hišne posestnice
kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo blage pokojnice k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter udeležnikom sploh, presrčno zahvalo.
KRANJ, dno 4. majnika 1909.
Žalujoči ostali.
"Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, ■ prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dobra, iskreno ljubljena mati, sestra, stara mati, tašča, gospa
Katarina Vovk roj. Ferjan
danes, dne 5. majnika 1909 eb 5, uri zjutraj, po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice bo v petek, dne 7. majnika 1909 ob pol 10. uri dopoldne s sv. mašo iz hiše žalosti na ta-kafšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se uodo brale v župni cerkvi v Gradu.
GRAD-BLED, dne 5. majnika 1909.
Anton Vovk, posestnik; Franc Vovk, nadinženir. sinova. — Marija Sekovanič roj. Vovk, hči. — Franc Ferjan, brat. Franla Vovk, Marija Vovk, sinahi. — Ferdinand Sekovanič, trgovec in posestnik, zet. — Vsi vnuki in vnukinje.
Zahvala.
141
ITseni, ki to nam ob smrti naše nepn-* zabne matere, oziroma stare matere i. t d., gospe
Katarine Vovk
izkazali v tako obilni meri svoje sočutje, izrekamo tem potoni svojo iskreno zahvalo.
GRAD • BLED, 7. maja 1909.
Žalujoči ostali.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Koiinskp cikorijo!
700 1(9 lepega sena
h naprodaj
? Mal iU StBT. 34
Proda se lep
gg glasovir
in dobro ohranjeno
damsko kolo
Kje pove upravništvo »Gorenjca*        185 —\
Hotel »Ilirija"
mu n •     Ejubljana —
Kolodvorska ulica 22.3 minute od kolodvora.
Priporoča svoj izvrsten hotel. Priznano dobra kuhinja, pristna domača vina. — Za ženitovanjske pojedine in nove maše je na razpolago lep in prostoren salon.
Velik senčnat ort. najmodernejše urejene sobe za talce po najnižjih z cenah. z
Slav. potujočemu občinstvu se priporoča
marila nooah
129 8—2 hotelirka.
Naznanilo.
Podpisani uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem odprl
v lastni hiši štev. 104 na Glavnem trga nasproti farne oerkve
novo restavracijo.
Točila se bodo raznovrstna le pristna vina. Istotako se bodo vedno dobila okusna Jedila kakor tudi prenočišča, vse po nizki ceni. Z dobro postrežbo bodem vedno skrbel, da si ohranim Se nadalje naklonjenost mojih prejšnjih gostov, ter si pridobim se novih na svojem sedanjem prostoru.
Za nnogobrojni obisk se najuljudneje priporočam , gpoStovanjem
122 3—3 Jernej RačlgaJ
sodovlčar.
esjgjgSBs
Zobotetaifo atelje*
Oton 5cyil
v Roossovi hiši nad prodajalno ¥ Kranju.
ZOBOVJA, tudi ne da bi te odstranite korenine, z ali brez nebne aloide, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATCRJt te Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 62-18
Sprejemne ure vsako nedeljo in pondeljek od 8. ure dopoldne do 5, are popoldne.
£epa inesežna soba
proti vzhodu, s posebnim uhodom se takoj odda pri
vrtnarju Suhadolniku 2-i Savsko predmestje stev. 6., II. nadstropje.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
158 52-1
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vase In drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in najvoftja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
Nova zaloga vina!
duž. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 11 12 52—37
Hr    Samo 6 dni
Podpisani naznanjam, da sem otvoril
Kokriško predmestje
zalogo istrskega, vina belega ln rdečega, lastnega pridelka.
Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej.
Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, naravnega vina, se zavežem, dotičniku plačati 4000 K.
S spoštovanjem
mm zohil
28 i5-i5       veleposestnik vinogradov v Žmlnjn (Istra).
Tonnies
v Ljubljani 5|r8
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost Žage in vsa stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoio, La Lorrains in La Tonraina iz
Havre v Newyork. = Najkrajia črta. ===== Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska o. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'.
KggggBSl^BgSgSggsaSSa
Od c. kr. namestnišUa oblastveno S
fej!   dovoljeni urad za revizijo in reklama- 3
Ji   cijo tovornih listin vseh vrst in pisarna Kj
K   za poizvedbo tarifov £S
i L. Jandl 1
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljite nam torej takoj franke vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu g   revizije. u 52—25
MgBggsasgagggggaggasasgaM ■ — ■ Kdor atr=
hoče sebe ali svoje otroke oprostiti
§ IZL&i & lj tU. (j
hrlpavostl, katara, zastizenja ustnega katara, krčevitega in oslovskega kašlja, naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene
KaiscrjeVe prsne frraatlt
s 8 smrekami. 18 24—24
5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. Dobiva se v: Lekarni t Tržičn.
nlaliboliSI lak za tla Iz
; ■■ »> 189 tSÜ6-l
mebkegafli;esa.
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umi-
valne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin.
ima vedno v zalogi tvrdka
Črnomelj i Anton Zore; Idrija i Val. Lapajne; Kamnik ■ Ed. Hajek. Kočevje i Franc Loy.
Keil-cv lak za zliterje okvhjev 40 >io* Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah,
Franc Dolenz u Kranju.
Ljubljana ■  Leskovic &
Meden. Novo mesto i I. 1'icek.
Postojna: Anton Ditrich. Radovljica: O. Homann. škof ja Loka: M. Zigon.
ZagoVjo t I lih. E. Mihelčič.
187 8-1
Naznanilo In priporočilo.
Podpisana slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela
KAVARNO MAYR
v Kranja, Kokriško predmestje, v »Zvezdi11.
Potrudila se bodem slavno občinstvo zadovoljiti med drugim tudi z najboljšim pivom, finimi pristnimi vini V buteljkah, Šampanjcem, finimi likerji in mrzlimi jedili.
Za mnogobrojen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
Jerica lflcar.
D-C
3272
80
Loterijska srečka dne 1. maja 1.1.
Gradec   49   78   22   Gfi 75
JOS. WEHL
J. Sproitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove    ulice   *»t. 4.
StiYieio-oinetio Ii koisirakcUsko kiloCiviiCintro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoro, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 76 52—8
valj i čn i zastori (Hollbalkon).
Vir zdravja so brezalkoholne pijače
med katerimi zavzemajo iz MarOnerjevih
črnečih limonadnih bonbonov
(okus malin, citron, jagod, Češenj in napravljene
Sumeče limonade
češminj) 97 10—5
prvo mesto. — Sauao pristne, akc imajo to varstveno znamko. L*tna poraba več kot 40 milijonov komadov. Edini izdelovalec: Prva češka akcijska družba orientalskih slaščic In tvornic čokolad K. Vinogradi, prej A. Mariner.
Glavna  zaloga na Dunaju:
|X Josip Kalz V!.. > Thcobaldgasse 4
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 10 52-16
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoma troje n?.'bolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevani p z;-■ton*.
Gostilna „TrigIav"
se odda v najem
od 1. oktobra 1909
Natančnejše se izve pri imetniku V, MaJ-dlču v Kranju. 130 2-2
Zlite svetinje : Berlin, Pariz, V« itd. /;
Nabolše kosmetično
ZObOčlstllno sredstvo
^JBlpaiBlQJÉUlfflÊl
Ivan ScMmdler, DuiiaJ
JTT /<a pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake ***■/ *■   vrste za poljedelske in obrtne potrebe, kot:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, Škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, tri-jerje, čistilnice za tito, lu-ščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, koti« za kuhanje klaje, senike za vodnjake, sesalke za gnoj* niče, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri* prave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje soda vode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline za kavo, dilavo i. t d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živine, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti 1
Piše naj se naravnost:
94 90-2
JVatt Scbiidlcr, )ssaj U1./1. Crdbcrgstrasst 12.
Ljubljana
9
Griiar $ Mejac
Ljubljana
uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporo-:: čata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. ::
96 6—6
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje)
nad 212.500 kron.
i
**********************************
koncem leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,622.000 kron,  posojil na zemljišča 2,890.000 kron ter posojil občinam 413.600 kron.
Ta najstarejši denarni savod v Kranju nradnje na rotowžu vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne, ob smanjih ln tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. nre popoldne.
>>m?t!t!f!tM>»»ltf>!litllltlt>»»lltWtltltltltWtfllWltiv»!m!mW!tft
obrestuje hranilne vloge po
rt
41 36—10
imiiiimiii«
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega saklada mestna občina Kranj s vsem svojim promošenjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vleye rez varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok ln varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na Je*° ia Da amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
■
D0^D
Popolnoma varno in najbolje naložite troj denar v
Kateri posojilnici
t LjnMM
(naaproti Figovca:: f latol hlil:: Dnnsjska oeita.) Kmečka posojilnica t Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge je obrestujejo po HV
»V kmečki posojilnici Je naloženo II že nad 10 milijonov kron.   :: ■■
Rezervni saklad čez 800.000 kron.
Za varnost pa se neomejeno Jamči nad 8000 članov. Kmečka posojilnica j« edin slovenski denarni tavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—14
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
68 42-18
Najatlejie milo za kolo :: kakor tudi za pege. ::
Dobiva  mo poveod.
t
1
za dame prazni od K 1
„    „    lišpani „ „ 3
„ gospode         „ „ —
„ deklice          „ „ —
» dec*ke           ff yi —-
— naprej
80 60 40
ičajte s. o
Za gospode vedno v veliki izberi od najcenejše do najfinejše izbere.
127 13-4
Na debelo in drobno pri
Antonu Adamiču
KRANJ, Glavni trg
modna, galanterijska in no-rimberška trgovina.
Električna gonilna sila.
Titom •tjutii bart.lakaiifiratla
Brata Cberi=
črkosiikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
nasproti kot. »Union«
Ustanovljeno 1842. ,62—87
Telefon 164.
DDDDDDDDDD
Zobozdravnlškl AtnliA obotehalškl :: tlUJIJU
dr. MVard GiobočniH
V  Kr«XIljl]. i 62-86
Je od 16. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
Prano Omema -v Kranju prodaj* dobro ln j><> oenl šelezno in. A oerljiilco l>lriu<>. vlite kotle M«rla v:« «1 •. orodje jb«» obrt, sospodlnjatvo ln lc*-MiotlJ»t-v<>. »• v «s> A w seme, trav« nato . detelje. lucerno ln do-rnttde. *l 31
Zaradi ogromne zaloge r^S
spomladanske In poletne honffekolfe za dame, gospode, deklice, dečke in otroke prodaja že pri
(Vikom sezje tudi pod lastno oono.
Na zahtevo pošiljam na deželo tudi brez povzetja.
Naročila po meri za dame in goupode bodo najhitrejše in najfinejše izvršena na Dunaju. 103 b* 6
»ntigltffco sKladiSž« obleK"
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg* 5.
' ■ ■ ■ II                    '      ll ■ ■ ■		
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
■ ■ ■	Slavnemu  občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakiurna trgovina	■ ■ ■
■ ■		■ ■
		■    ■ ■
Jranc Souvan. sin - £jubljana v stari Souvanovi hiši na Jffestnem trgu št. 22.		
■ ■ ■	80 43-10	
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občhstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,   uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega rukos.     Naročila se izvršujejo po i aj novejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specijalist v i/del j vanju frakov lo salonski! sukeoj.
Zajamčena ja vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—9
2«
5 o
■a r-o U
~ -s
<0 mm H trn
B OC
f nI
>
■ Zaloga vsakovrstnega =
® lesenega, železnega "e >«a in poblazinj enega pobištva
v Ljubljani, v Kolizejo, na Marije Terezije cesti II, 11
5 62—48
Hajvečja Ipina na Boreijskem.
Rudolf Rus
urar v Kranju
poleg lekarne.
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrntne ter opdčnib predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje cene.
Priznano taborno blago. ==
Iidaji keaffMftj «9araajsa»,
Od|tv§rni njredaik Iv. Pr. L a m p r e t.
Lastnina ia tisek Iv, Pr« Usnprsta v Branja,